Štev. 52. Y Mariboru 25. decembra 1879. Tečaj XIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3g!d.-kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravnlštvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu y poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis
se no vračajo, neplačani listi so ne Bpra-jemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisno enkrat 8 kr. dvakrat . 12 „ trikrat . . . 16 „
Vabilo na naročbo.
Ob bližajočem se koncu leta uljudno vabimo vse dosedanje naročnike „Slov. Gospodarja", da se zopet naročijo ta leto 1880 ter nam še skušajo novih naročnikov pridobiti. Kdor ima s čini in hoče naše podvzetje podpirati t majhnim darom, naj pristopi med deležnike tiskovnega društva, da se nadomestijo tisti udje, ktere nam je smrt pobrala; dosedanje deležnike pa prosimo, da nam še naprej zvesti ostanejo in tako mogoče ttorijo nadalejŠnje prilaganje „Cerkvene priloge".
Deležilina znaša ta celo leto S jI.
Naročnina ta celo leto 3 jI.
„ pol leta M ji. fiO kr. ,, četrt leta — so kr. 3C Naročnina se nam naj blagovoljno po poštnih nakaznicah še ta mesec pošlje, da vemo, koliko naj prve Številke tiskati damo. Napisi se naj napišejo razločno in kdor je nov naročnik, naj to pristavi, dosedanji pa naj na nakaznico prilepijo tiskani napis. Opravništvo „Slov. Gospodarja".
Slovo sodemdesetoicam.
Kako so ljudje nesrečne letine 1813—1823 dolgo pomnili, jednako si ne bodemo kmalu iz spomina zbrisali letin sedemdesetnic, ki sedaj kmalu dotečejo. Preveliko je bilo žalostnega in nepovoljnega skoro v vsakem oziru: cerkvenem in svetovnem ravno tako, kakor v državnem, narodnem in gospodarskem. Namesto 7 slabih egiptovskih let štejemo jih uže 10, to pa slabih v vsakem oziru.
Duhovna nam mati, sv. katoliška Cerkva, na primer imela je v tej dobi po celem svetu pretrpeti jako veliko žalostnega in britkega, največ pa v Evropi. Od sv. očeta Pija IX. sklicani občni cerkveni zbor moral je biti odložen; Rim so vzeli papežu z mnogim premoženjem vred, tako pa najvišjega pastirja cerkvenega oropali potrebne mu politične neodvisnosti in tistih sredstev, ki mu jih je verna preteklost za uspešno vladovanje sv. Cerkve požrtvovalno podarila. Ob enem so po
vsej Evropi začeli snovati postave, ki so pravicam sv. Cerkve nasprotne, ter jeno delovanje ovirajo in tako pomagajo versko prepričanje narodom krhati in te sploh razkristijanjevati. Tega smo se žalostni učakali na Italijanskem, na Nemškem, sedaj celó na Francoskem in Beljgijskem. Na Ruskem preganjanje katoličanov ni za den ali teden ne prenehalo; večina škofov je mrtva ali izgnana, kakor na Nemškem. Tudi nam v Avstriji so liberalci osnovali cerkvenih postav, s katerimi sedaj neiz-ogibljivi minister Stremajer uravnava corkvene zadeve tako, da komaj čakamo na — konec. Sv. Cerkva je v Evropi, če izvzamemo Angleško, v pravem Babilonskem sužanstvu. Zato jeno delovanje hira, neverstvo, s tem pa razuzdanost, nepoštenost, zločinstvo, grozno narašča. Mestno in sploh tako imenovano izobraženo prebivalstvo je večinoma veri sovražno ali vsaj mrtvo. V takih žalostnih razmerah je umrl papež Pij IX. in jegov naslednik sv. oče Leon XIII. vidno trpijo glede na vladanje vesoljne Cerkve, ker ne morejo iz Vatikanske palače nikamor stopiti, da nebi se doteknili tal, katera je italijanska revolucija papežem vzela. Sedemdesetnice v cerkvenem oziru so torej jako žalostne in Bog vó, kedaj bo tukaj boljše!
V svetovnem oziru ni nič boljše, če ne huje! Odkar je „železni Bismark" Francoze potlačil in sred Evrope osnoval „prusko - nemško cesarstvo", primorani so vsi sosedi orožati se do ušes. On je kriv, da Evropa omaguje pod orožjem, kakor da bi v njej živeli sami tolovaji. To je velika nezgoda in utegne uzrok biti, da bode novi svet: Amerika in Avstralija, stari svet v kratkem prekosil. V Ameriki in Avstraliji nimajo vojaštva, za kakoršno pri nas državljani neizmerno trpijo. Kedaj se bo ta silni jarem zlomil, to je težko reči. Eni pravijo, da le vsled strahovite vojske med Francozi Italijan', Nemci in Slovani, drugi mislijo na soci-jalistično revolucijo. Strahovito bodočnost naznanja oboje. Eden veseli svetovni dogodek pa imamo vsakako zapisati letinam sedemdesetnicam, to je osvobojenje ubogih slovanskih kristijanov, ki
so više 500 let vzdihovali pod turškim jarmom. Zali Bog, da to veselje ni popolno. Kar je slovanski meč ruskih junakov priboril, to je zopet skazila nevošljivost evropskih vlad, Rusi stoječi pred Carigradom in gledajoči na cerkvo sv. Sofije morali so žalostni obrnoti se in iti domov, ako niso hoteli pričeti nove-svetovne vojske. Tako se je turška podrtina ohranila še za 80nice našega stoletja, gotovo ne na čast — krščanskej Evropi!
Težko pozabili bodemo, kar smo zadnjih 10 let prestali v Avstriji v političnem oziru — brezobzirno strahovanje liberalne nemške in magjarske stranke. Bilo je res, kakor je bil grof Beust naznanil, „pritiskavanje Slovanov k steni" ob enem pa nezaslišano širokoustenje liberalnih kričačev, kakor bo sedaj vse boljše pri nas. Toda isti den, ko so na Dunaji odprli svetovno razstavo, nastal je „de-narstveni polom" ali „krah". Sedaj čutimo nemilo to, kar nam je liberalstvo pripravilo: dolgove, večje dače, uničenje obrta, hiranje kupčije, propad kmetijstva, posilse dražbe, oderuhe in — Jude! Kaj in koliko smo Slovenci z drugimi Slovani vred pretrpeli samo pri raznih in večnih volitvah, na to samo zmiiliti človeka nevolja zgrabi. Jed-nakopravnost po § 19. osnovnih postav imeli smo 1. 1870 ravno tako na papirju, kakor imamo isto še sedaj ob koncu 1. 1879. Kar nas tukaj tolaži, je edinost, složnost, ki je med Slovenci vsled nezaslišanega pritiska zavladala ter se v sijajnih zmagah pri volitvah v državni zbor na strah in grozo nemčurjev prikazala na dan. To nam je dobro znamenje in poroštvo boljše bodočnosti. Ostanimo složni!
