Domoznanski oddelek 35 NAŠ glas 2005 l 352(497.12 Videm) X 4^ v.v 6001352,1 JL- COBISS o i n** ŠTEVILKA 1 - LETNIK 10 - MAREC 2005 ir m m Želimo vam blagoslovljene velikonočne praznike, mamam pa vse lepo ob materinskem dnevu. / z A GLASILO OBČINE VIDEM * \\ \, ^ „ v mi =1' ^ / :-v ... rsi l i i h.u A > >, '• "■ W : . r/ --F-|S' F Kr Jr w i JL. jM KJOTSKI PROTOKOL Končno je 16. 02. 2005, stopil v veljavo Kjotski protokol, ki od pristopnih držav (114) zahteva, da med leti 2008 in 2012 zmanjšajo skupne emisije toplogrednih plinov za pet odstotkov. Države EU, med njimi tudi Slovenija, so se obvezale, da bodo v obdobju 2008-2012 zmanjšale emisije toplogrednih plinov, ki povzročajo učinek tople grede za skupaj osem odstotkov, glede na raven emisij leta 1990. Kaj je do sedaj storila država? Leta 2003 je sprejela operativni program za načrtovano zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in uveljavila več ukrepov: takso na emisije ogljikovega dioksida, spodbude za rabo obnovljivih virov energije in biogoriv ter za gradnjo energetsko varčnih stavb, trgovanje z električno energijo in zemeljskim plinom, trošarine za fosilna goriva in elektriko. Slovenija je 1. januarja tega leta vstopila v evropsko shemo trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (ponderji), v katero je zajetih skoraj 70 odstotkov industrijskih emisij in vsa proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv. Manj uspešna je na področju prestrukturiranja gospodarstva, mislim, da je zadnji trenutek, da pospešeno razvijamo in promoviramo gospodarske subjekte, ki so energetsko manj zahtevni in okolju bolj prijazni. Zakaj zmanjšanje emisij toplogrednih plinov? Svetovne emisije toplogrednih plinov so se po podatkih Mednarodne agencije za okolje od leta 1990 povečale za 15 odstotkov, do leta 2030 pa bi se lahko brez ukrepanja povečale celo za 60 odstotkov. Priča smo globalnim spremembam pod- nebja zaradi toplogrednih plinov - med njimi je okolju najbolj nevaren ogljikov dioksid. Povprečna globalna temperatura se je samo v 20. stoletju povečala za 0,6 stopinje, po napovedih pa naj bi se do leta 2010 zvišala za med 1,4 do 5,8 stopinje. Simulacije kažejo, da se bo povečalo število vročih dni, manj bo hladnih in ledenih dni, razlika med jutranjo in popoldansko temperaturo se bo zmanjšala. Toplotna obremenitev se bo povečala, pričakovati pa je tudi neenakomerno porazdelitev padavin čez leta. Želja: da pristopijo k podpisu Kjotskega protokola k okvirni konvenciji združenih narodov o spremembi podnebja tudi Združene države Amerike, Kanada, Indija in Kitajska. Mag. Ivan Božičko LETNA KONFERENCA 00 N.Si VIDEM V soboto, 22. januarja 2005, je bila v prostorih okrepčevalnice Vrček v Sovičah letna konferenca OO NSi Videm. Prisotnih je bila večina članov stranke, konference pa so se udeležili tudi gostje: podpredsednik stranke in poslanec v državnem zboru g. Alojz Sok, član izvršnega odbora stranke in predsednik OO Majšperk g. Franc Bezjak, podpredsednik mestnega odbora Ptuj g. Janez Rožmarin in predsednik OO Zavrč g. Franc Težak. Letno konferenco je odprl predsednik OO N.Si Videm g. Janez Cafuta, ki je opisal delo občinskega odbora v preteklem letu. Pri tem je omenil predvsem uspešnost na volitvah v evropski parlament in v državni zbor, ko je stranka na obč- inski ravni dosegla podoben rezultat kot na državni. Delo stranke je Cafuta ocenil kot uspešno. Kot prednostne naloge v letu 2005 je navedel pripravo na lokalne volitve v letu 2006, za katere že imajo pripravljenih večino kandidatov; pridobivanje novih članov in ustanovitev