11. štev. říovo mesto, 10. junija 1910. XXVJ. letnik. NOVIC p Izhajajo 10. in 25. vsacega meseca. Cena jim je 8 ])OĚtDÍiio vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Anicrilto pa 3 K. — Dopise sprejema nrertnik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec naal. v Novem mestu. Železnica Brežice-Novomesto, Na naš tozadevni članek jo prinesel „Slov. IJom" v svoji številki 7, dne 28. maja t. 1. jioseben članek g. L. Bučarja. Mi smo bili že v svojem dostavku lojalno priznali, da je 'iil članek pripravljen že dokaj časa pred shodom v Kostanjevici, V kolikor torej ni bil več aktuelen in se ni vjenial z dogodki zadnjih časov pred shodom in na shodu, naj so nam pač ne ^tejc v zlo, ker o tem nismo imeli ini'orraacije in žal o kostaije-yiškcm shodu nismo dobili nobenega poročila. Sicer pa v svojem ilanku nismo bili proti nikomur osebni ali žaljivi in sploh nismo '"leli nobenega slabega namena. Zabilježiti smo hoteli samo kako ill kaj so je ofi f^otovih stranij one čase prod kosta n j e višk i m s il od o m ííodilo. Kajti po vsem, kar se jo prej o razburjcvanju ljudstvu zaradi napačno tolmačcne železiii.ske pred koncesije čulo, "1110 upravičeno sodili, da se jo hotelo to na sebi nedolžno in nič iKiVariio zadevo izkoristiti v politično-strankarske svrhe. Jn te "lisli se tudi danes ne moremo se iznebiti, zlasti ne po stvarnem poročilu g, dr. Hočevarja o tej zadevi v „Slovencu" z dne 23. apriln in sedaj po odgovoru g. L. Bučarja na na.š članek. Ako se namreč ni imelo nobenega namena to zadevo i>oIitično izkoristiti, ^Çiiui se je pa vznemirjalo in razlmrjalo ljudi, ko nobene sile ni y'Io, in zakaj se ni mar počakalo, da se zadeva sama po sebi 1'cjusni? Nam so tudi koristi ljudstva ])0 kriki in šentjcmejski dolini vsaj tako na srcu kakor g. Bučarju in njegovim somiĚlje-likoiii. Toda itii smo o.stalî zaradi tiste predkoncesijo jiojiolnoma |iiir!ii, ker smo bili prepričani, da zamore biti le kiikn pomota, da tiuš drž. ])Oslaiicc dr, Hočevar gotovo no bo kaj takega podpiral ali storil, kar bi moglo lùtî na kvar tako važnih krajev, •jîikor so v gospodarskem in političnem ozini kraji od Cerkelj Št, Jerneja in naprej. V dokaz tega navedemo svoj ])rvi dopis v tej žeJezni.iki zadevi Iz Řt, Jerneja v .št. ?, str. 5], Blagovoljno "■ij so ondi ]»rečita v dopisu mencnje glede predkoncesije, posebno „dostavek uredništva", v katerem smo svetovali, naj se pred '"aniíťstauijskim shodom informujejo pri mcrodajnih krogih, Zato pač ne sme g. Bučar imeti za tako naivne, da bi mu verjeli, v svojem dopisu zatrjuje, da ni imelo prav nič političnega "hileija v.sa ta morda od njega ujinzorjcna razburjenost proti "aiciiHi državnemu poslancu, ampak da se mu je baje šlo samo hramljo proti pred koncesiji, katero je smatral za škodljivo gospodarskim interesom kostanjev, okraja. Iz zgornjih opazk je jasno, 80 ,.Dol. Novico" zastopale progo po istih krajih, za katere ^'On i (T, iiučar, (Konec ptiile) Gospodarstvo. K letošnii košnji. Žti več let niemo imeli po travnikih in njivali tolilio krme kakor jo imanao letos. Valed zadostne moče v prvi spomladi in pozneje ee je trava mocno obrastla, pa tudi se je močno in prej razvila kakor druj^a leta. Po-8*ibno se to opazuje na travnikih, ki smo jili gnojili z "iffletnimi gnojili, i'a tudi deteljisča bo lepa, posebno tam, kjer se je sejala trava med deteljo. Pričakovati je za-r^ditega prav ug^odne letine na krmi, katere potrebujemo ^^«liko bolj, ker smo dve leti zaporedoma trpeli zaradi suae. Sedaj je glavna skrb, da letoènji pridelek tudi dobro ^pravimo. Letošnja košnja je zgodneja kakor druga leta. VeČina trav je že v cvetju. Zato je prav, če smo pričeli B košnjo. Na ta način dobimo boljšo krmo in tudi vet otave, ki bo imela dosti časa, da bo bolj porastla. Sem in tja hočejo gospodarji z letošnjo košnjo počakati, da jim trava toliko dozori, da se bo njeno seme ob sušenju otreslo. Na ta način želijo travnike, ki imajo redko rušo, popraviti in rušo kolikor mogoče zgostiti. Ce tudi je ta misel na prvi pogled dobra, vendar je ne moremo odobravati. Oe je na travniku premalo trave, kar se zlasti letos lahko opazuje, ko se je trava povsod dobro razvila, potem je najbolje, da kupimo potrebno seme in ga sami raztrosimo. Če pustimo travnik prezoreti, se nam trave res same zasejejo, zaseje se pa v tem slučaju tudi travniški plevel. Namesto dobrega sena vozimo v tem slučaju prazno, slamnato seno domu in tudi otava nam po taki pozni košnji veliko slabse vspeva. Pozne košnje so toraj y enem in drugem ozini slabše. Ce hočemo travnik pomladiti s semenom, potem je najbolje, da ga kupimo in sami sejemo. V ta namen se priporočajo zlasti trave, ki inaajo drobna semena, ker nam tako seme lažje zaide v rušo in nam prej izkali. Posebno se priporočajo za tako setev pasja trava, mačji rep, travniška latovka, pasji rep in izmed dttelj no-kota. S takim semenom naj se posejejo mesta, kjer je niša redka in kjer manjka dobrih trav. ('e kaže po travniku čez in čez posejati travnega semena, potem potrebujemo za oralo po 8 do 10 kg travntga semena. Pripravna zmes za tako setev bi bila n, pr. sledeča : fj kg pasje trave, iVs^g mačjega repa, Va^g travniške latovke. Vu kg paajega repa in Va kg nokote. Pred posetvijo kaže travnik prevleči z brano in po setvi zopet, l'goden čas za to delo je sedaj, ko spravimo seno, saj se tudi naravno pomlajevanje travnikov vrši po prvi košnji, —r— Strežba živini v poletni vročini. V poletnem Času potrebuje naša živina posebne pozornosti, Varovati jo moramo pred vročino, pa tudi pred nadležnimi mrčesi. Skrbeti je pred vsem za zračne in hladne hleve in svinjake. V hlevih je okna odpreti ia obsenčiti. Najbolje je, ce imamo na oknih polkna, ki se poljubno odpirajo in zapirajo, da so hlevi dosti zračni in temni. Posebno v nizkih hlevih moramo na to paziti, da so dosti zračni. V soparnih hlevih se živina poti, manj žre, se manj