Da so ljudje začeli prej dvomiti o blagrih liberalizma, kakor je sprva misliti bilo, to imamo pripisovati izredno nesrečnim in slabim letinam sedemdesetletnicam gledč na gospodarstvo. Malo-kedaj bilo je zaporedom toliko nesreč po Evropi: strašni nalivi, silne povodnji, potresi, požari, spomladanski mrazovi, pogoste toče, plazi, trtne uši, živinska kuga, nerodovitnost zemlje — huda zima. Je, kakor da bi- se vsi elementi bili zarotili proti brezbožnemu človeškemu rodu, da mu očivestno dokažejo jegovo onemoglost vkljub hvalisanemu „napredku" v umnem gospodarstvu, učenosti itd. Glad in pomanjkanje v najumikanejših deželah sveta: pri nas na Moravskem, Češkem, potem na Nemškem, Italijanskem in Francoskem, stavlja na iaž in osramotenje vse toliko občudovane in drago plačevane, jihove „nacijonalne ojkonome" ali učenjake v gospodarstvu. Povsod morajo segati v mošnje davkeplačilcev, to pa prav globoko, da priskočijo gladujočemu prebivalstvu. To je res žalosten konec let sedemdesetnic! Dal Bog, da bodo te nesreče ljudem na koristno spametovanje, da bi spoznali krive poti, na katere so se zvabiti dali, ter se vračali na one nazaj, katerih bi nikoli zapustiti ne smeli. Zlasti želeti jim je, da se vrnejo h Bogu nazaj in Tistemu, kterega je Bog poslal — Jezusu Kristusu. Brez Boga ne moremo
nič, brez njega nimamo blagoslova pri svojih opravilih in prizadetjih, smo časno in večno nesrečni. S tem prepričanjem hočemo prestanim sedemde-setnicam dati slovo in zaupaje na božjo pomoč pričeti — boljše osemdesetnice! Bog daj vsem veselo novo leto 1880!
Gospodarske stvari.
Postava zoper umetno ponarejeno ali pomnoženo vino. CKunstvvein.)
Ko bi liberalni poslanci državnega zbora s svojim večnim in konečno vselej jalovim besedovanjem toliko časa ne potratili, dobili bi uže naši vinogradarji neizmerno jim potrebno postavo zoper umetno ponarejeno ali pomnoženo vino. Liberalni poslanci so večjidel le v mestih, trgih, kupčijskih in obrtnijskih zbornicah izvoljeni ter se za kmeta ne brigajo veliko. Da, zadnja leta so mnogo postav sklenili, ki so zakrivile propad kmetijstva. Sedaj pa, ko so v menjsini, ovirajo, kolikor le morejo vse, kar bi kmetom bilo na korist. Lani so postavo zoper vvažanje tuje, deloma okužene, živine vrgli pod klop, tudi postavo zoper umetno vino so odbili. Letos pa so kljubovali, da se je protikužna postava komaj dognala, postava zoper umetno vino pa zavlekla, da pride še le v novem letu na dnevni red. Mesenca septembra so zbob-njali na Dunaj shod vinorejcev, ki je mnogo dobrega obetal, naposled pa se je videlo, kako mu je glavna skrb bila po svetu zatrobiti, da v Avstriji živa duša ne misli na pačenja vina, sploh da umetno ponarejenega vina ni. Trobenje poskrbeli so jim liberalni, judovski listi in od njih pisani ali odvisni „gospodarski" časniki. Kdor v6, kdo je bil pri omenjenem shodu v ogromnem število navzoč, ta se ne bode čudil. Bili so večjidel nekateri liberalni profesorji, uredniki, vinski trgovci iz velikih mest, kder se največ vina nareja, in mnogo velikih posestnikov, ki so močno na sumu, da tudi vino kazijo in je umetno ponarejajo, po-množujejo in potem kot — pravo prodavajo. Vreš je nastal velik po novinab. Ali vinogradarji, kmetje, konservativni poslanci z našimi slovensko-narod-nimi vred se niso dali motiti ter so zahtevali postavne pomoči z davki itak dovolj obloženemu vinogradarstvu. Brž ko se je novoizvoljeni državni zbor sešel, predložil mu je g. Karlon, poslanec nemških kmetov lipniškega, arveškega itd. okraja na Štajerskem, načrt postave zoper ponarejevanje vina. Zbornica je predlog sprejela in izvolila 15 poslancev, ki bi naj omenjeno postavo preudarili, sestavili in potem poročali. Ta odbor 15 poslancev, izmed katerih je bilo 10 konservativnih in 5 liberalnih, posvetoval se je večkrat o naloženej mu reči, posebno 2. in 13. decembra t. 1. Posvetovanje bilo je v mnogem oziru zanimivo. Tirolski konservativni poslanec baron Dipauj^ gaiu posestnik velikih vinogradov, izvrstnih kletarjj jn Velik.i vin-
ski tržeč, poudarjal je potrebo take postaye tudi v Avstriji, ter se je sklicaval na to, da so jed-nake postave uže uvedene na Francoskem, Fem-skem in Švicarskem. Konečno je svetoval, naj se na podlagi g. Karlonovega načrta izdela taka postava. Liberalec Friedmann, fabrikant iz Dunaja, ugovarja, naj se postava ne raztegne na galizovanje (zboljšavanje kislega) in petijotizovanje (pomno-ževauje) vina. Čudno je govoril liberalec grof Wurmbrand, grajščak Borlski v Halozah, in v poslanca izvoljen od kupčijske in obrtnijske zbornice graške. Mož je obstal, kako je sam imel v svojej grajščini spretnega kletarja, ki mu je delal umetno vino. Kletar imenoval je svojo umetnost: „požlahtnovauje vin" (?) Dala mu je znatnega dobička, posebno če je slaba vina „požlahtnoval". Konečno je še svetoval, naj se galizovanje in petijotizovanje ne prepové vinogradnim posestnikom, toda dolžnost se jim naj naloži, da takega vina ne prodavajo, kot pravo vino, ampak naj vselej kupcu naznanijo, da prodavajo galizovano ali pe-tijotizovano tekočino. Sedaj vstane liberalec grof Kinsky, veliki posestnik iz Spod. Avstrije, in zbrane upozori na vinorejski shod mesenca septembra, kder so gospodje skoro enoglasno izrekli, da v Avstriji umetnega vina nihče ne dela. Na to postavi g. Karlon na mizo tri flaše celó brez vsakega grozdja narejenega vina z „receptom" vred, po katerem se take tekočine delajo po 13 kr. liter. Tekočina je se v Gradcu napravila in jo zbranim bila očividni dokaz, da se umetno vino zlasti v mestnih kletéh res dela in kot pravo prodava, na največjo škodo ne samo goljufanim pivcem, ampak vinogradarstvu, ki je hudo obdačeno. V graških kletéh se ni bati ne mraza, ne smoda, ne toče, ne davkarijskega „eksekutorja" za gruntni in užitninski davek.