stranke mladih N.Si. Sledilo je finančno poročilo ter poročilo nadzornega odbora, ki so ga prisotni soglasno sprejeli. Člani konference so razrešili dosedanje vodstvo ter izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Od gostov je najprej spregovoril državni poslanec g. Alojz Sok. Podrobneje je opisal sodelovanje stranke NSi v vladi in delovnih telesih parlamenta ter njeno vlogo v Koaliciji Slovenija. Poudaril je, da je N.Si enakopravna članica v Koaliciji Slovenija ter da je notranje trdna, kar bo pokazal tudi jesenski kongres stranke, na katerem bodo izvolili novo vodstvo. Sok se je dotaknil tudi aktualnih dogodkov v slovenskem prostoru. Članom stranke je priporočil strankarsko glasilo Ogledalo. Tudi ostali gostje so članom stranke zaželeli, da bi bili tudi v bodoče uspešni pri svojem delu. Novoizvoljeni upravni odbor je na svojem prvem sestanku izvolil vodstvo stranke, in sicer: Marjana Selinška za predsednika, Jadranko Vindiš in Mirka Hliša za podpredsednika, blagajnik je postal bivši predsednik Janez Cafuta, za tajniška dela bo skrbela Sabina Selinšek, predsednik nadzornega odbora N.Si OO Videm pa je postal Franc Drobnič. MŠ JUBILEJNA LETNA KONFERENCA OO SDS VIDEM Dolgoletno trdo delo in vztrajnost končno obrodila bogate sadove V soboto, 12. marca 2005, so se člani občinskega odbora SDS Videm zbrali na svoji redni letni konferenci, ki pa je bila to leto še posebej svečana. Najprej zato, ker so obeležili 10. obletnico delovanja OO Videm. Razlog za veselje pa je bil tudi v odličnem volilnem rezultatu na državnozborskih volitvah. Konference so se udeležili predsedniki vseh občinskih odborov iz 8. volilne enote, državni sekretar dr. Miroslav Luci in seveda domači poslanec DZ RS in član OO SDS Videm Branko Marinič. Pregledali so delo občinskega odbora v prejšnjem letu in si zadali bogat plan dela. Jubilejno konferenco je odprl predsednik OO Videm Stanko Simonič, ki je v svojem poročilu ocenil delo stranke v prejšnjem letu kot nadvse uspešno. Poudaril je, da je bilo leto 2004 za Slovensko demokratsko stranko vsekakor zmagovalnega značaja. Izpostavil je odličen volilni rezultat stranke na državnozborskih volitvah in volitvah v evropski parlament. Največji uspeh pa je bila vsekakor izvolitev Branka Mariniča, dolgoletnega člana OO Videm, za poslanca DZ RS. Simonič je še dodal, da so v prejšnjem letu dobro in uspešno delali tudi vsi trije svetniki v občinskem svetu, prav tako tudi številni svetniki v krajevnih skupnostih. Občinski odbor si je zadal tudi številne naloge in obširen plan dela za leto 2005. Prioritetna naloga bodo vsekakor priprave na lokalne volitve, ki bodo naslednje leto (SDS bo imel svojega kandidata za županske volitve). V plan dela pa so zapisali še pripravo okroglih miz z ministrstvom za šolstvo, ministrstvom za promet, z ministrstvom za lokalno samoupravo in intenzivno delo občinskih in krajevnih svetnikov. Razlogov za slavje in veselje je bilo torej na tej jubilejni letni konferenci OO SDS VIDEM več kot dovolj! PK JAVNA VARNOST NA OBMOČJU OBČINE VIDEM V LETU 2004 V letu 2004 je Policijska postaja Podlehnik v celoti podredila svoje delo doseganju prioritetnih ciljev PU Maribor in izvedbi vseh načrtovanih nalog. V okviru načrtovanih nalog smo v ospredje postavili izvajanje osnovnega poslanstva policije, da pomaga ljudem in skrbi za njihovo varnost in za varnost premoženja. Z odgovornim delovanjem PP in vseh zaposlenih smo policijo poskušali še bolj približati državljanom, z njimi nadgrajevati dosežen partnerski odnos in zadovoljiti njihove, v lokalnih skupnostih