IME IN SVET
'•' s a ' A R E v i J A ŠTEV. 18	KNJIGA 24. I
(LJSTO XII1
V LJUBLJANI, 31. OKTOBRA 1938 __
ySKH MRTVIH D Alf
ZDRAVA IN BOLNA DEDIČNOST
VELIK NAPREDEK MODERNE ZNANOSTI
edne bolezni temeljijo po novejših raziskavanjih pogosto-ma samo na spremembi po-edinega gena, torej na izpadu ali izmenjavi ene dedne enote. Takšne spremembe se pokažejo v notranjosti stanic ali med stamcami. V drugem primeru se pojavijo učinki pod vplivom hormonskih snovi, tako imenovanih geno-hormo-nov. Prof. Kiihn je pokazal to prav lepo na primeru moljev mokarjev. Teh sta dve pavrsti, ena z rdečimi, druga s črnimi očmi. Očesno barvo določa dedni znak, ki se razvija pod vplivom geno-hormona. Ta hormon izvira iz možganov gosenice. Če vcepimo hormon rdečeoke gosenice v čr-nooko gosenico, se iz bube izleže pozneje rdečeok metulj, čigar potomci pa so potem spet črnooki
Za presojo človeških dednih bolezni je važno vedeti, da gre mnogo telesnih hib na račun motenj v razvoju. Pri tem so prizadeti v splošnem isto» časno vsi deli, ki so baš v živi rasti. Vzrok za takšne razvojne motnje je lahko v nepopolni ali enostranski oskrbi embrija v materinem telesu ali pa v nedostajanju vitaminov Mnoge hibe nastajajo zato rade pozimi, v času, ko je malo sveže zelenjave. Te hibe pa nikakor niso dedne, temveč samo prirojene. V drugih primerih so tudi lahko podedovane. Tako je n. pr. s pritlikavo rastjo. Ta je lahko posledica pospešenega delovanja ščitnice, k; vodi do neke motnje v jetrih, da te ne morejo kopičiti vitamin A, ki je za rast nad vse važen. Zavoljo tega zastane rast kosti in posledica je pri-tlikavost. Ščitnico pa uravnava, kak or znano, neki organ v vmesnih možganih in sprememba v teh je lahko dedna. Pritlikavost povzroča torej lahko nedostajanje vitamina A in nedostaja-nja tega vitamina je krivo lahko več vzrokov, izmed katerih je eden deden.
Po drugi strani se je pokazalo, da ne izdajajo samo tako težke oblike spačenosti podedovano zlo. Tudi krat-koprstnost, ki temelji v premajhni rasti sprednjih prstnih členkov, je že lahka oblika pritlikavosti. Druge spremembe kostne rasti imajo lahko svoj vzrok v spremembi krvi. Mutacija ene same dedne enote lahko povzroči, da more mozeg izdelovati rdeča krvna
telesca, ki živijo zelo kratko in jih mora neprestano nadomestovati Ta spre* memba ene same vrstt stanic zakrivi celo vrsto okvar v telesu ki so si med seboj lahke silno različne, & imajo svoj vzrok vendarle v isti dedni enoti.
Zanimivo je. do kakšnih posledkov je prišla moderna znanost kar se tiče že mnogo obravnavanega problema le-vičarstva in desničarstva Dejstvo, da so mnogi ljudje z desno roko spret-nejši, dočim dajejo drugi instinktivno prednost levi roki. in dejstvo da so v obeh straneh telesa sploh razlike, je vodila do vsakovrstnih teorij Tako so nekateri psihologi trdili, da ustreza desničarstvo moškemu tipu, človeku dejanj, dočim izdaja poudarek leve strani človeka z umetniško nadarjenostjo 7. žensko osnovo Vse to je po novejših raziskavah zmotno Po-edine okončine se izoblikujejo namreč v odvisnosti tudi od preskrbe otroka v materinem telesu To, da leži embri-jo večinoma na levi strani, ima med drugim tudi za posledico, da nastopajo prirojene okvare kolčnih zgibov na levi češče nego na desni. Nadaljnja posledica je ta, da se desna in leva stran telesa različno oskrbujeta. Dednih vzrokov tu vsekako ni.
dr Cn
VELIKANI MED RASTLINAMI
Kadar govorimo o drevesih - velikanih, mislimo predvsem na kalifornijske sekvoje, ki zrasejo sto in več metrov visoko n med katerimi štejejo poedine po več tisočletij. Kar se pa tiče obsega, se ta drevesa ne morejo primerjati s cipreso, ki rase uro avtomobilske vožnje od mesta Mehike. To drevo ima obseg 50 m in :sto tolikšna je tudi njegova višina. Tudi neki svilnl bom-baževec, ki rase v prestolnici Bahamskega otočja, je pravi velikan. Eden najbolj znanih drevesnih orjakov '•ase na pobočju Etne na Sic'Uji. To je eden največjih kostanjev, kar jih je na svetu. Sto jezdecev se lahko zateče pod njegovo krošnjo.
Najvišja trta na svetu rase v Severni Karolini. Vsadili so jo prvi priseljenci okrog 1.1587. in še danes rodi trse. Najdaljše rastline pa najdemo vendarle med vodnimi rastlinami. Tako nahajamo v južnem Atlantiku tako zvano nereocisto, ki fi je steblo najmanj 200 m dolgo. Premera te rastline pa ne pozna nihče, ker lase na dnu morja.	k
-
-
275
KEMIČNI VOJNI
Priredil DORM A K
nadaljevanje
P
rva blagodat bi bila pošiljka kužnih bakterij. To so bacili kuge. legarja. griže, influence itd. Potem pridejo požarne bombe, ki so napolnjene s tako zvanim termitom, spojino aluminija in železovega oksida ali fosforja in ogljikovega žveplevca. Nato bi uvrstili brizantne bombe, ki razstreliu-jejo, rušijo in uničujejo, kar je ustvarila narava in človeška roka, in nazadnje še plinske bombe.
O nevarnosti teh zračnih pošiljk so mnenja zalo različna. Manjka nam pravo izkustvo, kajti svetovna vojna je pokazala le smer, po kateri se bo morda razvil bodoči način bojevanja. Zato se o tem vprašanju le bolj teoretizira. Nekateri, zlasti pacifisti. — kar je prav verjetno, — zelo pretiravajo nevarnosti, človeštvo nekako namenoma plaše in mu s tem jemljejo veselje in pogum do voine. Profesor Andrč Mayer pravi v svojem poročilu na Društvo narodov, da narodi ne slutijo, pred kakšno strahovito nevarnostjo je človeštvo v primeru nove vojne. In profesor W Cannon trdi takole; »Strupeni plini pretekle vojne so prava otroška igrača v primeru s tem, kar znamo doživeti v bodoči vojni.« Dr. Hilton Ayre Jones v New Vorku se je povzpel do zaključka: »Nov0 odkriti plin kakodylisocyanid uniči celo armado s tako lahkoto, kakor da bi utrnili svečo.« Drugi bolj strateško razpoloženi morda nevarnosti prikrivajo in trdijo, da ne bo tako hudo, da bo odločilen še vedno infanterist itd. Med te hi morda spadal James Kendall, profesor kemije v Edinburghu, o katerem je prineslo poročilo »Jutro« od 18. IX. tega leta. Kakor L 1914. ni nihče slutil, kako bo vojna potekla, kakšen bo njen izid, tako tudi danes tega nihče ne ve. Nemški generalni štab ie bil baje mnenja, da bo Pariz v treh mesecih v njegovih rokah. Vsi smo zmotljivi in človek obrača, Bog pa obrne. Vsaka vojna je nevarna, kajti človek izgubi življenje, svojce, .imetje, to kar mu je najdražje. In, če je še tako pravična. terja ogromne žrtve. Tudi domovino lahko izgubi, čeprav se bori
zanjo. Tako bi jo znali Cehi izgubiti, akoravno bi se zanjo postavili v boj do zadnjega moža. Na vsak način bodo nevarnosti bodoče vojne večje in obsežnejše. ker bo mobilizirano celo prebivalstvo. bodisi k aktivni aH pasivni obrambi V prejšnjih časih se je . boril le vojak na fronti, zaledje je živelo svoje normalno življenje naprej. Danes. ko se je meia nevarnosti, kolikor moremo reči raztegnila na zaledje, na važne centre, bo vojak v Maginotovi črti morda mirno kadil svojo pipo in čakal, kdaj bo kapituliralo zaledje brez njegovega prizadevanja. Mogoče ta argument nekoliko govori v prilog pacifističnemu razpoloženju. Dokler tvega svoje življenje in zdravje navaden vojak, se še nekako prestaja vojna. Druga pesem je, če vojna nevarnost pleza po razredni lestvici navzgor.