Sedaj so liberalni tajilci umetnega vina precej utihnili in sprejel se je načrt postave, ki v glavnih točkah sledeče zaukazuje: kdor hoče vinu podobne tekočine za prodajo izdelovati po načinu galizovanja ali petijotizovanja, ali celó brez grozdnih dodatkov, sme to delati le, ako je svoje pod-vzetje gosposki naznanil kot obrt (Erwerb), od katerega mu bo plačevati obrtnino in dohodnino (Erwerb- und Einkommensteuer). Posestnikom vendar, ki delajo vino samo za se in za domače potrebe, to ni zaukazano in jim toraj ni treba plačevati obrtnine in dohodnine. Skrobni cuker (Stärkezucker) pri narejevanji vina ali vinu podobnih tekočin rabiti je brezpogojno prepovedano. Vina galizovana, petijotizovana ali celó brez grozdnih dodatkov narejena, smejo se prodavati le, ako je se povedalo kupcu ali pivcu tako, da more on vedeti, kako robo ima pred seboj. Izvzeti so le šampanjci. Od gori omenjenih ponarejenih ali umetnih vin se mora plačevati užitnina(Verzehrungs-steuer) ravno tako, kakor od pravega, naturnega vina. Kdor se zoper določbe v ovej postavi kakorkoli pregreši, ta bo kaznovan z globo od 25—
600 fl. ali zaporom od 5 dni do 2 mesenca. Kdor se pregreši v mestih, ki imajo čolne linije, t. j. kder se od vsega vina pri vvažanju pobira užitnina, ta bo ojstreje kaznovan. Vsak pregrešek se objavi v deželskej uradnej novini, vino pa se kaznovancu vzame in siromakom razdeli. Tako se glasi načrt ove postave in sedaj, ko imajo narodno-konservativni poslanci večino, tudi trdno upamo, da bo sprejeta in potem od cesarja potrjena. Vinogradarji avstrijski brez nje dolgo biti ne morejo in ne smejo. Goljufiji se mora pot zapreti.
Konji grizuni in kako jih te sitne navade odvaditi.
M. Konji grizuni (Krippenbeisser) imajo grdo navado, da grizejo jasli pa imajo poleg te sitne navade še več drugih neprijetnih lastnosti. Zato je treba brž ko se zapazi, da konj začinja jasli grizti, gledati, da se žival prej ko prej te napake odvadi. Marsikdo morda misli, naj konj grize jasli, če tega le presilno ne dela. Vendar pa je treba brž v početku temu nasproti ravnati, da se konj popolnoma ne navzame grde napake. Konji grizuni se lahko spoznajo po tem, da imajo zvu-najne robove sprednjih zob vse obribane, kar od navadnega grizenja in žvekanja ne more nastati, ampak le tako, da se zobje spodnje ali zgornje ali pa obeh čeljusti na kako trdno stvar tiščč in ob njo ribajo. Navadna so ta trda stvar jasli, ker more konj lahko do njih. Kedar konj jasli grize, prav za prav to le dela, da sapo požira. Konj vpre glavo in sicer s prednjimi zobmi ob jasli ali ktero drugo trdno stvar, skrivi vrat, raztegne gornji del žrela in požira zrak. Pri vsem tem opravilu se čuje nekakošno zamolklo krulje-nje. S časom je ta napaka tudi dolgemu življenju na kvar. Sicer je tudi res, da konji grizuni pre-caj visoko starost dosežejo in da jim grizenje ni ravno presilno na kvar. To pa se more le o takih konjih reči, ki po času delajo. Znano je, da se pri takih konjih želodec in čreva zraka napolnijo, in tako prebavljanje moti, dihanje obteži in kolika nastane. Stari konji grizuni, ki morajo težko delati, so navadno suhega života in suhe, ščeti-naste kože. Naj pa ima grizenje jasli še ktere koli druge nasledke, toliko je pa gotovo, da konjem grizunom trebuh nabruhne in da se s časom prebavljanje moti, pri tem konju bolj, pri onem manj. S časom se more tudi žrelo zožiti in pokvariti in tako dostikrat pouzročiti, da se žival zaduši. Najlahkejši način konja grizuna odvaditi je, da se od jasli proč postavi in sploh vsaka trda stvar, ktero bi konj grizti mogel, odene, ali z železnim plehom okuje ali z ovčjim kožuhom pokrije. Dobro je kožuh s štupo, v kteri je nekoliko aloe pomešane, potrositi. Tudi jermenje okoli vrata, ktero konju na sapnik nekoliko pritiska, to napako tudi zabranuje. Vendar pa ima ta način zdravljenja tudi to napako, da se konju lahko
sapnik preveč ztesni, kar dostikrat konju glas grdo pokvari.
