VSI OLDEST SAND MOST POPULAR SLOVENIAN HEWSPAPEK IN UNITED STATB8 OF AMERICA.
AMERIKANSK1 SLOVENEC
EEYI SLOT]

LIST X AMERIKI
pravic« la rwfcg — od bojt do
BEHIDO SLOV. KATOL, DE CAV3TVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO BRU2BE SV . DRUŽINE V JOLIETU. — F. ORU2BE SV, MOHORJA V CHICSHI,
mmlrni Za
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO,
ŠTEV. (No.) 229.
chicago, ill., torek, 29. novembra — tuesday, november 29, 1927.
LETNIK XXXVL
VOJAŠKA REVOLTA V LITVI; VELIKO ŠTEVILO MR-TVIH. — POLJSKA SE N E OZIRA NA NOTO SOVJETSKE VLADE V RUSIJI. — LITVINCI ARETIRALI POLJSKE ŠPIJONE.
premogarske vesti.
Berlin, Nemčija. — V nedeljo zjutraj je prišlo semkaj j poročilo, da je v Kovnu, glav-J nem mestu Litve izbruhnila vo-; Operatorji v Colorado, katere
jaška revolta in da je Walder-j marasova vlada padla. Koliko; pa je na tem resnice še ni zna-j no, ker se poročila iz Rige, La-, tvia, glasijo, da je tam vse' mirno.
Kakor znano, Poljska in Li-
podpira država, so trdovratni in hočejo nadaljevati delo s stavkokazi. — 10,000 premogarjev je zunaj. —o—
Denver, Colo. — Stavka premogarjev v Colorado, katero
tvija sta si v laseh. Sovjetska j vodijo I. W. W., se nadaljuje, vlada v Moskvi je poslala polj-! Operatorji se ustavljajo na vse ski vladi noto, v kateri pravi,j mogoče načine, in si prizade-naj držijo Poljaki roke proč, vajo s pomočjo države, da bi od Litve. Poljaki se seveda za j stavko štrli. Gotovo je, da ne svarilo Rusije ne brigajo. Pra-' bodo imeli lahko delo, ker je vijo, da nimajo Rusi pri tej za-! nad 10,000 mož zunaj, ki so devi nobene besede. Maršalj vsi zato, da se nadaljuje z bo-Pilsudski je izjavil, da bo sam jem proti neznosnim razme-šel v Ženevo, kjer bo zadevoj ram, v katerih živijo premo-predložil svetu Lige narodov.; garji.
prizor s premogarske stavke v nemčiji.
Kar se bo v Ženevi odločilo, tega se bo Poljska držala. Ta izjava je bila med zavezniškimi diplomati v Varšavi sprejeta z veliko radostjo. Ko jo liga zahtevala od Poljske, naj iz-prazne Vilno. katero je zavzel poljski general Lucien Zeli-gowski leta 1920, se Poljaki zahtevi niso pokorili. Po izjavi Pilsudskija, je pa sedaj nenadoma poljska vlada spreme-nila svoje stališče, in se bo pokorila odloku lige. Do tega ste največ pripomogli Francija in Anglija, ker ste tozadevno pritiskali na Pilsudskija.
Poljski listi poročajo, da se nahaja šest litvinskih polkov konjenice in štiri batalijone pešcev v bližini poljske meje.
Litvinski policisti so aretirali v bližini demarkacijske črte dva poljska špijona, katera so odvedli v Kovno, kjer bosta prišla pred vojaško sodišče.
-o-
ANGLEŠKA KRITIKA O ITALIJANSKI TANGERSKI AKCIJI.
London, Anglija. — V londonskih oficielnih krogih se govori, da nima Mussolinijeva akcija v Tangeru prav nobenega posebnega pomena in je ni primerjati z Viljemovo iz 1. 1905. Saj je Mussolini tudi govoril o maršu preko Brenner-

Nedavno so nemški premogarji v revirjih lignita zastavkali, kar je' povzročilo, da je zastal ves industrijski aparat v republiki. Premogarji so bili solidni, stavkokazov med njimi ni bilo, kar jim je prineslo zmago na celi črti.
Nobenega znaka ni, po katerem bi se lahko sodilo, da bo stavka kmalu končana. So predloženi načrti za sporazum, ni pa verjetno, da bi se dosegel. ker ti načrti so le v prid operatorjem. Guverner Adams, o katerem je znano, da je desna roka premogarskih baronov, je zato, da bi se imenovala posebna komisija mož, ki< nimajo nobenih interesov v premogarskem boju, da bi ti izrekli svojo sodbo, ko bi čuli pritožbe obeh strank.
Ce bod o stavkujoči premogarji delali po navodilih svojih voditeljev, kakor doslej, lahko upajo na zmago. Zaloge premoga bodo pošle, operatorjem ne bo kazalo drugega, kakor podati se.	j
političnTvesti.
protisovjetsko gibanje v ukrajini.
New York, N. Y. — V Mi-j
chiganu in Californiji so vsi demokrati za Al Smitha, new-.vorškega guvernerja, katerega ime bodo natisnili na glasovnice za primarne volitve. O tem so bili tukajšnji demokratski voditelji obveščeni, pa tudi, da bodo demokrati v Californiji, ki so za suho, Smithu nasprotovali. Isidore B. Roekwiler, ki je Smithov pristaš in član na-
ja, a iz vse te srožnje ni bilo r0?nega demokratskega konic. Vseeno pa niso angleški "11'6-1;1 12 Sai1 Francisco, se bo diplomati z Mussolinijevo ak-1:suha«m Postavil po robu Na-cijo zadovoljni. Pravijo, da | Sfotnik, _ Smittia ™ ostant.
ima sicer Italija pravico, da
Anarhija vlada v Ukrajini. — Par sto oseb je mrtvih, mnogo ranjenih. — Revolucionarji zmagujejo v južnem delu Rusije.
Bukarešt, Romunija. — V U-
krajini je izbruhnila revolucija in anarhija vlada po deželi; revolucijonarji imajo pod svojo kontrolo južni del Rusije. V mestu Kamenec-Podolsk, je prišlo do spopada med civilisti in vojaki, par sto oseb je bilo ubitih in veliko število je ranjenih. V Kišenev se je vršila seja mešane komisije romunskih in ruskih zastopnikov, ki pa se je vsled nemirov morala prekiniti. Vojaki so u-pornike sicer premagali, a u-porniškega duha niso zatrli, ker ga ne morejo. Med ljudstvom je kipelo že dolgo časa, vendar doslej še ni prišlo do bojev. Že pred par meseci so poročali iz Varšave o velikem protisovjetskem gibanju v U-krajini.
kardinal bonzano preminul.
zahteva soudeležbo pri upravi Tangera. Toda metode, ki jih v ta namen uporablja Italija so absolutno napačne. Te metode morejo samo oznevoljiti Francijo. Položaj pa je danes takšen, da mora priti najprej do sporazuma med Španijo in Francijo in bi bil potem ta sporazum predložen Angliji in Italiji v potrdilo. Pogajanja med Madridom in Parizom pa so danes na mrtvi točki in italijanske metode bodo povzročile samo to, da bo Francija še bolj odložila rešitev tanger-skega vprašanja.
-o-—
— Tokio, Japonsko. — Prvi "subway" na Japonskem bo začetkom drugega meseca v Tokio oddan prometu. Podzemeljska železnica je speljana pod delom mesta, kjer je največji promet, zato pa je velikega pomena.
Willia-
skupine, ki podpirajo ma G. McAdoo-ja.
Tudi Associated Press poroča, da bo gotovo Smithovo ime na glasovnicah v državi California.
Pred par dnevi sta dva demokrata iz Michigana obiskala guvernerja Smitha. da bi dobila rijegotvo dovoljenje. S Smithom pa nista mogla govoriti, vrnila sta se domov, a sta rekla, da bodo Smithovo ime dali na glasovnice, ne glede nato, kaj on poreče.
-o-
KAJZER TOŽEN.
Pariz, Francija. — Mme. Prieur, vdova, katere mož je utonil ko je nemški podmornik v Angleškem kanalu za časa svetovne vojne potopil francoski parnik Susex, tožf sedaj bivšega nemškega cesarja Viljema, da je on tega kriv. Zahteva odškodnino za moža, ni pa poročano koliko
Rim Italija. — Kardinal John Bonzano, bivši papeški legat v Washingtonu, ki je zastopal sv. očeta v Chicagu na Evharističnem kongresu, je v soboto ob 8. uri zjutraj preminul. Podvrgel se je operaciji, imel je izrastke v želodcu, katere so mu odstranili. Po o-peraciji je postal slabejši in ni bilo več pomoči za njega.
Isto poročilo tudi pravi, da se nahajata na bolniški postelji kardinala Gaspari, vatikanski tajnik in De Lai. Prvi ima in-fluenco in drugi ima bolečine na srcu.
Kardinal Bonzano je bil v Washingtonu kot papeški legat skozi deset let. Star je bil 60 let.
-o-
— Longansport, Ind. — Revščina je vladala v hiši pri Mrs. Margaret Mowrey, stari .88 let, ki je umrla za pljučnico. Ker ni imela denarja, tudi ni bilo. k njej zdravnika. V bolezni sta ji stregla dva mala vnuka.
KRIŽEM SVETA.
—	New York, N. Y. — Na vzhodnem delu mesta so zopet odprli kino gledališča, ki ne bodo več računala vstopnine, kot po pet centov, kakor je bilo nekoč.''*
—	Detroit, Mich. — Na pomolu so aretirali policisti 22 letnega H. C. Kresge-ja, je imel v avtomobilu kanadsko žganje. Avto je bil last očeta od aretiranca.
—	Washington, D. C. — Na Zahvalni dan so imeli tudi a-meriški vojaki purana na mizi. Da je vsak vojak dobil svoj delež, je bilo treba 20,000 puranov, ki so stali $90,000.
—	Pittsburgh, Pa. — Škoda po eksploziji v Pittsburghu, kjer je razneslo plinov tank, je cenjena na $5,000,000.
