Sped. in abb. post. II. gruppo GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV ...... -- Lit. 25.— VIDEM, 1.-15. DECEMBRA 1954. Leto V. — Štev. 100 Uredništvo in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 500.— lir, 6 mesečna 300.— lir. REPUBLIKA ŠČITI S POSEBNIMI PREDPISI JEZIKOVNE MANJŠINE. člen 6. Ustave italijanske Republike. LA REPUBBLICA TUTELA CON APPOSITE NORME LE MINORANZE LINGUISTICHE. Art. 6 della Costituzione della Repubblica Italiana. Se o beneških Pod okriljem take avtoritete kot je de Castro — avtoritete, ki je bila tokrat v. resnici slabo uporabljena, tako od strani prof. de Castra, kot od strani tistega, ki se skuša z njo okoristiti — se povrača k argumentu, ki ga navajamo v naslovu, tudi prof. D’Aronco, znan proučevatelj furlanskega avtonomističnega gibanja. Tega argumenta se dotakne mimogrede v nekem članku, ki ga je objavil »Il Gazzettino« na videmski strani dne 17. novembra. Kot nalašč se je to pripetilo nekemu avtonomistu, oziroma človeku, ki se izjavlja kot tak. Kaj pravijo k temu furlanski avtonomisti, kadar čitajo v nekaj Vrstah toliko netočnosti z zgodovinskega, logičnega in pravnega stališča, toliko žalitev demokracije in njenih principov? Pa pojdimo po vrsti. Za nekega furlanskega literata, ki se ne obotavlja zagovarjati celo jezikovno avtonomijo furlanske govorice, kot argument, ki govori v prid avtonomije furlanske dežele, je vsekakor preveč debela, če ignorira da že stoletja živi v, Furlaniji tudi nekaj desettisočev Slovencev. To nikakor ne govori v prid njegove samozvane kulture, ki očividno ne pozna nekaterih zgodovinskih dejstev, M so tukaj v Furlaniji znani tudi najbolj preprostemu in nevednemu prebivalcu, če ni prav popolnoma nepismen. Očividno ta gospod niti ne opazi, da žali istočasno zgodovino in logiko. Pa Pojdimo dalje. Italijanska ustava v svojem šestem členu jamči zaščito jezikovnih manjšin. Kaj to pomeni? Po našem skromnem mnenju — in žal nam je, da Vek profesor, ki bi hotel, da se ga ceni %ot izvedenca v občem pravu, ignorira vek princip, ki je potrjen v ustavi — Princip pravice jezikovnih manjšin ki se uvršča med pravice človeške osebnosti. Pravice človeka namreč niso popol-ve, če niso dopolnjene s svobodo glede jezika, šole in kulture. Toda prof. D’Aronco ne ignorira samo temeljne zakone države — žalibog tudi Vinoge druge, ki bi jih morali priznavati tv upoštevati kažejo, da jih popolnoma ignorirajo —; za literata, ki se bavi samo viimogrede s pravom, je stvar še nekako Tvzumljiva, tudi če je sama po sebi obsodbe vredna. On pa ne ve niti kakšno Jvnkcijo ima jezik kot orodje za prosvet- vi dvig, kot neobhodno sredstvo za formiranje človeka, ki naj bo človek, to je žlen v verigi človečanske solidarnosti; ignorira celo tiste temeljne osnove, ki opravičujejo in podpirajo teorijo o avto-Vomiji furlanske govorice, kot jezika ladinskega porekla; ignorira odkritja tistega Gianbattista Vico — ki ni rojen Viti v Sv. Petru Slovenov, niti v Vidmu, Vrnpak v Neaplju — o pravem bistvu je-*ika; pri tem ne govorimo o Ascoliju in **Tvgih slavnih profesorjih filologije; ®r°f■ D’Aronco ignorira to, kar ve in mo-r° Vedeti celo nek srednješolec, ki je