Tržne novosti. Zrnje pridobilo je na ceni v Ameriki, na Angleškem, Francoskem in Nemškem. Vsled tega je tudi pri nas nategnila. Pri pšenici na Dunaji za 20 kr., pri rži za 10 kr. in ovsu 5 kr. Koruza in ječmen ima prejšnjo ceno. Jed-nako brez spremembe je tudi pri klavnej živini. Štajerska vina imajo to-le ceno po hektolitru: Slov. goriško 1878 fl. 9 50—12, 1879 fl. 10.50—12, Mariborsko 1873 fl. 22—24, 1875 fl. 20—26, 1876 fl. 15-16, 1877 fl. 14—15, Haloško 1875 fl. 18— 20, 1877 fl. 12-14, 1878 fl. 9*50-12, 1879 fl. 11—14, Zavraško 1873 fl. 25-27, 1875 fl. 22—25, 1876 fl. 18-20, 1878 fl. 12—16, 1879 fl. 14—16. Ptujsko 1876 fl. 15-16, 1879 fl. 12-15. Čreš-njevsko 1875 fl. 26—28, 1873 fl. 30, Pekersko 1873 fl. 32-36, 1876 fl. 26—30, 1877 fl. 18, 1878 fl. 15—28, 1879 fl. 16—17, Ritonjsko 1875 fl. 27, 1876 fl. 21, 1879 fl. 16-17. Ljutomersko 1875 fl. 27—30, 1876 fl. 20-24, 1877 fl. 20-24, 1878 fl. 18-20, 1879 fl. 18—20. Ormožko 1873 fl. 30-32, 1875 fl. 27-30, 1878 fl. 18—20, 1879 fl. 18—20. Desertna vina so dražja, muškatelec 1868 fl. 42, ljutomerčan 1863 fl. 54, nekateri celó fl. 120-125.
Iz Velenja. (Volitev novega župana). Hud mraz je ne le tukaj, marveč skoraj po celi južni Evropi; prav tako se po celej Avstriji ta stran Leitke zdaj vršč volitve v občinske in okrajne zastope. Pretekli teden, t. j. 13. t. m. vršila se je volitev odbornikov v okrajni zastop in 18. t. m. pa ona občinskih odbornikov za sosesko Velenje. Izid je povoljen, ker izvoljeni so v resnici sposobni biti občinskim odbornikom. Drugo pa je občinski predsednik ali župan, kakor odbornik. Prvi dobi v roke celo osodo občine; njeni blagor in gorje; on jej postane nekakošen oče in po-stavodajica, svetovalec, sodnik, oskrbnik, redar-stvenik in vodnik.
Treba je tedaj dobro paziti, da se za župana voli tak mož, ki ima tem častnim prislovom tudi sposobne duševne in telesne sposobnosti in lastnosti. Zupan bi moral biti po mojem mnenji vsestransko pravičen, odkritosrčen, nesebičen, usmiljen oče revežem, aatanjčen v vsem in povsod, značaja trdnega, domoljub skozi in skozi, milostljiv sodnik prestopo-valcem in vesten vselej is povsod. To si dobro zapomnite gg. odborniki, ki imate častno nalogo čez celo osodo občine razsojevati, to naj bo Vam kazalo in vodilo na dan volitve. Nikar se ne dajte oslepiti ali prekaniti od kakega obečavanja ali žuganja. Če takega moža izvolite, stesilehko naprej svesti, da pojde vse postavno in pravilno, da bode občina srečna; če pa obečajočega ali žugajočega moža volite, ste lehko prav za gotovo I
naprej prepričani, da ste slabo vkrenili in da boste tri dolga leta na slabem. Dobremu vinu ni treba kazala; dobremu županu ni treba obečevanja, obljub, žuganja in pretenja — kdor to dela, se sam obsodi in naravnost svojo nesposobnost kaže.
Iz Celja. (Vabilo k božičnici za ubogo deco). „Katoliško podporno društvo" v Celji napravi prihodnjo nedeljo, dne 28. decembra t. 1. popoldne ob 3. uri v grofiji božičnico za ubožne učence in učenke iz celjskih okoličanskih šol. Pred razdeljevanjem obleke bodo dečki in dekleta predstavljali dramatični prizor (igro) „Vbožec", ki je tej slovesnosti jako primeren. — Nemogoče nam je zunajne čč. p. n. ude in dobrotnike našega društva, vsakega posebej, k tej slovesnosti vabiti; vabi Vas toraj tem potom najuljudneje k obilni udeležbi odbor kat. podp. društva v Celji. — V pon-deijek 29. dec. t. 1. se obhaja ob 8. uri v farni cerkvi v Celji sv. meša za vse blage dobrotnike katoliškega podpornega društva. — Za „kat. podp. društvo" v Celji so darovali: Preč. gosp. prof. Ivan Krušič 10 fl. (ustanovnino 8 60 fl. doplačal), č. g. Anton Slander, vikar 10 fl. ustanovnine, preč. gosp. J. Zeliel, župnik 10 fl. ustanovnine; po č. g. P. Donatu, kapucinu 2 fl., gospa Johana Jeseuko v Celji 2 fl., č. g. A. Lednik, kaplan 5 fl. Preč. gosp. Peter Cizej, župnik v Reki 3 fl., neimenovani iz Celja 4 fl. 73 kr., gospa Wester-mayer iz Celja 2 fl., gospa Seiler 3 fl., č. g. Ant. Ribar, kaplan zopet 7 fl. Za božičnico so na dalje darovali: preblagi neimenovani dobrotnik 18 gld., g. A. Grabič, posestnik v Celji 1 fl., preč. gosp. Fr. O. 2 fl., veleč. gosp. A. V. 5 fl., č. g. A. Šl. 2 fl. in J. Ž. 3 fl.
Iz Ljutomera. (Smrt — zima). Dne 7. t. m. smo na tukajšnji mirodvor k večnemu počitku sprevodili Ivana Spindlerja, posestnika v Bočkov-cih. Pluča so se mu bila vnela, in ker je zdravniška pomoč prepozno prišla, sledila je prerana smrt. Rajni je bil v obče priljubljen izobražen in narodno značajen mož. Ker je pa bil pokojnik tudi naročnik „Slov. Gosp." naj mu isti izreče: lahka mu bodi žemljica domača! — Zima je tudi pri nas po Murskem polji jako huda. Najstarejši ljudje ne pomnijo takšne. Mura je tu pa tam celo pre-mrznila. Več mlinov je odneslo, druge potrgalo iu spotilo. Letina pa pri nas ni bila boljša, kakor od iuod čujemo. Za denar bo čedalje huje.