—	Chicago, 111. — Na Zahvalni dan je prišlo v mestu in okolici sedem oseb ob življenje, šest jih je pa zadobilo poškodbe. Do petka zjutraj je bilo to leto že 846 smrtnih slučajev pri avtomobilskih nesrečah.
—	Superior, Ariz. — V Magma Copper majni je nastal o-genj, v plamenih je našlo žalostno smrt »sedem delavcev.
-o-
$5000 nagrade za glavo bandita.
Odessa, Tex. — Bankirji v državi Texas so obljubili nagrado v znesku $5000 za vsakega bandita, ki 3e ga napravi neškodljivim, če se ga zasači pri bančnem ropu. Te dni so policisti ustrelili do smrti enega bandita, drugega pa težko ranili, ko sta nameravala oropati Citizens' National banko. Policisti bodo deležni nagrade za mrtvega bandita, ne pa za ranjenega.
naslednik bratianu-a, brat vintilla.
ABSTINENČNO GIBANJE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
V Pragi se je vršil prvi kongres za zdravstveno in mora-lično vzgojo mladine v duhu abstinence. Kongres, ki je bil združen z antialkoholno razstavo, je sklicala zveza proti-alkoholnih organizacij. Takih organizacij imajo na Češkoslovaškem okoli 1000, skupno število članov znaša 20,000 odraslih in 35,000 otrok, o
ŠIRITE AMER. SLOVENCA.
Veliko žalovanje v Romuniji po smrti ministrskega predsednika. — Kraljici Marija in Helena ste obiskali u-mirajočega državnika.
-O-
Dunaj, Avstrija. — Kakor je bilo že poročano, je romunski ministrski predsednik Jon Bratianu, v četrtek zjutraj preminul. Predno je nastopila smrt, sta odličnega državnika obiskali kraljici Marija in Helena. O vzroku smrti se govori različno. Resnica je, da je bil premier bolan za influenco. Pravi vzrok o smrti moža, ki je z železno roko vladal v deželi, najbrže ne bo nikoli znan. Govorijo, da je zdravnik, ki je operiral premierja zakrivil smrt, ker so se mu pri izvrševanju operacije tresli roki, o-peracijo je nato izvršil poleg stoječi glavni zdravnik, dr. Angeliscu.
Ko je prišla zadnja ura premierja, je kabinet podal ostavko. Regenstvo je sprejelo re-signacijo in mandat za sestavo novega kabineta poverilo bratu umrlega, Vintillu Bratianu. Takoj nato je bila nova vlada sestavljena in člani novega kabineta so bili zapriseženi, nakar so obdržavali sejo, na kateri so razpravljali o bodočem delovanju vlade.
Vodstvo policije je *tudl imelo sejo, na kateri so izdelali načrte za akcijo, če bi slučajno vsled smrti premierja prišlo do kakšnih nerednosti. Zborovali so pa tudi voditelji opozicije, ki so se posvetovali, kako bi najbolj koristno izrabili sedanji položaj v svoje namene.
Z Jonom Bratianu-jem, polagajo v grob moža, ki bo, kakor trdijo romunski politiki, za deželo nenadomestljiv.
-o-
nova ekspedicija.
Moskva, Rusija. — Ruski raziskovalec Kozlov, ki se je vrnil nedavno z dolgoletnega potovanja po puščavi Gobi, na katerem je razkril Džfngisk-hanov grob, pripravlja novo ekspedicijo v Mongolijo. Kozlov namerava v prvi vrsti razkriti izvirke Modre rekei Potovanje bo trajalo poldrugo leto do dveh let.
Iz Jugoslavije.
PRIJATELJSKO POGODBO J UGOSLAVIJE S FRANCIJO ODOBRAVA VSA DRŽAVA. — DOKUMENT SE SMA-•£ TRA KOT SIGURNO JAMSTVO ZA MIR V EVROPI — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
I
Dr. Korošec o zvezi.
, nož, s katerim je ubil Viktorja
Vsa Jugoslavija se veseli jugoslovanskega prijateljskega pakta s Francijo. Dokument smatrajo vsi krogi kot sigurno jamstvo za mir v Evropi. Dr. Korošec pravi o zvezi sledeče: Francosko - jugosl. pogodba gotovo ni v nobenem delu države izzvala takega zadovoljstva kot v Sloveniji. S to pogodbo se je Slovenija oddahnila in je lahko mirna. Slovenci smo hvaležni modrosti našega kralja in njegovega svetovalca ministra za zunanje zadeve dr. Voje Marinkoviča za to pogodbo in mu čestitamo naN sijajnem uspehu. Zunanje-po-litična situacija Jugoslavije se je na Balkanu in v srednji Evropi s tem razbremenila tako, da bomo odslej lažje delali na _ kulturnem in gospodarskem i razvoju v naši notranjosti kakor tudi na vstvarjanju prisrčnih odnošajev z našimi sosedi. -o-
Kukuljana.
Jugoslavija ni več izolirana.
Komentarji pariških listov k podpisu francoske-jugoslovan-1 dnevi zopet ponoči pred Zori
V Zagrebu so odkrili veliko vlomilsko družbo.
Te dni se je zagrebški policiji posrečilo, da je prišla na sled nevarni vlomilski družbi, ki je že dalj časa kradla in vlamljala v Zagrebu. Zagrebški detektiv Anton Golob je zvedel, da neki Jakob Štrlin, kočar v Sv. Nedjelji, že dalj časa krade v Zoričevi trgovini v Zagrebu in prodaja pokradeno blago po sejmih na deželi. Imel je namreč ponarejene ključe, s katerimi je lahko nemoteno vdiral v skladišče.' Toda eden od Skrlinovih tatinskih tovarišev, Kipčič, je pobegnil v bojazni, da policija pride tem tatvinam na sled. v Južno Ameriko. Škrlin je sedaj ponudil Zoričevemu šoferju Jaguštu, naj sodeluje pri teh tatvinah. Jagušt je na videz na to pristal, o vsej stvari pa je obvestil detektiva Goloba. Ko je Škrlin prišel pred
ske pogodbe poudarjajo, da se s tem ne izpremeni niti razmerje med Belgradom in Parizom niti zunanja politika Francije sploh. Pred vsem je izključeno, da bi imela pogodba ost proti Italiji, kar je dokazano s tem, da je Francija dvakrat predlagala Italiji pogodbo, in sicer januarja 1924 in februarja 1926. "Echo de Paris" omenja, da francosko-■ jugoslovanska pogodba odgovarja francOsko-romunski, ni pa tako dalekosežna kakor po-' godba s Češkoslovaško in Poljsko, ker nima v sebi nobenih vojaških konvencij. Sklenitev te pogodbe pa je vendarle važna, ker popolnjuje mrežo francoskih kontinentalnih pogodb, ki so določene za konsolidacijo novih povojnih držav in za preprečenje ofenzivnega po-jvratka germanskih koloniza-jCijskih načrtov v srednji Evro-
čevo trgovino in jo skušal s ponarejenim ključem odpreti, ga je Golob aretiral. Kasneje je policija aretirala še Škrlinove tovariše Fučkara in Aniča ter Škrlinovo ženo. Tatovi so kradli v Zoričevi trgovini že najmanj dve leti. Škrlin je bil svo-ječasno pri Zoi-iču sluga ter je bil pred dvemi leti radi nepoštenosti odpuščen. Lastnik Zo-rič je izjavil, da trpi približno 150,000 Din škode.
-o-
Smrti in rojstva v mesecu oktobru v Ljubljani.
Rojenih je bilo 113 oseb, 56 moških in 57 ženskih, 3 so bili mrtvorojeni. Umrlo je v tem času 76 oseb, 38 moških in 38 žensk. Med temi je bilo 38 domačinov in 38 tujcev. Vzrok smrti je bila v 12 slučajih jeti-ka na sopilih, v 9 bolezni srca. v 9 starost, 5 slučajev pljučnice, 4 radi raka, po en slučaj ti-
pi. "Pertinax" javlja, da je bi-/fUSa, davice, kila, 24 slučajev
!la italijanska vlada o predsto-ječi sklenitvi obveščena in da proti temu ni nič ugovarjala. Pogodba bo imela za razmerje med Rimom in Belgradom najugodnejše posledice, ker Bel-grad lahko z večjo hladnokrvnostjo obravnava zunanjepolitične probleme, katere mu nalagajo odnošaji z Italijo, posebno, ker je s to pogodbo izstopila iz svojega izoliranega položaja.
-o-
Uboj rta plesu.
V vasi Zoretič pri Sušaku je prišlo pri plesu v krčmi do krvavega pretepa, tekom katerega je bil ubit delavec Viktor Kukuljan, mizar Dragotin Ju-retič pa zelo ranjen. Kot osumljence teh dveh zločinov so o-rožniki aretirali pet oseb in jih izročili sušaškemu sodišču. To je štiri aretirance izpustilo in pridržalo v zaporu le Josipa Kukuljana,' ki je zločin priznal. Pri njem so našli tudi
drugih bolezni.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO. Itd
Vali denarna pošiljate? bo ▼ staraš kraja hitro, zanesljivo in brez odbitka lxpla£asa, a ko se posltižite naSe banka.
Dinarje, oxir. lire samo včeraj poB-Uali po teh-le cenah:
5°0 Din-__-___$ 9.40
1,0°0 Din-----18.50
2,500 Din-_ ,46.25
5,000 Din_____92.00
10,000 Din_____182.00
100 Lir ............1...............$ 6.10
200 Lir ............................$11.90
500 Lir ............................$28.75
1000 Lir ............................$56.50
Pri večjih svotah poseben poppvt Foitnfna je v teb viiifih fe
Zaradi swatalnoeti cen je nemogoč« ▼naprej ceaa določevati Merodajne M caoe dneva, ko denar eprejm—a. Nakazila m izvriojejo po pofld a«
IZVRŠUJEMO TUDI DEHAKNB POSnjATVK IZ STAREOA JA V AMERIKO.
In poSIljke naaluvtre na:
zakraJSek a CeSARK.
1 W. 4M ®T„ raw YOMX. K«
>
Stran 2
AMERIKANSKI 5LOVE19EC
AMERIKANSKI SLOVENEC

Torek, 29. novembra 1927.
