L*fo I, Poštnina plačana Spedizione in abbonamento postale II. gruppo Dopisujte V Ljudski 8 tednik ■ Trst, 14. novembro 1946 Štev. 43 Urila prlia rcahdH skega ljudstva,- ki črpa iz'poraza nacifašizma — in za .vso svetovno k Togliattijev! izjavi Svetovni reakcionarni krogi smatrajo izid volitev v Združenih državah za svoj uspeh, akorav no se s tem ni nič izpremenilo, ker je Truman in njegova uprava dejansko izraz hotenja republikanske stranke. Truman, Byrncs itd. sc- v svojem bistvu demokrati republikanske miselnosti in predstavniki dolarskega imperializma. Reakcionarni krogi so pričakovali, da bodo. ameriško volitve našlo svoj odmev pri francoskih volitvah in prinesle zmago reakcionarnim strankam De Ganile ve zvezo Mn Bidaultovi stranki. Toda francoski narod so je odločil drugače in izrekel svoje zaupanje levici ter tako dovedel k zmagi komunistično stranko. Čeprav je danes še težko in prezgodaj prerokovati posledice izida francoskih volitev, vendar je to viden dokaz, da francoski narod odklanja delitev .sveta v dva tabora in da se ne pust: vj)rcči-v■ reakcionarni blok po zamisli vojnih hujskačev, kakor n. pr. Churchilla, ki je že v Fulto-nu začel svojo kampanjo za .osnovanje zapadnoga bička, kar je 8e preciziral v svojem govoru v Svici, ko je zagovarja' ustanovitev Združenih zapadnoevropskih držav z vključitvijo Nemčije kot protiutež Sovjetski zvezi. 1 ranco-sko liudstvc jo glasovalo za komunistično partijo tudi zato. ker ve že iz izkustev komaj končane vojne, da samo zavezništvo s Sovjetsko zvezo daje Franciji varnost pred napadi od strani drugih držav Niso pa bili samo zunanji politični razlogi, ki so napotili francosko ljudstvo, da je privedlo do zmage komunistično stranko. Ljudstvo vidi danes v tej stranki jamstvo za izvedbo socialno-go-spodarskih ' reform, kr bodo prinesle izboljšanje življenjske ravni, popolno zaposlenost, pravilno razmerje med mezdami in cenami in končno stabilnost valute. S temi volitvami Je francosko ljudstvo odklonilo, tudi De Gaul-lovo hrepenenje po diktaturi ter sti, pravičnosti in' sodelovanju med narodi. Za dosego tega cilja moramo pokazati mnogo samoza-tajevanja in volje do odpuščanja. Ozke pregrade, ki nam jih je dala zgodovina v zibelko moramo podreti in mimo teh pregrad uresničiti tista načela, ki bodo ustvarjala novo družbo na novih temeljih višjih idealov skupnosti. Francoski narod je bil v novejši zgodovini Večkrat kažipot, ostalim narodom. Veliki duhovi kakor- Rousseau, Montesquieu in Voltaire, ki so bili očetje prebujenja. ne samo francoskega, naroda, temveč vseh evropskih narodov, uslvaritciji meščanske družbo in Tešil olji ljudstev izpod srednjeveškega mračnega despotizma, so -bili- predhodniki velikim' duhovom Marxa, Kngelsa-hi Lenina, ki so postavili temelje novi socialistični družbi z namenom', da rešijo človeštvo .kapita-. li sii'-nega suženjstva, v katero je zapadlo in ki je bila najprej uresničena v Rusiji pod vodstvom Lenina in Stalina. Medtem ko. je prišel prvi. veliki prerok novejšega časa z zapada ter oplodil vzhod, je drugi nastal na vzhodu,, od koder izžareva na vse strani, zajemajoč tudi narode, ki še ječijo pod kolonialnim suženjstvom. Francija,, ki je zaradi poraza lota IMO začasno prenehala igrali tislu vlogo, ki' ji pi-ipada po njenem položaju in po njeni zgodovinski tradiciji, bo sedaj ponovno stopila v" espredje političnega dogajanja in vodila svojo lastno zunanjo politiko. S tem bo stopil novi mečen faktor na po-zornico za izgraditev miru in novega roda v Evropi. Tako bo sedaj Francija, ki je prvotno zaradi nesposobnosti meščansko družile začasno podlegla navalu naci-fašLstičuih Hunov, ponovno zavzela njej pripadajoče mesto v družbi ostalih narodov. Izid zadnjih volitev je izraz pravilnega razumevanja duha časa in kaže na velike notranjo moč franco- nove moči, za ustvarjanje svoje boljšo'bodočnosti,-kakor so iz prvotnega poraza črpali slovanski narodi meč za izgraditev resnično svobodnih ljudskih držav. Ta dogodek močno presega okvir francoske države, ker predstavlja zbližanje evropskega zapada vzhodu, kar bo ustvarjalo osne ve za najožjo sodelovanje med evropskimi narodi. Izid volitev je smrtni udarec za Frankovo Španijo zadnjo trdnjavo reakcijo, ki je v zadnjem času vodila ofenzivo