Narodno gosDodarstvo. g Cbčnl abor Kmetijske družbe za Slovenijo se vrši nepreklicno v fietr. tek, 28. aprila. Se enkrat pozivamo vso naSe delegato iz Stajerske, Korofike in Prekmurja, da pridejo vsi do zadnjega 28. aprila v Ljubljano. Pelfemo se s prvim jutranjim vlakom, ki vorA oh yt(S. uri zjutraj iz Maribora. Delegati iz Prekmurja, Slov. gorio, iz liutomecskega in ptujskega okrajnega glavarstva naj se že na predveCer v sredo pripeljejo v Maribor ali pa na Pragersko, da v četrtek zjutraj ne zamudijo vlaka v Ljubljano. Opozarjamo tosebno, da nihče ne pozabi izkaznice in glasovnice doma. Ako kak delegat do 20. apriia ne bo dobil od okrajnega glavarstva legitimacije in glasovnio, naj nam takoj brzojavi, da.mu preskrbimo listine. Na železnici velja za delegate, ki se izkažejo s poverilnico, polovifina vožnja za v Ljubljano in nazaj. Navodila glede volitev in vse potrebno dobijo delegati med vožnjo od našega tajništva. Deiegati se bodo že dne 28. anrila /v< fter okoli (3. ure lahko odpeljali iz Ljubljane. — Popol dne po občnem zburu se .sestanejo naši delegati k zaupnernu zborovanju.,— Tajništ\ro Kmetske zveze v Mariboru. g Kmeiska zveza piotinezakonitosiim pri predpisovanju dohodnine in vojnega davka. Poslanec dr. Hohnjec ^e poslal delegatu finan5nega ministra v Ljubljani ostro pritožbo proti nači r.u, kako davCne oblasti letos na Slo\ enskem Stajerju predpisujejo dohod iiino in vojni davek. Mladi gospodje uradniki na lastno roko brez vsake ko misije določajo dohodnino, se prav ni6 nofiejo ozirati na lastne napovedbe posameznih davčnih obvezancev. Na o p.ravifiene prizive se s])loh noCejo ozii-ati, ker vedo, da ni nikake pr.zivne komisije, kakor dolofia veljavui zakon. Mladi uradniki tudi nečejo upoštevati pri odbitkih u. pr. svoto, ki jo je izdal kmet za nakup živine (kot nadomestek za poginolo živino). Izvršilna naredba pravi, da bi se to moralo vpoštevati, a demokratski uradniki tega nočejo . Dohodnino računajo še po starem medlu 1C00 K, a :ie 7200 K, kakor Jc to skJonil ua predlog prof. Vesenjaka finanfini odbor. Dr. Hobnjeo je v ime nu Kmetske zvezo zahteval, da se seslavijo cenilne in prizivne komisije, da se dohodnina ne računa pri dohodkih 1600 K, arapak, kakor je pravilen sklop, t. j. vsaj 7200 K, med odbitke pa se morajo računati tudi izdatki za itakup živine, katero mora živinorejec kupiti namesto one, ki mu je poginila. g Kaj je * 20%? Liberalna in saraostojna vlada goljufo, ljudstvo. Odl. aprila 1921 bi morale davkarije pla Ča,ti ljudem nazaj tistih po sili pri žigosanju bankovcev odvzetih 20%. To je bil celo zakoniti sklep. A kaj se 11 zmeni vlada, v kateri sedita liberalec dr. Kukovec in samostojnež Pucelj, za (o! Turkom so vrgli 1200 milijonov, a ijudstvu odvzetega denarja nočejo vrniti. To so poštenjaki! In ljudstvo je dne 28. novembra 1920 hotelo imeti take ljudi. g JPlcmenilna postaja. Poverjen . za kmetiistvo v Ljubljani ]e otvorilo za inesto Maribor in okoliš plerailno postajo. Stajaligče postaje je Tržaška cesta 71, nasproti mestaega vodovoda. Upostavljenii so letos 3 žrebci: 1. Kras 44, noričan svitlokostanjeve barve. II. Gidran 58, polkrvni arabec , konstanjeve barve, III. Aylmer 151, anglo-arabec, kostanjeve barve, Spuščalni čas dopoldne od 8. ure naprei in popoldne