P*
MMttvSks led URL
tali 4u lit 4mtot
Melj. •ruaikiK
Izdajala feUkai
BD1NOST PUBLISHING CO.
Kaalov artdaiitva in uprave; W. 22nrfSL, Chicago, I||. ETdefoo; CANAL fi09H
Ka teto leti-Ba pol leta..
i^O.
Za Chicas* Smie ta imif3
159
Ki cel« leto. »ol le
The First aad the Oldest Slove-plan Newspaper m America.
Established l»L
Issued daily, except Sunday* Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, Ill-
Phone: CANAL 0098.
Bobscriptionaa
For one r»ar y.flfl For half a year---2.50
mo seveda izjaviti, da se s takim pacifizlfeom ne moremo strinjati. In tudi Francija se ne strinja z njim. Ima pa z italijansko agresivnostjo obilo posla, bodisi na svoji južnovzhodni meji kot v prekmorskih mediteranskih deželah. Nikjer ni acre* sivnosti na jugoslovanski ali francoski strani, pač pa povsod 11a italijanski. Če more biti tedaj govora o zavezništvu, je samo defenzivno in pravi prijatelj miru in mednarodno-politične stabilnosti mora biti nove pogodbe samo vesel, ker pomeni močan jez zoper šovinistično intrigantstvo in bojeviti imperijali-zem.
Chicago, Canada and KaroeeJ
For one year.
Entered as second class matter November 10. 1925, at the post office at Ehfcaro, Illinois, under the Act of March 3. 1879.
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova aa listu znali, do kedaj Imate Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagate listu.
DOPISI vainefa pomena sa hitro objavo morajo biti doposlani na ured-Nfevo vsaj dsn in pot pred 4nerom, ho izida list.—Za zadnjo fcterilko v tednu K ta* do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira^—Rokopisov ee vrata.
Velik pomen francosko-jugoslovanske prijateljske pogodbe.
Sklep prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo je vzbudil po vsej Evropi največjo pozornost. Komentarji vseh vodilnih listoN naglasa j o pomembnost pakta in ga premo-trivajo kot enega najvažnejših aktov politične sedanjosti.
Zopet se je pokazalo, kakor že večkrat pri sklepanju slič-nih pogodb: Ne j*re toliko za tekst, za formalno vsebino sklenjene prijateljske pogodbe med obema državama, marveč za smisel, za tolmačenje pogodbe; v tem je njena poglavitna važnost. S tega vidika motrijo evropski komentarji francosko-jugoslovensko pogodbo in prav zato ji pripisujejo tako velik pomen.
Tekst nove pogodbe, ki je sličen že obstoječim prijateljskim pogodbam med Francijo in nekaterimi državami v vzhodnem delu srednje Evrope, smo objavili; če premotrimo vsebino posameznih točk, ne moremo najti v njih takih določb, nad katerimi bi se mogel kdorkoli razburjati. Je tedaj jasno, da more l > i t i nekje vznemirjenje in drugod zadoščenje nad onim, kar se ne da ali ne želi napisati v tekst, kar pa kljub temu eksistira in kar je celo poglavitno.
Pogodba je prijateljski in arbitražni pakt, ali pripisuje se mu domala soglasno značaj zavezniške pogodbe in nekateri komentarji govore celo o medsebojni garanciji statusa quo. Dejstvo pa je zares, da ne gre le za formalno prijateljstvo, marveč za več, kar je že blizu zavezništvu ali pa se celo od njega v bistvu nič ne razlikuje. Naša pogodba se tolmači predvsem v tem smislu, zato se pričakuje, da se na njeni osnovi uvede mednarodno sodelovanje in tesno medsebojno podpiranje Francije in Jugoslavije. Kdor bo deloval zoper Jugoslavijo, bo opazil, da s tem deluje tudi zoper francoske interese in bo spričo tega mehanično zadel ob nasprotstvo Francije. Kdor bo imel načrte zoper varnost Francije, bo imel opravka tudi z Jugoslavijo. Na osnovi tega so seveda težnje, škodovati kraljevini SllS in jo izolirati, sedaj mnogo manj izvršljive in se dejansko zares ne morejo več realizirati, ker so tu fakta, ki jih dobesedno onemogočajo.
Spričo takega pojmovanja je točno, da se francosko-jugo-sl ovens k a prijateljska pogodba računa kot neuspeh italijanske politike. Jugoslavija se nahaja danes v mogočni skupini sred-nje-evropskih držav, ki gradijo svojo bodočnost in utrjujejo svojo sedanjost na alijansi s Francijo. Ne le Jugoslavija, tu-ili vsa Mala antanta se je s pogodbo ojačila, ker je postal njen južnozapadni člen sigurnejši v svojih odnošajih do nasprotujoče ji apeninske velesile.
Mi znamo ceniti prijateljstvo Francije. Zato je nemogoče, da bi ga kdo hotel izrabljati v svrho lastnega ojačenja preko prirodne mere Angleška skrb je v tem pogledu povsem ne-osnovana; Jugoslovani Italije niso izzivali in je ne mislijo izzivati. Vsa zgodovina odnošajev med njo in Italijo tekom povojnih let priča o tem, da je Jugoslavija skušala doseči z Rimom modus vi vend i, ki bi omogočal dobre ali celo prijateljske od noša je. Era Ninčičeva je dovolj zgovoren dokaz o dobri volji; nihče, kdor se potrudi do informacij v tem pogledu, mu miroljubnosti ne bo mogel odrekati.
Prav tako pa malokdo še dvomi o neagresivnosti Italije, osobito, ko vodstvo fašizma v svoji izredni oholosti ne zamudi nobene prilike, da ne bi vsemu svetu oznanjal svojih ekonomskih in političnih ekspanzivnih teženj. Ce seveda kdo smatra, da zahteva prava miroljubnost, sprijazniti se tudi s temi težnjami in ne se braniti zoper fašistično agresivnost, potem mora-
CLE VELANDSKE VOLITVE IN NARODNA ZAVEDNOST.
Cleveland, O.
Kdor je zadnje dni zasledoval končni rezultat minolih volitev v mestno zbornico, ta se je moral nehote hudovati, nad veliko brezbrižnostjo in nad še večjo nezavednostjo cle-,velandskih Slovencev. K tem 'narodnim grehom je treba kajpada prišteti še razdvajal-no politiko, ki jo ob Času volitev uganjajo v največji meri gotovi elementi.
Slovenci bi bili potisnjeni za desetletja v ozadje, da ni v skrajni sili in z velikimi napo ri prodrl v tretjem okraju slov. councilman Mr. John L. Mihelich in rešil slovenske jav nosti popolnega poraza.
Najbolj zmožna in najbolj sposobna slovenska kandidata sta bila Mihelich v tretjem in Mally v četrtem okraju, katere je tudi zavedno delavsko časopisje vedno priporočalo in za katere je zavedno slovensko delavstvo tudi glasovalo. Pa ti je prišlo v skrajnosti volilne borbe socialistično časopisje in pričela se je razdvajalna politika. Niti besedice ni prišlo od socialistične strani v prilog Mi-helicha in Mallya4 Listi, kot "Prosveta", "Enakopravnost" in "Proletarec" so priporočali imena: Willert, Martinek, Garden, Salamon in Vehovec ter naglašali: "to so naši kandidati!" Sedaj seveda, ko je Mihelich že izvoljen, se široko-usti enakopravna punčara, da je bil councilman Mihelich izvoljen le z njeno pomočjo. Vsa čast zavednim volilcem 3. okraja, ki so količkaj pripomogli k slovenski zmagi!
Vse drugače so pa izpadle volitve v četrtem okraju. Tu je bil izbran in postavljen od zavednega delavstva Dr. Mally za narodnega kandidata in •on bi tudi zmagal z združenimi slovenskimi glasovi, da ni egoizem Slovencev v Notting-hamu postavil še drugega opo-nenta na kandidatsko listo; šlo se je za podaljšanje cestne železnice od Waterloo Rd. do skrajne mestne meje, kar bi Dr. Mally tudi v resnici izposlo-val, ako bi bil izvoljen; pa so si v Nottinghamu izbrali Mr. Rotterja za svojega kandidata. Mr. Rotter je bil pa toliko možak in gentleman, da je odstopil, ko je zvedel, da Mally kandidira. Sedaj je pa začela ro-goviliti strankarska zagrizenost in postavila socialistične-
ga kandidata Vehovca. Medtem, ko je Vehovec na shodih priporočal, da je njemu vseeno kam padejo njegovi drugovrstni glasovi, je enakopravna punčara udrihala iz vsega grla po Dr. Mallyu in razlagala kaj so Kolumbovi vitezi. Socia
dokazujejo, da smo mi Sloven-j Jeglič še posebno pohvalo iz-ci potrebni še mnogo, mnogo, razil vrlim našim dekletam. poduka v narodnem čutstvu in Pridite vsi na to prireditev, narodni zavednosti, da pa bo- ker s tem bote pokazali svoje mo gotovo povsod zavozili, a-( nagnenje in priznanje do de-ko bomo hodili k socialistom v klet, ob jednem pa bote tudi šolo.	Frank Miklavec. pomagali cerkveni blagajni.
Dekleta bodo tudi imele tridnevne duhovne vaje pred praznikom Brezmadežnega
Frank Miklavec.
—■—o-
IZ NEW YORSKE
NOVICE
SLOVENSKE OBČINE.
New York, N. Y.