proti ljudskim demokracijam. Zgodovinski razvoj člpveške družbe gre stalno naprej in čas kot sredstvo tega razvoja 'zmelje 'Vs* ovire, ki jih človeštvo postavlja z namenom, da ovira naravni potek napredka. Tako je čas zmel v prah in pepei protinaravno tvorbo kapitalizma — nacifašizem in ista usoda čaka vse podobno tvorbe reakcije pod kakršnimkoli imenom in grbom bi se že pojavile. Nedeljske volitve v Franciji so dokaz, da se francosko ljudstvo zaveda svojo zgodovinsko misije in da se ne bo izneverilo velikim nalogam, ki ga še čakajo. Mogoče ni več daleč dan, ko se bo uresničilo to, kar je Churchill želel, namreč federacija evropskih držav, vendar pa z »majhno razliko« to je n« kot orožje proti progresivnim državam, temveč kot nfihov izreč. Dr. K, C. zadalo težak udarec mednarodni reakciji kapitala. Francosko volitve bodo verjetno vplivalo tudi na zunanjo politiko Britanije, ker se bo laburistična vlada težko navezala brezpogojno na kapitalistične Združene države. Ni izključeno, da bodo laburisti v zveži s temi volitvami začeli voditi svojo lastno zunanjo politiko, namesto da bi nadaljevali — kakor so to do sedaj storili — zunanjo politiko konservativcev. Zmaga komunistične stranke v Franciji bo imela neposreden vpliv tudi na Italijo, kjer so se pokazali v zadnjem času prvi znaki novega razdobja v italijanski notranji politiki, Zaradi sporazuma za ožje sodelovanje med komunisti in socialisti. Pri tem no smemo prezreti pomembnega sestanka Tito—Togliatti. Tudi ta. dogodek moramo presojati iz širokih vidikov velikih političnih 'dogajanj, ne pa iz ozko perspektivo starih šovinističnih nacionalizmov in nasprotstev. Boj velja v prvi vrsti reakciji, ki ruje pc celem svotu,, Naše .delo - gre za tem, da na ruševinah, ki jih jè zapustila vojna'. ' zgradimo ' novi svet na: resnično demokratskih osnovah, ki temeljijo na pošteno- Zakaj je Evropa krvavela Ko so po prvem svetovnem pezam državniki vsega sveta pristopili k urejevanju mednarodnih odnosov,, je bilo človeštvo prepričano, da je bila doživeta tragedija zadosten nauk za vsakogar, ki je soodgovarjal za splošen mir in da so nam odslej katastrofe vsaj v takem obsegu ni več treba bali. Na žalost se je miroljubni svet prevaral v svojem upanju. Izkazalo se je, da še vedno obstajajo stremljenja, ki so 'vsak trenutek pripravljena pahniti svet v novo klanje." Nove, še hujšo preizkušnjo, ki smo jo nedavno preživeli, je v veliki meri zakrivila lahkovernost nekate-rih narodov in zločinska lahkomiselnost nekaterih zapadnih državnikov, kot so bili n. pr. v Angliji Chamberlain, v Franciji pa Daladier in drugi; ti so se dali preslepiti od ljudi, ki so se predstavljali za odrešitelje sveta, pa jih je isti svet po končani vojni spoznal za mednarodne vojne zločince. Se važnejši vzrok, da drugega svetovnega spopada ni bilo mogoče preprečiti, pa moramo iskati v dejstvu, da ie bila največja miroljubna, silp. Sovjetska zveza,-pri takratnih mirovnih pogaja1- . njih odrinjena v stran kol nezaželen svetovalec. Danes ponovno prisostvujemo krčevitim naporom človeštva, ki je v razdobju ene generacije doživelo dve tragediji nezaslišanega obsega, da vendarle najde toliko iskano obliko trajnega mirnega sožitja. Nič se ne čudimo, če so priprave za desego neskaljenega1 miru tako dolgotrajno in komplicirane: visoki cilji so bili vedno težko dosegljivi. Iznenadi nas pa nekaj drugega. Iskreni prijatelji miru so resno zaskrbljeni, ko opažajo, da odgovorni zapadni državniki slepo tiščijo v iste napake, ki so jih storili prod 25 leti in ki so v svojih posledicah sprožile nov plaz gorja nad,izmučeni svet. In vendar c listo ji bistvena rar. lika v položaju po prvi in drugi svetovni vojni! Danes interesu miroljubnega sveta neustrašno ■zagovarja Sovjetska zveza, tisti svetovni činitelj, ki ga ves svet priznava za svojega rešitelja iz smrtnega objema nacifašizma. Ko v današnji živčni psihozi spregovori ta ali oni sovjetski državnik, napeto prisluhne ves svet, zavedajoč se. da od vzhoda prihaja luč. • Zato no ho odveč, da tu povzamemo glavna-.izvajanja iz tehtnega in nad vse -pomembnega govora, ki ga je imel 6. t. m. v Moskvi eden najbolj razgledanih sovjetskih mož, D. A. Ždanov. »Politika Sovj. zveze v mednarodnih zadevah je jasna in določena. To