Iz Ceiovca. (Posla vljenje — darilo). C. k. stotnik pešpolka baron Marojčič št. 7., g. Andrej Komelj v Inomostu bil je z najvišo odločbo dne 30. okt. 1879. v plemski stan povzdig-njen s slovenskim priimkom „Sočebran". Po-slavljeni, ki je bil za časa svojega bivanja v Celovcu med tukajšnjim slovenskim občinstvom zelo priljubljen, pridobil si je za Slovence posebne zasluge, in sicer s tem, da je s pomočjo tedajnega vodja svoje kompanije, sedajnega kaplana v sv. Martinu pri Belaku in vojaškega kaplana v rezervi č. g. Ognjeslav-a Robas-a, poslovenil in izdal več
vojaških knjig: službeni pravilnik (Dienstregle-ment), vadbeni pravilnik (Exercierreglement), bojna služba (Felddienst), kratek poduk o zemljišču (Terrainlehre), nova puška (Gewebrweseu), služ-bovnik (Felddienst), garnizonska in stražna služba (Garnison8- und Wachtdienst) i. dr.f Z omenjenimi knjigami in knjižicami, ktere je natisnola družba sv. Mohora, ustregel je g. Komelj zeló slovenskim vojakom, podčastnikom in častnikom tor mnogo pripomogel k boljemu in temeljitejemu poznanju vojaških postav, dolžnosti in vsega važnega, kar se tiče vojakov in vojske. Kako težavno je bilo podučevati vojake, samo slovenskega jezika zmožne, ko se je v vojašnici in v boju lomila taka slovenščina, da je bila groza! Se 1. 1877. obhajale so me slabosti, ko nam je vodja bojne postave zabijal v glavo v taki mešanici, da ga živa duša ni mogla umeti, potem pa jezno ropotal in se re-penčil, ko ubogi novinci niso vedeli drugega odgovora na njegova čudna vprašanja: kakor strašno smešna zijala prodajati in vendar je držal slovenski pravilnik v rokah! Kaj bi se pa onemu reklo ali celó zgodilo, kteri bi Nemcem razkladal vojaške dolžnosti v taki „spofrderbani" nemščini? Želeti bi tedaj bilo, da bi se posebno onim podčastnikom, kteri imajo novince podučevati, poslovenjene vojaške knjige toplo priporočile in bi se oni marljivo vadili, vojakom potrebne reči v domačem jeziku razumljivo učiti. — Svitli cesar darovali so 200 gld. cerkvenemu predstojništvu v Steuerbegu, dekaniji Feldkirchen na Koroškem in sicer za cerkveno popravo.
Kakor novine poročajo, bila je 14. dec. v Celovcu največa zima med vsemi evropejskimi opazovalnimi postajami. Pojemanje mraza ni dolgo trajalo, zdaj spet narašča. — V Belaku umrla je neka vdova vsled ostrapljenja z že odr-gnjenimi žveplenkami terj zapustila troje nepreskrbljenih otrok.	V. S.
Iz Konjic. (So d ni j s k a raz sodba.) Z ozi-rom na dopis v štev. 42. „Gosp." od 16. oktobra o ranjenih dveh fantih, ki so z drugimi lovce na cesti nadlegovali, naj bo se dostavljeno, da je sodnija fante nekrive spoznala. Ali sta morala lovca, ki sta dva fanta obstrelila, kaj krvavega denarja njima plačati, ni znano; to pa vemo, da je eden oproščenih fantov menda iz samega veselja, da je srečno odletel, neko priletno žensko, ki je mirno po trgu šla, koj na potu od sodnije zgrabil in v sneg vrgel. — Radovedni smo, ali bo novi državni zbor tudi popravo kazenske postave v roke vzel. Zdaj, ko je cena petroleju povišana, bi vsekako kazalo, da se pospešuje pridelovanje leskovega olja, kterega bi se obilno spečalo, ko bi se vpeljalo pri soduijah za mazilo pri razposajencib. Naj naši drž. poslanci to premislijo! Po Tinjski župniji grozno razsaja vratna vnetica difteritis, mnogo posebno mlajših ljudi je že pomrlo.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Vojaška postava bila je
dvakrat zavržena, ker 180 konservativno-narodnim glasom v tako važnej reči ni hotelo od 155 liberalcev pristopiti toliko, da bi se našli V» v8®b za postavo potrebnih glasov. Ker je pa gosposka zbornica enoglasno sprejela postavo, prišlo je do tretjega glasovanja v soboto 21. decembra t. 1. Kouservativno-narodni poslanci so po dr. Smolki predlagali, naj se vojaška postava sprejme po načrtu visoke vlade, čije predsednik je grof Taaffe. Na to nastane velik prepir med liberalci samimi. Liberalci Pajer, Hofer, Suess in Alter so govorili za postavo, liberalci: FUmkranz, Kameri (oj, oj), Sturm in Kopp zoper njo. Naši poslanci so se deloma smejali, deloma čudili, kako so se stari liberalni prijatelji, nemški zveličarji, med seboj tepli, butali in grizli. Naposled pride do glasovanja in res 37, ali kakor nekateri štejejo 40, liberalcev je od prejšnjega svojega glasovanja odpalo in glasovalo za vojaško postavo tako, da je ta bila sprejeta z 223 glasov proti 105, t. j. s 4 glasi več, kakor je postavno treba, namreč 219. Svitli cesar so še isti den postavo za 10 let podpisali in potrdili. Proti njej trdovratno glasovali so vsi štajerski liberalci in nemšku-tarji: dr. Duhač, dr. Forregger, Lohninger, Ha-kelberg, Pauer, Kameri itd. Sedaj pozna Avstrija svoje strice. Da so koroški liberalci soglasovali, o tem ni dvomiti in jih tudi beremo o novinah, da so nasprotovali: Wran, Petritsch itd. Grof Taaffe je torej sijajno izpolnil obljubo svitlemu cesarju storjeno- Čehe je spravil v državni zbor in vojaško postavo dognal, ali ob enem je tudi „nemško liberalno in ustavoverno stranko" razdjal in razklal in za vselej storil nemogočo, da zasede ministerske stole. Tako jamrajo liberalni listi sami. V teku 11 let je se ta ošabna in