Po statistiki, ki jo je objavil Muntsch, so imeli Francozi 190 tisoč zastruplien-cev od 8 milijonov 400 tisoč mobiliziranih; od zastruoljencev je umrlo 8 tisoč (4.2°% Angleži od 8 milijonov 900 tisoč mobiliziranih 180 tisoč zastrupljenih, od teh ie umrlo 6000 (3/iVe); Američani od 4 milijone 200 tisoč mobiliziranih 31.000 zastrupljenih, umrlo jih je 1400 (2%); Nemčija od 11 milijonov mobiliziranih 79 tisoč zastrupljenih, umrlih pa 2300 (2.9°A>). Glede na padle in umrle zaradi drugega orožja, je število umrlih od strupov neznatno, ako pomislimo, da so imeli Francozi padlih ln umrlih 1 milijon 400 tisoč; Angleži 1 milijon; Američani 126 tisoč; Nemci pa 1 milijon 700 tisoč, da o številu ranjencev niti ne govorimo.
Po današnjih sodbah je nevarnost brizantnih bomb mnogo večja od planskih. Na 1 tono strupa računajo, da oo sto ranjencev in dva do trije mrliči Dočim na eno tono eksplozivnega sredstva odpade sto ranjencev in 17 do 18 mrtvih. Tako strategična bilanca, kakor trgovec, ki tudi dela svojo bilanco. Plinske bombe napolnjene s klorom, s fosgenom, višnjevo kis'ino in ogljikovim monoksidom so baje brez pomena, ker se zaradi prevelike hlap-ljivosti ne doseže potrebna koncentracija, ali trgovsko povedano, da bilanr
jgm&sm m bodočo Kmmm sojm
ca n« bo ugodna glede na Število mrtvih in ranjencev.
Zelo nevarne znajo biti tudi požarne bombe. Recimo, da vrže 25 avionov 5.000 požarnih bomb po 5 kg in od teh se vname Tedaj imamo 1250 gorečih mest in, ako računamo, da bo iz teh gorečih mest nastala polovica resnejših požarov, tedaj se nam bo nudil diven pogled na 625 požarov, katerim tudi najbolj izurjeni gasilci ne bodo kos.
Najbolj nedolžne bodo menda bakterijske bombe. Pri infekciji odločujejo virulenca bakterij, osebna dispozicija, zaščitna cepljenja in še mnogo drugih nepoznanih činiteljev. Nastopajoča epidemija more postati nevarna za oba nasprotnika.
Kakor so si mnenja deljena o nevarnostih modernega orožja, ravno tako si niso edini v presoji obrambe. Nekateri trdijo, da je vsaka obramba sploh iluzorna. Drugi pa menijo, da se z vajami in disciplino prebivalstva, s posebnimi napravami da zelo mnogo doseči za obrambo. Proti zračnim napadom imamo najprei aktivno obrambo, ki jo vršijo lovski avioni, protiletalsko topničarstvo in zameglitve; k pasivni obrambi prištevamo evakuacijo ogroženega ozemlja, razna skrivališča za
PLINSKA ZAŠČITA ZA DOJENČKE
čas napada in desintoksikacijo (uničevanje strupa po ulicah in stanovanjih). Zaščita je lahko skupna v kleteh, zakloniščih, hišah, ki so bile v ta namen napravljene. Tako vemo, da enoton-sko brizantno bombo zadrži 20 m debela plast zemlje ali 4 m debela betom-
TELEFONSKI RAZGOVOR MED PLINSKIM NAPADOM
eka plošča. NajvažnejS pripomoček za osebno zaščito je madka, ki ima cedilo, v katerem je več plasti iz preparirane«-
ga bombaža, aktivnega ogUa to drogffi kemičnih sredstev, kjer se delci plina zadržujejo in razkrajajo v nestrupena sestavine. Njena zgodovina je kaj enostavna. Vojaki so opazili, da so svinjo zarile glavo pod zemljo in ostale živa. Tako so oni potem napaHnili steklenice s prstjo, odbili dno in dihali filtrirani zrak. Edino ogljikovega monoksida aktivno oglje ne absorbira. Nevaren pa je tucfi po tem, ker je brez vonja in ga z nosom ne moremo zaznati. Maska ima le relativno zaščitno vrednost Mora »e tesno prilegati, cedilo mora bili brezhibno, treba jo je natakniti o pravem času. to se pravi ne v zadnjem trenutku tki treba se je učiti z njo dihati pri sedenju, hoji in teku. Vsakdcv ki si jo prvič nadene, ima občutek, da ga bo zadušilo in si jo sname, kar ima za usodno posledico, da diha strupen* plin. Za obrambo proti strupenim p&-nam sfflužijo tako zvani določevalci strupov, M a svojim nosom ugotavlja« jo pline. Nos je za nekatere snovi i redno občutljiv? tako zavanjamo esn miligram jodofarma v 40.000 m" zraka. Proti plinom rumenega križa no zadostuje samo maska, ker poškodujejo tudi kožo. Pravijo, da varuje prod njim asbestna obleka, ikl fth izdeluje pil nas tvomica Ofcalič.
Zaščitne kleti morajo bita dostopne od dveh strani in zračne, okna
pod površino zemlje, zavarovana z vrečami peska Strop mora biti iz betona, da vzdrži obremenitev 3.000 kg na m2, kar bi zadostovalo za srednjevelike bombe. Stene morajo biti ometane z ometom, s sadro in večkrat prevlečene z oljem, da ne propuščajo plinov Vrata, najbolje železna, morajo tesno zapirati in biti zatlačena z oljnato klobuče-vino, tudi gumijem Pred vhodoma zidajo tudi tako zvane plinske celice (zatvornice. Gasschleusen), da naj sprejemajo zamudnike.ki so morda že prišli s strupom v dotiko. Zaščitna klet mora biti dovolj prostorna (3 m3 za enega hišnega stanovalca), opremljena mora biti z ventilatorjem, s pitno vodo, s hrano (konzerve), z maskami, steklenicami, s kisikom, povoji, raznim orodjem za reševanja (lopata, kramp, žaga, kladivo, sekira, materiai za ma-šenje odprtin itd.), nadalje so potrebne žepne svetilke, odeje, razna sredstva za uničevanje strupa (klorovo apno, soda), zasilno stranišče. Podstrešje mora biti zidano tako. da je zavarovano pred požari Vse kar gori, je treba odstraniti, lesene ograje se morajo nadomestiti z železno mrežo ali zidov-jem, ostrešje naj se zgradi z betonskimi podstavki (sohe). špirovci iz železa itd; če to ni mogoče, ga je treba im-pregnirati proti ognju. Impregnacijska sredstva so lužnate zmesi, ki pri požaru tvorijo dušeče pline (amonijak, ogljikova kislina, žveplov dioksid) in s tem gase ogenj. Pri rokah morajo biti
voda. pesek in ročni gasilci. Tudi posamezna nadstropja naj se zazidajo iz betona, mesto steklenih šip celofan in tak0 dalje; torej hiša protibomb-nic a in mesto ljudi še lesene lutke, seveda impregnirane proti ognju Vsi večji kraji bi morali biti organizirani in opremljeni proti zračnim napadom. Upornike je treba prisiliti z drakon-skimi odredbami. Baje ima opisano obrambo najbolj idealno organizirano Sovietska Rusija
Poslušajmo roman 20. stoletja. Pri alarmu je zapreti okna, vrata, vse trgovine, vse mlinske cevi, luči ugasniti. Popolnoma brez šuma se podamo v zaščitno klet Elektrarna izključi tok, ves promet obstane in čakamo, čakamo, kdaj se zruši nad nami hiša, kdaj bo udri skozi nevidno razpoko smrtonosen plin .. kam z bolniki onemoglimi starci, otroki, umobolnimi pravijo, da na deželo. Tam je dober zrak. 20. stoletje. Pišemo, kar zahtevaš, govorimo, kar je tvoja želja, čita-mo kar predpisuješ, potujemo kamor nas pošiljaš jemo kar nam ukazuješ — ali ni to življenje že dovolj bedno da bi bilo vredno obrambe in zaščite?