redi in manj molze. Na solnčni strani naj se vrata in okna zapirajo, da ne tišči vročina notri, v večernem bladu in čez noč naj se pa odpirajo. Hodnike je izpirati in z vodo škropiti, da so hlevi bolj hladni. Kjer se živina pase, naj se spravlja čez poludanske ure, ko vročina najbolj pripeka, v senco košatega drevja ali pa v lilev. Pu noči se pa lahko pušča zuaaj. Spoteno delavno živino je varovati pred prepihom in je ni nikdar takoj napajati. Živino samo je v poletni vročini pridno čediti in Če le mogoče umivati in kopati. To velja posebno za prašiče, pa tudi za konje in govedo. Pridna čeja je toliko bolj potrebna po leti, ker se potne luknjice na koži rade zadelajo z blatom, ki ae uaprsvlja iz prahu ia potu. S tem ae pa ovira vse kožno hlapenje. Česanje in umivanje z vodo je toraj nujno potrebno, ker se z umivanjem najbolj očisti koža od potu in prahu. Važno je pa tudi to, da varujemo živino pred nadležnimi muhami, ki delajo veliko škodo pri živini. Proti tem škodljivcem se priporočajo različna sredstva. Veliko pomaga snaga in red v hlevu in okrog hleva. Hladni hlevi, ki imajo dobro ventilacijo pod stropom, tako da je pod stropom stalen prepih, bo dobri proti muham. Priporoča se v hlevih redno belenje z beležem, ki se mu primeša nekoliko galuna. Tak belež ne škoduje živini, muham je pa smrtnonevaren. Za 1 skaf beleža je vzeti po '/a^ff galuna. Kjer lastavice gnezdijo, tam se muham slabo godi. Tudi hlevi so navadno bolj čisti. Kjer pa lastavic ni, tam je prav, če se muhe lové in pokončujejo s kropom. To delo je v „muajih" letih posebno hvaležno, ker se ti vjame v nekaterih minutah lahko za pol klobuka muh, ako drsaš 8 pripravnim aakom ob mraku po stropu, kjer se mube najraje usedajo. —r— i i t * Politični pregled. Državni ztiof deluje akoro samo v odsekih. Ziiaj se gre za. proraOun, katerej^a je včeraj prerešetal proračunski odsek, i'oslanci oglašajo svoje zahteve. .Skoro pri vseh postavkah raznih niinisterstov je jioslanec dr. Žitnik govoril za slovenske potrebe. V javni acji pa sta poslanec dr. Hočevar za ponesrečence po toči v šniarjetski občini in Povie za pofforelce v Radohovivasi stavila nujno predloge zb. državno podporo. Ol).iirneje homo poročali. ko se ho proračun obravnaval v javnih sejah. MpJ sloTeiiskinii Štajerci je volilna borl)a za mandat po f poslancu Ježovniku že v polnem tiru. Kmečka Zvoiia kandidira dež. poslanca prof. dr. Verstovšeka, ki bo izvoren. A liberalci se l3ratijo_z neniškutarji in „Štajercijanci". Na Češkem imajo mnogo shodov ter prerešetavajo jezikovni zakon, ki naj hi veljal za vso državo, ne pa samo za Čcsko. Bog daj, da se v tem vpra.-îanju „Slovanska Jednota" in 1'oljaki do cela sporazumejo. Ogrske volitve za drž. zbor so torej končane — s popolno zmago Khiicn ovc vladne eirankc. KoSntovci in Justhovci poraženi 30 izgubili nad polovico prejšnjih mandatov. A vlada je zmagala s silo, poklicala vojaštvo in orožništvo celo iz naše polovico za vzdržavanjc reda — v resnici pa, da so zadrževali opozicijonalce od volitev. Na videz, pravijo, jo zmagal Khuen, v resnici pa nekdanja liberalna stranka, ki je istotako kot Košutova sovražna Avstriji. — Vlado so stale volitve 12 milijonov. Hrviitska dobi novega ministra baje v osehi prof. dr. Si-lovica, člfitia prcjširje mažaronske stranke. — V Zagrebu so hoteli ppokretaši" = svobotiomiseld preprečiti praznovanje sv. Srca Jezusovega, ki ga obhaja šolska mladež. A ni se jim posrečilo; katoličani so se vzdramtli in razbili liberalne shode. Herceg-liosiia je imela začetkom junija slavnostne dneve. Po preteku nad 900 let jc stopil na njena tla njen najnovejái vladur — na.š cesar in kralj Fran Josip I, Ob vseh progah, koder se je vozil, je bil sijajno sprejet. Uradno je bilo vse v lepem svitu, a poroča se tudi, da se je priprosto ljudstvo valed prestrogih policijskih narcdeh le preveč odrivalo od bližine cesarjeve. SrediSče slavnosti je bilo v Sarajevem in Mostam, kjer je cesar sprejemal dostojanstvenike in razne zastopnike. Da hi bila iz Sandžaka Novi Pazar prišla deputacija prosit cesarja za prikiopitev, se ne potrjuje. Dne 4. junija zvečer se je cesar vrnil s potovanja na IJunaj, kjer so ga sijajno sprejeli. N'a županov pozdrav je cesar odgovoril, da je z obiskom Bosne prav zadovoljen. Listi poročajo, da bo Bosna proglašena kraljestvom. Isto poročajo o ('rnii;«ri, katera se dne 1. avgusta povzdigne v kraljestvo, na kar so jiristale velevlasti. Dasi Turki razglašajo, da je vstajo konec, vendar v Albaniji še zmirom vre. ['retendent princ Ghika^znova neti vstajo, zato je v Peč odkorakala brigada generala Šcfket-i>aše. TurSki prestolonaslednik je vrniv.ši se iz Londona od pogreba obiskal našega cesarja na Dunaju. Od tukaj jo šel na obisk srbskega kralja v Beligrad — in potem domov. Italijanaki dijaki v Rimu in drugod hujskajo našo ireilento, da bi prej dosegla vseučilišče v Trstu. Ta zadeva dela naši vladi veliko preglavico, dotična iqena predloga pride še le po ]>roračunu v obravnavo. A slovanski poslanci takrat gotovo ne bodo molčali. (ij'škega kralja ob povratku s pogreba iz Londona čaka baje presenečerije. Xacijonalci mu ne bodo pustili izkrcati se, ako ne prinese seboj dovođenje velevlasti za aneksijo Krete z Grško, čemur se pa Turčija kani ustaviti z oboroženo silo. V Mali Aziji se že zbirajo vojaki. Na Kitajskem ae gib^ejo zopet bokserji, ki stremijo za tem, da se vsi ptujci zajiodijo iz države. Mislijo tudi odstaviti sedaigo vladajočo dinastijo. Ako vzbukne revolucija, so bo posebno kršč, misijonom slaba godila. Nekateri konzuli svetujejo svojim podanikom, naj zapust« Kitajsko. Zabavi in pouku. Potovanje v sv. deželo. Sjj. dr. J. Marinko. MímI vodo in nebom. (Dalje.» Dne 19. marca. Otok Kod iz oči zgubivši nismo videli nikako suhe zemlje več. Človeka, nevajenega potovaiqa po morju, se loti neko čudno čustvo onemoglosti, ko se vidi nad grozno globočino izročenega