Hvala Bogu. Dobili smo na-( ti oče Alfonz Miklavčič. Upa-mestnika, da nam začasno o-! mo, da se teh duhovnih vaj u-
"primite tatu!" —Tako pripoveduje neka zgodbica, da se
Spočetja, katere bo vodilčasti- Je nekoč neki P^frigan uzmo-
vič rešil, da ga niso ujeli " ~~ je bil tisti, pa je kričal:
skrbuje Župnijo, ker je naš deleže ne samo članice temveč nam tako priljubljeni in spo-vsa slovenska dekleta iz New štovani pater Kerubin še ved-|Yorka in Brooklyn-a. Biti pod no bolan in nezmožen dela. U-( varstvom Marijinim je čast za pajmo, da se kmalu okrepi in vsako pošteno dekle in ponos ozdravi. Naše dično cerkveno j za mater. Fantje jako radi po-pevsko in dramatično društvo; gledajo po lahkoživnih dekle-"Domovina" se je pokazalo v.tah, a samo za kratek čas. Ko
popolnem sijaju pretečeno nedeljo na prireditvi petja in igre. Ljudstvo se je odzvalo v preobilnem številu tako, da je bil vsak kotiček zavzet. Z sodelovanjem cerkvene godbe se
listična zagrizenost se je na je otvoril vspored. Sledili sta shodih združila celo z Italija- krasni pesmi: "Le plakaj" ni in priporočala svoje drugo- in Pa "Dobro jutro", tako le-vrstne glasove za laškega kan-
didata. Na tej podlagi je bil
pa se fant odloči za svoj lasten dom tedaj pa pogleda po dekletu ki je moralno versko vzgojena, in taka dekleta tudi imajo prednost pri poštenih fantih. Ni večjega zaklada za dekleta kot poštenost in v družbi gotovo ima priložnosti dovolj biti dobra in trdna v
po, da je še mladež tukaj ro- svojih obljubah napram čisto-jena bila ginjena o lepi doma- sti in moralnosti. Hvala Bogu, tedaj izvoljen laški kandidat s'tako leP° izpeljani melodiji, j naša naselbina je lahko ponos-pomočjo slovenskih glasov. | ki jo samo Domovina zna iz-1 na v tem oziru in ne pozna raz-Končni izid volitev nam kaže, j vajati. Vsa čast njim, ki tako porok, kar je dandanes na da je dobil Mally 2026 glasov veličastno povspešujejo doma-prve vrste in Vehovec 1526; PetJe bodisi pri službi božji ako seštejemo vse slov. glaso- kakor tudi v dvorani. Posebno hiter v naglici se spozabi, ali ve, dobimo skupno število leP° Je» da se mladi svet tako' 3552. To število nam jasno ka-' zanima za siovensko petje, že, da bi bil Dr. Mally s po-' ^ajti rojeni v Ameriki, vendar močjo drugovrstnih glasov si-! Postni Slovenci. To nam daje jajno zmagal in mi Slovenci bi; pogum, da napredujemo v na-
dnevnem redu pri drugih narodih. Slovenec dasi včasih malo
se ponašali z zmožnim in pra
rodnem oziru. Da bi vi videli
vičnim delavskim kandidatom, stariše teh otrok, kako so sreč-
Pri končnem izidu volitev je prišla na površje še druga strankarska nesramnost. Od
ni videti svojo deco na odru izvajati tako pristno slovensko pesem. Srca se jim topijo od
1526 socialističnih glasov, jih radosti, ker so v zavesti, da so je dobil Mally le 492 glasov storili svojo dolžnost napram druge vrste. Ostalih 1034 gla-J Bo^u in narodu, da so svojo sov. je šlo brezdvomno v nena- m*adež pošiljali v slovensko sitno laško malho. Zavednost! cerkev in ji dali popolno slo-slovenskih socialistov je torej' vensko vzgojo. Petju je sledi-blagovolila oddati komaj pičlo;1« fe™ "Krojaček junaček". tretjino svojih glasov za narod-j To ie bil° nekaJ posebnega za nega, delavskega kandidata'naše ljudstvo. Žalibog, da je Mallya. Takšna je tedaj, tistaj oder tako majhen, da se ni toliko hvalisana "naprednost", m°2l0 boIi si.iaJno prirediti,
slovenskih "prijateljev delavstva!" Med tem, ko so se slovenski "naprednjaki" preganjali in prekljali, kaj je bo
ker se gre za nastope na kraljevem dvoru. Igra je bila dobro prirejena in naši diletant-je so nastopili povsem izvan-
lje, biti član Kolumbovih vite- redno dobro. Ako bi hotel po
zov ali pa biti član, društva španskega bandita, Francisco Ferrerja, so si Italijani meli roke in se nam v pest smejali videč, kakšni so Slovenci. Cle-velandske volitve dokazujejo, da nas tudi skrajnost odločilnega trenutka ne zedini, in da ne moremo prav nič računati na naše slovite postojanke, ko pa vendar tudi v naših vrstah najde Italjan svoje patriote.
Volitve nam nadalje dokazujejo, da je italjanski patriotizem tista nerazdružljiva svetinja, ki veže fašiste in nefašiste pri skupnem nastopu, in da so vsi pripravljeni z® naskok, ko jih kliče trobenta patriotizma. Volitve nam kažejo, da je pri Slovencih strankarska zagrizenost močnejša nego narodna zavednost. Takšni so pač Slovenci; majhen in neznaten po številu a velik in slaven v strankarskem fanatizmu.
Clevelandske volitve nam
samezno omeniti vsacega igralca bi bilo preveč časa, a zagotavljam vse igralce, da so pogodili svoje vloge v vsakem o-ziru dobro. Le tako naprej draga Domovina. Ni lepšega, kakor se javno pokazati, da smo Slovenci izobražen narod. Ti mladež naša, ki si steber prihodnje naše občine vstrajaj in delaj na to, da ostaneš v srcu pravi pristni Amerikanski Slovenec.
to je le mimoidoči vihar, ki se takoj pomiri potem pa mu je žal in ostane zopet veren mož in dobri oče svoji obitelji.
Omeniti hočem še, da bodo vsa cerkvena društva skupno priredila veliko zabavo na Silvestrov večer v cerkveni dvorani. To je že stara poznana prireditev, ki obstoji odkar i-mamo lastno cerkev in dvorano. Nastopilo bo staro in novo leto na odru in tudi temu večeru primernih nagovorv ne bo manjkalo. Da se bo mladina sukala v krogu se samo po sebi razume, ker brez plesa v A-meriki ni zabave. Dasi se ples prepoveduje in smatra za nevarno stvar moram pripomniti, da je v drugem oziru popolnoma nedolžen. Seveda na plesiščih kjer se nahajajo pustolovci je nevarno za pošteno de-vojko ali med svojimi in v pričo starišev pa nima pomena prepovedovati ples. Saj se še starejši radi zasučejo in se po-mlade, ko pomlad, posebno kadar domača harmonika zahre-šči se človek počuti doma. Za danes naj bo dovolj, se mi je sploh zavleklo in se bojim, da mi urednik prekriža polovico ali pa potlači v koš.
Želim vsem, ki so prijatelji tega lista vesele božične praznike in blagoslova polno Novo
, leto. Vam pa, ki delujete pri li
^dfnn	_ __JI	V !•
Sedaj pa se je pričela gibati stu za vero in narod, želim
tudi naša dična dekliška Marijina Družba, da se pripravi na zabavo, katera se priredi v prid cerkve v nedeljo 11. decembra, ko bodo dekleta praznovale svoj praznik. Zopet bo dovolj duševnega užitka za vsacega kdor pride pogledat naše vrle Slovenke. Da so izvrstne tamburašice mi ni treba še posebno omenjati, ker je lansko leto ob priliki Evhari-stičnega shoda sam vladika knez in škof ljubljanski Dr. B.
vspeh vsepovsod, da bomo stali trdni kot skala pod geslom: Bog in narod nad vse!
A. Jakopič.
-o-
NORIŠNICE SE POLNIJO.
V mestih, kjer je vse polno "munšajna", je vedno več ljudi, ki se jim je omračil um. Iz urada American Psychiatric Association poročajo, da v državi New York pride na vsako 25 osebo po ena, ki je slaboumna.
............................................................................................................
Rev. K. Zakrajšek, O.F.M.:
MOJI SPOMINI.
Državni politiki srbske narodnosti v Bel-gradu, tako tudi krona, so vsi že precej na jasnem, kako je v Sloveniji. Zato so zavrnili vsako ponudbo liberalcev, da bi šli Bkupaj z njimi. Jugoslovanski Neron, Pri-bičevič, je popolnoma na tleh za enkrat. Njegov zvesti kompare Žerjav v Ljubljani je sicer po mestih še precej močan, toda na kmetih je pa že izginila njegova glorija. V Preserju,. mojem rojstnem kraju, je bil precej priljubljen. Pa je šlo tudi po Ljubljanici vse skupaj, on in njegova giorija.
Da je to res, kaže močna zveza najupliv-pejšega srbskega politika in ministrskega
predsednika in zaupnika kraljevega, Vu-kičeviča in Korošca.
Sešla sta se letos poleti na Bledu in se dogovorila, da bosta z enotnim programom nastopila vsak pred svoje volilce in tako dobila zaupanje ljudstva in večino za vlado.
Kdor pozna odločnost Koroščevo in njegovo silno spretnost v politiki, lahko sklepa, da se ni prodal vladi za en cent, tudi za en dinar ne, da je zahteval za svoj narod pravice in sicer vse pravice, ki mu gredo.
Dr. Korošca vsakdo občuduje. Ko sem bil še v Ameriki, se je zadnje čase velikokrat govorjlo o velikem razdoru v Slov. ljudski stranki, da se duhovščina obrača od Korošca, da ne soglaša ž njim, da je duhovščina proti Jegliču itd. Tako smo čuli veliko tega. Toda tu sem sedaj en mesec. Bil sem že veliko v družbi svetne duhovščine, pa nisem še čul e tem. Bilo je res nekoliko duhovnikov, ki so se spozabili in nare-
dili veselje sovražnikom cerkve in naroda in potegnili z nasprotniki. Pa to je peščica, ki ni vredna, da bi se omenjala. Ti bodo pač najbrže ostali nečastne izjeme,-ki bodo potrjevale glavno pravilo: da gre narod in duhovščina za svojimi sedanjimi v.di-telji, da jim zaupa popolnoma. To je pa glavno. In to, dal Bog, da bi tako tudi ostalo! Edinost je več kot vse drugo. In kdor ruši edinost radi svojega osebnega prepričanja, ta je gotovo narodni škodljivec. Na splošno pa lahko
Sam pri-
mite tatu!" Ljudje so mislili, ta ne bo, ki kliče, da ga primimo, med tem pa se je zgubil in ušel. Tega recepta se še dandanes poslužujejo razni ljudje. V blaženi Lawndiji, kako so pred par dnevi vpili, da lažejo drugi, itd. Medtem so pa sami lagali in farbali, da se je kar kadilo. Na shodu je pro-tisocialističen govornik dokazal veliko laži, s katerimi so farbali in na vsak način hoteli preslepiti javnost. Pa se jim ni obneslo. Kako pihajo te dni, kaka jeza! Pa vse nič ne pomaga. Voditelji slovenskih socialistov so, kar so, namreč blu-farji prve vrste, ki neprestano lažejo in farbajo. Lagali in farbali so pri miljonskem fondu, lagali in farbali so pri sta-rokrajski banki, lažejo zdaj in bodo lagali dokler jih bo kak potegnjenec hotel poslušati. Veselo upanje je to, da jih že malo posluša in da se že zadnjim odpirajo oči, kako so bili farbani in nalagani. Hočejo ali nočejo, spoznali bodo, da ljudi ni mogoče blufati in slepiti vse čase! Baš te dni to temeljito
spoznavajo!