marljiv in ki študira. Toda, ta nevednost Se najbrže ne da ozdraviti; prav nič bi Ve koristilo n. pr. če bi jo ministrstvo rl strani tistega, ki trdi, govori v imenu ter za ljudsko avto-ha Posebno žalostno je, kadar rav-tako nekdo, ki se trudi kako bi nam $en^esil svoje načrte in ideje o najbolj-st načinu za izdelavo našega deželnega laiifcU ki iSO ga iskan To 86 Ve, da ga je Peter le na videz iskal, spovedoval je nalašč jezditi po potih, ki S° bili najbolj uhojeni, koder ne bi bil ^Če sledil roparjev. Vendar se je delal skrbnega, in ker ga ljudje niso "^bali, so bili res tako neumni, da so Ihieil za neutolažljivega. J*0 Vsej okolici so milovali ubogega ka in njegovega očeta vrlega Marka °2jaka, ki pač ni zaslužil take hude 6sreče. Sedmo poglavje ^°tehnii ti vihar ni v prsih boja; e hujši se je zbudil črv nekdanji, “k prav uči me v revah skušnja moja, Orice, bolj po novi krvi vpije. ^toteč Fr. Prešeren 6 zopet mesec dni. Hrup zavoljo ciganskih roparjev potihne. Kmalu se je le še malokdo menil o tem, zakaj časi so bili hudi, nemimi, vsak dan so se godile čudne reči. Plemenitniki, mogočni gospodje so se bezali med seboj, drezali in tlačili so podložne kmete, najhuje pa so pritiskali Turki. Tako se je v splošnem vretju izgubil, rekel bi, posamezni človek. Nekega dne se oglasi v gradu Kozjaku krošnjar, ki je vsakovrstno drobnino prodajal od grada do grada, od hiše do hiše, pri tem pa prenašal novice kakor vsi kramarji. »No!« je začel grajski hišni, stari Mari, in drugim ženskim služabnicam na Kozjaku: »Ali bomo kupčevali kaj, dekliči? Jaz nosim v tovoru na hrbtu lepe nogavice, bele, pisane, na Laškem delane ; imam lepe čepice, zavijače, s srebrnimi nitmi prevezane; gladke šivanke in ostre iglice; tenko končevje, zdravila za trebuh, za rane; potlej nosim tudi igrače otro- kom ; hajdi, dekliči moji, barantajmo, vse dam na pol zastonj, le polovico mi boste plačale.« »Igrače in vse lepe stvari bi vam bili pri nas pokupili,« odgovori stara hišna Mara, ko krošnjar razklada svoje lepe reči strmečim dekličem po mizi, »pa morali bi bili priti pred kakimi tedni, zdaj smo žalostni, ne moremo kupovati kratkočasnih reči,« in starka si briše s pred-prtom solze iz oči. »Imeli smo gospodiča, lepega dečka, kakor angela iz nebes, pa cigani so ga vzeli in duhovnega očeta so pobili, da gotovo umro, preden gospod pridejo iz vojne.« »Ako morate pa že žalostni biti,« govori prodajavec, gredoč pa je pripovedoval kupčevavkam: »Toliko velja to, toliko to; ali tudi v žalosti je treba veselja, zato barantajmo, kupčujmo! Kako, ali bova midva kaj poiskala, stari?« vpraša starega Ožbeta, ki je z vratarjem in hlapci prišel zraven. »Jaz imam lepe nožiče, oglavnice za sokole —.« »Kar je rajni stari gospod umrl, ne lovimo več ptičev; sokolov nimamo, čemu nam bodo glavnice,« odgovori Ožbe. »Kaj imate še?« »Vse imam; kaj bi pa radi, stari moj?« vpraša krošnjar. »Ali imate tudi sedla?