slabotnemu brodu. Moj god je. Oj kako rad bi opravil sv. daritev v čast Njemu, ki je bil varuh včlovečene. Besede in je tudi varuh mojega zem-skega i)0t0vanja — ali sredi morja je to zdaj meni nemogoče. Moji sopotniki so mi zaporedoma čestitali; tudi smo pri obedu trčili parkrat na moje zdravje — in da bi se drage domovine, ljube nam Avstrije, tem bolj spominjali, je moj tovariš colo naročil par hoteljk nižeavstrijske „biserne" kapljice — ali vendar sem zelo pogrešal svojih navailnih gratulantov. Res na tujem hodi dom posebno v spomin. Svojega godovanja na nepregledni morski gladini, sredi med Evropo in Azijo, pač ne bom z leps pozabil. Nekako tožno mi je bilo pri srcu zlasti, ker som moral ostati brez najsv. daritve. Tolažila me je zavest, da se bolj bolj bližam krajem svojih žctjň. Popoldne, tako pravijo, zagledamo otok Ciper. Vže prejšnje dneve nam je bila pogostokrat neprijetna družb« v tretjem razredu — jiosebno pa nas jo motila še le ta sicer tako krasen dan. Bilo je nekaj judovskih družin iz Galicije, ki so potovale v sv. deželo. 01)stajala je iz nekaterih sivih starčkov v umazanih kaftanih s kožuhastimi pokrivali, iz štirih slabo oblečenih stark, iz nekaj mlajih mož in lepega števila otrok. Skujma pa je bila vsem zanemarjenost iti umazanost. Iz te druhali jo prihajalo večkrat na dan nekaj, kar bi imelo biti menda petje — pa je bil le neprijeten vrišč, pomešan z jokom in upitjem. Stari so učili mlaje menila psalme poti, pri čemur jo prav pridno i>a-dalo po glavah malih učencev, kar so ti vsigdar s svojim jokom potrdili. Ta družba je bila ravno danes še posebno glasna. Oh dvanajstih se nam začenja prikazovati zemlja v daljavi ; bliže ko prihajamo, holj nas pozdravljajo različni dolgi gorski hrbti z globokimi dolinami. Otok Cij»er jo, na katerem nekako v sredi visoko proti nebu kipi s snegom pokriti 19.52 m imajoči Troados, Otok, ki si v najstarejših časih dajal bližnjim in daljnjim bivalcem obilico one rude (baker, kupfer), po kateri imaš ime, kolikokrat sem mislil nate, ko sem v šoli govoril o sv. Pavlu i» njegovem potovaigu — in sedaj to imam pred seboj! Po tvojih dolinah se je potil na prvem svojem velikem potovanju apostol narodov od vzhodne Salamine do Pafa v zahodu, kjer je pridobil za Kristusov evangelij prvega pagana, rimskega oblastnika Sergija Pavla ter najbrž po njem sprejel svoje novo ime. — Toda zaradi prevelike oddaljenosti teh krajev nisem mogel videti; gledali smo le v daljavi obrnivši se krog nosa Gata v akrotirskem zalivu trgovsko mesto Limasol, potem pa smo so krenivSi naravnost proti Bajrutu v Feniciji od otoka vedno bolj oddaljevali. Sicer pa je nekdanjo niosto Halamina, kamor je bt. Pavel rajprej prišel iz Sirijf. ÎC razvalina; mesto iije je nekoliko niže pozidana tia-naSiija Faniaujurust«. Većer je prišel; stemnilo se je. Po nocí, bo dojalij zagledamo (seveda, kcdor bo čal), Libanon, zjutraj ob šestih bomo ^ Bajrutu. (Dalje pTide.) Dopisi. III bij lin a. — Očitai^c nasprotnikov, da za narodno obrambo nismo tîièeaar storili, ni resnično, kajti S. K, S. Z. je že v Št. Jakobu v Rožu sklenila, da ae osnuje narodno obrambni odsek, kateri je začasno sprejemal darove za obmejne Slovence. Ta je ustanovil narodno obrambno centralno pisarno, katera je prevzela vsa posredovanja pri prodaji posestev ob mejah, mej slovenskimi prodajalci in kupci, vae informacije v ogroženili krajih itd. — Pisarna jo že ojiozorila obmejne kraje zaradi ljudskega štetja. Nabrala mnogo knjig ter jih poslala celo bene.škim Slovencem, (Centrala zbira obrabljene poštne znamke, ima jih že nad 200.000. Istotako prebrane časnike prevzema ter jih pošilja na meje. Vodi naslov-'lik v tujini živečih Slovencev, posebno po tovarnah — tem treba dati v roko .slovenske časnike in ki^ige. Ohraniti moramo ne-pretrjiano zvezo z ameriškimi Slovenci. Centrala bo skrbela za šolanje slovenskih fantov iz obmejnih krajev v Ljubljani, ki bodo pozneje zaupniki društva mej svojimi rojakj. Proučevali bodo slovenski dijaki obrambeno delo tudi mej Čehi, Po^aki — pa ^iidi mej Nemci in Italijani, — Kazširii se bo Narodno-obrambeni Vestnik in oskrbel pobuđen spis za „Družbo sv. Mohora", da ijudatvo apozna važnost obrambenega dela. Za izobraževalna društva so bodo izdale poljudne igre, bndeče narodno zavest. — l^rcdavaiya s skiopiičnimi slikami bodo maso ljudstva opozorila "'i obrambeno delo. Centrala je omislila žc načine za pridobivairje ^'Očjih pris])ovkov, namreč 4 narodne kolke: Slomšek, Št. Hj, slov. dekle v narodni péči, Einšpioler, Vžigalice za obmejne Slo-yeace prevzame odslej Straža. Istotako bo kava kolinske tovarno Ěisti dobiček donašala Straži. A še druge potrebščine so bodo i'rodajale v korist naši obrambi. — Posojilnice, županstva, za-^arovainice , , . naj se spominjajo Straže z darovi. Ni še eno leto odkar smo pričeli z nabiraiýem in vendor še neorganizirani, v prvih počctkih skujmo z dohodkom vžigalic že dobili za narodno obrambo okolu 20.000 K. Pri tem smo skrbeli, da je rajnka „Straža" dala za „St. Ujaki dom" K i!a koroške Slovence 1500 K, naša narodna obramba je daroVala za ^Št. Hjski dom" 4U00 K, vzdržali smo otroški vrtec v ^iilenjti, za društvo „Kres" v Gradcu smo dali 500 K ter ma postavimo tudi oder, priredili smo Božićnico koroškim aloven-skim eolskim otrokom ter v ta namen dali 1142 K 28 h, 3000 K smo dali slovenskemu šolstvu v Št. Jakobu v liožu, kupili smo mnogo '^'ijig za obmejne Slovence, za nstanovitev mladeniških^ knjižnic "leji, ki imajo posebno lope uspehe, smo dali 600 K, šolskim ®08tram v Trstu smo dali za nadaljno vzgojo slovenskih deklic X, na Goriško za obmejne knjižnice 500 K; podrobneje ^an poroča blagajnik. Treba je snovati povsod ]»odružnice. liedni član postane ^sak, kdor plača vsaj 1 krono na leto, mladež pa po 50 vinarjev, ^ot agitatorji naj sodelujejo posebno ženske in mladeniči. Poto-učitel) ^>0 povsod dajal potrebna navodila. Društva „Orlov", "Rafaelova (irtižba", „slovanska dijaška zveza", „jugoslovanska ^^'■okovna zveza" so smatrajo kot narodnoobrambono postojanke "aše Straže, katera obrača svoj pogled tudi na Slovence v tujini: N'emSkem, v ,-\mcriki, v Egiptu in drugod, da ne zgubé stika '' domovino. — Dasi so nasprotniki naši mogočni in bogati, vender nam jih ni treba bati, ako imamo za seboj svoje ljudstvo — "îobraicno, samozavestno in gospodarsko podkrep^ono, Zato kliče '^sc dobromisieOe na „Stražo" sklepajoč: pogumno na mejo hitimo, narod pogube otmimo! Dolgotrajni ploak je pričal, da je po-•jo^evalec govoril v smislu vseh zborovalcev. Zastopniki iz vseh dežel HO izražali svoje željo, kako naj jim „Straža" biti na pomoč. y V odbor so bili soglasno izvoljeni zastopniki iz vseh dežel, p predsednika jo i>oklican vaš dolenjski rojak deželni odbornik prof. Kvgon Jarc, za podjirodsednika dr, Khriich v Celovcu, za ^"Jiiika urednik Štefe, za blagajnika Anton Volta, denarničar « Gospodarske Zveze". — Predsednik Grafenauer z bodrilnimi ^scdaijii in alavoklici na cesarja sklene lepo vspelo zborovanje, dolenjski rodoljubi, tudi vi krejtko na delo I (.Konec,) VT l',iiib)jauH. — Pristopajte k „Slovenski Straži! — "amen društva jo obramba slovenskega življa potom narodne izobrazbe in gmotno okrepitve ljudstva na katoliškem, narodnem in patriotičnem temelju. Društveni člani so; I. ustanovni, ki plačajo vsaj 200 K naenkrat ali pa vsaj v štirih obrokih tekom enega leta; 2, redni, ki plačajo vaaj 1 K na leto, najmanj in K pa, če BO društva, oziroma pravne osebe; 3, podporni člani, ki plačujejo vsaj 50 vin. na leto. Člani društva so moške, ženske in pravno osebe. Vse darove in vsa pisma naj se pošilja samo na naslov: „Slovenska Straža" v Ljubljani. Opozarjamo vse somišljenike, da vpošiljajo vse prispevke, namenjene obmejnim Slovencem odslej direktno „Slovenski Straži" v Ljubljani. Sedaj ko imamo centralo, moramo tudi skrbeti za centralizacijo naših denarnih sredstev. Podružnice se bodo snovale potom centrale, zato naj povsodi, kjerkoli nameravajo ustanoviti jtodružnico, to takoj javijo „Slovenski Straži" v Ljubljani, Slovenci, vsi k „Slovenski Straži"! j\j(]ovec. — Dne 5. junija v nedelo popoludne ob polu 5. uri jo nastala nevihta z groznim viharjem. Vsula se je toča, debela kot lešniki in tolkla celih osem minut s toliko ailo, da je pobijala okna, čehala veje in mladiko s trt in z dreves. Vlila so je ploha in lilo je kakor bi se bil vtrgaJ oblak. Žalosten je pogled na polje, kjer je ,še pred nekaj minutami stalo lepo žito in so viseli s trt lepi nastavki, krasni grozdi. Žito je vso pomandrano, da bodo morali pokositi, trte okrog hiS so pa vse jiolomljene. Stari ljudje ne pomnijo še take nevihte. Poškodovala je toča v vaseh Ajdovec, Piano in Brezova lieber. V drugih vaseh in v vinogradu Boršt se ne pozna dosti, Xa večer je bilo Se vso belo pod kapom. Treska in hudega vremena reši nas o Gospod! Mfitlikii, Dne 29, maja je v našem mestu zatisnil oči g. duhovni svetnik Anton Oolobič, ki je tu bival kot upokojeni župnik. Zadnjega majnika je bil njegov pogreb, h kateremu so od blizu in daleč prihiteli njegovi prijate^i in znanci, dasi so radi nedelje, ko časniki ne izidejo, še le pozno izvedeli o njegovi smrti. Sprevod so jc zvrátil od njegovo hiše v mestno-žujmo cerkev, kjer se je izvršilo zadušno opravilo. Na leco je stopil Oolobičev ne-kedanji kajielan profesor dr, Marfhko ter mu spregovoril ginljivo slovo, iz katerega smo izvedeli, da je rajni gospod najprej služboval okrog 5 let v Metliki, potem pa 6 let kot kapelan v Cerkljah na Gorenjskem, kjer je 30 let župnikoval, BiJ je uzoren duhovnik, mož molitve in reda, čislan ne samo pri svojih župljanih, ampak pri vseh, ki so kedaj z njim prišli v dotiko. Svojo župnijo je vodil mirno, a v uzorncm redu. Ljubil lepoto hišo Božje, za to o.skrbel jirenovitev vseh cerkvâ obširne žuimije. Kot zvest sin svojega naroda je bil vnet za njegov napredek, katiri se razvije na pravem temelju krščanskega naziraïqa. Ko je vtdcd bolelinosti stopil v pokoj, nastanil se je v našem mostu, kjer je začeJ pa-stirovati. Srce ga je vleklo mej svoje rojake nazaj. Po slovesni zadušnici, katero je ojtravil cerkljanski rojak, postojnski dekan preč. g. Erzar, je dolga vrsta sjiremila krsto še čez mesto do starega križa, kjer se odcepi cesta od državne proti Semiču, kajti Golobič je želel počivati na Krvavčjem vrhu v svoji rojstni občini ob strani svojih starišev in drugih rojakov. Naprošen po domačem ^mil, g, proštu Doganu je sprevod do tu vodil preč, g. kanonik Zlogar na čelu 12 duhovnikov. Naprej pa je krsto sjiromila semiška č, duhovščina ter po sv. ma.íi v krvavčji podružnici izročila truplo materi zemlji, — Šolska mladež z uči-tcljstvom, požarna bramba, mestni župan Jutraž, številno zastopništvo uradništva itd. so se vrnili v mesto, a zastopniki cerkljanske fare in mnogi prijatelji so krsto spremili jirav do groba. Kakor se čuje, jo rajni g. svetnik tudi v oporoki pokazal svoje plemenito srce. Poleg dobrot, ki jih je v življenji delil po reku: naj ne vé levica, kar je dala desnica, se je spomnil svojih ožjih rojakov. Ubožci semiške fare dobé znaten del zai)u.ščine, Za dijaško ustanovo je volil 4000 kron. Moj nuj plemenitejše svoje sinove je zapisala Belokrajina ime — Antona Golobica. Njegov spomin bo večen. Iz Podgrada. Pričeli smo graditi novo božjepotno cerkev Marije Pomagaj pri Vinivasi. Stavba bo imela notranjega )>ro8tora 5X12m-, t. j. fiO m-. Zvonik bo do križa visok 19 m. V.'