izražene potrebe. Skozi takšno delovanje smo lahko najbolje predstavili vrednote slovenske policije, ki se kažejo v zakonitem in strokovnem delu, spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, pošteno- sti, nepristranskosti, nediskrimina-tornosti in odgovornosti. Z uresničevanjem načrtovanih aktivnosti smo sledili temeljnemu cilju slovenske policije, ki je zagotavljanje notranje varnosti v Republiki Sloveniji ter prevzeli svoj del odgovornosti za globalno varnost. Ocenjujemo, da smo zastavljene naloge uspešno opravili, in s tem v popolnosti sledili prioritetnim ciljem PU Maribor. Ne ozirajoč se na številne dejavnike, ki so vplivali na naše delo, smo v ospredje vedno postavljali svoje obveznosti in odgovornost, in tako sledili temeljnemu cilju služiti ljudem. Najboljša potrditev takšne naše orientiranosti je dejstvo, da smo ljudem zagotovili visoko stopnjo varnosti, katere oceno vam predstavljamo v nadaljevanju. 1. KRIMINALITETA V letu 2004 smo policisti na območju PU Maribor zaznali 10629 (7456) različnih dogodkov, ki so imeli znake kaznivega dejanja, kar je 42,9 % več kot v letu leta 2003, od tega na območju Policijske postaje Podlehnik 112 (144), kar znaša 22,2 % manj. Na območju občine Videm je bilo obravnavanih 78 (52) ali 50 % več kaznivih dejanj kot v istem obdobju leto prej. Na Policijski postaji Podlehnik smo v letu 2004 raziskali 56,82 % vseh zaznanih kaznivih dejanj, na območju občine Videm pa smo raziskali 64 % vseh zaznanih kaznivih dejanj. V letu 2004 smo na območju občine Videm obravnavali 48 KD zoper premoženje, 10 KD zoper človekove pravice in svoboščine, 4 KD zoper življenje in telo, 2 KD zoper zakonsko zvezo, družino, mladino, 2 KD zoper javni red in mir, 3 KD zoper pravni promet, 1 KD zoper spolno nedotakljivost, 1 KD zoper človekovo zdravje in 1 KD zoper uradno dolžnost in javna pooblastila. 2. JAVNA VARNOST 2.1 Javni red in mir Od skupnega števila kršitev javnega reda smo na območju PU Maribor v letu 2004 obravnavali 9406 kršitev, na PP Podlehnik smo obravnavali 348 kršitev predpisov, od tega na območju občine Videm 124, v letu 2003 pa 152 predpisov, ki urejajo javni red in mir, ter splošno varnost ljudi in premoženja. Zaradi suma storitve prekrška po Zakonu o prekrških zoper javni red in mir smo na območju PU Maribor v letu 2004 obravnavali 6220 tovrstnih kršitev. Na območju PP Podlehnik smo obravnavali 207 tovrstnih kršitev, od tega 94 kršitev ZJRM na območju občine Videm, in sicer 53 kršitev JRM na javnih krajih (cesta, trg, gostinski objekt) in 41 kršitev v zasebnih prostorih. Na območju občine Videm smo v letu 2004 obravnavali še 4 kršitve Zakona o prijavi prebivališča, 4 kršitev Zakona o osebni izkaznici, 3 kršitve Zakona o proizvodnji in prometom s prepovedanimi drogami, 9 kršitev Zakona o tujcih, 2 kršitvi Zakona o orožju, 1 kršitev Zakona o omejevanju porabe alkohola in 1 kršitev Zakona o zaščiti živali. 3. PROMETNA VARNOST V letu 2004 se je na cestah na območju PU Maribor zgodilo 9103 (8751) prometnih nesreč ali 4 % več, od tega 40 (35) nesreč s smrtnim izidom, kar je za 14 % več kot v letu 2004. Na območju PP Podlehnik se je zgodilo 313 (324) ali 3 % manj PN kot v letu 2003, od tega pa 2 (2) s smrtnim izidom. Na območju občine Videm se je zgodilo 107 (138) prometnih nesreč, kar znaša za 12,89 % manj kot v letu 2003. Na območju PU Maribor se je v letu 2004 v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovalo 230 oseb, lahko telesno poškodbo je zadobilo 4474 oseb. Na območju PP Podlehnik smo obravnavali 130 prometnih nesreč s telesno poškodbo. V teh