« pravi Ožbe in namežikne hlapcu, ki je ogledoval drob-ninarsko blago. »Ne, tega pa že nimam,« odgovori prodajavec malo bolj tiho. Družina izbira in izbira, kupuje in plačuje. Gredoč pa jim krošnjar razklada, kaj je tukaj in tukaj videl in slišal novega. Najznamenitejše, kar jim je povedal, je bilo pač to, da je vojska pred Celjem, v kateri je bil tudi grajski gospod Marko, pregnala sovražne čete Vitovče-ve, in da skoraj povrne nazaj. Ta novica je zbudila veliko veselje med grajskimi; ko so se pa domislili, da najde gospod vse prazno in ljubljenega sina ne bo, je utihnilo vse. Krošnjar pobere svojo zbrav v visoki svoj tovornik, prime za gorjačo, opaljeno in z železom okovano, ter se poslovi. »Stojte, nekaj bi bil pozabil, le za las je manjkalo!« s temi besedami se obme krošnjar že na vratih. — »Kaj, ko bi poklical kdo vašega gospoda, naročeno mi je nekaj, da mu povem.« »Gospod ne pridejo dol, morate k njim, ali pa povejte meni, da jim naznanim,« odgovori Ožbe. »I, no, povejte mu, ako hoče, naj pride; jaz sem se oprtal, krošnje ne odložim. Mož mi je pa velel, da moram besede povedati njemu samemu.« Peter pride in škiljavo pogleda krošnjarja. Marsikoga je skrbelo, kaj neki pove tujec gospodu na skrivaj, ali že na, pogled Petrov se umaknejo vsi. »Kaj hočete?« vpraša Peter krošnjarja osorno. »Dol v dolu v hosti sem srečal človeka, rjavega in hudogledega, da bi se ga bil kmalu ustrašil; gorjačo sem bil že stisnil. Ta mi je naročil, naj vam povem, da pridete drevi dol pod skalo — morate že vedeti, kje je — pa da prinesete s seboj tisto, kar ste mu obljubili. Ko bi se ne domislili, je rekel, naj vam imenujem — jaz sem že pozabil koga.« To je pretreslo in omehščalo Petra. Namesto prejšnje osornosti ga je bila sama vljudnost; zakaj posnel je iz prodajavče-vega govora, da nihče drugi ni, ki ga kliče, kakor sam cigan Samoi, ki mu je bil prodal bratovega sina. Naglo poseže v žep in stisne možu dva zlata v roko, roteč ga, naj ne izpregovori nikomur nič o tem. »O Bog varuj!« reče krošnjar, ko vidi rumenjake v roki. — »Jaz znam držati jezik za zobmi. Ne bojte se, gospod !« Rek-ši vesel odide. (Nadaljevanje na 4. strani) ŠE O PRETAKANJU VINA Sadà se parpravi dobar gnoj U poznojesenskih an zimskih mjescih se lahko par gnoju dosti popravi kar se je poljeti zamudilo. Stara je že izkušnja, de se pardjela narbuojši hljeuski gnoj, če se ga na gnojišču sklada u plasti debele dva metra, kar se je paršlo do tiste visokuosti se ga pokrije s steljo ali pa z 30 do 40 cm zemlje. Zavoj pomanjkanja djeloune sile poljeti, na gnojišču več ku kajšen ni mo-gu skarbnuó gospodarit, ku bi bluó tuo potrjebno. Sadà pa je čas. Pril bo, če se spravi ves poljetni gnoj u poseban kot, ga naloži najmanj dva metra visoko, se ga dobro zabuta an pokrije z zemljo ali s steljo. Zimski gnoj je trjeba pru takuó kot poljetnega lepuó zložit. Spomladi, kar se bo začelo z gnojenjem naj se znese naj-parvo poljetni gnoj, potle pa po vrsti kupe zimskega. Za drugoljetno poljetno an jesensko gnojenje naj se paršpara narbuj mlad gnoj ljetošnje zime. Na tisto vižo se lahko pride do dobrega gnoja, ki ima na niivi an na trauniku buojši efekt kakor mlad, še slamnat an stelnat gnoj. Buče, zimski fuotar za prašiče Hranilna urjednost frišnih buč brez semena, tuo se pravi bučnega mesa, ni velika, ker imajo u sebi malo hranilnih sostane. Korštatirali so, de imajo u sebi frišne buče samo 1 do 2 par stuó be-Ijakovih, 