je politika bolhe za trden in demokratičen mir med narodi, politika vsestranske utrditve prijateljskega sodelovanja med miroljubnimi narodi. Zajamčiti trajen in siguren mir pomeni omogočiti tak mir, ki no sme pustiti napadalca lickazno-vanega in v katerem ne smemo pozabiti žrtev v boju za skupno zmago. Lahko bi pričakovali, da ho ta jasen in točen program vzpostavitve splošnega miru in varnosti uresničen brez posebnih težav -tn nesoglasij, toda dejansko se ni zgodilo tako. Nasprotno, ta program je nailetel na organizirani odpor reakcionar n ih elementov vrste držav, predvsem Anglije in ZDA, ki so izkoriščale nekatero malo države, ki so se pokazale pripravljene slediti nnglc-aineri-ski politiki, pa naj stane kar koli, kljub razumu in dejstvom, in ovirati sodelovanje pri izdelavi mirovnih pogodb med zmagovitimi deželami in bivšimi zavezniki Hi-• tiei jeve .Nemčije.. ■- vtem sljčne antidomokra-Iiene_ težnjo pri razpravljanju o načrtih mirovnih pogodb na pa- riški konferenci so se posebno pokazale pri razpravljanju o statutih Trsta, pa tudi glede vprašanja internacionalizacije Donave. Vrsta gospodarskih zahtev, ki so bile postavljene v zvezi s pripravami mirovnih pogodb, niti od daleč niso ustrezale načelom pravičnosti. Na mirovni konferenci so razkrinkali tako skrajno nepravično načelo »enakih pogojev«, ki pomenijo težnjo ekonomsko močnih dežel, da bi zasužnile dežele, , ki so pretrpele ogromno škodo v vojni in ki so prisiljene, da bodo morale še dolgo ločit! prizadejane jim rane. Na pariški konferenci je izzvalo velik odpor celo tako neizpodbitno načelo demokratičnega miru, kakor je izkoreninjenje ostankov fašizma in utrditev demokratičnega reda v deželah, ki so sodelovale v vojni. Kampanjo za oviranje mednarodnega sodelovanja, ki jo vodijo odkriti in prikriti nasprotniki trdnega miru,, pru spremlja besna protisovjetska gonja. Nebrzdana protisovjetska »atomska« propaganda, izsiljevanje in grožnje 7- novo vojno, ki jih vztrajno razširjajo politično-obvešče valni agenti in njihovi sodelavci, so potrebni sanio podpihovalcem no-. ve vojno kakor so Churchill in njegovi somišljeniki. To protisovjetsko kampanjo vodijo reaik-Nadalievanie na 3 strani, Sb/aù t a kedeeiU l fa i/udM uv&ništiati Ocvirek s tiskovne konference Na tiskovni konferenci v tor-'k Je polk. Bowman izjavil, da kai ee tiče uporabljanja konj proti demonstrantom, je to po ve e j Evropi v navadi (v novi Jugoslaviji seveda polk ni bil to zato ne ve, da jih tam ne uporabljajo, pa tudi v dragih državah s pravo ljudsko demokracijo »o postali nepotrebni). Glede izleta v Redipuljo je dejal da ne pozna pravega poteka dogodkov. (Ne verjamemo, da gospod polk Bowman ne bi imel na razpolago prevajalcev, ki bi mu prevajali članke iz tržaških listov.) Iz Palestine Reuter poroča, da so po sporo Čilu nekega funkcionarja pognali v zrak vlak vzhodno od židovskega mesta Tel A viva Malo pred polnočjo jc bile v bližini eksplozije nekaj streljanja z malokalibrskim orožjem. Kot poročajo, so je vlak užgal. * Stavka v Kolumbiji -ibiisv. *- V.' : - 'i'-‘ V; Bpgpti so odredili otoedno. stanje ^evijnih neredov,^, ki so zadnje dni nastali v industrijskem središču Kali. Zaradi stavke delavcev peke petrolejsko družba .vlada v mestu vznemirje nje. Avtomobilski vozači so v glavnem mestu proglasili stavko Iz soHdamcsti. V sredini Kalija je prišlo do neredov in ena oseba Je bila imita. Stavka se jc razširila na transporte, električne družbe in železnice. VPRAŠANJE IZSELJENCEV IN BEGUNCEV V taboriščih v Avstriji, Nemčiji in Italiji jc mnogo izseljencev in beguncev, ki bi se radi vrnili domov. Pc večini so to beerunci iz ZSSR, Poljske in Jugoslavije. V taboriščih pa vlada nevzdržno stanje, ker so sr vanje vtihotapili kolaboracionisti in vojni zločinci, katere uporabljajo zavezniške vciflške oblasti za posvetovalne orerane Ti elementi vodijo v taboriščih sovražno propagando proti svojim domovinam to varajo ljudi ter Izvaiaic pritisk na vse tiste, ki so se iziavili za vrn-tev v domovino. V nmocib taboriščih dovolniieio kvislingom. da izdniaio svoie časopise k? so polni strupene nronnerande prot5 dHtavam. iz katerih sn zbežali Odkrito že pišeio da jc »tretja vojna na prnau« Uprava taborišč pa s?iii in še pomaga tem votomi buiskfriem