^e bo zgrajeno iz rezanega kamnja. Zgradbo cerkve jo prevzela tvrdka Špacai)an-Stepančič. V nedeljo po kresu, t, j. 2fi. junija letos Ijo blagoslovil mil. g, prošt dr, Elbert vogelni kamen. To nedeljo se obhaja žognanje pri kapelici Marije Pomagaj. Vabljeni so k slovesnosti vsi častilci M, P. Podgradom, Iz Anibriisu. Zadnjič jo dopisnik poročal o naših ^Orlih", pozival stariše, da naj skrbé, da njih sinovi jmstojiijo v društvo. Vsak količkaj razsoden človek dandanes vé, koliko je vredna izobrazba. Ne mislim tisto puhlo izobrazbo, s katero se mnogi ponašajo, ampak izo!)razbo, ki aloni na trdnem krščanskem pre- priianjti. Zakaj imamo dandanes tako malo značajnih JjudiV — Ljudi, ki bi bili v resnici spoštovanja in posnemanoa vredni V Zato, ker manjka prave odločnosti. Danes ti zabavija čez liberalce, jutri bo žc čez klcrikalcc. Uanea se ti čez vse dobrika, jutri pa bo grdo od tebe govoril v kakršno družbo pride. Žal, da se tudi taki dobijo. Organizacija „Orlov" pa ima namen, da Tzgoji odločne, kr-ščanske, pa tudi izobražene može. Na noge, vrli dolenjski fantje in možje, časi so drug^i kot so bili nekdaj. Osnujte izobraževalna (iruitva in telovadne odseke! — Naša Doleigaka potrebuje izobrazbe zlasti v gospodarskem in narodnem ozîru. Vedno se ruje le: ziineiiiarjena Dolenjska. To je žalostno, pa — resnično. Čeravno nekoliko tudi po nebrižnoati merodajnih činite^jev, vendar pa večinoma po lastni nemarnosti. Zato pa mora mWriina začeti. Vrli „Orli", le naprej do dtial Pa tudi ve dekleta. Skrbite, da boste znale resiti čast slovenskega dekleta. Na zdar! — Pri nas ae sedaj popravlja pot od Ambrusa na Brezovidol z državno podporo. Delajo domači ljudje pod vodstvom županstva. Prečuii. — Dne 13. junija jc za Prečno slavnosten dan posvečevanja nove župne cerkve. Dolgo časa gojimo že vročo žcijo ta prepomembni dan kar najvcličastneje proslaviti. — V ta namen jc g. župan Fr. Vintar sklical občinsko sejo. Vdeležili so se je vsi odborniki. Soglasno so sklenili, da se občinski možje z g. županom na čelu perejo na vozovih Prevzviňenemu, ki dohaja s popoldanskim vlakom dne 11. junija, naproti v pozdrav, ki se vrsi v Bcršijiiiu, in spremijo do fare. G, kajiolan in učiteij-stvo pa pričakujejo Presvitlega nad pokopališčem na višku ceste ter ae tam poklonijo. Potem stopijo vsi raz voz in v lepem sprevodu peš spremijo svojega Višjega Pastirja, ki nosijo s seboj sv. ostanke nmčenikov za novo cerkev, rfo stare cerkve in noter. Gospod knezoskof bodo potem v nedeljo spovedovali ter imeli ob 10. uri božjo službo in so tako poslovili s farani od staro župne cerkve. V pondelek, na dan sv. Antona, je začetek posvečenja ob 8. uri, ki traja vsaj dopoldne. Po sv. opravilu bodo delili zakrament sv. birme domačim birmancem, pa tudi ptujim, ako se želé je vdclcžiti. Skromen nas'Vet tu podamo. Naj hi starši in botri drage voje izvolili birmancem ime sv. Antona Pad.; tako bi imeli ti mladi Tončki in Tončike prelep spomin na posvečeige nove cerkve v Prečni in na zakrament sv. birme. Župljani pa imajo te dni polne roke dela s pripravami: možje in fantje sekajo in vozijo mlaje, dekleta'nabirajo zelenje, cvetke, rožice, berS^jan, ciprese in še drugo ter pletejo vence, (ia z njimi za!.šajo visoke in nizke mlaje in tudi cerkev zunaj. Prihodnjo nedeljo potem imamo slovesno praznovanje farnega patrona sv. Antona, ob 10. z veliko sv. ma.šo. — Prijazno vabimo k obilni vdeležbi, posebno še pobožne cestiice sv. Antona. — Na oba ta dva dneva bo tudi darovanje za novo farno cerkev. Se lepo priporočamo dobrim srcem! — Bog daj svojo milost, srečo in lepo vreme! A, Šmidovnik, župnik. Dniiiij. — Za po toči poškodovane posestnike v občini Hmarjeta na Dolenjskem. Drž. poslanec dr. Hočevar je v seji drž. zbora v-petek 27, maja stavil nujni prerilog, naj v pomoč prebivalcem v vaseh Goriška vas, Gorjška gora, Gabernik, Zagrad, Velike Poljane in Zalog v občini Šmarjeta na Dolenjskem vlada dá čimprej izdatne denarno podporo za veliko škodo, ki jim jo je napravila toča v noči z dne 20. maja. Ta toča je vzela imenovanim prebivalcem ves letošnji, obilo obetajoči pridelek po ruivah, travnikih in vinogradih, kar je za prizadete tem buje, ker nimajo ničesar več v shrambah. Dr. Hočevar je predlagal, naj vlada to škodo, ki je bila cengena na 60.000 K, takoj preišče in potem dá izdatno tlenarao podporo dotičnim ponesrečencem, ter jim obenem za 1. 1910 in 1911 odpiše zem^iški davek. Bogdaj,dabi imel korak našega drž. poslanca ugoden uspeh! DomaČe novice. Xovoiniišiiiki bodo letos v Ljubljani posvečeni od 12. do 14. julija. Mej njimi so 4 iz Dolenjskega in od teh 2 iz novomeške dekanije. Poleg teh pa še 1 p. frančiškan. ONeI)ii!i vost. Sodnik dr. Fr. Vidovič je iz Loža prestavljen v Krško. Poroke. Dne 30. maja je v knezoškof. kapeli v Ljubljani poročil C. kr. mornariški kurat Anton Jarc svojega brata g. Evgena Jarc, C. kr. gimn. prof. in dež. odbornika z gospdč. Minko Omahen iz Višnjegore. — Dne 1. juniju jo bil v Trsta poročen tukajšigi c. kr. okr. glavar g. baron Kechbach z gdč. Ecné pl. Del Adami. Rilo srečno! Sinrtiia kosa. N'a praznik Jezusovega Srca jo idoč v cerkev umrla v Preski gdč. Marija Jeglič, sestra našega jirevzv. g. kne-zoškofa ter bila ondi pokoiiana. N. p. v. m.! Izpreiiiemlm |K»šliiiii oknijov. Poštna nabiralnica v Sto-pičah in vse k nji spadajoče vasi, kakor: Dolž, Hrušica, Veliki Cerovec, Mali Cerovec, Zajčji vrh. Mali Orehek, Veliki Orebek, Hrib pri Zajčjem Vrhu, Sela pri Zajčjem Vrhu, PuSče, Plemborg, Pangerč grm, Gorela Težka voda, Vrh pri Dolžu, Verdun, Sv. Jošt so se priklopile novemu poštnemu uradu v Kandiji pri Novem mestu. Nov postni ui-ad. Dne 1. junija líJlO se je otvori) v Kandiji nov poštni urad z uradnim imenom „Kandija, Kranjsko", ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter zajedno služboval kot nabiralnica poštno-branilničnega uraiia. S poštnim omrežjem bo imel zvezo po dnevno dvakratni [»oštni vožigi in jio dnevno dvakratni pešpoti do poštnega urada v Rudolfovem. Na omenjenem poštnem uradu se vpelje istočasno tudi služba selakega pismonoše. Nastanjena je v Kovačevi hiši. Oselme vesti. Za poštarje oziroma poštarice 11. razreda so imenovani oziroma imenovane: Albert Češko na Grosupljem, Anton Tancig v Krški vasi, EmanueJ Kaftan v Semiču, Fanika Fortuna v Zatičini, Marija Govekar na Igu, Marija Vrtovec v Št. Ku-prtu, Antonija Arko v Vidmu pri Dobrepoljah, Karla Berlan vTržiSču. Nezgod». V tukajšiyi ženski bolnici so zdravi soproga Mokronoškega g. župana Zupančiča, kateri se je pri padcu ob ubiti steklenici ranila leva roka. lliitnni na tukajšnji ginmaziji se jinčne dne 2. julija, sklep za vse šole pa je 30. junija. Miijnikov izlet so imeli z 2 gg. prof. sedmoSolci kočevske gimnazije v Novo mesto in Pietorje. V pondeljek zvečer so so vrnili zadovoljni. Shodi. Dne 12. t. m. v nede(jo ob 10. uri dopoldne bo na vrtu gostilne gospe Tuček-ove ahod, katerega sklicuje g. ravnatelj J.