0,5 do 1% maščobe an 10 do 15% amida an cukerja. Usedno pa jih Imamo za dobar fuotar za. prašiče, ker pomagajo par prebavi an jih pofrišajo takuó, de buojš izkoristijo tud drug močan fuotar. U zimskem času, kar par-mamjkuje zelenega fuotra, so dobre an djelajo dobro za zdravje živali. Buče se U tjelem času je trjeba izkopat staro an gnilo sadno drevje. U tistih krajih, kjer je imjelo sadno drevje kajšno bo-Ijezen, je trjeba trjebit iz sadounjaku tud mlado drevje, ki je takuó močno poškodovano, de ni trošta, de bi se zbuoj-šalo s pomladitvijo an škropljenjem. Trjeba je rjedčit tud preveč goste, posebno češpljeve varhove, izrjezat suhe, polomljene an boune veje. Par odrjezo-vanju debelih vej djelajo sadjarji dostikrat napake. Začno rjezati veje od zgoraj, ne računajo na težo vej, te se hitro odlomijo an ranijo deblo. De se tuó ne zgodi, je trjeba zarjezat debele veje najprej spodaj, potle jih pa odrjezat od zgoraj. Venče rane je trjeba zamazat s cepilno smolo ali katranom, dobra pa je tud predjelana an s kravjakom zmješa-na ilovica. Par izrjezovanju vej an rjed-čenju varhou je trjeba nimar mislit na tuó, de se odpre varh več kot se more soncu'an ajarju. Za precjepljanje določenemu drevju je trjeba skrajšat izbrane veje. Malo časa pred cjepljenjem jih je trjeba še enkrat prerjezat, de boju ustavjen cepiči na novi zarjezi. RJEŽIMO CEPICE. Narbuojši an narbuj zdrjeli so tisti, ki rastejo na sončnem kraju. Nerjezane cepiče je trjeba upičit čez zimo dobro ohranijo, če jih spravite u prastor, u katjerem ni mraza, pa tud ne preveč mokruote, ker rade začno gniti. U preveč suhem prastoru pa se posušijo an ratajo buj težko prebavljive. Buče se pa da tud konzervirat - kisat -kakor rjepo u sodih. Narbuojš jih je naribat, malo osolit an potle močno obtežit, de ne pride ajar do njih. Tudi okisane buče prašiči radi jedo, kar se nanje navadijo. Sevjeda pa je buojš, če jim pozimi dajete buj dougo ku morete frišne buče, ker tajšne največ zaležejo. Na okisane buče se prašiči težkuo parvadi-jo an jih zatuó muorate u začetku mje-šati z drugim fuotrom. Tajšen okisan fuotar bo zlo dobar posebno na pomlad, kar še ni zelenega fuotra. Zimski čas je par.šu an pa mesu gospodinjam novih skarbi an novega djela. Kokoši so do zime ponavad ves dan zunaj na ajarju, kar pride sneg pa gredo u hljeu an tle boju ostale dokler se ne parkaže kopna zemlja an parva trava. Kokošnjak, kjer boju kokoši pregnale zimo muorate dobro parpravit. Vjedit muorate, de je bla kokoš use ljeto zunaj na ajarju; če bi jo sadà na hitro zaprli u majhen, mokar an teman kotiček, kjer bi jo uso zimo mučile uši an polini, ko- ali zakopat na senčne kraje, narbuojš na severni kraj kajšnega zidu. Porjezat je trjeba tud na pritličnem (nizkem) sadnem drevju, piramidah ali grmičih spuodnije veje, ki so zastale u rasti ali jih je nalomiu sneg ali so se preveč spregnile na tla. S tjem se podaj-ša deblo, ki olajša obdjelovanje zemlje. Pardjelka se s tjem ne zmanjša, ker boju zgornje veje pardobile več hrane. Ne pozabite na gnojenje. Narbuojša gnojila sta hljeuski gnoj an kompost. Ce gnojita z gnojnico, ji parmješajte malo ljesnega pepela ali kalija an superfosfa-ta. Gnojnico