* * *
John Sobieski pravi časopisje je bilo ime možu, ki poveljeval vojaškemu oddelku, ki je ustrelil nesrečnega cesarja Maksimiljana v Meksiki. Sobieski je umrl v Los Angeles. Bil je baje iz poljske kraljeve rodovine. V Ameriko je prišel kot izgnanec. Ko je bil 16. let star se je boril proti Indijancem, ko je bil 24. let star je bil v službi kot trobentač v Gettysburgu. Pozneje je služil v meksikanski armadi kot polkovnik in poveljeval osebno oddelku, ki je ustrelil cesarja Maksimiljana. Tako poroča
"Pathfinder".
* * #
Ni mogoče ustreči- — Gospa (v trgovini): "Rada bi kupila primerno darilo za svojega moža."
Trgovec: "Morda kakšno lepo kravato?"
Gospa: "Ne, ne, moj mož nosi brado, ki vsako kravato zakrije."
Trgovec: "Potem pa mogoče lahko postrežem z lepim telovnikom."
Gospa: "Tudi ne, saj ima moj mož zelo dolgo brado."
Trgovec: "Če je tako, pa pridejo v poštev še samo copate. .
v *
Najvišje in najnižje mesto.
— Najvišje mesto v Ameriki je Leadville, Colo., katero je 10,-185 čevljev visoko nad morsko gladino. Najnižje mesto pa je Brawley, Calif, v takozvani Imperial Valley v Kaliforniji, katero je 112 čevljev nižje od morske gladine.
je ravno čas, ko so šli vlaki na vse štiri svetovne strani: proti Mariboru, na Gorenjsko, na Dolenjsko in na Notranjsko. Ljudstva se je vse trlo na postaji.
2e v čakalnici sem našel polno sobo samih dijakov vseh velikosti. Tu na postaji, na peronu zunaj, jih je bilo vse polno. To me je zanimalo. Začel sem jih izpraševati,
ske. Da, celo iz Rakeka so bili, ki prihajajo vsaki dan v Ljubljano.
To se mi je jako dopadlo. Kdo je videl v Avstriji preje kaj takega? Kdo je mislil na kako vzgojo mladine? Morda je bilo vse to tako urejeno po nemškem delu Avstrije. Med Slovani tega ni bilo. Saj vlada ni rada videla, da bi Slovani bili kaj dru-
,	_____ t________ mesečne šolske
H	™ S55.Tr-' *
ki se bo pokrepilo \laki so tako urejeni, da morejo dijaki
kako da jih je toliko. Povedali so mi, da . gega kakor hUpd tawinfinZTCI
prihajajo vsaki dan v Ljubljano v šolo. 2e- pa fant ali dekle lahko domjTanut leznica izdaja posebne	^____ -	f	uoma stanuj
ie in
no še staro razmerje, pri vsaki krizi, ki bo prišla.
Včeraj sem) bil zopet v Ljubljani. Ko sem se vračal, sem prišel skoraj celo uro prezgodaj ni postajo. Kaj sem hotel? Sel s*m v čakalnico sa kake pol ure in potem sem na perona stal pol ure. Ker sem imel čas, — časnik sem hitro prečital, — sem začel opazovati življenje na postaji. Bil
zjutraj o pravem času v Ljubljano in okoli druge ure gredo vlaki zopet iz Ljubljane na vse strani.
Tako so mi v vlaku potem preserski dijaki povedali, da plačajo iz Preserja, nekako10. milj, za mesečni vožni listek samo 26 dinarjev, to je nekako 50c, kar je gotovo jako malo.
In tu so bili dijaki iz vseh strani Kranj-
doma je, pa vsaki dan lahko obiskuje višje šole v mestu. Koliko stroškov se s tem prihrani in koliko jih lahko gre v šole, ki preje nikakor niso mogli.
Opazoval sem te "čmrlje" zlasti v čakalnici. Ker sem bil že toliko let v Ameriki poznam ameriško mladino, ne pa več doma te mladine. Zato sem jih opazoval z zanimanjem in poslušal njih šale. V glavnem je mladina povsodi enaka. Sale so bile iste kot v Ameriki, samo jezik je bil' drugačen.
(Dalje prih.) .
/
Torek, 29. novembra 1927.
rA lin it a mug i MiwtMag
- ^ m - *i hh ■ tTTTt.
Bfc-afl 5
i	Troj nedeljski tovariš.	
■■■■m—m 1		
TEDENSKI KOLEDAR.
2. advent. — Janez Krst. več kot prerok. Mat. 11.
4	Nedelja — Peter Kr., sp., c. uč., Barb.
5	Ponedeljek — Sava, opat.
6	Torek — Ambrozij, škof.
7	Sreda — Nikolaj, škof.
8	Četrtek — Brezmadež. Spočetje B. D. M.
9	Petek — Levkadija, dev. in muč.
10 Sobota — Helhijad, papež in muč.
-o-
IUv. J. C. Smole j:
DRUGA ADVENTNA NEDELJA.
Delajte pokoro, ker kraljestvo božje se je približalo.
Mat. 3, 2.
r " -- "j evangelij nam pripoveduje o sv. Janezu Krstni-ku, ki je zdihoval v ječi, kamor ga je dal vreči Herod, da bi se prikupil svoji ženi. Čudna reč: svetnik, ki je živel bogaboječe, mora zdihovati in trpeti v ječi, razuzdani, vsem nasladnostim vdani Herod pa se šopiri v krasnih palačah! Zdelo bi se iz tega opazovanja, da je čednost, krepost določena za sramoto in trpljenje, grah, razuzdanost pa za radost in veselje.
Ce se n-vm morda zdi sv. Janez nesrečen v ječi, je ta ne« sreča samo iavidezna; v srcu ima mir in pokoj, ker ve, da ga je edinole gorečnost in vnema za božjo zapoved pripravila v ječo. Z r. Jostjo se zanima za vse, kar sliši o delovanju Odre-šenika, < oljubljenega Mesije — zato se pa Herod vznemirja pri vsa' ' pojedini in gostiji s strahom, kadarkoli sliši o kakem novorc ^ kralju v Betlehemu, katerega hoče spraviti v stran z zločinom.
Zakaj to? Zato ker čednost stori človeka srečnega: Jakob je bil srečen na begu pred svojim bratom, Devica Marija je bila kljub revščini srečna s sv. Jožefom, ker je bila krepostna, srečni so bili apostoli, ko so se vračali iz sveta velikih duhovnov, in so se radovali, da so bili bičani in da so mogli kaj za Gospoda trpeti.
Na drugi strani pa stori greh človeka nesrečnega. Dokler Kajn ni greši!, je bil miren; komaj pa je začel sovražiti svojega brata, je slišal glas: "Zakaj je upadlo tvoje obličje?" Dokler jo kral Savel služil Gospodu, je bil srečen; ko je pa prenehal biti Bogu pokoren, je bil zavržen, je obupal in nesrečno poginil. Kako srečen je bil Judež, ko ga je Gospod izvolil za apostola, postal pa je nemiren, kakor hitro se je vdal lakomnosti, obupal je in se obesil.
Zato pravi sv. Pismo: "Blagoslovljen človek, ki se boji Boga," kajti ta strah pred grehom in izpolnjevanje zapovedi napolnjuje človeka z nepopisno srečo in zavestjo, da je njegov Stvarnik z njim zadovoljen. Amen.
OMnmuMcmmifmiuiiHnwiiiummiiininmiiiimiinmmiHiMtfliM
Važno
Ako imate druge vknjižbe (2nd Mortgages), bonde	i
B ali delnice, mi jih vzamemo v račun za zemljo, ki je v	i I najboljšem kraju v mestu. ..
Pošljite spodnji kupon.	i
•EE	=
i r---n I
MR. P. PERICH,
Room 312 — 208 W. Washington St., Chicago, 111.
Dragi go spod; Prosim pošljite mi brezobvezno natančne podatke in pojasnila filvde vaših zemljišč.
Ime .....
Naslov
Mesto
s_______J S
a
OtJimiiMMninimiiMuiHHJiiiHiciimmiimciiMinmuiniH
Ameriška največja kupčija!
26. komadov srebrnega namiznega orodja obstoječ a 6 nožev, 6 vilic, 6 namiznih flic, 6 malih žličk, žlica za sladkor in nož za maslo. Pošljemo za predplačilo v vsak kraj Združenih držav za svoto $4.25.
Izpolnite ia izrežite spodnji kupon in ga pošljite nam s potrebno svoto:
EICHKOLZER & CO., Inc. Forest City, Pa.
Cenjeni: — Prosim pošljite mi sestav namiznega orodja, za-kar prilagam svoto $-----
Name______—..........
A dresi____________- -
City & State__.
EICHHOLZER & CO.bc.
FOREST CITY, PA.
I
Jugoslovanski večer
NA MEDNARODNI TU RESTlCNI RAZSTAVI V CHICAGl.