>olenc, da se event, osnuje ribarsko društvo. Naj ae vtie-ležé posebno ribo- in rakoljubi! Vabilo iiii X. i-efliii občni zbitr „Sjjlošne obrtne zadruge svobodnih, rokodelskih in dopuščenih obrtov za sodni okraj Rudolfovo", kateri se bode vršil v nedeljo 26. junija 1910 ob 2. uri popoldan v gostilni A. Sedlarja v Kandiji s sledečim vsporedom; 1. Pozdrav in poročilo. 2. Poročilo tajništva o zadružnem delovanju v letu 1909 in blagajniškem stanju. 3. S|tremoiiiba pravil § 16, 6 in § 19, I. odstavek. 4. Volitev štirih odbornikov i" dva namestnika. 5. Razni predlogi. K polnoštevilni udeiežbi vabi najvljudneje načelništvo sjdošne obrtne zadruge. — Xa slučaj, da ne bi bil prvi občni zbor sklepčen, vrši se drugi 24. julija z istim vsporedom ob vsakem številu navzočih udov brez po.scbnega vabila. Ziilivjila. Dne 31. maja t. 1. je tukajšnja šola priredila '/■ učenci IL razreda skupni šolaraki majnikov izlet na bližnja gradova Otočiće in Strugo. Na obeh gradovih je bila šolska mladina prav ljubeznjivo sprejeta in pogoščena. Podpisani šolski voditelj si torej šteje v prijetno dolžnost, da se v imenu šolsko mladine milostljivim dobrotnicam; visokorodnima groficama Rodrigi in Katinki Margheri ter preblagorodni gospe Antoniji pl. Fichtenau tem potom najlepše zahvali za j)reprijazen ysfirejcra in velikodušno pogostitev. — Šolsko vodstvo v Šempetru. — Fran Mlakar, nadučitelj. .Mestna hraiiiltiicit v Novfiii i)ie.shi. V mesecu maju I!)l0 je 194 strank vložilo 126.9íi5 K 94 h; 264 strank vzdignilo 96.966 K 52 h; torej več vložilo 29.959 K 42 h; 15 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 37.050 K; 370 menic se jc eskomptovalo za 120.738 K. Stanje vlog .3,594.004 K 49 h. Denarni promet 6;-)9.3S9 K 2S h. Vseh .strank bilo je 124H. [zpi-i*(l tukajšnje jtoi'ote. Dne 30, maja so se pričelo obravnave. — 1. Antonija Košmrlj iz lietij pri Loškem potoku je bila radi detomora obsojena na 3 leta težke ječe. — 2. Jurij Goleč, rodom iz celjskega okraja, jo 16. aprila v Zadovineku >i'i Krškem zažgal kozolec posestnika Žcner. Ker je preživel že bi z« 30 let po zaporih, je bil obsojen radi zažiga na 10 let težke ječe. — 3. Ker se jo Alojzij Jjukšič, ki je Sovanovemu fantu žilo přeřezal, v zaporu obesil, stal je pred poroto kot soudeleženec uboja zidar Alojzij Fink. A porotniki so njegovo zvezo in spornzu"' jjri uboju s 6 j)roti 6 glasovi zanikali, zato ga jo sodišče oprostil«. Pri Ijiibljaîiskeni «arnlzijskei« sodišču sta bila brata Premrov radi vlomov, tatvin, goljufij po raznih krajih in begunstva obsojena Karol na 9 let, Julij pa na 7 let ječe, katero bota prestala v vojaški trdnjavi Miillorsdorf. V bolnišnic« Tsiinljenih bratov jo bilo meseca maja sprejetih 186 bolnikov, od aprila jih je bilo ostalo v oskrbi fiSt skupaj 273. Iz bolnišnice odpuščenih jc bilo tekom maja 116 ozdravljenih, 45 zboljšanib, 11 ueozclravjjenih, 3 ao umrli, 98 jih je ostalo pa v oskrbi. Vinski (Inbovi so se bili polastili 3. t. m. dninarja Janeza ÇonSËck, ki je delal v nekem vinogradu na Preski, župnije Šmartno pri Litiji. Oaienjeni duhovi so pa tako ojačili, da se je začel prepirati zdaj z enim, zdaj z lirujçim. Eden izmed delavcev je moral bežati ix vinograda, da ni nastal pretep. Zvečer, koso se delavci vračali domov, jo pa ziirabil dninarja Jožeta Kastelic ga vrnfcl na neko skalo, da se je napadcncu zlomila desna 'oka nad lebtom. Taka zver postane človek, če j?« prevladajo viaski duhovi. Itiijiževiiosf. VI. zvezek Pravnikove zbirke avstrijskih za-iionov v slovenskem jeziku, ki smo ^^a žo napovedali, je izšel, prednik dr. Edvard Volčič, c. kr. sodni svetnik v Novem mestu, j« predpise o nespornih )ravnih stvareh razdelil na tri samostojne (iele: notarski ret (XXIV iu 162 strani), zapuščinski {>atent (XXXII in 360 strani) in sodni depoziti (XII in 120 strani), l'ûvsodi HO predpisi dopolnjeni do najnovejšega časa in pojasnu-Jojo se z odločbami najvišega sodišča. Vsakemu delu je pridcjano stvarno kazalo v slovenskem jeziku, popoliyeno z manj navadnimi hrvatskimi strokovnimi izrazi, tako je tudi v opomiyab pod do-tičnimi zakoni. V prvem delu je ostal krepek prevod Franceta Ijevstka, a sedaj né več navadni izrazi 80 popolnjeni po veljavni terminologiji. Knjiga, ki je nedvomno velikega jioinena za rabo slovenskega jezika v naših lisamah, ki bo pa tudi v korist i (louk vsakomur, je tiskana ć sto in razločno ter se dobi v platno vezana pri navedenem uredniku in po kiqigarnah po 7 K. Iz 2. dela so posebej odtiSijeci „Predpisi o zapuščinskih pristojbinah", ki stanejo broširani le 80 h, tretji del „Sodni dejtoziti" Se dobiva tudi posebej, broširan j)0 1 K 60 h. Gospodarske drobtine. — Vinoyi-adiiiski tečaj na (iriim se vrši v pondcjjek in '^rek dne 13, ^in 14. junija t. 1. Želimo, da se ga naši vinogradnik in kmetski mladeniči udeleže v obilnem številu. Pričetck tečaja je v pondeljek popoludne ob a. uri. — Naročila iiti iinielnii gnojila za ajdo sprejema kmetijska podružnica v Novem mestu le še do 16. junija. — Dobrega dolenjskega vina se dobi Se dosti po naših Weteh in po nizki ceni. 