Toliko o kemični vojni in njeni obrambi v glavnih obrisih. Mnogo pisati in razpravljati o teh stvareh nima pomena ker so strokovnjaki sami tega mnenja, da bo en plinski napad bolj poučen kakor vse razprave.
dalje
SLOVAŠKI PREGOVORI
V samozaložbi je izdal Štefan Hanigov-sk£ knjigo: »Slovenskš prislovia« (Kožice, 1938, v komisiji Taussig & Taussig, Praha), kjer je nakop čen plod večdeset-letnega napora: okoli 13.000 rfikel, ki jih je izdajatelj nalavkal vse iz žive govorice. To je torej še enkrat toliko, kot sta jih zbrala Kocbek & šašelj za Mohorjevo knjižnico 72 (1. 1934).
Vobče zrcalijo ti reki ali prilike življenjsko skušnjo naroda, ki v pobožni ponižnosti ve, da ima človek križe in težave s svojim bližnjim, da z gospodo ni dobro češenj zobati. Poglejmo, kako se ceni denar: realistično, skoraj cinično: Zlat orel prileti na slednji smoter. — Ali: Ljubezen zmore marsikaj novci pa še več. — Zraven pa še tak lakonizem: Denar je smrt! Ravne smeri za moralo ne razbereš iz te modrosti, pač pa se izgubiš v blodnjak, lab rint, poln slepečih zrcal, facet. možnosti razveda in razgleda na vse strani, kakršno je pač življenje s&mo. Ce zdrže-
ma bereš, resnico zoper resnico, se izkaže Pandorina škrabica. Z otožnostjo te navda prislovi ca: Zlo traja najdalje. — Poslednji od teh 13 tisoč pregovorov te potolaži: Vsaka stvar ima konec. Slovenec je pri tej domislici še šegav, saj pravi: Vsaka stvar ima konec, samo kranjska klobasa ima dva.	jvk
GOSENICE SE SELIJO
Okolico Magdeburga m Anhalta so v preteklem avgustu preplavile gosenice V sklenjenih redovih so se pomikale po cestah, osobito proti koncu dne. Nobena reč ne ustavi pokreta selivk Med Zerbstom (krajem, ki ga je dr N Zupanič istovetil s srbskim imencm) in Rosslauom so zapazili 5 km dolge procesije gosenic hitečih proti Labi Živalce so bile po 10 cm dolge Drugi dan so ljudje dognali da je četa. še vedno nič okrajšana, prešla na drugi breg reke. ne da bi kdo vedel kako Potem je nemoteno nadaljevala svoj pohod.	j d
MAH PRED SMRTJO
S T
V naslednjem priobčujemo odlomek članka »Kako ljudje umirajo*, ki ga je napisal dr. P. K. v zadnji številki »Dela proti tuberkulozi«.
Iiso samo ljudje, ki se boje smrti Strah pred smrtjo je vse obvladajoč refleks vse žive narave. Človeka spremlja strah skozi živlienje kakor njegova senca od zibeli do t;roba včasi vidna včasi nevidna Pri civilizirancu se je strah umaknil globoko v duševnost. ker ni več zunanjih povodov Tam notri pa vodi vse dogajanje v vsakem trenutku našega živ-jenja prav kot pri divjaku, ki mu je vsak korak grozeča smrt. Opazuj drobne tičke ki stalno obračajo glavice, s katere strani jim preti nevarnost Še preden pade tema, se že ves drobni svet poskrije. Strah pred temo je občutek nemoči pred nevidnim sovražnikom. Tega občutka — strahu pred temo — ni niti civilizirani člo-
vek docela premagal. Vse človeštvo in živalstvo tja doli do žužkov, mrčesa, morda prav do bacilov je obvladano od strahu pred smrtjo. Kjerkoli najdeš zavest, najdeš tudi strah. Skoraj bi smeli reči, da se materija poduho-vi, da se materija prvikrat zave, ko se ustraši smrti. Kdo ve, če ne gre kak topi občutek strahu celo na drugo stran žive narave k rastlinstvu. Morda se trese vitka jelka v svojem vrhu prav od strahu, ko zajDoje sekira na njenih koreninah. Če ima smreka občutek bivanja, potem ima orav gotovo tudi občutek strahu pred smrtjo.
»Meni se zdi, da odmerjaš strahu preveliko vlogo. Vsaj za svojo osebo bi si upal trditi, da me ta občutek ne preganja. Včasi se spomnim svojega konca in obide me žalost, to je pa tudi vse. Hujšega strahu prav gotovo ne poznam. Ali je morda s teboj drugače?« sem vprašal zdravnika.
Ne, prav nič drugače ni z menoj. Sam se ne zavedam, da bi me bilo kdaj pošteno strah, razen v mladih letih, kadar je v noči treskalo in sem spal zunai v senu na kozolcu. Sedaj me ni strah nikdar in nikjer- Tudi na pokopališče sem šel opoltnoči, samo da preizkusim, koliko je še divjaka v meni, pa se tudi nisem malo razburil. Kljub temu vem, da je pravi divjaški strah v meni. Tega pa v vsej grozoti doživljam samo v sanjah. Tudi v sanjah redko, toda kadar me objame, moram priznati, da je to nepopisna grozota.
»Gotovo mora imeti strah svojo nalogo v življenju. Res mora vse umreti, zato se mi zdi, da bi bilo boljše, če bi strahu pr^d smrtjo ne poznali. Kako enostavno bi bilo umiranje«, sem pripomnili.
Ako bi vzeli človeštvu in živalstvu strah, bi v kratkem oboje propadlo, kakor bi razpadla materija, če bi izgubila privlačnost. Strah pred smrtjo ohranja ves pestri živalski svet v tisočerih vrstah in podvrstah. Kje bi že bili n. pr. zajci, če ne bi bili »zajci«. In človek? Še tako je ljudi včasi težko pregovoriti, da ne sežejo po lastnem življenju. Strah pred smrtjo kot hični refleks je življenje ohranjajoč, strah pred smrtjo duhovno smbMmiran kot religija je življenju nasproten.
Razkol, ki pelje po sredi skozi vse človeštvo.
»Dovoli še zadnje vprašanje. Cesa se ljudje bojijo: umiranja ali smrti?«
Ljudje se boje smrti. Ljudje b" radi umirali, radi bi prenašali muke umiranja. če bi le odrešile smrti Obsojenci se ne boje eksekucije oni se boje smrti. Ne biti, to je na dnu vsega strahu.
Ce bi imeli ljudje možnost izbiranja med peklom in med ne biti, bi se odločili za pekel Do smrti utrujeni bolniki — tega nisem samo enkrat doživel — si nt- unaio zasnati strahu da se ne b' več zbudili Koliko takih bolnikov sem že imel Človeštvo pa tu-ži živalstvo je izgubilo raj ko se ie zavedlo smrt; in raj bi se povrnil r.a svet v trenutku ko bi bil izgnan s sveta strah pred smrtjo Pa te re reši niti ?>-va vera v posmrtno življenje Stal sem ob smrtni postelji redovnice, pa je tudi njena pot v večnost peljala skozi strašne duševne vice umiranja- Obsojenci bi korajžno vtikali glav0 pod giljotino. če bi bili trdno prepričani, da
jim kmalu zraste druga. Da celo, če bi ljudje vedeli, da se čez 100 ali recimo čez 1000 let na novo rodiio ravno isti in tako kot danes, bi jim bilo umiranje lahko da celo zanimivo. Potem bi še marsikdo delal zapiske ob smrtni urj kot naš profesor medicine Nothna-gel Smrt bi bila 'smn odmor v življenju življenje samo pa bilo večno, kot si ga večnega ustvarja človeštvo v svojih religijah
Kadarkoli skušam razbrati iz mrtvaških potez lica njihovo vsebino, se mi zdi da je vsak mrtvec po svojem obrazu globoko razočaran. Samo tega ne morem presoditi da lj ie razočaran nad življenjem ali nad smrtjo Bilo že tako ali tako ne preostaie nam drugega kot živeti ;n umreti. Tukaj nimamo izbir*- Zato pa nai bo vsaj to živ-lienie polno iasno in veselo. Smrtni strah potlačimo v naibolj spodnjo kamrico naše duše da ne bo motil veselja naših sončnih dni Ko pa pride zadnja ura. se bomo pokrili čez slavo kot stari Sokrat in mirno umrli, pa naj se potem dogodi karkoli že hoče
OCNICA
V slovarju pokojnega prot Bartla je to prvi od 7 slovenskih nazivov za alpsko cvetko, ki jo Anglež in Francoz imenujeta po nemško: edelvveiss. Pod tem naslovom poroča 17.8 J. de Genšve, da je švicarska gosposka sklenila ostre kazni za izletnike ki čez mero trgajo belo zvezdnati cvet za spomin. Člankar pa ve za boljši izhod iz zagate: nase jati čim več takega semena, čigar poganjki utegnejo privabiti množico tujcev Plan ka se kaj rada prime. če jo v ravnini zasejemo marca-apri-la, se razcvete naslednje leto Na višinah pa kratka topla doba kajpada ne dovoljuje tako naglega kolobarjenja1 številne po-skušnje so pokazale da ie treba za to 2 do 3 poletja kakršna ie pač nadmorska lega.