muorate polivat u razore, jame ali luknje, ki jih nardite pol ka-pom drevesnih varhovu. SADOUNJAKE JE TRJEBA PJESKAT. Ne pozabite : pravilno gnojenje je an ostane fondament buojšemu sadjarstvu. Nardite načrte za nove nasade, kopajte jame ali luknje, izbuojšajte izkop’no zemljo s kompostom an z j apnom, p'popravite kolé. Naročite sadno drevie u pravim času. Kar močno pada sneg, otre-sejte an podprite veje, de jih ne polomi mokar sneg. Suh sneg ni nagobaren. Shranjeno sadje nimar pregledujte an proč varžite gnilo an nagnilo. Uničujte iz čarvivih gosenice od jabolčnega zavijača. Za pretakanje an žveplanje vina je tudi važno določit pravi čas, posebno za parvo pretakanje mladega vina. Ponavad se pretoči mlado vino parvikrat takrat, kar je popounoma preurjelo an se dobro očistilo. Par zdravih vinih z normalno kislino je ta čas okuol novega lje-ta ali pa še prej. Kisla vina iz zdravega grozduja, na zdravem drožju, zavoj naturalnega zmanjšanja kisline pretočimo parvikrat buj pozno, tuó je febrarja, marca ali aprila. Vina, ki imajo kajšno napako, pa je trjeba pretočit prej, de se ga lahko začne zdravit. Močna vina, ki še njeso dobro pourje- koš ne more bit zdrava an ne more nest jajca. Zatuó muora bit kokošnjak naret takuó, de bo im jela kokoš u njem zadost dobrega ajarja, zadost svetlobe an gor-kuote an zadost prastora. Ta prastor muora bit predusem zadost velik : na 1 kv. m povaršine lahko nastanite samo tri kokoši. Biti muora zadost svetau, zatuó naj boju velika okna obar-njena pruoti jugu ali juguvzhodu. Na 8 kv. m povaršine kokošnjaka muora biti almanj 1 kv. m okna. Zimski prastor za kokoši pa muora biti tudi zadost gorak. U marzlih kokošnjakih kokoši ne nesejo jajca, ker po-nucajo preveč hrane an gorkuote za ogrjevanje same sebe. Zidovi kokošnjaka naj boju zatuó zadost debeli. Zlo važno d jelo pa je tud čiščenje kokošnjaka za zimo. Pred zimo muorate dobro očistiti uso notranjost kokošnjaka an use kar je u njem. Za to dielo si izberite ljep sončen dan. Najprej izpustite use kokoši. Potle znesite iz kokošnjaka use naprave (korita, gredi, kjer sedijo kokoši, gnjezda, nastil itd.) Potle očistite an uredite notranjost kokošnjaka. Use zide pometite z ostro metlo, če pa so kokošnjaki leseni an so u njih razpoke, jih odrgnite z ostro krtačo. Potle uso notranjost pobjelite z japnom. Zlo dobra je tud tale raztopita : na 10 litru vode dodajte pol kg žganega japna, pol kg soli (živinske) an četrt kg kreolina. Zlo je važno, de zataknite use razpoke, ker so glih tam skriti zaje-dauci. Kar ste očistili an prebjelili notranjost kokošnjaka, odprite usa okna an vrata, de se kokošnjak dobro posuši. Potle začnite čistiti naprave, ki ste jih znesli iz kokošnjaka. Najprej jih podrgnite z ostro krtačo, potle jih pa operite z vročo vodo, katjeri ste dodali malo sode an na 10 litru tajšne raztopine še četrt kg kreolina. Tiste naprave pustite na soncu takuó dougo, de se dobro posušijo. la an so še malo sladka an se počas čistijo, je trjeba parvikrat pretočit u jar nuarju, pa čeglih se do tistega časa še niso očistila. S parvim pretakanjem, kar se ponavad vinu daje ajar, se razvoj vina pospeši. Pod uplivom ajarja