grozno sebična stranka sama zdelala. Na 100 let tudi^bi ona bila dovolila vojaško postavo, ako bi za obstanek jenega go-spodstva treba bilo. A sedaj je krčevito nasprotovala, ker je bila v manjšini ter stregla vreči grofa Taaffeja, a zgodilo se je nasprotno. Ošabna stranka leži pod klopjo razbita in razklana in osmežena. V odborih so konservativni poslanci sklenili odpraviti posilno legaliziranje, tudi so liberalno postavo o uravnavi gruntne dače tako prenstrojlli, da si bodo kmetje kos pomagati z ugovarjanjem zoper preveliko vcenitvo čistega dohodka. Naš poslanec baron Goedel bil je od zdravnikov pro-šen, da je teh prošnjo predložil državnemu zboru, naj ta prizna vračnikom pravice do posebnih zbornic, kakoršne imajo sedaj advokati in notarji, ii blizu tudi trgovci in obrtniki. To bodi kmetom v opomin, da tudi mislijo na kmetijske zbornice z jednakimi predpravicami. Čeaki poslanec dr. Gre-ger je nasvetoval, naj se odpravi dosedanje „objektivno postopanje" zoper časnike, t. j. naj ne konfiscirajo c. k. okrajni glavarji in pravdniki
nepovoljnih lietov tako, da bi se list pograbil, a pred sodnijo nič ne razpravljalo: je li list kriv ali nedolžen. „Slov. Gospodar" je bil večkrat tako pograbljen pa nikoli ni od sodnije izvedel prav: zakaj ? Državni zbor je svoje delovanje odložil do 15. jaunarja 1880. Kranjski neinčurji bi radi dr. Kalteneggerja spustili, ko bi jim ie deželni zbor nemčurski ostal. To je abotno. Ves deželni zbor kranjski se ima razgnati; nove volitve bodo nemčurjem pokazale — zadnjo pot. Splob pa deželni zbori letos ne morejo biti pozvani. — V Gališkem je vsled'strahovite zime uže 22 fljudi zmrznilo. — V Novogradskem okraji na Moravskem je 26.000 ljudi brez hrane. Bog se nimili in dobri ljudje. Čehi so cesarju predložili spomenico o jednakopravnosti z Nemci, katera bo nam Sloveneem v zgled in jo bo „Slov. Gosp." prihodnjič objavil. — Hrvati so sklenoli čakati zopet na eno leto, da se z Magjari pogodijo. Tolike popustljivosti pač ni bilo treba. — V Travniku v Bosni je pogorela kosama in je 1/2 milijona gold. škode. Bivši minister grof Audrassy dal se je slovesno sprejeti v 31. red freimaurerski. T» komedije zvedinim katoličanom res ni bilo treba brati v časaikih. Mi dobro vemo, kdo je grof Andraasy in kdo so freimavrerji!
Vnanje držav». Ruska carinja je na smrt zbolela, čeravno se je zarad milejšega podnebja podala na južno Francosko. Divji Turkomeni napadajo ruske namejne trdnjavice v Aziji. V Sleziji na Nemškem je strahovit glad ; mesta in vasi, ki štejejo po 2000—6000 duš, nimajo nobenega živeža in vlada jim ga mora sedaj kupovati. Zoper katoličane še pa ista vlada vedno estro postopa po „majnikovih" postavah. V Ba-denu jo nadškof pred 15 leti umrl, a freimaurerska vlada še «edaj brani ivolitev novega višjega pastirja. Francozi so dosedanje ministre zameni li z novimi, ki bodo še bolj sovražni svetej Cerkvi; škofom bo plačo priškrcnili za 435.000 frankov. Italijanska vlada je 12 milijonov odkazala, da se stavijo razne državne palače in tako siromaki dela dobijo, ker sicer gladu umirajo. — Črnogorci še niso dobili ne Gusinja ne Plave; brez boja si Türk aičesar ne da izviti. Bolgarski knez neče razpisati novih volitev, ker se s takimi poslanci ne da vladati, kakor so bili zadnjič izvoljeni. — Angležem se v Afganistanu huda godi. Generala Robertsa so vrgli vuu iz Kabula in sedaj čepi v Šepuru na planjavi, konji in kamele ko mu po-eepale, ima samo 7500 mož in 23 kanonov. Okoli in okoli je pa obdan od sovražnikov, zveza z Indijo mu je pretrgana; sedaj hiti mu general Brigbt in general Stewart na pomoč. — Chilenci v Ameriki so zopet sijajno zmagali, bolivijanska vojna je tepena in jihov general Vilegas ulovljen in 1500 inož ter 13 kanonov zaplenjenih. Ob enem so Peruvijancem vzeli zadnjo ladijo oklop-nieo. —
Za poduk in kratek čas.
Kako je hudič ukraden kos kruha odsluževal.
(Narodna pripovedka.)
Ko še so slovenski kmetje grajščakom podložni bili ter jim morali pri vsakem opravilu pomagati, šel je nek kmet v gospoščino orat in je samo kos trdega kruha s seboj vzel. Trda ral ga je jako utrudila ter je zelo lačen in žejen postal. Ne daleč proč pa je bil studenec. Pustivši svoj kos kruha na smuki gre s črepinjo po vodo, da bi jo k trdemu kruhu pil in se spet poživil. Toda ko nazaj pride, ne najde več kruha, dasi-ravno ni bilo žive duše videti, ki bi ga bila odnesla. Sirotek je moral lačen dalje orati.
Ob žetvi se pride temu kmetu močen človek za hlapca ponujat. Ker ni nič druga terjal, kakor živež, vzeme ga kmet v službo. Prvi den reče hlapec kmetu: „Idi pa nama pri gospodu vso žetvo vdinjaj; vendar plačilo zahtevaj še menjšo, kakor ti gospod obljubi". Kmet vdinja vso žetvo in zvečer gresta s hlapcem žet. Ker kmet ni bil vajen po noči delati, začne se mu kmalu dremati. Ko hlapec to vidi, mu prigovarja, naj se le vleže, on bo že sam žel, dokler bo mogel. Kmet zaspi, hlapec pa zabrizga in zdajci je od vseh strani pri-skakljalo vse črno vražičev s srpi v rokah pomagat žet, tako da je do jutra bilo vse požeto. Kmet se čudi, kako je bilo to mogoče, še bolj pa gospod; ali ker je delo opravljeno, jima plati in onadva odideta.