Najboljši način za uspešen razvoj je taf semenska zrna zberem in posejem kar tamka; na r>rikla 'nem prostoru pozneje se sadike prepade na zaželeno mesto. Upoštevati je seveda P žične in kemične pogoje tal Mogli b' celo osnovat! nove velike postaje b>'zu kakejra turistovskega središča. če bi se opirali na nasvete botaničnega društva v tistem kraju. Nemara napoči čas. ko se bo praznoval dan belunca (pečnice skalarice skalice ččinega zelišča) kakor se obhaja dan ključalnice (be-deniee. bedenke, česnikovice, suščnice, narcise) ... Očnico poznajo tudi zunaj Alp: Himalaja, Severna Amerika, Nova Zelandija. V Sibiriji je to bohoten plevel. A D
FERNAND GRAVEY
Ko se je pripravljal iti v britansko pomorsko šolo mu je oče nenadno umrl, pu-stivšj svojce v mučnem denarnem položaju. Spričo tega je ostavil rodno Belgijo ter odšel z gledališko družbo v Orient. Videl ie piranrde stopal po Zlatem rogu in potlej glumil po vseh odrih Evrope. Vrnivši se v Pariz, se je zadal v pozornici Sara Bernhardt. kjer je predstavljal isto osebo kakor njegov oče ored več leti. Po dobrem nastopu je dobil službo na raznih bulvard-nih pozoriščih. preden je poleg Jane Re-nouardtove ustvaril »Fanny et ses gens« po Jerome K. Jeromu
Jane R. je danes Graveveva žena. Skupaj sta 'grala več sezon na odru Daunou. Nato se je Fernand za stranski poklic obrnil še h kinu. Zapored je vrtel »Damskega brivca«-, »Voivodinja boš«. »Valčkova vojna« »Meni dan. tebi noč«. Krenil je v Anglijo se vrnil v Babilon ob Setni. kjer se je odlikoval v delih: Vsretč, Sedem mož — ena žena Veliki pripev Mistei Flow. Harry M. Warner ki se je slučajno mudil v Parizu je bil navzoč pri poskusnih projekcijah tega filma. »Fernand Gravey je velik igralec«, je vzkl:knil in prisilil svojega zeta, ki ni nihče drugi ko Mervyn Le Roy. naj ostane v francoski metropoli in pregovori Graveya, da se preseli v Holly-wood. Nekaj mesecev nato je naš naslovnik odplul čez slano lužo.	J
ODLIKOVANJE
G U Y DE MADfASSANT
0
reda častne legije, in dostojanstveno ter ponosno korači] po cestah poleg svoje matere, ki ga ie vodila za roko.
Ko je z največjimi težavami dovršil svoje študije je promoviral; ker je bil neodvisen in premožen, se je oženil z nepomembno, a čedno deklico. Živela sta v Parizu kot bogata meščana, nista storila nikomur nič slabega, a tudi ne dobrega in sta imela čast prištevati k svojim znancem poslanca, ki bi mogel kdaj postati minister, in dva višja državna uradnika; vendar gospod Facre-ment ni bil srečen Njegovo nepremagljivo častihlepje je bilo vedno znova krvaveča rana, in z iskreno žalostjo je gledal na svoj površnik, katerega gum-bnic ni krasil niti najmanjši, pisani tra-kec. Z ljubosumnim občudovanjem je opazoval z redi okičene, blaogrovane smrtnike, ki jih je srečaval po buljvarih. Kadarkoli je gospod Sacrement videl skupino sivolasih, starejših gospodov, ki so v zavesti svojega dostojanstva in pomembnosti ovirali promet, si je mislil poln pritajene zavisti:
»To so častniki križa častne legije«. Včasih sta ga gnala nevoščljivi srd in nemi črt, da ga nočejo priznati, v tabor vladi sovražnih socialistov. Potem je ropotal in rentačil po hiši in se v svoii nevolji takole izražal:
»Kdor nas končno vendar osvobodi te nezmožne vlade?«
Zena ga je nato začudeno ogledovala in ga vprašala:
»Kaj pa ti je danes, ali si bolan?« Z zamolklim glasom skrivnega zarotnika je nato odgovoril:
»Ah. razburjen sem in ogorčen, ko moram gledati, kolike krivice se gode. Ah, da bi komunardi vendar že strmoglavili to zoprno vlado!«
Vendar njegove misli niso bile tako nevarne in dober obed ga je zopet potolažil, da je postal vladi prijaznejši. Dan in noč je premišljal o tem, kako bi pač mogel priti v svojem življenju do odlikovanja. Zal ni mogel na to niti najmanj računati Popolnoma skromno rt Je dejal:
»Mož brez javnih in splošnih zaslug ne more imeti zahteve po križu častne legije. Ali naj poskusim, da me imenujejo za častnika akademije?« Govoril je o tem s svojo ženo.
Popolnoma osupla ga je vprašala:
»Častnik akademije? Ti? Kaj pa si napravil zaslužnega za znanost?«
Jezno je odvrnil:
»Ali me ne moreš razumeti? Zato ravno gre. Iščem nekaj velikega, kar bi, postavilo moje zmožnosti v jasno luč!«
Smehljaje mu je rekla:
»Prijatelj moj, imaš gotovo prav, toda jaz ti, žal, pri tem ne morem pomagati.«
»Pač, prav ti mi lahko pomoreš; prosim te, govori s poslancem Rossellinom o tej stvari, on bi mi lahko mnogo pomagal. Saj razumeš,, da se ne morem obrniti naravnost nanj. Vprašanje je preveč delikatno, ako ga staviš ti, bo mnogo naravnejše.«
Madame Sacrement je svojemu možu izpolnila željo, in gospod Rossellin je takoj obljubil, da se zavzame za gospoda Sacrementa pri ministru, pri katerem naj nastopi gospod Sacrement z nekaterimi deli splošnega interesa. Lovec redov je takoj vzel delo v roke in jel pisati obravnavo: »Pravica ljudstva na vzgojo.«
Vendar se je ta znamenita brošura zaradi pomanjkanja idej izgubila nam in znancem. Nato je gospod Sacrement poskušal z lažjimi stvarmi in sestavil vzgojeslovno razpravo z naslovom »Vzgoja dece s pomočjo oči«. V tem svojem delu je utemeljeval mnenje, naj vlada v ubožnejših delih mesti ustanovi gledališča, v katerih se bodo malim otrokom s skioptičnimi slikami predstavlja li in razlagali zgodovina, zemljepis, rastlinstvo, živalstvo, prirodopis, da se s tem nazornim naukom v splošnem nadomesti šola. Svojo razpravo je dal tiskati in je poslal vsakemu poslancu izvod; vsak minister je preje! deset, predsednik francoske republike petdeset in vsako novinsko uredništvo deset izvodov.