Chicago, 111. — V petek večer, dne 25. novembra vršil se je jugoslovanski večer na mednarodni turistični razstavi v Chicagi v Sherman hotelu na Clark in Randolph ulici. Turistična razstava je trajala od 21. do 26. novembra, vsak dan .od 10. ure dopoldne do pol 11. ure zvečer. Vsako popoldne in večer so imeli svoje koncerte in predavanja razni narodi in države. V petek so imeli Jugoslovani. Kakor poročano bilo je na razstavi zastopanih nad 40 držav in narodov. Vsak na rod je imel svoj poseben odde lek, v katerem je imel razstavljeno scenične slike svojih pokrajin in svojih znamenitosti. Razstavljene so imeli svoja u metniška dela in druge zanimive posebnosti vsakega naro da. Jugoslovanski oddelek je bil primeroma lep in tujci so se o njem laskavo izražali. Še lepši bi bil, ko bi bili razstavili par slik več naše lepe divne Gorenjske. Imeli so del Bleda j z gradom in pa precej lepo-scenično sliko Dubrovnika. Razstavljeno je bilo sicer več sceničnih posnetkov v manjši obliki. Seveda ako vzamemo, da se je vse to moralo na hitro opremiti, skoraj da v kratkih 10 dneh, je bil jugoslovanski oddelek še dovolj krasno o-premljen. Na prihodnji enaki razstavi upamo, da bo veliko boljše, zlasti, če se za tak namen dobi scenične slike naših divnih pokrajin iz stare domovine, posebno prirejene za take razstave.
Jugoslovanski oddelek je bil pod vodstvom in nadzorstvom jugoslovanskega generalnega konzula g. Radivoja Jankoviča, ki je s tem pokazal, da je on zelo razumen in spo-
Ker vas vedno nadlegujejo želodčni napadi, borite se proti njim!
Ne morete si iznebiti želodčnih napadov z nikakimi pilnami ali tableti, zato se morate poslužiti leka, ki je uspešen. Trinerjevo Grenko vino pomaga onim, ki imajo slab apetit, pomaga prebavljanju hrane, oslabelosti, je proti zaprtju in sličnim želodčnim neprilikam. Ono vedno učinkuje. — "Carnegije, P-». 22. septembra. — Trinerjevo Grenkr vino je zelo dobro zdravilo. F.	iclli." — V vsakem
zavitku 1.'l< .e vrednostni kupon. Akc ne dobite pri vašem lekarnarju, pišite na Joseph Triner Company, Chicago.
111.	(Adv. 2)
soben predstavnik svoje države in domovine.
V petek je bil določen večer za Jugoslovane. Okrog osme ure se je ©tvoril program *a Jugoslovane. O Jugoslaviji In njeni turistiki je predaval Mr. John R. Patandech, znani jugoslovanski publicist v Chicagi. Govoril je ob&MSff^e^f®?**? dalmatinske obale, jugoslo vanskih mest. Posebno laskavo je. govoril o Sloveniji in njenih lepih krajih, o blejskem in bohinjskem jezeru. Poslušalci so sledili točno njegovim besedam in videti je bilo, da jih je g. predavatelj zainteresiral za Jugoslavijo. Nato so sledile pevske točke. Nastopila je Miss Gloria Strnric. Za njo je nastopil znani hrvatski barito-nist kr. Mate Čulič-Dragoni, kateri je moral ponovno nastopiti vsled naudušenega akla-miranja. Nastopilo je srbsko pevsko društvo "Branko Radi-čevič'\ — Za njimi je nastopila "Adrija" pod vodstvom g. prof. Račiča. Pevci in pevke "Adrije" so bile v narodnih kostumih, kar je vzbudilo posebno pozornost. — Za njimi je nastopilo hrvatsko pevsko društvo "Zora" s svojim številnim moškim zborom. Že takoj ob nastopu je bilo videti, da je "Zora" zelo disciplirano društvo. Naredilo je najboljši utis izmed vseh. — Nato je nastopila "Dalmatinka" s svojo pa-triotično pesmijo: "Dalmacija ne zaboravim te. . — Po jugoslovanskem programu so nastopili Čehoslovaki. Naj prvo "Delavsko pevsko društvo "Lira" s svojim številnim moškim zborom. Temu je sledil prizor "Slovaški domači praznik"* z zanimivim narodnim plesom, ki so ga vprizorili štirje pari.
Prav zanimiv večer je bil.
Naših rojakov je bilo opaziti (stopnice, ta večer precej v dvorani in na razstavi* kar je vse hvalevredno. S teaa smo pokazali, da se za stvar, ki se tiče naše stare domovine zavzemamo in da nas to zanima.
Jugoslovanski večer pa je brezdvomno pustil tudi svoje najboljše utise ameriški javnosti, da bodo nas in našo staro domovino bolj poznali, kakor so doslej.
—o-

ZNAMENITI ZGODOVINSKI DNEVL
Leta 1728. se je rodil v Mar-tonu James Cook, največji najditelj novega veka. Odkril je celo vrsto novih otokov in avstralsko vzhodno obrežje. Na svojem drugem potovanju o-krog sveta se je vozil okoli južnega tečaja in ovrgel pravljico o južnem kontinentu. 17. 2. 1779. so ga na Havajskih o-tokih ubili domačini. — 1782. se je v Genovi rodil italijanski nauzik in goslač Niccolo Paga-nini. Na svojih koncertnih potovanjih po Evropi si je pridobil veliko slavo. Paganini spada med naj genialne jše goslače v vseh časih. Napravil je veliko kompozicij, ki spadajo med najtežjo vijolinsko literaturo. — 1385. je bila posvečena cerkev sv. Justa v Trstu. — 1912. so Srbi zavzeli Mitrovico in Kačenik. — 1835. se je rodil slovenski pesnik Simon Jenko. — 1905. je v Rusiji izbruhnila revolucija. Vojaštvo se je pridružilo upornikom. V Har-kovu se je proglasila začasna vlada. — 1871. je italijanski parlament proklamiral ločitev cerkve od države. — 1914. je Nikola Pašič prevzel posle srbskega zunanjega ministrstva. — 1882. je bil djakovski škof Jura j Strosmajer imenovan za častnega meščana ljubljanskega. — 1883. je dobila ljubljanska cerkev sv. Florjana
PETROLEJSKA POVODENJ V MEZOPOTAMIJI.
Iz Bagdada poročajo, da so pri vasi Baba Gurgur z vrtanjem iskali petrolej. Naenkrat pa je začel petrolej v taki množini bruhati iz zemlje, da je poplavil vso okolico. Ob tej priliki so puhteli iz zemlje strupeni plini, ki so usmrtili dva ameriška inženerja in nekega Arabca, ki je prihitel na pomoč. Boje se, da ne bi pe-tretej našel pot v reko Tigris, kar bi pomenilo veliko nevarnost.
CHARTREUSE,
bivši samostan Kartuzijancev, ustanovljen 1. 1084. od sv. Bru na na visoki planoti Jura-Alp Naselbina leži 977 m nad morsko višino in tvori velik kompleks poslopij z 10 stolpi. Samostan je bil 1. 1793. razrušen: 1. 1816 so se redovniki povrnili, 1. 1903 pa so ga Kartu zijanci radi novih zakonov proti redovnikom morali vnovič zapustiti. Po samostanu se i-menuje tudi liker, kot so ga producirali prvotno le redovniki. V zadnjem času so napravili Francozi velik projekt, da bi ves ta komplekts poslopij, z bližnjo okolico priredili kot središče intelektualnih delavcev, kjer bi se v tej gorski tišini, z vsemi tehničnimi pripomočki mogli posvetiti mirnemu delu. V projektih so najrazno-vrstnejši vrtovi, skupne jedilnice, laboratoriji, razdeljeno po posameznih panogah vede in znanosti.
o
000. Dežela je tudi nekaj prispevala k imetju malega kralja, tako da ima sedaj skupne vrednosti do $70,000,000. Pa smo mislili, da je Romunija u-božna dežela, vsaj tako je slikala kraljica Marija, ko je bila na obisku v Ameriki.
NEMČIJA ZA DELAVCE.
Nemška vlada je sklenila, da bo nadzorovala vse posredovalnice za delo v republiki. Teorija nemške vlade je, gledati na to, koliko lahko stori za delavce, ne pa, koliko lahko iz njih izžme. Da to ni po volji privatnim agenturam, je samoobsebi umevno.
V Zed. drž., je baš nasprotno. Vlada ne more za delavca napraviti nič drugega, kakor da zapravlja denar, ki ga od delavcev nakolekta, vse drugo prepusti privatnim izkoriščevalcem.
NAJBOGATEJŠI OTROK NA SVETU.
Mali romunski kralj Mihael, tako pravijo, je najbogatejši otrok na svetu. Kralj Ferdinand, njegov stari oče, ki je umrl, mu je zapustil $20,000,-000 vredno imetje v poslopjih in zemljišču, poleg tega tudi nove draguljev v vrednosti $35,000,-
115 LETNI MOŽ UMRL.
V Belfastu na Irskem je u-mrl te dni mož, ki je ob stoti godovnici bil še tak junak, da je mogel črez stol skočiti. Krepko zdravje in dolgo življenje si je ohranil, kakor je zatrjeval, s tem, ker je užival vedno le ovseno moko, krompir in mleko. Pušil je pa močno tudi tobak. Če bi ne bil toba-kar, bi si morda podaljšal življenje še za deset let.
DVOR MARIJE POMAGAJ, št. 1640 C.O.F. Collinwood (Clev.), O Odbor za leto 1926:
Chief Ranger: John Soso, 679 E. 159th Vice Chief Ranger: Frank Oberstar. Korespondenčni tajnik: A. M. Lesko-
vec ml., 713 E. 155th St. Finančni tajnik: John Skeri, 438 East 157th St.
Blagajnik: John Urbančič, 841 Rud-
yard Road. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. F. Perme. Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu.
Društvo šteje 115 članov. Za 43c na mesec' se plača v slučaju bolezni $6.00 na teden bolniške podpore.
V društvo se sprejemajo člani od 16. do 55. leta. Zavaruje se lahto 20-letno ali pa za dosmrtno od $500.00 do $1000.00.
Širite "Amer. Slovenca"!