j preselitev v oddaltone dež-to kak»r so Kanada. Avstraliia, Južnoameriške d<-žeie itd. 2. Mednarodna oroan'zaciia za be-nnce in razseljene osebe se ne sw« bariti * onimi osebami ki Jih vod 'to sovrežni občutki tn ki odklanjajo pomoč vlade svoje dimorine i»1*da vrnitve domov, ker nočejo nomaoatl "rt ob-novi njihovih dežel, ki so preživelo tržka Itte vojne 5n sovražnikovo In va ri j o. 3. Podpore mednarodne organizacij« za begunce ne smejo nživatl osebe, ki spadajo v naslednje kategorije: e) vojni zločinci, kvizlinoovci in izda'alci, kakor indi osebe, ki so prostovoljno pomagale oboroženim silam svražnka; b) osebe, ki pripadajo razpuščenim vojaškim edinicam in polvojsšk'm formac jMu, ki so se borile na strani Hitlerjeve Nemčije »n njenih zaveznikov, kakor n. pr. ol’crski zbor korpusa Rogozina, k) So ga nstanorili Nemci leta IMI iz ruskih belogardistov, dalje voiaške formacije ustašev in četnikov, sestavljene tedna ... 6. t.m. je iznenadila svet in predvsem zapadne imperialiste izjava sekretarja italijanske komunistične partije Togliattija o razgovorih z maršalom Titom, o Trstu tri o pogojih direktnih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo. Demokruticm lisk je označil Titovo pobudo kot dokaz njegove dosledne demo-kratiinostL Reakcionarni tisk pa vidi v t*tn veliko nevarnost za imperialistične nakane. 7. trn. na dan 29 obletnice velike oktobrske revolucije je imel v Moskvi sovjetski general in sekretar VKP (b) Zdanov znamenit govor o herojskem vstajanju SZ iz vojnih ruševin in o dosledno demokratični zunanji poli-’ tiki SZ. 10. t.m. so demokratične sile Francije zaznamovale velik uspeh z zmago komunistične stranke pri volitvah v francoska skupščino. Tudi italijanska komunistična stranka je zmagala na upravnih volitvah v nekaterih večjih italijanskih mestih. iz bivših oficirjev kraljevske Jugoslovanske vojske itd. Ker predstavljajo vse osebe, k! pripadajo vojaškim in polvojašk m tormac jam in poljski emigrantski armadi Andersa pripravljene kadre vojaških plačancev nekaterih tnjih držav za uresničenje napadalnTi načrtov, le treba te osebe takoj odunst-ti. ou • ' . « * ,J •• ■ ' , I ! I ' I '» 1 ■'■'7 Volitve v Franciji Značilno za izid francoskih volitev je. da jc komunistična stranka zmagala in tako postala najmočnejša stranka v Franciji. Socialisti pa, ki se niso h^trJi pridružiti komunistom. so doživeli poraz Prav tako sc je zrnanj; Na tisoče krokarjev kroži nad mestom Kalkuta in čaka na nove mrliče _ D-n*„r)a zaiemaio nemiri v Indij« vedno večja področja. PAd nedavnim so objavili da je bilo ubitih 3#0« oseb. 1° na^vK da so iArahnlli novi nem’alOb priliki speuadov blizu Meruta Je bifo W uradntii porivih SilSf ìÌTm» Hudi V Ansteheri pa računajo, da j. padlo 700 oseb. ranjenih na JO» je bUo okoli 1000. V Kalkuti so zažgal ubitih 400 do 5W 11 prodajaln v bližini osrednjega parka. (Foa borno prav tako udarniško kot v Brčkeut delali hi obnavljali doma!« Slovo jo bilo težke, Pri skupnem delu so se rodila nova poznanstva in sklenila nova prijateljstva. In sedaj, ko so se razhajali, je bilo mnogim težko pri srcu. »Drugo leto se zepet vidimo!« so si obljubljali pri slovesu. Najsi je bil tovariš Italijan iz Trsta ali Slovenec iz najbolj oddaljene slovenske vasi, vse je vezalo enako prisrčno čustvo bratstva, ki se je rodilo pri skupni gradnji mladinske proge. Zakaj je Evrapa krvavela cionarni imperialistični krogi, za katere je vojna dobičkanosen posel, ki ne želijo trdnega demokratičnega miru in razširjajo zato klevetniškc kampanjo proti Sovjetski zvezi — resnični pobornici demokratičnega miru. Tovariš Stalin je pokazal, da Sovjetske zveze ni mogoče prestrašiti z izsiljevanjem in špekulativno grožnjo nove vojne. V trenutku, ko smo se zbrali tu, da proslavimo 29 obletnico naše Velike revolucije, hranijo naši tovariši, ki predstavljajo sovjetsko državo, na sejah GÌaivne skupščine OZN v New Yorku neomajno načelo mednarodnega sodelovanja in stvar miru. Predlog, da bi splešno zmanjšali oboroževanje in prepovedali proizvodnjo in uporabo atomske energije v vojne namene, ki ga je postavil v imenu sovjetske delegacije tov. Molotov, pomeni tudi sam nev velik prispevek Sovjetske zveze k delu za. zavarovanje mira in vzbuja simpatijo in podporo naprednih