Potem se je novopečeni narodni gospodar navduševal za »cestne knjižnice«: vlada naj odredi, da bodo vozili po ubožnih mestnih delih odprte vozičke Z dobrimi knjigami, in bi imel na ta način vsak Parižan pravico zadostiti na državne skošk» sso£ isSji aa izoteaabi
ospod bacrement je imel izza svoje rane mladosti le eno častihlepno, le eno srčno željo: odlikovanje! Ze kot otrok se je nepopisno rad dičil s pločevinastim križcem, oosnetkom
in dobrem štivu. Vsa ta izvrstna dela pa so v pisateljevo upravičeno začudenje ostala neopažena Dovolil si *e pismeno vprašanje in prejel vljuden odgovor, da so z višje strani že pozorni nanj Čakal je potrpežljivo, svest si uspeha Toda čas je potekal in gospod Sacrement ni dobil nikakšnega odlikovanja. Tu je sklenil da se priglasi v avdijenco k prosvetnemu ministru; sprejel ga je še zelo mlad, a zelo dostojanstven tajnik. Navdal ga je z najboljšimi nadami in mu svetoval, naj nadaljuje svoja zanimiva, znanstvena dela.
Opogumljen se je gospod Sacrčment znova lotil dela
Njegov prijatelj, gospod Rossellin, se je najbrižneje zanimal za njegova dela in ga podpiral z izbornimi nasveti Tudi on je pred kratkim dobi" red častne legije, ne da bi si mogel strmeči svet pojasniti, s čim je zaslužil to odlikovanje.
Rosselin je uvedel svojega prijatelja v družbe učenjakov in mu ie pripravljal tla celo v ministrstvu Nekega dne ga je posetil in mu s pozorno ljubeznivostjo stisnil roke Potem mu ie ves srečen sporočil dq mu je izposloval zelo velik$ ugodnost
»Družba za zgodovinsko raziskovanje vam pcverja prav tako zanimivo, kakor častno nalogo Gre za raziskovanje in proučevanje virov v najrazličnejših starih francoskih knjižnicah.«
Sacrement od veselja ni mogel niti jesti niti piti in je teden dni nato odpotoval Študiral je v najrazličnejših starih knjižnicah najrazličnejših starih mest, listal po prastarih ovojih in vzbujal pri knjižničarjih največjo ncvcljo.
Nekega večera se je mudil v Rouenu; nenadoma se ga je polastilo hrepenenje po ženi, ki je že ni videl več ko teden dni, in sklenil je, da odpotuje v Pariz že z vlakom, ki odhaja ob devetih zvečer; dospel je v Pariz opolnoči Ključ od predhišja je imel s seboj. Vstopil je mirno in nemoteno, vcsjleč se uspelega presenečenja. Toda njegova žena se je zaprla v svoj budoar, to je bilo vendar škoda! Zato ji je zaklioal skozi ključavnico:
»Jeanne, brž odpri, jaz sem!«
Njegova žena se je morala te nenadne vrnitve izredno veseliti, zakaj jela je razburjeno sama s seboj govoriti in v veliki zmešnjavi je tekala po sobi gori m doli. Nato je odprla sosednjo sobo in jo zopet naglo zaprla; končno je stopila k zaprtim vratom, k čakajočemu možu.
»Ali si res ti, Aleksander?« ga je vprašala vsa trepetajoča.
Odvrnil je;
»Seveda, kdo pa naj bo, odpri vendar!«
Vrata so se odprla, in Jeanne se je vrgli, svojemu možu okoli vratu ter jecljala:
»Ah, kako presenečenje! Kako veselje!«
Utrujen od potovanja je hotel iti gospod Sacrement čim preej v nosteljo in se je začel slačiti Nenadoma je ves osupel zagledal svoi r>ovršnik ki ie ležal preko naslaniača v budoariu Jasi ga je navadno obešal v prednji sobi. Povsem pa ga je porazilo ko je ^tile-dal. kako se v gumbnid njegovega površnika bl«»W tHvnnln.oma nov. rdeč trak — znak odlikovanja.
»Kaj Da ie to. — ta površnik — nosi venda, znak častne lpgMe'« ie stokal.
Jeanne	osuplo ozrla na izda-
jaleVi površnik:
»Motiš se daj mi novrSrvk'«
Toda on ga ie trdrto dr?al za rokav in v vedno večji iezi ponavlipl-
»Zakai? Kaj nai to pomeni? Čigav je ta površnik'«
V strahu mu ie hotela iztrgati površnik nri tem r>a ga ie nrosila-
»Dai ga sem. vse. kar je z niirn v zvezi ti razložim Vacneje: to je tajnost, zelo vesela tajnost!«
Ril ie r!OT>o!nomq Wed od ljubosumnosti in divje zakrpal:
»•Taz pa hočem vedeti! Moram vedeti, čigav j 2 ta površnik in kako pride v tvoj budoar?!«
»Ali znaš molčati?! No — dobro, — ti si dobil red. to je tvoj novi površnik s tvojim prihodnjim odlikovanjem.«
»Jaz — sem res prejel — odlikovanje?«
»Da, pa to je tajnost, velika tajnost! Dala sem ti napraviti nov površnik in okrasila sem ga z novim trakom, da bi te presenetila. Toda obljubila sem da tega nikomur ne povem, zakaj uradno imenovanje se ne bo izvršilo pred mesecem dni. Preje moraš svoje znanstveno proučevanje srečno dokončati. Za odlikovanje bi smel izvedeti šele po svoji vrnitvi. Gospod Rosselin je zate ta red izprosil.«
Gospoda Sacrementa je veselje popolnoma zmedlo in zaplakal je. Majhna vizitka, ki je padla iz površnikovega žepa, je ležala na tleh, pobral jo je in či-tal:
»Rosselin, poslanec.«
28 J
»Vidiš, kako resnično sem govorna«, je zmagoslavno pripomnila soproga.
Za teden dni so prinesli vladni listi
vest, de j" bil gospod Aleksander Sa-crement zaraai iV"ieea odličnega delovanja na znanstvenem poiju imenovan za viteza reda častne legije.
M
A
h
M
U
»To je bilo pred 20.000 leti... Po evropskih planjavah je mamut izumiral...« (J. H. Ro«.ny, Vamireh)
amut. ki je najpopularnejši od prazgodovinskih živali in čigar znanstveno ime je e 1 e p-has primigenius, spada v družino elefantidov, ki šteje - . še dve drugi takisto izmrli družini
Kar se tiče imena mamut, je šel pri-rodoslovec Cuvier ponj v Tartarijo. kjer so kmetje zdaj pa zdaj našli v zemlji številne kosti te živali, ki so jo spričo tega zenačili z velikanskimi krti! Mammantu, iz česar je Cuvier skoval mammouth, označuje namreč žival, ki biva pod zemljo. Ta razlaga, nekoliko čudna, kaže prirodoslovno znanje tatarskih kmetov!
Velikost mamuta — kakor večine prehistoričnih živali in prvotnega človeka — se je vedno pretiravala v javnem mnenju in celo v mnogih poljudnih spisih, ki radi označujejo sodobne vrste kot degenerirane in zmanjšane v primeri z njih daljnimi predniki.
Neke sodobne živali so bile svoje dni znatno močnejše in večje. To ne pomeni vselej propadanje, pač pa včasi prilagoditev, specializacijo, torej izpopolnitev. Tudi obratno se je godilo: bolj ko segamo nazaj v rodovniku, manjše so bile vrste, do neverjetnosti. Tako je prednik elefantidov, m o e r i-t h e r i u m, čisto majhen sesavec, ki je živel v pričetku terciarne dobe. Ne* redko čitamo, da je mamut dosegel 6 m višine ali še več. Mnoga okostja pričajo, da ni presegal velikosti današnjih slonov: največ 3 m 33 Druga zmota, ki so jo delili celo sami naravoslovci do pred kratkim, je pa ta, da so okostja rekonstruirali vodoravno. V resnici pa je imel sprednje noge višje, slično žirafi ali hijeni; tudi afriški slon ima hrbtenico nagnjeno in mu ne moreš naprtiti nosilnice.
Afriški slon se ponaša z obširnimi uhlji, ki mu služijo kot pahljača ali muhalnik. Mamut je nosil neznatna
ušesca, še krajša kot indijski slon. Odlikoval pa se je z okli, ki so bili zelo zaviti in vsaksebi, dočim so pri sodobnih zastopnikih vzporedni in šibko upognjeni.
Sodobniki so debelokožci, komaj tu pa tam posejani z redko dlako, izkop-ninski pratled pa je bil porasel z gostim in dolgim runom, sestavljenim iz rdečkaste (ruse) podlanke in črne žime, zlasti dolge po vratu, kjer je segala do kolen.
Vse te opomnje so posnete po sijajno ohranjenih truplih, najdenih v sibirskem ledovju.