nesrečah sta 2 udeleženca na kraju umrla, 6 oseb je zadobilo hude telesne poškodbe, 188 oseb pa je utrpelo lahke telesne poškodbe. Na območju občine Videm smo obravna- vali 107 (138) prometnih nesreč, v katerih sta 2 osebi zadobili hude telesne poškodbe (4) - 50 %, 74 oseb je bilo lahko telesno poškodovanih, 150 oseb pa telesnih poškodb ni zadobilo. Vsekakor pa je razveseljiv podatek, da v letu 2004 na območju občine Videm nismo obravnavali prometne nesreče IV. kategorije, to pomeni, da v letu 2004 na cestah občine Videm ni izgubil življenja noben udeleženec v cestnem prometu. V letu 2003 pa je umrl 1 udeleženec. 3.1 Ukrepi policistov V zvezi z ugotovljenimi kršitvami cestno prometnih predpisov smo policisti v prvem polletju leta 2004 na območju PU Maribor ugotovili 98479 kršitev, zaradi katerih smo podali 12187 predlogov za uvedbo postopkov pri sodniku za prekrške, 85383 oseb je bilo denarno kaznovanih, za lažje prometne kršitve pa je bilo izrečenih 909 opozoril. Na območju PP Podlehnik je bilo ugotovljenih 4507 kršitev CPP, zaradi katerih smo sodniku za prekrške podali 660 predlogov, denarno kaznovanih je bilo 3798 oseb, zaradi lažjih kršitev CPP pa je bilo opozorjenih 49 oseb. Na območju občine Videm je bilo v letu 2004 ugotovljenih 2403 kršitev CPP, sodniku za prekrške je bilo podanih 330 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, denarno kaznovanih je bilo 1899 oseb in izrečenih 25 opozoril. 4. DOGODKI Na območju PU Maribor smo v letu 2004 obravnavali 554 različnih dogodkov, od katerih je bilo 85 samomorov, 279 požarov, 58 delovnih nesreč, za 132 oseb pa smo razpisali iskanje. Na območju PP Podlehnik je bilo v letu 2004 obravnavanih 32 dogodkov, od tega 13 požarov, 6 delovnih nesreč, 6 nenadnih smrti, 1 samomor in 5 razpisov iskanja oseb. Na območju občine Videm smo v letu 2004 obravnavali 11 dogodkov, od tega 6 požarov, 2 nenadni smrti, 2 delovni nezgodi in 1 razpis iskanja osebe. 5. NADZOR DRŽAVNE MEJE IN IZVAJANJE PREDPISOV O TUJCIH Policijska postaja Podlehnik je v letu 2004 realizirala vse načrtovane naloge s področja varovanja državne meje, katere smo izvedli z različnimi oblikami in metodami dela, pri čemer smo sodelovali s policisti PP VSPK Maribor, PP Ptuj, PMP Zavrč in PPE PU Maribor. Veliko napora smo vložili v doseganje določenih norm varovanja državne meje, kjer smo uspeli doseči 100 % pokritost državne meje glede na postavljene cilje. Brez večjih težav smo uspešno prestali začetek dela ob vstopu v Evropsko unijo in tudi začetek dela mešanih patrulj s policisti iz R Hrvaške. Na celotnem območju PU Maribor je bilo obravnavanih 612 primerov nelegalnih migracij, od tega na območju PP Podlehnik 93 primerov. Na območju občine Videm smo obravnavali 14 primerov nelegalnih migracij. Ugotovljene kršitve na meji in v notranjosti smo sankcionirali v skladu z Zakonom o nadzoru državne meje in Zakonu o tujcih. 6. PREVENTIVNE NALOGE Na področju preventivne dejavnosti in v skupnost usmerjenega policijskega dela, katerega nosilci so VODJE POLICIJSKIH OKOLIŠEV, so bile izvedene vse načrtovane naloge. Z vsemi zastavljenimi aktivnostmi smo poizkušali dejavnost policije približati občanom in v njih vzbuditi potrebno mero samozaščitnega obnašanja in ravnanja ter delovati v skladu z določili usmeritev v skupnost usmerjenega policijskega dela. S pomočjo te dejavnosti smo vzpostavili dobre in neposredne stike s prebivalstvom, katere bomo v letu 2005 še nadgradili. Preventivno dejavnost med prebivalci smo širili tudi preko KTV sistemov in oglasov v lokalnih glasilih. V zvezi s problematiko