ljudi vsega sveta. Zopet vstaja Sovjetska zveza pred vsem svetom kot pobudnica za ustvaritev trdnega demokratičnega miru in mednarodnega sodelovanja. Prepričani smo, da bo končno uspešno končano delo vzpostavljanja trdnega miru in varnosti, pa naj že nasprotujejo kakršne koli sile. Pri tem prepričanju prihajamo do tega, da rastejo sile, ki delajo v korist miru, z vsakim dnem in imajo pri tem trdno oporo. Te sile so vedno bol j organizirane in močne. Sovjetska zveza ni osamljena v tem boju za trden demokratični mir in kolektivno varnost narodov. Miroljubno politika Sovjetske zveze podpirajo milijoni ljudi v inozemstvu. Tovariš Stalin je rekel, da si narodi sve- , la ne želijo ponovitve vojnih strahot. Ti narodi se vatrajno borijo za utrditev miru in varnosti. Žrtve in udarce, ki jih je povzročila strašna vojna. In zmaga nad Hitlerjevo Nemčijo in imperialistično Japonsko so ustvarili nov politični položaj v vsem svetu. To j>a je tudi vzpodbudilo ljudske množice, dvignilo njihovo politično aktivnost in močno pospešilo demokratični razvoj v vseh deželah. Demokratične sile so narastle in se pomnožile, do-čjm so reakcionarne alle oslabljene, pa naj se še tako trudijo, da bi se obdržale na svojih položajih in zavrle demokratični razvoj narodov. Dovolj je, če se spomnimo sijajnih zmag demokracije v bratskih slovanskjh deželah — Jugoslaviji, Češkoslovaški in Poljski. V teh deželah cvete nova resnična demokracija, ki je bila izvoljena s krvjo narodov in skovana v velikem svetem boju proti Hitlerjevemu fašističnemu jarmu. Ti narodi so vzeli usodo svojih držav v s veje roke, uvedli so demokratični red, vodijo pa aktivno borbo proti reakcionarnim silam in podpihovalcem nove vojne. Ni treba nadalje pozabljati, da pomenita poraz konservativcev in zmaga laburistov v Angliji, kakor tudi poraz reakcionarjev in zmaga levičarskih strank v Franciji. resno usmeritev teh dežel na levo. Končno je znano, da je zajela težnja po svobodi in demokratičnem razvoju tudi narode kolonialnih in odvisnih dežel, ki se borijo za svoboden nacionalni razvoj. Milijoni delovnih ljudi se organizirajo v obrambo miru v vseh deželah. Mislim na pomen Svetovne sindikalne federacije, ki vodi aktivno politiko mednarodnega sodelovanja delavcev, in napore Svetovne federacije demokratičnih žena in Svetovne federacije clmokratične mladine. Sirijo in krepijo se kulturne zvez* med demokratičnimi' deželami. Demokratične Sile rastejo in v tem je poroštvo, da bo zmaga!«* delo miru.« f Misli ob svečani otvoritvi mladinske proge Ko se je polegel vihar žudnje vojne, je mladina Jugoslavije radostno pohitela na svoj III. kongres, kjer je naredila obračun čez preteklost in izoblikovala svoj delovni program za bodoče dni. Starc, »kraljevsko« Jugoslavijo« so požrli plameni vojno m mladma je imela najmanj vzroka da hi žalovala za pokojnim strašilom. Nismo se pozabili, kako se je iz leta v leto ponavljalo vprašanje »zaskrbljenih« samozvanih avtoritet: »Kam z imadino?« — Res. kam. bi s to neugnano življenjsko silo, M ji niso mogle natakniti brzde nobene ” !azi-. obljube, niti grožnje. Kipeča mladost je dobro izpregledala sebične, prevarantske račune svojih »starešin«, mladina m hotela po gladki, a interesom skupnosti pogubni poti lažnih voditeljev. Mračna je bila v stan Jugoslaviji usoda mladega po-kolenja. Dolgoletna brezposelnost ali v najboljšem slučaju, beraška dnina, miloščina takorekoč — to je bil tedaj delež »zlate mladine«. Tudi v vojni, ki so jo pripravili stari, »preizkušeni« voditelji, je mladina največ žrtvovala; štiriletna borba, ječe in koneen-tracijska taborišča so strahotno razredčili njene vrste. In vendar — »lepo je biti mlad m poln nad«, je pel mladi Kajuh pred svojo junaško smrtjo. Kakor lahko trdimo, da so novo Jugoslavijo skovale njene najmlajše generacije, tako nas navdaja ponos m zaupanje, ko vidimo, da so tudi njeno bodočo usodo vzele v svoje roke mlade sile. Ne da bi čakala konca, še sredi borbe, je mladina pristopila k obnovtvi domovine in na vsakem delovnem področju je njen delež daleč največji. Obogatena z dragocenimi spoznanji, opremljena z novimi delovnimi nomami, je iz lastne pobude zastavila svoje moči tam kjer je bila potreba najnujnejša. Na svojem III. kongresu se je mladina