ob 3, uri. Vsi interesentje konjerejci ga vabijo, da to za Maribor m okolico prepotrebno ustanovo najizdatneje izrabijo. Za drugo loto se namerava istotam nastaviti 4—5 plemenskih žrebcev. g Mariborsko seiinsko poročilo z dne 12 t. m. Prignalo se je: 141 volcv, 5 bikov, 202 kravi, 8 telet in 19 konj. Povprefine cene za razlifcne živaljske vrste so bile sledeCe: najlepši debeli voli 1 kg žive teže od 17 K do 20 K, poldebeli voli 12 do 17, plemenski voli 12 do 16.50, biki za klanje 13 do 18.50, klavne krave debele 13—15, plemenske krave 11 do 14, molzne kra ^e 12 do 14, breje krave 13 do 15 K, inlada živina 14 do 16, teleta 16-17. krave za klobasarje 1 kg živo teže K 10.—. Kupfiija je bila živahna ia se je razprodalo precej živine. Zalibog so naši mesarji to lepo živino odprodali zp .Vvsiijo. g Svlnjskl sejem v Mariboru. — Dne 8. t. m. se je pripeljalo na mariI orski trg 105 ščetinarjev in pet koz. Tene so bile sledeCG:- za plemenske rvinje 1 kg žive teže 28—30 K; za pot ritane svinje za zakol 1 kg mrtve te že 31-32 K; mlada nraseta, 6 do c tednov slara, komad 300—400 K; ja penska praseta, komad 500 do 900 K* koze, komad od 300 do 500 K. Kupviia je bila živahna in se je blago veftinoma razprodalo. g Mesue eene v Maribom, VolovŁ>ko meso I. vrste 1 kg 27 K, t. vrste 25 K, meso od bikov, krav, telio 24 K, telecje meso 1. vrste 25 K, 2. vrste 23 K, svinjsko meso sveže 32 K. 'A Uvozu italiianskega \ina v Jugoslavdjo so &d začeli na vso raoč upirati tudi Dalmatinci, ki zahtevajo od beograjsko vlade, da uvede na uvoz itaiijanskih vin kar najvišjo carino. g Cepljene ti*te, izvanredno močne in linih, raznovrstnih sort imajo na prodaj iz lastnih trtnio posestniki naSi pristaši v neki župniji v Slovenskih goricah. Cena 4—5 K komad. — Naslov pove: Tajništvo Kmetske zveze v Mariboru. g Vijiogradiio kolio. iz\uuied..o raočno, vva vagona, odda po zmerni oeni naš somišljenik iz Dravske doline. Naslov v tajništvu Kmetske zveze v Mariboro. g Kronipir v Maribom. V soboto, dne 9. aprila, je bilo na mariborskem trgu do 100 voz krompirja. Cene so že iopet padle. Predpoldan so prodajali merico po 12 do 13 K, popoldne pa že po 8 do 10 K, to jo 1 kg po 90 vin. do ! K. Mnogi so morali neprodan kromp5r peljati domov. g Kdor potrebnje krompir za se me in za hrano, naj pride v soboto ali bredo v Maribor. Naši kmetje z Dravskega polja ga ta dva dni prlpeljejo na trg velike množine. g Avstrijske cene. V Avstriji sta ne moška obleka 15.000 avstrijskib. K, }»ar fievljev pa 2500 K. g Hraelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu ni nobeoega popra&evanja po hmelju in so bile oene, ki so se gibale mod 1700—1800 K, samo na papir. ju. Stanje hmeliskih nasadov je povoljno. g Vrednost denarja. Amen5i' do lar stane 138Vi—138?4 našdh kroa, za 100 avstrijsldh. kron je plačati 24Vi~ 24si naših krona 100 nemškili mark stane 225—229, 100 la&kih lir 025— 630 in 100 &ehoslovaSkih Kron pa 185 naših kron. g Poljedelci, pozor! Razne prvo vrstne poljedelske stroje iz mirovne dobe, kot vitle, mlatilnioe, žitne čistilne mline, slamoreznioe, drobilns inline, razue brane, motorne ln parne stroje, koruzne eejalne stroje itd. uan v veliki zalogi tvrdka Ivan Hainy , Maribor. Aleksandrova cesta 45. Več o tem v inseratnem delu lista.