Mamut je poleg volnatega nosoroga edina fosilna žival, ki so ji našli zmrzlo. truplo, in sicer tolikanj ohranjeno, da so mogli analizirati kri, pod drobnogledom nroučiti sestavo staničja in zas beležiti vsebino želodca, ki po navadi vsebuje silno dosti jelovih vršičkov.
Ker ga je primerjava s sodobnimi sloni zmotila, je Cuvier uvrstil mamuta med prebivalce vročih dežel. A kako da so naleteli nanj v ledu? To je razlagal omenjeni Francoz s katakliz-mom ali prevratom, ki je tropsko pokrajino na mah izpremenil v ledno puščavo.
Eskimi so od nekdaj nahajali mamutska trupla, preden se je učeni svet zanje zanimal. Mast so porabljali sami, meso pa so metali psom za hrano. Koliko paleontoloških zakladov se je tako izgubilo za vedno! Sicer pa so si člani znanstvenega shoda 1905 v Pe-trogradu dali ob razhodu postreči z biftekom iz oledenelega mamuta.
Kje se je na našem globusu pojavil mamut, kje poginil?
To se po današnjih nodatkih ne da dognati. Živel je po Evropi, Aziji in severni Ameriki. Najstarša ležišča so v Angliji po terciarnih ozemljih, novejša okostja so se našla po spodnjih plasteh kvaternarnih naplavin evropskih rek in po nekih iamah, karaor so ga zavlekle roparice ali človek.
Francoski učenjak Boucher de Per-thes, resnični ustanovnik predzgodo-vinskega starinoslovja, je prvi — že l. 1837. — razglasil in dokazal, da je
M človek mamutu sodobnik. Poslej se je ta dokaz še silno okrepil.
Po zijavkah je malo mamutovih ostankov, saj so bile te živali prevelike, da bi jih bile hijene mogle vleči ▼ svoj brlog. Tudi človek je odnašal le manjše dele v svoja zatočišča: ogrodje pa je pustil na mestu.
Mamut, največji sodobnik človeku, je moral zbosti jamarjevo domišljijo. Dokaz za to: Lartet in Christy sta 1864. naletela v špilji Madeleine (Dor* dogne) na odlomek slonove kosti, na kateri je vrezan imeniten mamut. Na tej podobi, ki je ne bi zatajil najboljši sodobni živopisec, se magdalenski umetnik ni potrudil v drobnariji: podal je zgolj silovitost, neukrotljivo moč pobesnele zverine. Slika se kar ujema z zmrzlimi vzorci iz Sibirije. Po tem »naskakujočem mamutu« so zasledili še obilo takih sličic, vklesanih ali naslikanih na jamske stene, vrezljanih na kost, na slonovino, na kamen. Ome-
nimo najboljši obris, včrtan na rogu severnega jelena, ki je ležal pod skalo v Bruniquelu (Tarn-et-Garonne). Umetnik je delal tako spretno, da je spravil zavaljeno žival na ročaj bodala.
Krasna najdba je nedavno prišla na svetlo v moravskih Visronicah: pravo pokopališče mamutov. Na ozki površini so nakopičeni ostanki več ko 50 mamutov, mešani s severnim jelenom, konjem in sledovi človeškega bivališča, kjer so pobrali kipec mamuta, izrezan na oklu iste živali... Pri nas pa je nedavno prišel kamniški »majmut« na dan (jezikovno naslonjen na srbsko: majmun-opica)
Vsi ti vzorci predzgodovinske umetnosti, opazovanja na brezštevilnih kosteh, osobito na zamrzlih truplih ob izlivu reke Lene, so prispevali, da sodi danes mamut med najbolj proučene živali iz prehistorične dobe.
Po knjigi R. Casteret, Dir ans sous terre, 1937
SLOVANI v zapadni švici?
I. K O S T IA L.
Najvzhodnejše francosko (prav za prav »frankoprovansalskoc) narečje se govori ob reki, ki jo imenujejo Francozi Navi-genze ali Navisonce, Nemci pa Usenz ln ki izvira izpod Weisshorna (4509 m) ter se izliva v Ron pri Sidersu, franc. Sierre, v kantonu Walhsu( franc. Valais). Dolini pravijo domačini Val d' Anniviers, sosedni Nemci pa Einfisch — Eivisch — ali Fisch-tal. Ta ozka dolinica ima kakih 2000 prebivalcev, samih katol. Francozov, ki pasejo svojo živino ter obdelujejo vinograde in polja od Rona tja do najvišjih planinskih pašnikov.
Zaradi nekih posebnosti v narečju, šegah in načinu življenja so imeli v 19. stoletju nekateri zgodovinarji te Francoze za potomce raznih neromanskih plemen: Mal-ten (Bibliothek der Weltkunde, X. 1834, 28—50) za H u n e, P. J. šafafik (Slovanski starož;t.nosti, 1837) za Slovane — za njim tudi K. Manr.ert, L. Diefenbach (Origines Europaeae, 1861) in Davorin Tr-stenjak (Kres, III 1., 1883, str. 576—8 in 618—621); — neki Froebel za M a d ž a-r e, neki drugi p'satelj za Arabce neki tretji za Kel te:*) dne 18. VDI. 1938. je poročal neki E. K. v »Zagreber Morgen-blattu« pod nadpisom »Ein unbekanntes Nomadenvolk in den franzosischen Alpen«, da je zdaj baje splošno priznano, da so An-
*) Zadnje tri omenja Trstenjak v Kresu brez navedbe, kje in kdaj so pisali o tem.
lrtvierci ostanek »retoromanske rase« (hotel je pač reči: retskega naroda ali plemena). Imamo torej na izbiro šest hipotez; izmed njih je imela slovanska največ pristašev.
Kake razloge navaja šafafik (na str. 329. I. zv. nemške izdaje »Slav. Alterthtt-mer« in na str. 609 n. zv. 1843—4) za svojo slovansko hipotezo? »Potomce slovanskih naselnikov v Švici v kantonu Wal-lisu blizu mesta Granges (= Gradca), v vaseh Crimenzi (= Kremenici), Lucu (= Luku), Visoyah, Groni i. dr. imenujejo do danes tamkajšnji Nemci H u n e« (nekaj vrstfc više pravi š., da mislijo Nemci z označbo »Huni« Slovane). — »Spomnimo se še Slovanov v Švici! Da so bili tam naseljeni, o tem ni dvomiti — kljub vsem ugovorom, celo Johana Miillerja (»Schweiz. Geschichte«, I., 417—8, op. 174, 1795). Primerjajmo imena teh vasi: Chunitz, Bumplitz, Czernec, Gradetz, Cri-menza, Luc, Visoye, Grona i. dr. z drugimi slov. imeni in pomislimo, da govorijo potomci tistega naroda, ki so ga Švicarji imenovali Hune, v Annivierski. dolini, 6 ur od Sittena (Siona) v kantonu Wallisu še dandanašnji neko pokvarjeno slovansko narečje (gl. »češko vče-lo«, 1. 1834, 9)«. — Navedena topografska imena se dajo razložiti fa frankoprov. dialektov, narečje anniviersko pa nima v sebi nič slovanskega. Najbližji sosedje na vzhodu niao Francozov razumeli, zato so jim pravili »Huni«.
Več razlogov za »slovanski« izvor Annt-viercev navaja Trstenjak: I. prazne vere in šege, II. osem občn h (apelativnih) imen (po Maltenu), ILL življenje v zadru-
gah, IV. suženjski položaj ženskega spola. Te razloge je lahko izpodbiti. L šege in vraže, kj jih je omenil T., so znane tudi neslovanskim narodom, nekatere zlasti ljudstvu v planinah, m. življenje v zadrugah ni slovanska posebnost (o Germanih n. pr. piše Kluge v »Etym. W5rterbuch d. deutschen Sprache«, 6. natisku, 1905, str. Xm.: »Obilica nazivov za sorodstvene stopnje nam je razumljiva le iz dobe, ko so živeli naši pradedje v zadrugah'kot pastirji in nomadi«), IV. Za sužnjo so uporabljali žensko različni neslovanski narodi, n. Apelativi, ki jih je osem, nikakor niso slovanski: 1. c hale t (po Trst. iz »slovanskega« salaš, ki pa je iz madž. szdllžs od glagola szAU- = nastaniti se) je zmanjšana beseda castellum; 2. tschiehva (= koza) se ujema s staroitalij. zeba = mlada koza in s španskim chiba; 3. va-lanza (po T. iz si. valjanica!) »plaz« je kakor franc. avalanche, lavanche, lomb. in prov. lavanca iz lat. labina, samo z zameno obrazila (pripone); 4. ciema (= vrh) je kakor it. cima iz grško-lat. cyma, cima; 5. štiri batz = vier Batzen je pač le slaba šala; 6. pezza je identično s francoskim pičce, provans. pessa itd.