Jugoslavijo zaobljubila, da bo porušeni do-movini zgradila 92 km dolgo progo Brčko-Banoviči, »Mladinsko proge«, ki jo danes pozna takorekoč že ves svet. Nekoč je bila Amerika »dežela čudežev«, kamor so se ozirali vsi, ki jim je imponiral izreden delovni polet, združen s premagovanjem naravnih ovil- Ponosni smo, da je danes Jugoslavija tista dežela, kamor se hodijo učit najnaprednejši duhovi in pionirji jutrišnjega sveta. Vse to, kar so nekoč ob-cudovali v deželi dolarja, vidijò danes pri nas — in še več. Naših moskrr, cest želez-ni? in tovarn ne gradi pohlep po dobičku, pia nas ni »zlate mrzlice«; edinstveni zagon, ki se mu čudijo- vsi obiskovalci Jugoslavije. je rodila ista ljubezen do skupnosti. iskrena ljubezen do domovine, ki je že med vojno ustvarjala čudeže Zapad sc se m prikopal do preprostega spoznanja, da svobodno ljudstvo ne pozna pojma »nemogoče« in tudi ne barantačev kadar gradi zase. (Spominjamo se, kako so nas letošnjo pomlad v Mačkovljah na nedeljskem udarniškem delu spraševali zavezniški ofi-cirjk kolikšno plačo bomo za to delo preje« in si nato niso mogli raztolmačiti našega posmeha.) Kaj pomeni za Jugoslavijo Mladinska proga? Vemo že. da spaja dve pokrajini ki se v gospodarskem pogledu čudovito dopolnjujeta. Pri Ivanovičih v Bosni se nahajajo ogromni skladi izbornega premo-ga, ki. ga v žitorodni ravnini na severu primanjkuje. To je en sam primer načrtne graditve gospodarstva, ki je stara Jugoslavija ni poznala. Popolnoma novo za ves svet — razen Sovjetske zveze — je tudi dejstvo, da so vse delo na tej' progi izvršili mladinci in, mladinke, novi naraščaj vse Jugoslavije. Šestdeset tisoč je bilo mladih pionirjev prerojene domovine ki so z dosedaj neviđenim poletom poklonili domovini progo prvorazrednega pomena in to v rekordnem času 6 mesecev. Pri tem dolu se je znašla mladina ne glede na narodnost. vero ali poklic. Mladi kmečki fantje in dekleta so delali ramo ob rami e delavsko in študentsko mladino, kakor mod njun; ni bilo razliko tudi v borbi. uias o »Mladinski progi« v Jugoslaviji se je kmalu razširil po vsem svetu Pa so začeli prihajati obiskovalci, da po sam" prepričajo o razmerah na proffi o delu in delavcih. Kdo bi naštel vse delegacije ki so se ustavljalo pii progi — od mladine takorekoč vsega sveta pa do angleških laburističnih poslancev? Prav kmalu je mladinska proga postala prava učilnica napredne mladine sosednih dežel. Saj vemo da so na-Jej progi delale tudi mladinske brigade iz Albanije. Grčije, Bolgarije Romunije, Madžarske. Češkoslovaške, Poljske m tudi mladina jugoslovanskih izseljencev v Franciji. Posebno ponosni pa. smo na delo. ki ga je izvršilo pet mladinskih bri-• Primorske in Trsta. Slovencev in Italijanov. Doseženi uspehi «o nadvse razveseljivi; saj je bila proga dograjena pred določenim rokom. V času od maja. ko se je delo začelo, pa do konca oktobra, so mladinci pri tem delu izkopali in nasuli 1,360.000 m* zemlje in kamenja in zgradili 3 predore, od katerih je najdaljši dolg skoraj 400 m. Samo za gradnjo predorov so mladinska brigade potrošile 16.000 m® betona. Prvotno je bila proga projektirana kot lokalna y------- fAHnaann ;v:_ ^ o p z i ^ jl. j ir ra ji -f. j Tovariš Kolporter, preCitoj! ■ ■ ne^1 bi ^vedoi ne ^om P°vedal, česar . pa 'saj snsal tudi ti, prav gotovo že mno-• No vem, če : t-rišaTo katerem “ti ^bom Zpr4wvedovaf -s kmadi*iSV?,nd? je bil Toni Mnogo več ! Je,bit Bric in kurir nisem zvedel j hitelaTzjmmv^podSti^Uoti S' r sr £?« j to bilo da” in tudi vsak dan. če ! iirbtniK-./cl pre"ašal Preko Soče v na- ■ varstv i T,o?kan- Ibesc,,°- Vsakokrat je v • „ V, n0Cl v co,nu prevoslal Sočo in s« ■ L5bo?.lbo v, roki zmuznil mimo solkanske i prvf j’avki.kalBame pod »reg Katarin" k 5 r£VraŽji. P°scl h* nevaren«, je zaključil i r.“ “s? * teS,Kafid : sket», mo«/.? v.w„i-k , 0DilSe Sollmn-. sKega mostu. »Kakih petdeset Nemcev in i ta ',ton?v ga straži j„ vsaki dve uri m š Sdirme°nof sbreffiU:,-T?val-ša' ki io nosa ! strani imtdi' «P ,U )J1V'. ko 1° na nasprotni ! kot v diš s prekoračiti progo; no. mene, | nesštoŠpoesS UpaJmo' da l,<; luild da- Š Tmc •VOdi„ev'a iz grmovja izvlekla čoln : T°ni .jo odložil nahrbtnik s pai-tizanskimi : f^sopisi in ga ogrnil s plaščem da ga ne : èfm',’1*1 Vcda- Ko bi ^ (Po njegovem) ■ vfS \ mo«1!asprotnc? b,'e«u ž° morala ! cesto S1'Cfi .