Drugi den reče hlapec kmetu : „Idi, pa nama pri gospodu vso košnjo vdinjaj, vendar zahtevaj menje, kakor ti gospod obljubi". Kmet vdinja vso košnjo in zvečer že gresta kosit. Tudi pri košnji se je kmetu kmalu začelo dremati iu ko hlapec to opazi, mu prigovarja, naj se le vleže, on bo že sam kosil, dokler bo mogel. Kmet se vleže in zaspi, hlapec pa zabrizga in spet je privrelo vse črno vražičev s kosami pomagat kosit, tako da je do jutra bilo vse pokošeno. Kmet se vzbudi in čudi, kako jo to mogoče, se bolj pa gospod; ali delo je bilo opravljeno, gospod jima izplača in onadva odideta.
Tretji den reče hlapec kmetu: „Denes pa nama idi pri gospodu vso mlat vdinjaj; vendar mertuka le toliko zahtevaj, kolikor bom jaz za-mogel enkrat odnesti". Kmet se z gospodom pogodi in zvečer že gresta mlatit. Kmetu se je spet začelo dremati in hlapec mu spet prigovarja, naj se le brez skrbi v parno vleže, on bo že sam mlatil, dokler bo mogel. Potem hlapec zabrizga in spet je prišlo toliko jegovih pomagačev, da so do zore vse zmlatili. Ne gospod pa ne kmet nista mogla zapopasti, kako da ta človek toliko opravi. Ko je bilo žito zvejano in zmerjeno, začne si hlapec mertuk nalagati. Pa kaj če biti? Vse gospodovo zrnje je že imel skoro na ramah, samo ene 1 lajte ni mogel nikam več djati. Kmet se je v pest
smejal, gospod pa jeze z zobmi škripal in ni vedel, kaj bi počel; kajti pogodba je bila jasna, da mlatca toliko mertuka dobita, kolikor ga more hlapec enkrat odnesti. Iz dobra mu vendar gospod ne bi rad pustil vsega zrnja, torej spusti za njim jako hudega bika, ki bi ga naj vkončal. Ali hlapec prime bika, ki se je hotel vanj zaža-riti, za rogove in ga pelje v kmetov hlev. Vse to izroči potem kmetu in reče: ,,To je povračilo za tisti kos kruha, kterega sem ti bil lani iz smuke ukral". To izrekši zgine, kajti to je bil sam hudi duh. Kmet pa je iz tega spoznal, kolika pregreha je to, če se siromaku kaj ukradne, ker je celo hudič moral kos ukradenega kruha tako povra-čevati.	Zapisal J. Gombarov.
Smešničar 52. Mestjan se pripelje v slovensko ves. Zapazivši kmeta prihajajočega od cerkve vpraša ga: oče, povejte mi, koliko imate na uri? „Dvanajst, gospod". Ali še ni več? „Ne, gospod, pri nas ni nikoli več". Kako to? „No, ker je potem zopet — ob enih."
Bazne stvari.
(Prihodnja Številka ,,Slov. Gospodarja") izide v petek 2. januarja 1880.
(Kat. polit, društvo v Konjicah) ima nedeljo po božiču, 28. t. m., ob pol treh popoldne na prvosednikovem domu občni letni zbor z volitvijo novega odbora. Ker se bode tudi o druzih rečeh razgovarjalo, vabijo se udi k obilni udeležbi.
(Kajšo užgala) je hudobna roka 11. t. m. po noči nekemu posestniku v Zbigovskem vrhu zgornje-radgonskega okraja, da je do tal pogorela. Mož, žena in 5 drobnih otročičev so zdaj sred tolike zime brez strehe in živeža.
(Zmrznil) je posestnik B. Uršič v Slatini na potu domov, ker se je poprej preveč žganjice napil in obležal.
(Tolovaji napali) so hišo K. Čebularjevo v Nimnem, okraja rogačkega, zvezali jega, žono in družino ter vropali robe 200 fl. vredne. Žandarji so enega roparjev prejeli.
(Porotniki) 1. 1880 v Celje sklicani bodo dne 26. januarja, 30 marca, 31. maja, 26. julija, 20. septembra in 22. novembra.
(Železnico od Poličan do Slatine), ako bo postavljena, mislijo podaljšati nad Podčetrtek, sv. Peter, Bizeljsko do Brežic.
(Obesil) se je Ferdo Pušarnik, kmetski sin, pri sv. Lovrencu v puščavi. Siromaček je to storil potem, ko je nesrečno zblazni!.
(Radgončanje) snujejo društvo pod vodstvom plem. Kodoliča, da bi od Radgone potegnili železniško progo ali do Spielfelda ali do Lipnice.
(Za železnico od Celja nad Slov. Gradec) v Spod. Drauberg prosi pri državnem zboru mestni zastop celjski. Ako dotični krajišniki mislijo, da bi jim taka železnica bila na korist, naj se jed-
nako zglasijo. Slovenski naš poslance g. baron
Goedel je predsednik odboru železniškemu!
(Ptujski zastop mestni) izvolil si j« dr. Bress-nigga zopet za župana. V odboru so gg.: Ekl, Fürst, dr. Ploj, Wibmer, Bračko, dr. Strafella, Lužar, Strohmajer, Muršec, Bauer, Ferk, KaŠjjar, Fichna (tega je se ve najbolj treba kot nemšk«-tar»kega „špiritusa" v zastopu), Ziitler, Maerz, Pisk in dr. Anton R»k.
(Itmed enoletnih vojaških frostovoljceu) imenovanih je za lajtnante 537 pri pei-regimentih, 55 pri lovcih, 66 pri konjenikih, 151 pri artileriji, 22 pri genijskem in 6 pri pijonirskem oddelku. Slovenci so: Jožef Smodej (reg. 47.), Aaton Cent-nar (47), Eug. Potočnik (27), Peter Dearnino (27) in Mat. Snhač (47).
(Mtsenc mrkne) deloma 28. t. m. ob 6. tiri popoludne, kar se bo dalo pri nas dobro opazovati, če bo jasno.