drog med mladimi smo izvedli več predavanj na to temo. Po velikih prizadevanjih PP Podlehnik je v letu 2004 prišlo tudi do ustanovitve skupnega varnostnega sosveta za občine Majšperk, Podlehnik, Videm in Žetale. Preventivna dejavnost Policijske postaje Podlehnik na področju varnosti v cestnem prometu je temeljila na izdelanem programu preventivnih aktivnosti. Preventivne aktivnosti smo izvajali sami in v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi oziroma SPVCP. Izvedli smo preventivne akcije »Stopimo iz teme«, »Varna šolska pot in Varne šolske počitnice«, »Natakar, taksi prosim«, »Bistro glavo varuje čelada« in »Varnostni pas - vez z življenjem«. Za potrebe izvedenih akcij smo izdelali lastne spote, ki smo jih predvajali na lokalnih KTV postajah. V mesecu decembru smo pričeli z javljanji v program Radia Ptuj, kjer vsak petek poslušalce seznanjamo z dogodki s področja javne varnosti v preteklem tednu, kakor tudi z napotki za varno udeležbo v prometu in drugimi opozorili. Kot eno izmed pomembnih preventivnih nalog naj omenimo še delovanje policijske pisarne Videm, ki se nahaja v prostorih občine Videm. Delovanje policijske pisarne se je med občani dobro uveljavilo, saj policijsko pisarno Videm vsako leto obišče več kot 100 občanov. Vodja policijskega okoliša Miran BRU-MEC jim nudi razne oblike pomoči ali samo kakšne nasvete. Miran Hrumeč, vodja policijskega okoliša NASILJE V DRUŽINI PRIZADENE TUDI OTROKE! Nasilje v družini je pojav, ki je prisoten v vseh okoljih. Iz statističnih podatkov s področja javne varnosti na območju občine Videm lahko razberete, da tudi občina Videm pri tem ni izjema. Pri tako imenovanih kršitvah javnega reda in miru v zasebnih prostorih, kot policisti imenujemo takšna posredovanja, ugotavljamo veliko število nasilnih dejanj v družinah. Še posebej zaskrbljujoče je, da je pri teh kršitvah, že po nepisanem pravilu, skoraj vedno prisoten alkohol. Ugotavljamo, da so otroci vse prevečkrat priče takšnim ravnanjem, nemalokrat pa tudi žrtve. Zaradi tega bi vas radi zaradi zaščite najbolj prizadetih udeležencev opozorili na nekatera dejstva, ki vplivajo na otroke, ki so priče - žrtve nasilja v družini. Morda mislite, da je otrokom vseeno, da niso zaskrbljeni, kadar se starši doma prepirajo, kaj še le pretepajo. Morda ocenjujete, da bodo otroci hitro pozabili, kar so videli - pretepeno mamo ali starša, ki kričita in vpijeta drug na drugega. TODA OTROCI NE POZABIJO! Raziskave so pokazale, da otroci zaradi nasilja v družini utrpijo veliko škodo, zato potrebujejo pomoč, da prebolijo, se ponovno najdejo. Veliko otrok je prepričanih, da so tudi sami delno krivi, da so odgovorni za ustvarjanje mirnega vzdušja v družini. TODA KRIVDA NI NIKOLI OTROKOVA! Nekatere posledice na otrocih zaradi nasilja v družini: Med takojšnjimi učinki so: - pri dojenčkih: nemirno spanje, počasnejši razvoj, zaspanost, zanemarjena zunanjost, prestrašeno odzivanje na močnejše glasove, - pri predšolskih otrocih: pogostejša obolevnost, izredna sramežljivost, premalo samospoštovanja, agresivnost, grizenje, težave v predšolskem varstvu, - pri šoloobveznih otrocih: pogostejša obolevnost, kraje, laganje, nočne more, prehrambne težave, ponavljajoče samopoškodbe, slabi učni uspeh, alkohol, mamila. Dolgotrajne posledice: - otroci prevzamejo enak način vedenja, kot so ga imeli starši. To velja še posebej za fante, - fantje pogosto postanejo sovražni do žensk v svoji bližini, kasneje lahko celo zlorabljajo svoje otroke, - deklice sprejmejo vlogo »žrtve« s spremljajočimi občutki nemoči ali pa same zlorabljajo