'Ker jo. dolenjsko vino posebno sedaj leti cenjeno, opozarjamo naše gostilničarje in vinske kupce "a ugodno priliko, nabaviti si po primeroma nizki ceni dobra <'oraača vina. — Na deželni kmetijski šoli na (jntiit se razpisuje službeno ■ncsto provizornoga strokovnega učiteija za sadjarstvo oziroma T-'inarstvo do 15. julija t. 1. — Kmetijsko [»oučiio initovanje \ Švico priredi deželni ^'tllior kranjski oil 29. junija do 10. julija t. I. To potovanje bo '^elo poučno in zanimivo za kmetovalce. Švica je danes najna-[»rednejša država v živinoreji, planSaratvu in sploh v vseh imnogah '"»etijstva. Potovanje bodo vodil deželni živinorejski in mlekarski Jiadzornik Ijogvart. Udeleženci se odpeljejo junija ob fi. uri minut zvečer iz Ljubljane in se vrnejo II, julija ob 7. uri ^ »dnut zjutraj v Ljubljano. Iz Jjjub^anc se perejo naravnost Curih. Potem si ogledajo znamenitejša mesta in kmetijske zagode in šole; 8j)loh vse naprave, ki zanimajo kmetovalce. Ob Večerih bodo poučna predavatya najodličnejših švickih kmetijskih ^'cžčakov. Vso potovanje z vožnjo in vsemi drugimi stroški bode stalo največ 180 kron za osebo. Dežela in država bodo dale nekaterim učencem po 80 K iiodpore. Natančna pojasnila daje g. Legvart. — Zaloga kmetijskih knjig It. in ILJIitseliniaini na 'Dunaju je izdala v nemškem jeziku brošurico: Uber das Vor-troiben veredcltor Schnittreben". Kakor nam.že izda naslov obravnava broSurica siljenje cepljenih trt. Ko je 'eta 1900 prinesel pokojni dvorni svetnik Mah iz Francoskega t"! novi način razmnoževanja trt, so bili prvi poskusi, ki so se delali v Klosterneuburgn ponesrečili, in to zaradi tega, ker je [Ifi nas jiopolnoma drugo podnebje kakor na Francoskem. PiaateU Kober pa je takoj uviděl, kako velikega pomena bi bilo za nas, da se ta način cepljenja tudi pri nas uvede. Kot izknšenemu strokovnjaku BC mu jo v par letih posrečilo siljenje ali stratitíciranje f^rt popolnoma našim vremenskim razmeram prilagoditi. V ome-'iJOni knjižici objavlja Kober svoje najnovejše skušnje na tem po|ju in mu moramo biti za njo le hvaležni. Želeli bi le, da bi ministrstvo tudi našim vinogradnikom preskrbelo podobnih 8])isov. — Nemščine zmožnim spis jinporočamo. Z. Darovi novi žni)ni cerkvi v Prerini v kronali: Kokttlj Ant. 6, Parktlj Franca i. Zifum Jož. 3, Kr«ee Uránia 1, Zsírin Aui. fi, Borae Fr, I, MiSic Jan. 2, RftdeĚcelí J«n. 1, Fini Jan, 1, Turk Ant. 4, Šmalc Ivana 10, r, župnilc KrumpfBtar Fr. 20, Jaře Iv. 1, Petrič A 0 8(1. PetriÉ Ana 13, Mar. Svetek 1, Brnđar Ant. 100, Beias Fr. I, Rodbina B. 4 20, Kra-Bovio J. a, HwBtar Fr, 1. Saje Ana 1, Viilmar 1, B. 1, Betelj J. 1, Erbeínili J. 1, Canjpa J. 1, Habaioii M. 1, Kocjan Juž. 1, Moř.ina J. 1, Poi^Iutc Mart. 1, Krese M. 1, Oreiek J, 1, Verček J. 1. Pike! J. 1, Knkman M. 2, Pirli Frauca 1, Znpauiiů R. 6'80, Kokalj Aut. 2, Neimen 4, Knkmei; Aua l'16. N. 1, Rip K, 1. Moíje pri impr. 88-34, žene ril'65, Sknbic Fr. 1. KavSek Mar. 1, (irivc Mart. J, KrašfiTic Jera 10, Z. M. 10, Kovačiiš J. rSO, Pututar J. 1, Tiiovu Jane« 1. Spendal Jan. 1, li. M. S, Šetina Fr. 2, KuSiček J, 4, Kic J. 1, Neimenovana 70, Rep M, 0-fiO, Berui Janei 4, Petrii Al. 1, Cesar Fr. 2-40, Barbo llarija 1, Pavlin Fr. 2, PlaninSek R. 1, Bobnar Aua 1 30, llurgeli J. 1, ii Breitenan 2, Pirh Ana 20, Zidar M. 130, Drenik Jak. 1, Hrjvat J. 1, Kapi Mar. 4']2, BesalKarl S, Faleakini Aua in Uarija jsa križ na ubernakeJJ SO, PennoBii Štefan 4-20, Glarii Fr. MO, Kukman M. 2, Lukíid M. B'UO, KavSek Fr. 2, GaĚnik Ant. 2, Jankel-Jskljič poroka H, vrli ŽDpljaoi bt. Gregorja 1000, č. g. kap. 51. Kožel 10, Redek Ir, 1, Kreee Mart. 1. Levstek Jan. 5 32, Selak Ant. Ď, g. St. Trikan 1, KraSoTic Jan. 10, Šiler Jan. MO, Lampert Mart. Ljnb. 20, Levatek JaneE 26, Šetina Ana 1, 1, Zbirka 8. IJ. 6, pitroka Progar-Moie 8 10, Í. r. župnika Jakob Rámovi, Bukove« Tomaž po ]0, fatitjf la okna 60, dekleta prijEpr. 74'CO, Verček Jin. 2, Lnžar Fr. 120. rjeTga.'c Dereanc 7-38, Glavan-Bakoše -Zatlnik 7, Murgelj-Mi.ie Ů-30, v. 10, Vodnik Uat. 2, Marija Jožef 2, poroka Kopač-Paviek 37, poroka Poce! 6-20, Mose-Tomii 6-24, Kavšek-Potoíar 6, Rebol Vavpotič Z. 2, Stopař Aut. S, Plavo N. 1, St. ' T. ], S. a. 2-40. Zbirka li. lliiji L). 30, Ža^ar Fr. 1, UrbatiSiS I'IO, Korbar Fr. 1, Parkel) Fr. 1, Doberrtnig Jane* 20. i. g. Janei Sever 20, Aidlï Fr, 1. M. ŽeJjko 1. KovaiSii Jan. Mor. 2. Petrič Fr. 1, D. J. 1, Žitnik H. 1, Parkeij Iv. 1, Kos Ant. 3, PovlÉ J. K, Hraatar Iv. 1, Žagar Ang. 2, PavliĚ Al. 3, Nagelj Fr 6, Tomič Mar. 1, Potočar Iv. 1, Perganc N. 1, KovačiiS 1 90, Avbar Iv. 1, Bruđar Jane« D. 100, Sladii M. 1, Moli J. 6, Jermau Fr. in Ana 4, Kaatelic Jan. 1, BakoSe J. ), Feme Joi. 1 GO, Kraáovic Apo!. 2, PlaninŠEk Jan« 6, Kapš Jos. l-t2, Zaje Ant. 6, Vintar Ana 2, Mor^elj Iv. 1, Frane Poglavc 1, Verdenk B 1, Saje Ana 1, Leop. Mar. Globelnik 2, Glubelnik Aut. 6. Blažie Fr. 6, D. J. 30, D. Fr. 100, Potoiar Iv. 10, Neimenovana 10, ŠiSka Mar. 1, Zupanřič Mart. 1, Korbar Fr. I SO, Jerman Iv. 1, Jerman Fr. Ana 2,Skerbinc Mar. 3, Globelnik Jan. S, legat Jotefe Steh 100, najdena krjuica, MirtiÉ JoEcfa 20, KonEina Ivau 10, GabrielwiS Filip 6, Brajdii Jura 1, Gramov Mar. 1, Roïman, Mar. J, Gn.iidovc Mar. 10, PotoČar Mar, 20, Saj« Mar. 3-Gnjidovc Fr. 1, Surla M. 1, Pint J. 1. Golob Mart. I, Ban Petro 3. Stefani. Bosai 1-40, fenio Al. Dreuik 10, Šali Jatiea 3, Pint J. 1, Jau. Ana Kokalj 2, poroka KoSir-Avgoštin 13. Prijatelj Jan. 1, JakSe Fr. I. Prnina Jan a, g. M. Pikel 2, Solo Leop, 3, Ant Blaži« 1, AnaXa«t«lie 3. — Bog blagoslovi Bťitero 1 SODBA Izkušene gospodinje: SCathreiner ^neippova slatina kava je vsakdanja pijača, katera pweèuje delavno moč mojega moža in mu ohranja dobro voljo. Otroci uspevajo dobro in v gospodinjstvu si precej prihranim, ^rhtega nam ta kava vsakdan čudovito tekne. ■lo«tn, i. d. Listnica uredništva: Bsđi pomanjkanja prostora smo morali veS dapijov odložiti. - G. Jan. Hrovatu. Brezoiio«: Osebne «ti ae «prejemajo ie kot inseiat. Loterijsite števiilte. GRADEC, 28. maja 67 80 67 27 59 TRST, 4. junija 27 6 4 60 47 E 163/10 Proda se oprava (stelaže in pudelni) za prodajalno. : : - - - Iz7o se pri upravništvu „Doldrjskih Novic", 94 0.3 Dražbeni oklic. 