se separacjon sostane iz vina nadaljuje. Tud od tistega drožja ali usedline je trjeba ločit vino — trjeba ga je drugikrat pretočit narbuj pozno u aprilu, prej ku se poviša temperatura u kljeti zavoj gorkuote. Vina, ki ostanejo za drugo ljeto se pretoči trečjikrat u jesen, prej ku pride drugo vino u kljet. Kakuó se pravilno pretaka vino bomo povjedal drugikrat. Kar so naprave suhe an kokošnjak prezračen, spet uredite notranjost. Na tla nasujte malo drobne mjeuke ali pjeska, u ka.tjtrem l, j boju kokoš' r.-v a a ? v • jale. Tudi u gnjezda dajte frišno steljo, narbuojš je, če daste na dno suho praprot, povarh pa malo drobne slame ali sena. U takuó urejenih kokošnjakih b:iu kokoši ostale zdrave an boju ob dobrem fuotru tud pozimi nesle jajca. Prašički Tuó so nočne živali-ce, ki se čez dan skrivajo na mokrih tleh pod starim listjem, kamenjem, gnilimi deskami, u zidnih razpokah itd., ponoči pa jedo. Jedo največ gnile organske sostance an tud žive bilke, kalčke (uàuce), mlade koreninice, mehke liste an cvete. Djelajo škodo u zaprtih gredah an kljeteh. Imar jo široko ovalno, stisnjeno izbočano telo an 7 paru kratkih enakih nog. Navadni prašiček ali kočič (svinjka) je dug 1,5 do 1,8 cm an je svetlo rjave farbe. Podoban mu je kljetni prašiček, ki je buj rumen-koste farbe an je doug 1,2 do 1,6 cm. Tiste prašičke se uniči takuó, de se jih lovi pod gnile deske ali mokro leseno slamo, ki se jo položi na gredo. Vabi se jih na prerjezan an preluknan krompir ali korenjé, ki se ga postavi na gredo takuó, de gleda prerjezana part krompirja na zemljo. Prašički gredo pod tisto vabo an se jih lahko usak dan uniči. Tud zastrupi se jih lahko z vabami iz ene parti švajnfurtskega zelenila an devet parti cukerja ali pa koščke krompirja potresite s švajnfurtskim Zelenikom. Use rast/ linske ostanke šobit pospravite an pou-sod naj bo use čisto. Il|i|illl!lllllllllllllllllllllllllllllll!lllllill|llllllllllllll!lllllllll!lllllllll!lllllllinil!ll|l|;i!|[|ltllllll|llllllllllllllllllll|lllllll|lllllll|lllll|l|lll|lll|l|lll|l|l|l|l|l|l|||l|l|l|||||l|l|||||||||| Dielo u sadounjaku ililililiinii I I I in l'il lil l'iiliiililililililiiiliiiiiiilililililililiiilililililililililiiilililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiij iiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinjiiiiiimiji!!!,! Mini 'itiiiiiii;iii:iii;i!iiiiiiiiiii!ii|;ni'l i lliliiiiiiuiiiiii Pripravimo kokošnjake za zimo JURI] KOZJAK (Nada'jtvanje s 3. strani) Strahoma je Peter videl, da cigan prisege že ni držal popolnoma, da je že tretjemu človeku nekoliko izdal. Kaj ko bi se vse zvedelo? Ta misel mu ni dala miru. Koliko bi bil dal, ko bi hotel cigan umreti, da bi tako nihče ne vedel za njegovo hudobijo! Naposled sklene, da pojde ponoči na omenjeni kraj, zakaj bal se je, da bi cigan sicer ne prišel sam v grad, kjer bi ga bili precej spoznali, ali pa, da ne bi celo kar razglasil tega hudodelstva. Med Sumbregom in Kozjakom je kako uro dolga ravnina, gosto zarastla še dandanes. Tačas, ko so je godila naša povest, so stala ondukaj velika drevesa; zdaj pa je romalo že nekatero drevo iz te hoste v ogenj in iz ognja v zemljo, v kateri se je porodilo