List 4. Kmetovavec. a vertu z drevjem nasajenim Preblago hišico imam , Obdana s poljem je rumenim, Za dom gosposki je ne dam. Tam un stran bistrim ob potoki Leže zeleni travniki, Med nogradi v prijazni loki Pa bela cerkvica stoji. Na vertu z drevjem nasajenim Prcžlahtno sadje mi zori, Na bližnjim polji pa rumenim Se klasje zlato mi bleši. Zeleni travniki dajejo Mi klajo za živinico, Vinogradi pa prinesejo Presladko vinsko kaplico. * O zgodni zarji mlad'ga dneva Me zvon iz bele cerkvice Budi, moliti mi veleva; Po tem pa dela lotim se. , Grem tje na polje al v dobrave In orjem, sejem al kosim, Ter veličanstvene narave Vladarja, stvarnika častim. Tako mi mine dan veselo, Ker je prigovor vsak'mu stan': De človek naj živi za delo In dela za živlenje, — znan. In kadar sonce milo daje Dolinam, hribčikam slovo, Jez tudi delo dokončaje Vesel, dovoljen grem domo. Naj, kupec! ladje ti bogate Na sinjim morji plavajo, In naj , rudar! rumeno zlate Ti riidorovi davajo ; Jez zadovoljen sim s kmetijo In s svojo ljubo hišico, Ne menjam z vaji bogatijo In z vaji žlahtno nošinjo. Res dostikrat mi pot od čela Pri težkim delu se cedi 5 Ko sneg zapade polja, sela, Pa ojstra zima mi grozi: Al sej stanu ni brez težave, Med cvetki tudi tern tiči; — Dovoljnost vir je sreče prave, Ki nam živlenje osladi. Zato , dovoljnost! mati sreče, Le zvesta bodi meni ti 5 In ti, o Bog! blagodareče Ne vstegni svoje roke mi. V v Iz Stavnice (Semnic) na Ogerskim. A. Pirnat.