Zdravniške recepte izvršuje točno. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zaloga fotografic. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz-
deljavo. 178S W. 21 »t Street in Wood, Chicago, IIL
Izvrstni sladoled, mize z* goste
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v
Phone: Canal 434C. 1320 W. 18th St. Chicago, lit Vence m pogrebe, iu|Ai sa neveste in tu v to stroko spadajoča deli b vrla jem toftso po aaroSDiL Dostavljam s
PREVOZ - DRVA - KOLff
v* iti.

Cigareta, ki vodi—za bilijone
Da ugotovimo veliko resnico na drug način« Camels so tisto, kar kadilci hočejo. Nobena druga vrsta se ne more primerjati z njimi.
Če bi Me vse cigarete tako dobre hot tO Cttmel bi ne slišali ničesar o posebnih zdravljenjih, da bi bile cigarete grlo, Nič ne more nadomestit: isbranega tobak*.
Strait 6
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 29. novembra 1927.
POTOP
HENRIK SIENKIEWICZ Iz inffJMhii prevel Dr. Rudolf Mol*.
"Na to lahko odkritosrčno odgovorim vaši knežji milosti, ker tudi mene srbi jezik, da bi vam povedal, zakaj sem se odpovedal vaši stranki in, dokler sem živ, dokler bom imel še kaj sape v grlu, se več ne vrnem k vama. Knez vojvoda vilenski me je premamil ter me najprej pripravil do tega, da sem mu prisegel na razpelo, da ga ne zapustim do smrti. .
"No, lepo držiš prisego. . . Ni ti kaj reči!"
"Da!" zakliče krepko Kmitic- "Če sem izgubil dušo, če moram biti pogubljen, bom radi vaju. . . Toda prepuščam se božjemu u-smiljenju in rajši izgubim dušo, rajši bom gorel večno, nego da še dlje grešim vedoma in dobrovoljno, nego da še dlje služim, vedoč, da služim grehu in izdaji. Naj se me Bog u-smili- . . Rajši gorim! Rajši stokrat gorim. . . saj bi itak gorel, če bi ostal pri vas. Saj nimam ničesar izgubiti. . . Toda vsaj to bom lahko povedal na božji sodbi: "Nisem vedel, kaj sem prisegel; a ko sem izvedel, da sem prisegel na izdajo domovine, na izgubo poljskega imena, tedaj sem prelomil prisego. . . Sedaj me pa sodi, gospod Bog!"
"K stvari! K stvari!" je rekel mirno knez Boguslav.
Gospod Andrej pa je težko sopel in je jezdil nekaj časa molče z namršenimi obrvmi in očesom, povešenim v tla, kakor človek, ki ga je upognila nesreča.
"K stvari!" je ponovil knez Boguslav.
Kmitic se je zbudil kakor iz sna, stresel glavo in govoril:
"Verjel sem knezu hetmanu, kakor bi ne verjel rodnemu očetu. Spominjam se one zabave, ko nam je prvikrat povedal, da se je združil s Švedi. Kaj sem jaz takrat pretrpel, Bog sam ve! Drugi pošteni ljudje so mu metali bulave pod noge, stoječ ob strani domovine, jaz pa sem stal kakor steblo, z bulavo, osramočen in brezčasten ,ponižan, v muki... ker so mi zabrusili v obraz: izdajica !• . . In kdo je to povedal!. . . Ej . . Bolje je, da se ne spominjam, ker bi se koj spozabil ter bi v svoji jezi takoj ustrelil vašo knežjo milost v glavo. . . Vidva, vidva, izdajalca, prodajalca, sta me spravila tako daleč!"
Tu je začel gospod Kmitic z groznim pogledom zreti na kneza in sovraštvo se mu je prikazalo na obrazu, kakor zmaj, ki prileze iz brezna na solnčno svetlobo, knez Boguslav pa je gledal na junaka z mirnim, neustrašnim pogledom; naposled je rekel:
"Zares, gospod Kmitic, to me zanima. . . Pripoveduj dalje!. . ."
Kmitic je spustil uzdo knežjega konja, snel eapko, kakor bi si hotel ohladiti gorečo glavo
"Isto noč," je govoril, "sem šel h knezu hetmanu, ker me je sam dal poklicati. Mislil sem si: odpovem mu službo, prelomim prisego, ga zadušim s temile rokami, spustim s smodnikom Kejdane v zrak, potem pa naj se zgodi, kar hoče! On je tudi vedel, da sem na vse pripravljen — poznal me je! Videl sem dobro, da je s prsti prebiral po zaboju, v katerem so bili samokresi. Nič zato — sem si mislil, ali me zgreši, ali me pa pobije! Toda on me je začel pomirjati, pregovarjati, kazati meni, prostaku, tako bodočnost, se delati takega rešitelja, da lahko vaša knežja milost ugane, kaj se je zgodilo "
"Prepričal je mladeniča!" je rekel Boguslav.
"Da sem mu padel k nogam," je zakričal Kmitic, "in videl v njem očeta, edinega rešitelja domovine, da sem se mu vdal kakor vragu z dušo in telesom, da sem bil pripravljen zanj, za njegovo poštenost skočiti s kej-danskega stolpa."
"Domišljeval sem si, da bo takšen konec!" je pripomnil Boguslav.
"Kaj sem izgubil v tej službi, o tem ne bom govoril, toda izkazal sem mu važne usluge; obdržal sem v poslušnosti svoj polk, ki je sedaj ostal tam, Bog daj, da njemu v pogubo! Druge, ki so se bili spuntali, sem po večini posekal. . . Omadeževal sem si svoje roke v bratski krvi, v misli, da je to stroga necessitas za domovino! Cesto me je duša bolela, ko sem velel postreliti dobre vojake; često se je moja šlahčanska narava puntala proti njemu, ko mi je parkrat kaj obljubil, a ni držal obljube. Toda mislil sem si: 'Jaz sem bedak, on je pameten ; tako je treba! Sedaj šele, ko sem izvedel iz listov o onem zastrupijevanju, mi je kar mozeg zastal v kosteh! Kako to? Taka je ta vojna? Torej zastrupljevati hočeta vojake? In to naj bo po hetmansko? To je Rad-zivilov način? In take liste naj jaz prenašam?. .
"Ti ne razumeš politike, moj vitez," ga je prekinil Boguslav.
«
"Naj jo vrag vzame! Naj se ukvarjajo z njo lokavi Italijani, a ne šlaheič, katerega je Bog obdaril z imenitnejšo krvjo, a ga tudi zavezal, da naj se bojuje s sabljo, pa ne z lekarno ter naj ne sramoti svojega imena!"
pOOOOOOOOOOOOOOOOOOOeO-OOOOOOOOOOOOOoOO
PISANO POLJE
■oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo

"Ta pisma so te torej tako sklenil zapustiti Radzivila."
ranila, da si
"Ne pisma! Dal bi jih bil rablju ali pa jih vrgel v ogenj, zakaj jaz nisem za taka opravila, toda ne pisma ! Odrekel bi se bil poslanstva, toda stvari bi ne opustil. Kaj jaz vem! Šel bi bil k dragoncem ali pa bi zbiral novo trumo in iznova kakor nekdaj preganjal IIo-vanskega. Toda takoj me je prevzel sum, češ, oni hočejo tudi domovino zastrupljevati kakor te vojake?. . . Hvala Bogu, da nisem izbruhnil, dasi mi je glava kakor granata gorela, da sem se streznil, da sem imel toliko moči, da sem si dejal sam pri sebi: Primi ga za .ieziit in zvedel boš vso resnico; ne izdaj, kaj imaš na srcu, delaj se odpadnika, še za slabšega od samih Radzivilov, in primi ga za jezik."
"Koga? Mene?"
"Da ! In Bog mi je pomogel, da sem jaz, preprost človek, spravil državnika na led, da mi ni vaša knežja moč, imajoč me za najslabšega lopova, prikrila niti enega vašega lopov-stva, vse priznala, vse izpovedala, kakor bi na dlani zapisal! Lasje so mi na glavi vstajali, toda jaz sem poslušal in poslušal do konca !. . . O izdajalca!. . . O peklenščka! O oče-tomorilca !. . . Kako da vas strela še ni do zdaj pobila? Kako da vas zemlja ni do zdaj požrla?. . . Torej s Hmielnickim, s Švedi, z mejnim gorofom, z Rakoc-ijem in s samim vragom sklepate zveze na pogin te Ijudovla-de?. . . Torej plašč hočete krojiti iz nje? Taka je vaša hvaležnost za vse dobrote, s katerimi vas je obsipala, za one službe, časti, dostojanstva, premoženja, starostva, za taka posestva, za katera vas zavidajo inozemski kralji? ... In pripravljeni ste, se niti ne zmenite za one solze, muko, pritisk? Kje je v vas čut vesti? Kje vera, kje poštenje?!. . . Kakšne spake so vas rodile?. .
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas!
Pilite nam po cene predno oddate naročilo drugam!
3St
IZVRŠUJEMO
točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.

AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL.
Božič brez lepe božične godbe in petja ni božič.
TU JIH IMATE
KRASNE BOŽIČNE iN DRUGE NABOŽNE PLOŠČE. KAKOR TUDI LEPE NOVE SLOVENSKE IN DRUGE KOMADE. NAROČITE JIH TAKOJ. DA JIH GOTOVO DOBITE OB PRAVEM ČASU.
19759
19/94 19816 19820 19822
19833 20246 20298 26889 3578S 45511' 55287 69698
72420 78348 78913 80158 80160 80180
79483
79484 80059 80061 80082 800S5 80106
80183
80184
67979 69317 6969S 69802
72206
72207
72208 72210
72231
72232 72327 72364 72399 72429 72472 72514 72527 72707 73721 73725 77422 77490 77651 77746
77897
77898 77912 78176 78182 78313 78348 78408 78554
BOŽIČNE IN DRUGE NABOŽNE SKLABE.
Blest Chirstmas morn—In heavenly love abiding, angleško petje ...................................................................
Tiha noč — Calm on, orkester .........................
Chirstmas Phantasie, 1. in II. del, orgije ............................
Tiha noč — Noel, orkestrr ................~......................................
Božične melodije — Sveta noč, harpa...................................
Silent Night — Hark! The Herald Angels, angl. pctje.... Star of East — The Birthday of a King, angleški zbor.._
Adeste fideles — Jcy to the World, angleški zbor..............