svoje otroke. Če je pomoč nujna, pokličite policijsko postajo! Sporočilo o zlorabi otroka ni tožar-jenje, tudi ni ovajanje. OTROCI IMAJO PRAVICO DO MIRNEGA IN SREČNEGA ŽIVLJENJA! Dolžnost staršev je, da jim pomagamo, kadar potrebujejo pomoč. To je tudi dolžnost drugih odraslih, če starši trenutno tega ne zmorejo. VEDITE, da zlorabljanje otrok prizadene celotno družbo in ne samo otroka in njegove družine. Miran Hrumeč, vodja policijskega okoliša UPORABA PIROTEHNIKE V ČASU VELIKONOČNIH PRAZNIKOV Spet so pred nami velikonočni, čez dober mesec pa tudi prvomajski prazniki, s katerimi je povezano veliko ljudskih navad in običajev. Tako kot v preteklih letih, vas tudi letos pozivamo, da praznike preživite brez pokanja s karbidom, možnarji in drugimi pirotehničnimi sredstvi. Ne dovolite, da bi trenutek igrivosti, nepremišljenosti in preizkušanja poguma in znanja prekinil mir, srečo ter ogrozil vaše zdravje ali zdravje vaših najbližjih. Preden boste pomolili gorečo baklo proti posodi s karbidom ali napolnili možnar s smodnikom ali čem drugim pomislite na to, da gre za nevarne predmete in zmesi, katere lahko prizadenejo bistveno več trpljenja in škode, kot pa nudijo užitka. Glede uporabe - to je metanja petard vas ponovno opozarjamo, da je uporaba le-teh v času velikonočnih in prvomajskih praznikov prepovedana, policisti pa bomo zoper vsakega, ki bo zaloten pri tem dejanju, dosledno ukrepali. Za navedena dejanja je zagrožena kazen 100.000.00 tolarjev. Vso pozornost posvetite tudi varnosti pri kurjenju kresov in spoštovanju določil Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju, ki med drugim pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju nalaga, da se mora: - urediti kurišče, - kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom, - prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v razdalji 10 m, - kurišče mora biti od dreves oddaljeno vsaj 10 m, od gozda vsaj 50 m, od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo požarno nevarne snovi, pa vsaj 100 m, - kurišče mora biti zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja, - po končanem kurjenju pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kurišče z negorljivim materialom, - ob zmernem vetru (6m/s) prenehati kuriti, sežigali ali uporabljati odprt ogenj, - pri kurjenju v naravnem okolju se ne sme uporabljati gorljiva tekočina ali material, ki pri gorenju razvija močan dim ali strupene pline. Za kršitve navedenih določb so predvidene denarne kazni v znesku od 10.000. 00 SIT za posameznike, do 500.000. 00 SIT za pravne in odgovorne osebe. Mnogi boste praznike preživeli pri prijateljih, sorodnikih in znancih, mnogi na potovanjih in izletih. Poskrbite, da boste ob vrnitvi domov svoja doživetja prijetno zaključili. Pred odhodom od doma postorite vse potrebno za varnost svojih domov in ostalega premoženja. Ne dajajte možnosti »nepridipravom«, da bi izkoristili vašo odsotnost in vam prizadejali nepotrebno škodo. Seznanite svoje prijatelje ali sosede o svojem odhodu in jih prosite, da popazijo na vaše imetje, stanovanje ali hišo. Želimo, da praznike preživite prijetno, predvsem pa varno! Miran Hrumeč, vodja policijskega okoliša POMLADNA KRIŽANKA SESTAVIL MARJAN ŠKVOIC PUSTO« ZA SRKANJ. SENA VZIII PTICA. II SE HANI S SRŠENI PIOSJAI OKENSKO STEKI O SMUČARSKO SKElItČE V ZDA SILOVITO IZRAŽANJE COSIEV MOČAN DEŽ 13 SINTETIČNO VIAKNO SPANJE EKONOMIST * I TKANINA IZA ZAVESE mM VESEL 7 Človek PREMIK PO 7KAK0 OZKE DEŠČICE ZA OGRAJO SLOVENSKI KOŠARKAR EIVICAT IME PEVCA SMOLARJA NENADNA SMRT AVSTRIJSKI DIRKAČ FOIMOLE I [NIKI) KRAŠKI RITJE GRM SRCA POŽELENJE. STRAST LAORENCE OLIVIEI PRIPRAVA ZA IGRANJE NAŠ GLAS DOGODIV- ŠČINA IZRASTEK V OŠTIR POSMEH DEL TELESA REKA SKOZI VELENJE RISARNICA PREDSTOJNIK IoniverzeI DVOJICA PASTIR SELIVEC FRANCE ARHAR SUKA FUNKCIJE EMATEM.1 OGRAJEN PROSTOR ČAS OD JUTRA II VEČERA NAGLAVNI ZAJEDAVCI POGOSTO ŽENSKO IME POTOČNA ŽIVAL ODMEV KAMNICA ZAREZA NA ORRAZD SEZNAM IMEN ŽELEZOV OKSID POSEKA V GIZOO TISKA PREOIVALEC IRSKE MAJHNA KIDA MESNI IZDELKI TONSKI NAČIN NAIVEN ČLOVEK ŠALOM AŠ PUSTNA MASKA IVAN ZNIŽAN TON C POVEZAVA TROPA IN GLAVE LOKAV IZRAEL«. AKRA MRZEL LETNI ČAS DESETINA PLAČILO GRAMA VNAPREJ SLAVILNA PESEM VRSTA VRRF IVA SEL MRAZA VESELO VELIKI NIC GEOKCES OMAIN RASTLINSKO STERLO VALENTIN ZARNIK 10 NAGRAJENCI NOVOLETNE KRIŽANKE PAPIRNICE PAPIRUS Gera VINDIŠ, Strmec 30, 2285 Zg. Leskovec, Aleksander KUMER, Videm pri Ptuju 16/A, 2284 Videm pri Ptuju, Zvonko ULAGA, Videm pri Ptuju 35, 2284 Videm pri Ptuju. Nagrajenci nagrade dvignete v Papirnici PAPIRUS v Vidmu pri Ptuju 51. Čestitamo! ________________________________Stran 39_ ZLATOPOROČENCA SLATIČ IZ DRAVCEV Še drugič izmenjala zlata prstana Še pred koncem leta 2004 sta v krogu družine, sorodnikov, znancev in sosedov proslavila zlato poroko zakonca Janez in Cecilija Slatič iz Dravcev. Poročno slavje je bilo v poročni dvorani v Vidmu, kjer je Sla-tičeva poročil župan Friderik Bračič, cerkveni obred zlate poroke pa je v cerkvi sv. Vida v Vidmu vodil farni župnik p. Emil Križan. Zlati ženin Janez se je rodil 16. novembra 1928 v Bukovcih, zlata nevesta Cecilija, rojena Korpič, pa 6. novembra 1929 v Dravcih. Zakonsko zvezo sta sklenila 27. decembra 1954 v Vidmu, kjer sta jo po petdesetih letih obnovila in izmenjala zlata prstana. Skupen dom sta si Korpičeva ustvarila v Dravcih, kjer sta vse življenja kmetovala in bila pri tem nadvse uspešna. V kraju in okolici sta Korpičeva spoštovana in priljubljena krajana. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, danes pa sta že ponosna dedek in babica 4 vnukov. Posebno mesto v njuni družini pa imata pravnuk in pravnukinja. Zlato poročno slavje bo Slatičevima zagotovo ostalo v lepem spominu, saj Zlatoporočenca v družbi s pričama sta praznovala v krogu domačih in pri- Vse čestitke zlatemu paru tudi iz jateljev, v zares veselem vzdušju pa sta našega uredništva! zaključila še eno skupno leto. TM ZLATO POROČNO SLAVJE ZAKONCEV VIDOVIČ Po 50 letih skupne ljubezni Zlati par Vidovič. Sredi januarja — devetnajstega je bila v videmski poročni dvorani slovesnost še ene zlate poroke. Po 50 letih sta pred videmskega župana Friderika Bračiča, ki je opravil civilni obred slavja, stopila zakonca Štefan in Marija Vidovič iz Pobrežja. Cer- kveni del slavja, ki ga je vodil župnik p. Emil Križan, pa je bil v videmski cerkvi sv. Vida. Zlati ženin Štefan se je rodil 22. decembra 1925 v Tržcu, zlata nevesta Marija, z dekliškim priimkom Brodnjak, pa 24. avgusta 1930 na Dravinjskem Vrhu. Poročila sta se 30. januarja 1955 v cerkvi sv. Vida. Vidovičeva sta si po poroki skupen dom ustvarila v Pobrežju, kjer jesen življenja preživljata še danes. Žena Marija je delala v KK Ptuj, tudi doma je morala prijeti za marsikatero delo, mož Štefan pa je ostal doma, skrbel za majhno kmetijo, po vasi in njeni okolici pa je znan po zanimivem opravilu. Znal je namreč zelo dobro butati hiše in opraviti številna tesarska dela. Še danes pa Vidovičeva lepo skrbita za kmetijo, na kateri ne manjka domačih živali, pa še brez vrta in vsega kar spada zraven si ne znata predstavljata vsakdana. Štefanu in Mariji Vidovič so se v