Podobno kakor Anniviercem se je godilo tudi Kočevcem. Razni fantasti so jih Imeli za Gote (Lazius, Valvasor, R'ch-ter Lechner), Vandale (Zeuss Lotz-Mupperg, Swida), Senone ali š vabe (Megfaer), za frajkovsko - slov. zmes (Rudež), za Franke (Th. Elze) Itd. — v resnici govorijo bajuvarskc narečje.
£1 val pred smrtjo
Pisatelj RPresber (umrl 1935) pripoveduje v svojem delu »Moji psi«, da je imel zmerom istočasno tri pse, nakar nadaljuje:
Dogo so morali s strupom rešiti težke batezni, ik» sel bil na žalost odpotoval Druga dva — sta koder in ovčar, ki je "bolel na pljučnici, pa sta umrla z glavami na moji potrpežljivi roki, kakor na topli, skrbni blazini Iz njihovih dobrih, toda neboječlh hvaležnih oči sem razbral: da se nista bala in sta se preselila e tega »veta kakor v odrešujočem spanju, žival ne pozna smrti ter se ne muči kakor mi z razglabljanjem: ali je smrt konec vsega bitja, ali je samo — kakor je menil Aleksander Marubolot — vmesni dogodek, prehod te ene oblike v drugo obliko bitja. In vendar: kdor je kdaj pogledal v ugašajoče oko ofbstreljene srne, bo pritrdil: žival, ki vidi nad svojim drget»jo6tai telesom lovca, trpi pred smrtjo.
Popravi: Na str. 267 beri v drugem tfoipca pravilno: In nož je tako omagan, namesto ln mož... Ostale stavske pomote naj blagovolijo čitatelji sami popraviti.
BOLGARSKI KNJIŽEVNIK ?
P. JAVOROV
Vlčo Ivanov je pred meseci objavil ▼ Plovdivu pri knigoizdatelstvu »Otec Pai-sij« mično razpravo: »Peju K. Javorov ka-to čovšk in poet« kjer je izprašal o tem velikem in nesrečnem pesniku mnogo ljudi v njegovem rodnem in mladinskem kraju čirpanu (Trakija) kakor tudi v Anhialu, prastarem pristanu ob Črnem morju, kjer je služboval skromni telegrafist Pejo Kračunov, kakor se gla3i pravo ime našega naslovnika. Psevdonim mu je naprtil urednik obzornika »Misli« dr. Krastev.
Ivanov suče pero na izviren, neakadem-ski način. Slikovito 1e upodobil slavljen-čeve prednike m vrstnike. Predmet sam na sebi je bil hvaležen: Javorov ima med dedi Arabca kakor Puškin Etiopca. Strastna, nebrzdana beduinska kri je pač učinkovala od očeta na sina: Pejo je bil raz-borit, učžin (tako pravimo Dolenjci za: ukaželjen, radouk), pevski, domišljiv mož, ki je toliko prispeva1 bolgarski knj'ževno-sti. Nemirni duh se je vneto pridružil makedonskemu pokretu in 1.1903. v Pirin-skem pogorju zlož'l eno svojih najlepših pesmi zajeto iz četaštva. Nešablonsko je njegovo ljubavno ln zakonsko življenje, končano s samomorom. Knjižica vsebuje krasne fotografije in uvod prof. M. Arna-udova, ki je že pred tem objavil psihogra-fijo Peja Javorova.	NK
Ako hočemo pripraviti ljudstvo do tega, da se bo lagalo, ga ni boljšega sredstva, nego da se uvede splošna volilna pravica.
Proudhon, 1848
V MIZARSKI DELAVNICI
slovenski emillat-savakin
Primum vlvere, den philosophari, najprej živeti, potem modrovati, nas uči stara skužnja. Eden naših Apicijev, ki skrbi za dobro podlago življenja, se že nekaj let skriva pod začetnici IC. R. Svoje kulinarske nasvete je pričel Sir ti pred nedavnim časom v knjiž ci: Sto jedi za kmetske ljudi. Iz nje je pognala večja zbirka navodil ali receptov pod naslovom: Ljudska kuharica. Pred menoj leži izdaja brez letn.ce. V tem založnik posnema francosko razvado. S svinčnikom je pr pisana št. 1935. Ta zvezek je šel v 12.000 izvodih med sladokusce. Te dni je K. B. Račič ponatisnil, spet brez letnice, omenjena praktična navodila za kuhinjo in dom.
Uvodoma čitamo preizkušene migljaje glede shrambe in klet: glede otroške in bolniške hrane, itd. Posebno poglavje služi čiščenju tujk v kuharskem nazivju. na pr. ajmoht = obara, knedel = cmok, paca — kvaša. Zakaj niso ti izrazi razvrščeni po abecedi, mi ni umljivo. Seveda so med »lepimi slov. :zrazi» tudi izposojenke, na pr. rospratl (Rostbraten) — bržola, bržolica (bav. brisolen. it. braciuola), zolzen = mezga, pekmez, marmelada. Od teh je le mezga domačega korena, pekmez je albansko, marmelada portugalsko (ne ital., kakor hoče leksikon Minerva). Ce dodamo še četrto: čežana, smo si pa prilastili nekaj bavarskega. Najgvlrc (Neugewiirz) = pl-ment (franc.). Wolfov Worterbuch pozna za to: nageljnov poper. Za protfon in pleh podaja K. R. eden in isti naziv: pekača. Ker pa čutim v Bratpfanni nekaj drugega ko v Blechu, bi želel izraziti ta razloček. Bartlov Hand-W»rterbuch (1921) nudi za prvo obliko: ponev za pečenje, koza, kožica, peklo. Pokojni B. Vdovič, čigar izbrane jezikovne članke kani nekdo ponatisniti, se je odločil za Pleteršnikovo: pekev (ž.). Ponekod se rabi tudi pekva. Seveda avtor ali avtorica ne ravna dosledno, ker ne zameta grajanih apakedrank v lastnem besedilu, na pr. najgvirc (83). Nam. žaro-Stati (72) sem našel v nekem drugem kuharskem priročniku: zarumeniti.
Od tiskovnih napak je v zadnji izdaji popravljen češenj v česen. Nasprotno pa bi bilo treba črko j dodati na več mestih: Seflja, mulj, klmelj (če ne pišem: kumin aH kumina), ješprenjček, svaljek (62), itd. Nezadostno korekturo ovajajo pogreške: sukanc (prav: sukanec), čebulina (= čebulna) omaka, zeljnat zelnat). Kutin liker b! bil morda iz meniške kute narejen (98): če je iz rastline kutine, naj se reče: kutinov, kakor llmonov. Ali Je treba pisati brudet, ko slišimo v Ljubljani in drugod od Dalmatincev: brodet? Germanski brod je prešel v franc., katalanščino, Ital. V tej se glas': brodetto, ki je podlaga naši izposojenki. Kamellce so ladjice v puščavi, kamilice pomirijo bolečine v trebuhu. Tav-Sent rože slov« ponekod: slati grmiček ali griievec.
Ker je točno popravljena knjiga za isto ceno naprodaj kakor malomarno tiskana, bi si želel pri III. izdaji brezhiben tekst tega koristnega snopiča.