(Deielni odbor štajerski) je oskrbnino v jav-nej bolenišnici v Leobnu znižal od 70 na 65 kr. na den od osebe.
(Kot nov trgovec) je vpisan od kupčijske sed-nije celjske, g. Sedminek pri sv. Lenartu v Slev. goricah.
(G. baron Gotdel) naš sloveniki ponlaaec bode baje imenovan namesto Stremajerja za ministra. Blagi gospod je pretečeni teden laieH« tiskovnemu društvu poslal deležnino 5 fl.
(G. knez Ernest Windisehgrätz) je od Sle-vencev za kandidata postavljen pri volitvi novega državnega poslanca namesto umrlega grofa Barbota.
(Volkovi požrli) so v Debreziiau deklo, ki je k štepihu šla vode zajemat, kder so jo lagodae zveri napstle, raztrgale in pojedle do tega, kar je telesa v črevljih oitalo. Zima je volkove v meste prisilila.
(Srebrno svetinjo) dobil je od svitlega eesarja telegrafijski nadzornik v Mariboru, g. Ludwig.
(VMahrenbergu) za župaua izvoljen g. Feliks Schmit, bivši deželni poslanec.
(1» Šmarije) pri Cilji se nam poroča, kak» se je mesarski hlapec A. Korošec pri »v. Urban» napaden komaj ubranil tolovaja, dalje, kako 10
4	tolovaji iz Hrvatskega na saneh te pripeljali is hoteli iziopati želarja Jurija Krajnca v Drobia-skem. Ker pa denarjev niso našli, vzeli so samo sena za konje in flsšo žganjice.
(F čitalnici mariborskej) je na sv. Štefaneve ob 3. uri popoldne pbčni zbor. Veselice zvečer ne bode, ker v gospe Srameljevej (čitalničnej) gostil-nici sedaj gostilničarja ni.	Odbor.
(„Vaterland") je najboljši najizvrstnejii nemški, katoliški, federalistični, Slovanom najpravičnejši list dunajski. Vsi konservatirni pa tudi naši vsi slovenski poslanci so ga to dni priporočili. Staae
5	fl. na četrt leta.
(Mlado žensko ubil) je nekdo v Tezii pri Mariboru. Ni še znaao, kdo jo ona ii kdo je jeni morivec. Telo se je spravilo v Hoče.
(Za druZbo duhovnikov) vplačal je č/ g. Jan. Kalifi 1 fl.
Listič uredništva. „Cerkvena priloga" je se zarad „Gospodarstvene prilogo" odložila do prihodnjič. Tedaj objavimo tudi dopise iz Bohinje-Bistrice, iz Celovoa itd.
Loterljne številiie: V Gradcu 20. decembra 1879: 57, 80, 75, 58, 90. Na Dunaju	„	24, 78, 16, 47, 37.
Prihodnja srečkanje: 3. januarja Jb80.
Orglar
z dobrimi spričevali, poštenega zadržanja, 24 let star, neoženjen, vnet za cerkveno petje in zmožen v koralnem in figuralnem petju podučevati, prevzame službo pri kaki večji fari.
Tega dobrega mladenča dobrcivestno priporoči Fr. Čarman,
v Otoku poleg Radolice na gorenjskem Radmansdorf in Krain.
LIVARNA,
Badgasse Nr. 9
bliio si. cerkve.
Sterilnih primajil za zlito ztohot« j« prlredjenih za ogled.
zvonarna in livarna,
g. Janeza Dencel-na in sinov
v MABIBORII
zliva posebno izvrstne zvonove iz najcenejše zvono-viua v vsakej velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki se naj ne jemljejo za navadne debele, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli kdo želi, bodi v popolnih, vbranih akordih ali kot spolnilo že obstoječih starih zvonil z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starim nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvonilno spravo priskrbimo iz razne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz bese-marskega jekla in iz hrastovega lesa in sicer po aovem načinu z blazinicami na perotih tako, da se zelo lehko zvoni in v zvoniku nič ne trese. D^K- Ilnstrirano obrazce dopošljemo, kdor jih želi, brezplačno po posti!	1—12
m
1—6
tretja
Život
8° stran
se dobiva po vseh slovensmn ouKvarnican, trdovezan iztis fl. 1.4() broJtipan „ fl. 1.30 Za učitelje, bogoslovce, in dijake pri g. izdatelju u Ptuju znižana cena fl. I.— za poštnino naj se priloži 10 kr.
Lepa, zlata vredna božienita!
t"
Pri založniku H. Ničman-u v Ljubljani je na svitlo prišla knjiga pod naslovom:
„Slovenska kuharica'
ali navod okusno knhati navadna in imenitna jedila za 933 jedil, tudi popis kuhinjskega orodja, katero je v vsaki dobri kuhinji potrebno, in pristavek 14 jedilnih listov za vse okoliščine in potrebe.
Spisala in na svitlo dala Magdalena Pleiweis - ova
Dragi, pomnoženi natis.
Da so te bukve „slovenska kuharica" občinstvu jako potrebne, koristne in priljubljene, dokaz temu je urna razprodaja prvega natisa, ker je pa drugi natis še pomnožen in tudi popravljen z novo in staro vago in mero, upamo, da bodo naše slovenske kuharice radostno po njih segale. — Cena je mehko vezanim fl. 150, trdo vezanim pa fl. 1.80.
Razlaga sv. maše
po
čast. o. Martinu Kohemu.
Domače in molitvene bukve, 1. natisa, 1879.
Kolikor bolj nespodobno se mnogi obnašajo pri najsvetejšem opiavilu sv. maše — da se Bogu usmili! ne le mladina, ampak večkrat celo njeni odgojniki, — toliko bolj je želeti, da se nauk o tej veliki skrivnosti razširja med vernike. Omenjena knjiga obsega prelepe in globoko v srce segajoče nauke o tej preime-nitni skrivnosti, o nebeški dobroti sv. maše, o vdeleževanji, pobožnosti itd. in kako hudo se pregrešijo tisti, ki se pri tem opravilu nespodobno obnašajo. Razun teh premišljevanj pa so v tej knjigi tudi razne molitve pri sv. maši in druge molitve na 510 straneh. Cena tej vsega priporočila vredni knjigi je v pol usnje vezanej fl. 1'20, če je v usnji fl. 140 z zlatim obrezkom pa fl. 2'—.
3—3