in zredilo; marsikatera deska iz te hoste gnije v zemlji ali se kadi pod visokim podstreškom v kmetiški hiši. Bila Je mrzla noč. Mesec je bil že blizu zahoda. Pod kosmato smreko čepi dolgin cigan Samoi. Zebe ga, zakaj zobje mu drgeejo v ustih in roke pomalja v ogenjček, tolik, da bi ga bil lehko v prgišču odnesel. Ni se upal večjega zakuriti, bal se je, da bi ga kdo ne opazil, ali da bi bil svit privabil kakega človeka. Zraven ci-gaha pa je tičal oster nož, vedni spremljevalec in edini ciganov prijatelj. Okoli se je čul tuleči glas lačnega volka, poprej bolj domačega v naši domovini, plahi zar jec se je upal izpod grma na pašo, sova je ukala vrhu dupla. Kadar se je kaj zgenilo, vselej je cigan pogledal okrog sebe. »Ne bo ga !« godrnja sam s seboj ter si gladi razkuzmàni črni podbradek. »Gorje mu, ako mi ne pride! Jaz menim, da mu je kramarski pricvrknjenec naročil, menda mu je bil vendar na mislih moj nož, ki sem mu ga nastavljal na goltanec. Maščeval sem te, moj sin! Celo plačilo sprejmem za to. Drugo muho sem ujel na limanice; tepec potlačeni, ki mi je izročil fanta, meni, da je pridobil graščino! Ha, meni si jo pridobil! Jaz bom videl, ali ne dobim denarja pri njem, kadar hočem, jaz, ki ga imam na vajetih.« Tako in enako je govoril cigan sam s seboj in dokladal po malem suhega dračja na ogenj. Zdajci se zasliši človeška stopinja po stezi, ki je držala mimo smreke. Samoi potepta ogenj, izdere nož iz zemlje ter se vzpne ob smrekovem deblu. Strahoma prileze druga postava po stezi, prvi neenaka, majhna, grčava — namreč Peter, gospod s Kozjaka. »Le bliže, gospod strahopetec z grada!« pravi cigan, čigar mačje oči so precej spoznale, kdo je. Peter z mesom in telesom — se zgane, ker cigana ni videl izprva. Cigan upiše ogenj iz iskric, ki so bile še žive. »Si li prinesel obljubljeni denar, skrček moj?« vpraša cigan gospoda s Kozjaka. »Prijatelj moj z Jutrovega, ali se pa izkažeš, da si izpolnil pogodbo? Kam si dejal otroka? Ali-je varno spravljen za vse življenje, za večno?« vpraša Peter. »Prodal sem ga na Turško, janičar (turški vojak) postane, in nikdar ga ne boš videl, razen če greš na vojsko zope7-turke; tedaj ti utegne nevedoč razbiti tvojo izveženo glavo, prijatelj moj z grada! S svojimi prijatelji sem se sprl, svojega konjiča sem razjezdil, da je legel tik ceste za vekomaj, in potlej še vprašuješ, ali sem zaslužil. Dal mi boš torej toliko, kolikor si obljubil, in še toliko, kolikor je na tebi ali pri tebi, ljubi moj sosed !« Peter mu dà denar, cigan ga spravi. »Veseliti te mora, ti človeček plemenite krvi in grbave postave!« pravi cigan, zasmehovaje gospoda Petra, »veseliti te mora, da boš imel tako daleč, notri na Turškem, ljudi, ki ti bodo v rodu, celo vojaki janičarji, vzrejeni in poučeni v veri Mohamedovi. Lehko se boš hvalil in bahal: tebi enakega ni v deželi.« »Ne pozabi, grdin, kdo si ti in kdo sem jaz!« pravi Peter ves nevoljen, da ga zar smehu j e tak človek. »Kdo si ti?« se smeje Samoi. »Čakaj, povem ti! Ti si peresce na veji: jaz pihnem, pa odletiš; jaz zinem eno, pa te ni drugje ko pod vislicami. Ali umeješ? Pogorel si, kakor jaz. Ali pa te jaz primem za vrat in ti obrnem oči, da ne boš vedel, ali so zadaj ali spredaj ; konec tega, daj mi vse, kar imaš tukaj, če rad ne, i, no — boš pa nerad. Drugo pot se utegnem oglasiti sam v tvojem gradu, ko me bodo malo izgrešili ljudje.