List 4.
Kmetovavec.
a vertu z drevjem nasajenim Preblago hišico imam , Obdana s poljem je rumenim, Za dom gosposki je ne dam.
Tam un stran bistrim ob potoki Leže zeleni travniki,
Med nogradi v prijazni loki Pa bela cerkvica stoji.
Na vertu z drevjem nasajenim Prcžlahtno sadje mi zori,
Na bližnjim polji pa rumenim Se klasje zlato mi bleši.
Zeleni travniki dajejo
Mi klajo za živinico, Vinogradi pa prinesejo
Presladko vinsko kaplico.
*
O zgodni zarji mlad'ga dneva Me zvon iz bele cerkvice
Budi, moliti mi veleva;
Po tem pa dela lotim se.
,  Grem tje na polje al v dobrave In orjem, sejem al kosim, Ter veličanstvene narave
Vladarja, stvarnika častim.
Tako mi mine dan veselo,
Ker je prigovor vsak'mu stan':
De človek naj živi za delo
In dela za živlenje, — znan.
In kadar sonce milo daje
Dolinam, hribčikam slovo,
Jez tudi delo dokončaje
Vesel, dovoljen grem domo.
Naj, kupec! ladje ti bogate Na sinjim morji plavajo,
In naj , rudar! rumeno zlate Ti riidorovi davajo ;
Jez zadovoljen sim s kmetijo
In s svojo ljubo hišico, Ne menjam z vaji bogatijo
In z vaji žlahtno nošinjo.
Res dostikrat mi pot od čela
Pri težkim delu se cedi 5 Ko sneg zapade polja, sela,
Pa ojstra zima mi grozi:
Al sej stanu ni brez težave,
Med cvetki tudi tern tiči; —
Dovoljnost vir je sreče prave, Ki nam živlenje osladi.
Zato , dovoljnost! mati sreče,
Le zvesta bodi meni ti 5 In ti, o Bog! blagodareče
Ne vstegni svoje roke mi.
V                                v
Iz Stavnice (Semnic) na Ogerskim.
A. Pirnat.