Adeste firielis — Tiha noč, orgije ........................................
Cantique de Nosi — Andante religioso, violina ................
Christmas Hymns, I. in II. del, angleški zbor. 12 inch......
Holy Night — Silent Night, angleško petje ........................
Star of Bethlehem — Open the Gates, petje
Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička____________________
Razpodite se megličice — Tam kjer lunica________________________~
Krščenici — Angelji sveti ................................................. ~
Na planincah — Barčica _______________________________________
Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad.......................~
Moj dom — domovini ..............................................
Naprej! — Vse mine ________________________________ __________ "
Micka na šrauf — Xa maškaradi ......................................~
Na Vršacu — Sladko spavaj_____________________________________
Neža in Pavel — Deset zapovedi.....................'. "
Vabilo — Pastirček .....................
Sezidal sem si — Slovenec Slovencu........................
U boj, u boj! Garavuša ..................
Strunam — Sirota ......................................
Sveta Lucija — Planinarica ......
Ko gremo (La Poloma) — Sonja (opera)...._________
Dve utvi — Oj večer je že.........................................
Nove harmonike — Sentklarski paberki........."________.""'"
Knefra in vagabundi — Kako je bilo........................L
Božična — Sveta noč__________________________________
Jadransko morje — čuj Micika...........................i..
Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko.........~
V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer:
Zavojček jeklenih iglic (100 komadov) __________________10c
Skatljica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 'lOO— " 300 plošč) ............................................................................. _ __25c
Va7nnt« - Z V8akim naročilom pošljite potrebno ¥ amu. 8voto. Pri naročilih od 5 plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino.
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
New
ictor Records
.............$0.75
.75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 1.25 1.00
. . .	$1.50
Sveti večer — Tiha noč, slovensko petje godba.............75
Krščenici — Angeiji, hrvatsko petje .....................................75
Božična — Sveta noč, slovensko petje .....................................75
Ave Maria — O salutaris — Tantumergo, latinsko petje.....75
Sveta noč — O du Froehliche, violina.....................................75
Kyrie Sanctus — Benedictus Agnus Dei, lalinsko petje.....75
Božič — Badnjak, slovensko-lirvatska slika s petjem.........75
NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE.
Nagajivka Mazurka.— Coklarji, Šmarjanka, slov. godba .75
Vesela Gorenjka — Korajža velja, polka, slov. godba.........75
Napitnica — Srbska himna, moško petje ...............................75
Malo kolo — Veliko kolo, tainburica .....................................75
Ženina volja — Zaljubljeni Clro, hrvatska scena in petje .75
Duna Csardas — Drava Csardas, tamburica .........................75
Don-Bcn, valček — Boom-sti-dri, polka, orkester.............75
Nova stara pesem—Oj, _ta zakonski stan, slov. sci-na s pet. .75 Radi kotla v keho — Ravbar na gauge, smešna scena s pet. .75
SLOVENSKO PETJE.
Slovenske zdravice — Svarjenje............................................$0.75
Tolažba — Veselja dom ...............................................................75
Sveti večer — Tiha noč .................................................................75
Ne bom se možila — Ljubca povej........................................ 75
Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica.................. .75
Ljubca moja — Otok Bleski........................................................ .75
O j ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let.................75
Slepec — Mila mila lunica..........................................................75
Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo________________75
Sem slovenska deklica — Bom šla na planince__________________ .75
Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi.............................................75
Mn /-r-nron ml-aTli! ? .1 • _	»i
.75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75
A. K. (Skoplje): LJUBEZEN IN ŽENITEV V MACEDONIJI.
(Dalje.)
Pokrivalo je podobno črnogorskim čepicam, le malce širše in višje je. Za pasom nosi ženin svilen ali platnen robec, ki je navadno sestrin dar.
Ko vstopijo, v cerkev, združita kum in starejši dever mlado dvojico in jo spremljata pred oltar. Preden pa vzame ženin nevesto za roko, ga njen brat poljubi, rekoč: "Dali smo ti najboljše in najlepše iz hiše." Za poljubom ga udari po desnem in levem licu in de: "če pozabiš, da smo zdaj ena rodbina, te to čaka." Nato se znova poljubita in brat izroči nevesto ženinu.
Tedaj pride duhoven (pop) in začne se poročni obred (venčanje). Dever in kum pri-žgeta sveče ter izročita po eno ženinu in nevesti. Na navestini strani stoji kum ali stari svat, na ženinovi pa starejši ali mlajši dever. Med poročnim obredom posipija kum mladi par z ovsom in s slaščicami. Oves pomeni: Bodita rodovitna! Slaščice jima voščijo srečo, ki je vsakomur sladka. Ko sta izrekla usodni "da" ter izpila kozarec vina. se obred zaključi.
Zdaj vzamejo ženinovi svat-je mlado poročeno ženo v svojo sredino, kum in starejši dever jo peljeta na čelu povorke oni hiši naproti, ki bo posihmal dom njene sreče in nesreče. Na domu svojega moža dobi pod pazduhi po en hlebec belega kruha, v roko pa svečo. Nato se mora postaviti v vogal sobe in stati ondi ves božii dan, ne da bi črhnila besedico. Oči so ji udano povešene in sveča mirno dogoreva.
V hiši je hrup, godba in veselje; mlada žena vsega tega ni deležna, zakaj davni običaj, ki se mu mora pokoriti, veleva, da naj tega dne pokaže skromnost in udanost. V sobi je razstavljena vsa nevestina bala. ki jo sorodniki in svatje zvedavo ogledujejo ter si brusijo pri tem jezike.
Ko se zvečeri, prinese ženin I nevesti stolec in kozarec vina, 'ki ga skupno popijeta. Na po-Ijedini se svatje pomenkujejo o 'setvi in žetvi, o vojvodih in junaštvih. Okoli polnoči zapoje kum pesem o neizorani in ne-zasejani njivi. To je znak, da naj mlada dvojica odide. Kum krene prvi v spalnico. S seboi nosi polne roke ovsa in slaščic. Nato pripelje mlado ženo. — j Zdaj pripelje še ženina in mu I pove to, kar je rekel nevesti. Slovesno sname venec z glave. Med tem udarijo godci kakšno prav veselo poskočnico. Pojo i na vratih iz polnih grl, a kum sežiga nevestin veneč . . .
Kaj pa "otmica" nevest?
Po oddaljenih hribovskih va-
seh še danes ni izumrl običaj primitivnih plemen, da ženin ugrabi nevesto. Navadno se to zgodi tedaj, če je dekle iz boljše hiše, a fant iz revne ter nima upanja, da bi stariši privolili, če bi jo bil formalno zasnubil. Fant si izvoli dva dobra prijatelja in se ž njima domeni, kako, kje in kdaj bodo dekle ugrabili, kam odpeljali in kje skrili. "Otmico" je treba dobro pripraviti; tako je zlasti določiti varno skrivališče. Ne smejo se tudi prezreti slutene posledice tega drznega dejanja, ki prizadeto rodbino globoko užali.
Ko pa so vse priprave izvršene. je treba počakati ugoden trenutek, n. pr. ko je dekle sa-—•o doma, ali gre zvečer s kan-glico po vodo, morda k ovcam v planino in podobno. Zarota pa je le tedaj uspešna, če ima ženin zaveznico v kaki spretni in bistroumni ženi. ki je z dekletom dobro znana in tudi pozna domače razmere. Seveda se take nevarne usluge drago plačujejo.
(Dalje sledi.) -o-
DOBRA IDEJA.
Država Idaho bo izdajala licence avtomobilistom, na katerih bo naslikan krompir, katerega se v državi veliko pridela. Krompir bo rujave in številka licence zelene barve. Gotovo bodo tudi drujre države sledile tej. Tako bi bilo priporočljivo, da bi v Missouri imeli mule na licencah, v Georgiji breskve, v Maryland ostrige aH školjke, v Kansasu pšenico itd.
VSEM DEKLETOM MORA BITI ZNANO TO.
"MAJVAŽNEJŠE za zdravje je, da se varujemo zaprtja. — Primerne vaje in navadna hrana je proti zaprtju. Če pa že je potreba poslužiti se odvajalnega sredstva, je najbolje, ra rabite nujol, ker popolnoma nič ne škoduje. Zlasti dekletom se nujol priporoča. Vzemite eno žličko nujola vsaki večer, predno ležete k počitku." Nujol lahko jemljete vedno, negleae na to, kako se počutite. Vsaka žena ga mora imeti doma eno steklenico.
Velika Božična Novost
PRAVE BOŽIČNE JASLICE.
SAMO $3.95
Vse zgleda, kakor živo.
si ^
Tc dni smo prejeli iz Ev. rope veliko božično novost, kakršne še nikoli niste videli poprej — nekaj lepega in čudo-vitega! Jo PRAVA &TALICA Z JASLICAMI, velika, izdelana iz lesa in pokrita h slamo; stene so dekorirane z zelenimi smrekovimi vejicami. Vse je zelo močno in umctniiko napravljeno. tako da imate lahko sa več let. Jaslice obstoji jo it 27 komadov, kakor sledi: JezuAček, Mati božja, sv. Jožef, trije kralji, pastir. velblod, osel krav« in sedemnajst ovac. Vse fijjure so trpežno napravljene in olepšane s krasnimi barvami in zfirledfljo. kot bi bi bile žive- Kamorkoli boste polotili te jaslice, povsod bodo kras hiii in bodo prinesle pravega božičnetrs duha med družino. Priporočamo tudi te jaslice ca „„_,. ti-	j	..	božično darilo, katereza bo
^NlVlv^Vpv A"^	,rikrnt to,iko- k"r mi	"kvarno. NiC po?
ZNISANA CENA JE SAMO $3.95. - Vrnemo denar, če ne beete s poii|j,"o
NE POSiLJAJTE DENARJA NAPREJ, snmo izrežite ta osrlas in priložite 50 centov n noitn« s.rcike, ia jaslice I3.&5 boste plačali ko jih prejmete.	°° wntov M P0"*®®
GRAND NOVELTY COMPANY
1723 N. KEDZIE AVENUE	pEPT. 947	CHICAGO, ILLINOIS*