« Zdaj je Peter popolnoma razvidel, kaj je storil. Hotel se je odtegniti gospod-stvu svojega brata in bodoči oblasti njegovega sina, hotel je postati sam svoj gospod, prestrašil se ni nobene ovire, in glej — prišel je v še bolj poniževalno Kup na debelo ŽIVINA ZA ZAKOL po kg. Krave L. 2CO do 260 Voli » 250 » 260 Jenice » 250 » 290 Teleta » 420 » 470 Ovce » 140 » 150 Koze » 90 » 100 Jagnjeta » 300 » 320 ŽIVINA ZA REJO po glavi Krave mlekarice L. 140000 do 180000 Jenice breje » 140000 » 180000 Prašiči do 20 kg. » 8000 » 12000 ŽITARICE po kuintalu Pšenica L. 7000 do 7150 Sjerak » 4100 » 4300 Pšenična moka (0) » 9650 » 9800 Sjerkova moka » 4900 » 5000 PERUTNINA-ZAJCI-JAJCA po kg. Piščeta L. 509 do 655 Kokoši » 500 » 550 Gosi » 400 » 450 Race » 475 » 525 Zajci » 230 » 255 Jajca (usako) » 40 » 42 GRADBENI LES V HLODIH kubični m. Bukev L. 16000 do 17000 Smreka (brina) » 17000 » 18500 Oreh » 19000 » 21000 Jesen » 19000 » 20500 Cerješnja » 18000 » 19500 Bor » 12500 » 15500 Mecesen » 18000 » 20000 Javor » 20000 » 21500 Topol » 8000 » 11000 Dob » 13500 » 15000 Hrast » 20000 » 22500 DRVA IN OGLJE po kuintalu Bukova suha L. 820 do 925' Bukova surova » 650 » 750 Mehka drva » 550 » 640 SADJE IN ZELENJAVA po kg. Jabolka L. 50 do 80 Hruške » 50 » 80 Krompir » 30 » 35 Solata » 120 » 130 Radič » 120 » 140 Zelje » 40 » 60 Karfjola » 40 » 60 SIR IN MASLO po kg. Sir do S ! mjesca star L. 420 do 460 Sir čez 2 mjesca star » 580 » 700 Mlekarniško maslo » 950 » 1000 Domače maslo » 800 » 850' Menjava denarja Zlata Sterlina 6150 Napoleon 4400 Dolar USA 636 Dolar Kanada 636 Sterlina karta 1715 Francoski frank 1,70 Švicarski frank 1,48 Belgijski frank 12,40 Argentinski peso 15,90 Uragvajski peso 192 Brazilski kruzir 10,50 Avstrijski šiling 24 Nemška marka 150 Dinar 1,30 Odgovorni urednik: Tedoldt V o) mir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric» oblast — pod oblast sirovemu divjemu ciganu. Prostosti je iskal in zdaj ga imenuje izrodek, izvrženec hlapca. Zdaj je videl, da ga cigan lehko pesti po volji, in da g» res misli pestiti, on, ki sam vé njegovo skrivno hudobijo. Odstopiti Petru seveda ni bilo lehko, hudodelstvo je že vpilo v nebo: »Prodal si ne samo telo svojega sinovca, temveč tudi dušo njegovo, zakaj Turki mu bodo izruvali iz srca še vero.« V poslednjih ciganovih besedah mu je zvonilo vse natanko. Naprej je hotel torej Peter. Vse zapreke mora odstraniti, tudi cigana. Pa kako bi mu prišel do živega — dolginu, močnemu ko biku? Cigan bi bil pozobal devet takih, kakršen je bil Peter, suh ko goba in slaboten. Vse se je vrtelo Petru v glavi. Upro sc mu oči na ciganov nož, ki je tičal za ste' žaj od njega. Kakor bi trenil, ga Peter Kozjak izdere in sune cigana. Ali še * večjo urnostjo prime cigan Petra za roko ter ga podere vznak in mu izvije nož-Zdajci je bil v rokah grozovitemu človeku, življenje mu je viselo na lasu, nih^e mu ne bi bil mogel pomagati, ko bi mir bil hotel sovražnik po vrač ati. (Se nadaljujef