zakonu rodili trije otroci: Marjana, Nada in Jože. Vnuki Katja, Mojca, Gorazd in Damjan ter že pravnuk Gašper pa so Vidovičevi-ma v največji ponos in veselje. V družbi svojih otrok, vnukov, pravnuka, sorodnikov, prijateljev in sosedov sta Vidovičeva nazdravila petim desetletjem skupnega življenja, izmenjala sta zlata prstana in si obljubila, da bosta skupaj do konca svojih dni. Zlatemu paru iskrena čestitka in še mnogo skupnih let želimo! TM KAKO SO V TRNOVCU GRADILI SNEŽAKA VELIKANA V višino ponosnih 9,6 metra Sneženega moža velikana so v Trnovcu pri Selih mladi, pa Uidi nekateri le mladi po srcu, gradili dobre tri dni v času zimskih počitnic. Za snežaka so potrebovali velike količine snega, pripeljali pa so ga tudi od drugod. Zraven so bili tudi člani PGD Sela, ki so sne-žaku priskočili na pomoč s pripeljano vodo, ki se je v tistih hladnih dneh kaj hitro spremenila v led in tako gospodu velikanu pomagali, da je preživel dlje časa. Spretne roke so snežaku pomagale zelo visoko, kar 9,6 metra v višino, da pa so nanj namestili vse potrebne okraske, pa so potrebovali kar gradbeni oder. S snežno mojstrovino so se vključili še v akcijo Radia Center, ki je iskal najvišjega snežaka v SV Sloveniji, a je bil ta žal še premajhen za zmagovalca, zato pa ponos kraja in njegove okolice. Prisrčnega snežaka v Trnovcu si je prišlo ogledat veliko ljudi, spretnim mladeničem in vaščanom pa bodo prav gotovo ostali v najlepšem spominu zimski dnevi, ko so se družili s prav posebnim snežakom. Vse čestitke! TM VELIKI IN VELIKONOČNI TEDEN Neposredna priprava na praznovanje velike noči, največjega krščanskega praznika, se začne na cvetno nedeljo. Na ta dan se spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem. Prijahal je na oslu, ljudje pa so ga pričakali s petjem in oljčnimi vejicami ter vzkliki: »Hozana«. V spomin na ta dogodek vsako leto na cvetno nedeljo pripravimo butare zelenja, ki jih duhovnik blagoslovi. Po starih običajih se blagoslovljene butare shranijo na podstrešje, da varujejo pred hudo uro, ponekod pa so iz njih naredili majhne križce, da bi tako obvarovali polja in vrtove. Naslednji slovesen dan velikega tedna je veliki četrtek. Na ta dan se spominja- mo Jezusove zadnje večerje, ki je navdihovala tudi mnoge umetnike. Drugi se bolj spominjajo Judovega izdajstva. Po končani liturgiji odnese duhovnik Jezusa v ječo. Zunanji znak žalovanja je v tem, da med mašo utihnejo zvonovi do velike sobote. Veliki petek je edini dan v tednu, ko ni maše. Je spomin na Jezusovo smrt na križu. V cerkvi je bogoslužje s čaščenjem križa ter pobožnost križevega pota. Zveč- er pripravijo božji grob. Ta dan je strogi post. Veliko soboto najbolj poznamo po blagoslovu jedil. Pri nas je že nekaj časa običaj, da ljudje prinašajo velikonočne jedi k blagoslovu v župnijsko cerkev. Mnogo kje po Sloveniji se v ta namen še zbirajo pri vaških znamenjih in kapelah. Bogoslužje velike sobote se začne z blagoslovom ognja pred cerkvijo in prižiganjem velikonočne sveče. Sveče prižigajo tudi verniki in tako se že sluti prihod velikonočnega jutra. Na veliko noč se spominjamo Jezusovega vstajenja. Ker je Jezus vstal iz groba ponoči, je tudi vstajenjska maša bolj zgodaj kot običajno. Med mašo je procesija okrog cerkve, ki jo spremlja tradicionalno pokanje. Zunanje praznovanje velike noči se odraža pri velikonočnem zajtrku. Velike praznike praznujemo dva dni. Tako veliki noči sledi velikonočni ponedeljek. V tradicionalnih družinah je ta dan namenjen obisku sorodnikov in prijateljev ter izmenjavi pirhov. Marjan Škvorc (povzel po reviji Mavrica)