12 Dne 25. junija 1.1. dopoldne ob 10. uri bo pri «podaj osnamenjeni aodniji, y iíbi št, 6 dražba zemljišča t1 št. 16 k&t. ob£. Mimapeč, a pritikliuo vred. Nepremiúaiui je določena vrednost na 2376 E 92 v, priiikiini na 8 E. Najmanjši ponudek znaša 15fi6 E, pod tem xneakom se ne prodaje. Đražbene pogoje, ki ee obenem odobre, in listine, ki ee tićejo nepře-ni'ûnin«, smejo tíati, ki šele knpití, pregledati pri apodaj OEuamenjeni sodniji, T izbi St 5 med opravilnimi urami, O nadaljnib dogodkih dražbene^ postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih aadobe v teka dražbe-nega postopanja, tedaj samo i nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stannjejo v okolišu spodaj oïnamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem okraju sta-nnjočega pooblaščenca za rroûbe. C, kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. II, dne 28. aprila 1910. 1123) Dražbeni oklic. ^ Dne 18. junija 1910 dopoldne ob 10, uri bo pri spodaj oznamenjeni sodniji, v iibi St. 8 dražba zemij šúa nI. St. 618 k. o. MirnapeĚ, ohstojeûega iz gozdnih parcel St 1077/11 in 1080/9. Nepremičnini js določena vrednost na 205 E 56 b. Najmanjši ponudek znaša 137 E 4 h, pod tem zneskom se ne bo prodajalo. Dražbene pogoje, ki se s tem odobrijo, iu listine, ki se tičejo nepre-miúnine, zemljiško-knjižni izpisek, iz katastra, nenitvene zapisnike itd, smejo tisti, ki žete kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi it. 6 med opravilnimi urami Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri soduiji najpozn^e v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnib dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v tekn dražbe-nega postopanja, redaj «ano z nabltkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem okraju gtannjočega pooblaščenca za vročbe, C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, odd. II,, dne 2. maja 1910. (1241 Foso]ilnicavsv.KrížupriKostanlBvici ima v pondeljek 20. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne v svoji pisarni svoj niia v lEit ¥asl it, ft Se precej v dobrem atanu b hlevoin se takoj proda aH pa v najem (3)1. Več pove Franc Tnitiiik v Irci vasi St. 14. ii7-2-2 Mesnica obstoječa že uaii 50 let, ki so nahaja na Glavnem trf,'-u v Novem mestu, so odrta s 1. jiilijfuii. — Natančneje pri Jak. ťatičiču. iï8-n 1 Posestvo no prodo]. v Vinivasi fara Pod^rad jo hiša z opeko krita, i vseiii g-oapodarakim pos]oi)jem, njivami, kof^enico in nekaj trtja vso blÎKO hiše na prodaj. — Natančneje podatke se izve pri Ivan Bruder v Gotnl vasi št. 3. m-s-g in dekoratnik : pri Rudolfovem Ivan Huntapa, iS 80 priporoča slavnemu občinstvu in jí^í. j^ra-^Oakom okoiice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočega dela in sobnega tapetovanja. Sx® Za iiitroiîilo zartoslnj« dojtisiiini. i78-G-5) i v h hisi z zraven pripadajočimi zelenjadnimi vrti kakor tudi 114 3.3 IPV^ stavbene parcele v Kandiji se takoj prodajo. — Več pri lastnikii Josip Oliv«. po aledečem dnevnem rcdn: 1. Poročilo iiačelstva. 2. Poročilo nadzorstva. Odobrenje rač. zak()učka za 1. 1909. •i. Volitev načelstva. uri Toplicah. Kdor misli kupiti, izve kupno ceno ravno tam. F.P.Oidic 8 Kamp. Ljubljana toyarna zarezanih strešnikov ------ ~ pooudi vaako poljuboo muožioo patent, dvojno zarezani (22 24 9) strešnik"zalepivač 0 poševno obvezo in pri veznim nastavkom,,8Ístem^rarznla". Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami. NiiJitreiirosteJše, najcenejše Íii uiijti [»ežiipjS(í kritji stz'ch Kttdanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in pojtis. Svoji k svojim ! Popolnoma varno naložen denor Hranilnica in posojilnica za Handljo in Mu |reg. zadruga z neomejeno zavezo V lastnem doiiiii v Kandiji sprejema hranilne vloge od vaacega, će je qen ud ali ne, ter obrestuje po 17-0-10) na leto brez odbitka rentnega davka, katerefja aaiiia iz svojega plačuje. 140-128) linam 850 lil izvrntne^ni == istrsKega vina bele ill črne vrste, kakor tudi istrski konjak po nizki ceni. Vsled nizke cene pošiljam samo od 2001 naprej in proti povzetju. V dveh mesecih prazae posode nazaj. Uzorce na zahtevo brezplačno. .Vnii -H. Fiijmaii, posestnica v Vodnjanu (Dignano) Istrija. Topolov les na prodaj. Pri tovarni v iworijancili se bode vsaki drugi in četrti torok v mesecu topolov les (ilober stavbni les) prodajal in sicer kubikmeter po 8 kron, (80-6-5) KEIL-ov LAK najboljši lak za tla iz mehkega lesa. na najic))šcin prostoru z vrtom, na križanju treh cest, jo takoj n» l>rodaj. Kjo, pove uredništvo „Dol, Eeil-ora beU prevlaba (glamra) Ea muiralne mize vin, Keil-ava paita zik čevlje po 30 viu. Keil-ov kk la slatenje okvirjev 40 via. Novo mesto: J. Pinek. . Črnomelj : Ancon Znrc. Idrija; Val Lapajue. Kamnik: E.i. Hajek. Kočevje: Frauï L'y. Kranj: Frane Dolenc Kei!-ovo leíiíilo za pode 90 vin. Keil-av lak za klobuke v razlitih barvab, ima vedno v zalogi tvrđka Ljubljana: Leskovic & Ueden, Postajna: Anton Ditrich, Škofja Loka: H.Žignn. Zagorje: Riti, E. MibelúiS, Radovljica: Oto Homann. (75-6-6) Slavno občinstvo opozarja na novo zalogo : ; vsakobarvnih peči : s v različnem slogu: secesionističnem, baročnem itd. Zalogu IV^ krušnih i»eci - - - z velikimi in malitui pcčnicami ! - - -Priporuia ne 119-3-3 I. Appe-tov nasi. J. KleillCnČiČ, Izdelovalnica in zaloga lončenih izdelkov, Kandija pri Novem mestu. Hiša na prodaj ^ deset minut od Novejša mesta, poil ugodnimi [(Ogoji, komaj eoO minuto proč, kjer se bode gradila nova železnica; poleg lep vji in bila je vže stara gostilna v njej, a sedaj prodajalna, ter kiiIoD pripravna za vsako obrt se proda iz proste roke radi izselitve v drugi kraj- Kje, pove upravnistvo Dolenjskih Novic, iKiiajaielj in Eatužaik Urban Horvat. Odgovofui urednik Anton Žlogar Tiak J. Krajec nasi.