čez V0(1°' nevarno : nrav r 1 ?ff0' n"lTIC kasarne, ! Toni do.la1vke Pod Katarino. Tam si jo 5 Sci ki S rS v0brafa in izročil tova-11SIC1, ki ga je že čakala, zadnje številke ■ , -- n-- jv- l S partizanskega lista. ; Se isto noč, ker je bile j »'•'» st s asa j «M «“% iTjt ”* "*«• '• ■ V Tako ,torcJ- tova,'iš kolporter moia z^od-i h« J« skoraj končana. Njen iakffiekS- ■ neka! ),k«n^U’ n]e<.Jtem ko spregovoriva še . nekaj besed o tein in tvoji dolžnosti : zakai S£ prcdBtnvljttš, .zakaj se je Tani in ! I?./, -1- V Ber VSI clrug' Partizanski kurn-jj • nL;bò'a J n°o za ,'oč-'ft skozi nè varnosti s : Pisano besedo na hrbtih? Ali si pmtetav- : » mnaka| U, ySi,lko ,1<,š mož. vaščan ; J'1fs'.an bdel do piihoda raznašaJke čr,-. sopisa m ga potom ob svoci ali petrolofki S Prebral de poslediìfe vi’ste? : Prvi 'zato, ker so vedeli, da vršijo svoto • dolžnost kot borci da poštena beseda £,- l kcfa • s°vražnika 'nTrhowgaludsh-I : Sf* puSka m. ker so vedeli, da daje tovor . ki ga prenašajo, trpečemu ljudstvu inoč za premagovanje gorja. '(1^' i5ato- ko,'.|im Ip Pošteno časopisje osvetljevalo, prav,eni boj njihovih sinov boi IT fi0 'z,nicga črpali m. v il, napotil v boi za svobodo. ti k ,niod nogami; da bi pa obdržali svoje položaje, so najeli in organizirali omenjene avanturiste, jih dobro plačali in jih oborožili. Ti so v začetku predi ponižno. nagi in bosi pozneje pa so se jeli širiti kot jež. ki je izgnal IHc.n iz brloga, in se polastiti oblasti. Naiprej so sc naiedli, oblekli in obuli. Pri glavnih jaslih so hile višie clave kt so si jele kopičiti stotine milijonov z raznimi špekulacijami na golovo. nabavami. monopoli Ud- Nato so prišli njim podrejeni oblastniki, razni .AVVAAAAAAAA^a. * aAAAA AAAA A A AA. A.A AAAA A A A A AA A A A AA.AAAA.AA Prvi svobodni kongres jugoslovanskega zadružnišh/a 281 in 29. oktobra tl. se je vršil v Beogradu prvi svobodni kongres jugoslovanskega zadružništva. Kongres je bil jako debro obiskan. Bili so prisotni delegati iz vse države, izpod Triglava pa do zadnje vasi v Makedoniji. Poleg domačih zastopnikov so bili tudi zastopniki Bolgarije. Ogrske ter naši zastopniki h Trsta in Gorice. Kasneje so prišli še zastopniki iz Albanije in Češkoslovaške. Jugoslovansko zadružništvo je bilo že pred drugo svetovno vojno precej razširjene* vendar jo imelo manj važnb vlogo kot bi jo lahka po svoji moči Ni je pa imelo zaradi tega.' ker fe bilo podrejeno in je služile drugim, često zadružništvu nasprotnim interesom. Zadostuje, če malo pogledamo v stolpce »Nove zadruge«, ki prinaša dokaze o delovanju bivših jugoslovanskih zadružnikov. pa imamo jasno sliko, kaj je bilo m kako je delovalo zadružništvo v stari Jugoslaviji Zaradi tega se je tudi ime-nevai letošnji zadružniki kongres — I. svobodni kongres. Po otvoritvenem govoru je bilo izvoljeno častno predsedmštvo. Za predsednika je bil z burnim aplavzom Izvoljen te v. Tito, za predsednika delovnega predsedstva pa je bil izvoljen Dobosav Tomaševič, šumadinski kmet tz Uba. čeprav kmet. jc vodil skupščino pravilno in točno tor z do- brodušnostjo, ki ja lastna samo šumadineera. Po govoru ministra za industrijo in predsednika Gospodarskega sveta tov. Borisa Kidriča, čigar govor so spremljali z ovacijami. so govorili tudi delegati iz inozemstva. Govoril je tujH delegat iz Trsta, ki je po pozdravnem delu svojega govora orisal položaj in borbo pri nas. Niegov govor je bil sprejet z ogromnim izrazom simpatij za našo ljudstvo na tržaškem in goriškem. Po teh govorih pa. je kongres pristopil h glavni torki svojega programa tj. k sprejetju pravit in to takih., ki naj b), pomate vse jugoslovansko zadružništve v' mo" n o in neomajno zvezo. Namen zveze je pred vsem ta, da budno pazi. da se ne bi jugoslovansko zadružništvo pregrešilo proti svojim c snovnim načelom. da se ne bi pojavila v zadružništvu trgovsko kapitalistična stremljenja marveč, da bo ostalo dosledno svojim zadružnim načelom. V jugoslovatislcem, zadružništvu mera vladati duh prave ljudske demokracije. Delovanje vseh zadružnih zvez federo Inih edinic mora hiti povezano v Glavni zadružni zvezi, ki ho spivte-mata pobude in dajala navodila za njihovo uresničenje. Glavna zadružna zveza bo