Sovarnik in etimolog bosta našla tu pa tam kako zrno zase, na pr. levša (78) iz lepuša?	A. Debeljak
ZID J d. v italiji
Po turinski 3 t a m p i je 60.000 Judov v Italiji, vštevši one. Ki se 1.1931. n so priglasili za privržence Mojzesovih tabel. Pred 1931. se je priznalo 47.825 izraelitov za take. Stampa ve Se 12.000 oseb, ki po tihem opravljajo židovske obrede. Večinoma žive po velemestih, osob to v Rjnu, Milanu, Turinu, Trstu 927» jih je zaposlenih v Industriji ln trgovini ali pa v svobodnih poklicih. Ostar so v poljedelstvu. Navedeno štev lo znaša pri 44 milijonih prebivalcev neznaten odstotek, manjši na pr. nego v Poljski. Ogrski. Jugoslaviji Bolgariji. Največ jih Je v Trstu, kjer tvorijo 24 odtisočkov. Pred 7 leti so tu našteli: 3200 italijanskih 1500 tujih ž dov ln nad 1000 oseb brez veroizpovedi, ki so baje izraelskega pokolenja Po anšlusu je njih število precej naraslo, ker so 3e iz Avstrije vrnili italijanski ž'dje zaposleni dotlej po trgovskih ali obrtnih podjetjih.	J
Tri stvari so, ki jih nikomur nikoli ne odpustiš, dobrote, ki ti jo je izkazal, zla, ki si mu ga naredil, in zla, ki mu ga nisi mogel prizadeti.
Charles Gounod
f i l a t e l i j a
umetniki kot poslanci
Umetnike je treba obsuti s cvetjem in jih postaviti pred vrata države se je izrazil Platon. Saj taki duhovi se tx> navadi niso obnesli v politiki, na pr Ivan Cankar ali D'Annunzio Tega naziranja niso sovjeti Državna založba Iskusstvo v Moskvi Je nedavno objavila ilustrirano delo o mojstrih umetnosti v vrhovnem sosvetu (Mastera iskusstv Deputaty ver-chovnago Soveta SSSR) Knjiga poudarja, zakaj naj umetnik sedi in sodeluje v parlamentu Po Stalinovem mnenju mora biti ooslanec aktiven mož ki ob poplahu ne pobegne marveč pametno in preudarno išče rešitve: pošten in pravičen naj bo in ljubi naj svoj narod Te pogoje more izpolniti pisatelj in umetnik prav tako kakor vsak delavni državljan zato naj se kar udeležuje pri upravljanju države
Starorusko ozemlje (Leningrajsko okrožje) si je izvolilo Alekseja Nikolajeviča Tolstega znanega po mnogih romanih Bivši grof je zdaj priljubljen sovjetski pripovednik Tukaj srečamo njegov govor na volilce večidel zunanjepolitične vsebine
Drugi v galeriji umetnikov je 331etnl kozak Mihail Aleksandrovič Solohov avtor trilogije o Donu in kozaških kolhoz-romanov in kolhoznovel Živi v svoji vasi ob Donu ima rad umetnostno zgodovino in Balzaca, le dvakrat ie bil v Evropi, v Londonu in Madridu Piše samo ponoči Njegova šola je bila meščanska vojna Njegova trilogija je prevedena v vse velike jezike in vse govorice v sovjetski zvezi
Za njim sledč publicist Stavskij; ukrajinski dramatik Kornejčuk; gruzinski glu-mec in prireditelj predstav Salva Niko-lajevič Dadiani, pisec učinkovitih dram in filmskih osnutkov (scenarijev); jakut-ski pesnik Platon Ojunskij, sodelavec znanstvenega zavoda za jezik in prosveto v Jakutsku (Sev. Sibirija); ravnatelj velikega državnega gledališča v Bakuju in dramatik Mirca Ibrahimov kot zadnji mož peresa.
Vrsto prikazovalcev otvarja gospa Je-katerina Pavlovna Korčagina - Aleksan-drovskaja, zastopnica za Leningrad, priljubljena teta "Katja, glumica, ki je od 1888 ustvarjala globoko pojmovane ženske like na odru. Njena 401etnica dela se je prelevila v narodno slavje. Eno moskovsko okrožje zastopa Ivan M. Moskvin, igralec —- modrijan moderne pozornice. Izbrali so sa, ker svoje čudovite darove stavi v službo najvišjih pr!dobitkov umetniške kulture in budi v gledalcih najboljša človeška čustva. V Gruziji sta bila izvoljena Akadij Horava. poustanovnik novega odra. in Mihail CiaureH, odličen filmski igralec. Eden soustanovnikov azer-bejdžanske otiere je Useir Abdul Ussein Ogly Hadžibekov, ki so ga rojaki poslali v skupščino narodov Enako čast je dosegel Klrgiz Abdybas Maldybajec, opernik
in skladatelj, v nekem okraju kirgiške republike Armence v Erivanu zastopa Karo Alabian arhitekt ki je z drugimi mladimi stavbeniki postavil v Moskvi sovjetsko palačo in pozornico Rdeče armije Za Ka-bardince govori v narodnostnem zboru osnoval« največje hidrocentrale na zemlji — Dnčprostroja - Viktor Vesnin Da-gestanski zastopnik 15udsk! pevec Stal-skij zaključuje slike kandidatov z verzi-ficiraninn kandidatskim govorom, prevedenim na rusko: »Pevaj. Sulejman. pesem naj teče. ljudstvo časti te, zaupanje daje...»	Kb
OSEMDESETLETNJK — OČE
George Boardman v VVashingtonu je v preteklem avgustu postal srečni oče zdravemu otroč ču. Svojo blaženost deli s svojo 20-letno ženko. Zelo je ponosen na svoj uspeh. To samozavest umemo tem laglje, ker je Boardman izpolnil že 81 pomladi. SIcer pa to ni njegov začetek. Doslej mu je prva žena rodila že 26 potomcev. Umrla je pred par leti.
praktične novote
Majhno, toda praktično
Majhen, toda zelo praktičen predmet je zaščitna in pritrd:lna plošča iz gume za mize. V nobenem gospodinjstvu b je ne smelo manjkati. Gospodinja se muči, ka-
dar melje žemlje, kadar hoče očistiti nože ali sekljati meso s stroji, ki so priviti na mizo, pa ne stoje trdno na svojem mestu. Ce so ti stroji z v#o silo priviti na mizo, tedaj nos', ta njihova znamenja, če pa položimo zaščitno in pritrdilno gumasto ploščo na mizo, preden pritrdimo stroj nanjo, miza ne bo imela več znakov od stroja in stroj se ne bo majal sem in tja. Ta cenen predmet je iz trde gume, ima površino 12-krat 5.5 cm, debelino 5 mm in je zelo poceni. Baš ker je iz gume, se pri privijanju stroja malo vda in mu daje potem trdno oporo, če bi pritrdilni vijak stroja zahteval kdaj debelejše podloge, tedaj zganemo gumasto ploščo okrog mizae-ga roba, da postane rob debelejši.
za bistre glave
422
Star dovtip
Peter in Tone se kopljeta ob morju. Hipoma zagrabi močan val Petra in ga odnese v globoko vodo. Bibavica je tam huda, Peter kliče obupno na pomoč. Mornarji pritečejo z vsemi mogočimi rešilnimi pripravami in v zadnji minuti se Petru posreči, da se oprime z obema rokama vrvi. ki so mu jo vrgli s kopnega. Skušajo ga potegniti na suho, toda bibavica je tako močna, da uspe to šele združenim močem šestih krepkih mož. Peter leži na pol nezavesten na bregu, končno odpre oči in buši — v glasen smeh. Začudeno ga
gledajo ljudje, češ: »Kaj pa se ti vidi v ikšnem trenutku tako veselo?« Peter odvrne: »Nehote mi je prišlo na misel, kako se je šest mož mučilo, a če bi jaz izpustil vrv — to hi padli!«
Dovtip je star in nič posebnega, toda nas zanima nekaj drugega: ali je sploh
mogoče, da bi se tako odigral? Kako bi odgovorili na to vprašanje z rekviziti fizikalne znanosti?
Rešitev k štev. 419 (Koliko je otrok?)
Štiri dekleta in trije fanti.
Rešitev k štev. 420 (Dolg trak)
29 dni.
Rešitev k štev 421 (Dalje ne moreš)
Nič dlje nego 2700 milj, to je polovica zemeljskega obsega.
REŠITEV KRIŽANKE V ŠT. 16 Ami, Oplčnac, Jugoslavija malko tapir, ulan C, lema, rešetar. Eva. — Za nagrado je bil izžreban Raao Zajec v Trstu.
COPVOIOHT g 16 PCTfc tOPEfmaicg
ADAMSON m SLIŠAL GOVORITI O PEKLENSKIH STROJIH
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ STANKO VIRANT — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI — PREDSTAVNIK FRAN JERAN SssdniStiKf ta »prava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4r-» _--po raznašakih dostavljeno Din «