zagovarjala interese jugoslovanskega zadružništva v inozemstvu in se borila za demokratizacijo zadružništva povsod. Nalogo Glavne zadružne zveze ne bodo lahke, če pomislimo, do. je v Jugoslaviji nad 14.000 raznih zadrug. Najbolj razvito jo tudnv-noprodajno zadružništvo; temu sledi proizvodne, h kateremu spadajo tudi najnovejše teh zadrug, to je zadruge za skupno obdelavo zemlje, katerih je v Jugoslaviji okrog 350 z nad 100.000 ho om© zemlje in z nad 25.000 članov. Celokupen promet jugoslovanskega zadružništva je ogromen; v letošnjem letu je irnelo odobrenih nad 2 miliardi 138 milijonov dinarjev kredita. Jugoslovansko zadružništvo pojBStga tttjli pij načrtni gospodarski izgradnji novo Jugoslavije. Za opredelitev organizacijskih oblik zadružnih organizacij je važno predvsem: 1} da omogočajo in pospešujejo oslanjanje zadrug na državni gospodarski sektor; 2) da omogočajo in pospešujejo borbo proti špekulantskim elementom in špekulantskim pojavom v notranjosti zadružne organizacije; 3) da razvijajo inicijativo delovnega ti odst va na način, da bi zadruge izboljšale njegov položaj in zadovoljile njegove potrebe. V svojem drugem govoru na drugi dan kongresa jc tov. Boris Kidrič govoril o nalogah jugoslovanskega zadružništva in povezanosti zadružnega sektorja v hierarhi, sorodniki prvih, ki so se polastili upravnih in svetovalskih mest po bankah in velikih industrijskih in trgovskih podjetjih Njim so sledili manjši oblastniki s svojimi prijatelji in prijateljicami, ki so se v gnezdili povsod kier je bilo mogoče izvleči kako korist: zadovoljili so se 8 vsem. kar jim je nudilo kako ugodje. Bili so v tej deželi tudi ljudje, ki so so vzdrževali v potu svojega obraza. S svojim delom so ustvarjali čudeže in bogastvo, ki so se ga pa prilaščali novodcšll oblastniki Ustanoviti so si tudi močno zadružno organizacijo, ki sc. jo sami vodili kar pa ni bilo všeč novim oblastnikom Spremenili so to organizacijo na svoj način, pustili so ii ime. menjali pa način upravo, h kateri so se sami vscdli. Bilo pa ie še nmooo takih, ki bi radi prisedli toda ni bile- mesta za vse Nekateri so prejemali samo sinekure z nalogo. da se vsak mesec javijo pri blagajni in dobe izplačan določen jim znesek To so je dogajalo pri Delavskih Zadrugah ▼ Trstu. Danes pa je na čelu teh zadrug človek, ki najbrže niti no ve. kje so nahajajo prostori delavskih zadrug. Saj mu veriame-mo. da je prezaposlen, čenvav dobiva pokojnino pri bolmški blagajni, ki so mu jo dolorili fašisti, saj je član odnosno predsednik cane in še nekaterih drugih ustanov ter dobiva, povsod razne plače in nagrade. Seveda, tudi Delavske Zadruge mu redno vsak mesec iznbtčuiejo nagrado, naravno na njegovem domu. ker ta gospod se ne peti udi niti toliko, kot preišnji o-sovraženi vlastodržci. da bi sam prišel k blagajni Če imaš kako potreho od njega zaradi Delavskih Zselrng. ga ne smeš iskati na njihovem sedežu, marveč n* pređsedništvu cone in to samo v torkih in petkih od 17—19 ure, kjer moraš čakati na red ali pa v nujnih slučajih na njegovem domu. ko se pod njegovim predsedstvom visijo seje upravo Delavskih zadrug. Soje uprave so edino delo, Id ga vrši U veliki gospod, ki je odvetnik in se imenuje Pucchef Kd mondo. Bob polju obnove države. in izgradnje nove Pri zadnji točki dnevnega reda: predlogi, se je oglasil k besedi delegat iz Trsta. kT je podat izčrpno poročilo o težavah in zaprekah ki se stavlja jo na pot (Nadaljevanje na 11. strani) Jriletna pšenica Ni to noben čudež ali pravnica, temveč stvarnost. Od l. 1035. dalje zavzema triletna pšenica na ruskih jioljih vedno večji obseg, istega leta sp posejali v Rusiji prvih tisoč ha zemlje s to {Mravljično rastlino. Oh ko tun sedanje petletke mora ta vrsta pšenice zavzemati večino žitnih posevkov v Sovjetski Zvezi.’ - Kar pišem v tem Članku, ni sumo teorija, ki jo slišiš od lega ali onega predavatelja ati pa Čitaš v tej ali oni strokovni knjigi. Ne, to sem slišal neposredno iz ust človeka, ki se lahko ponaša, da je iakorekoč ustvaril triletno pšeinco in več drugih vrst krušnih rastlin. Kar velja Mičurin p sadjarstvu, to pomeni akademik Cicin za kulturo žitaric. Nikolaj Cicin je učenec ,jč(trodej-nikail Mi turi na, znanstvenik in voditelj nekega instituta za raz- iskovanje zrnatih kultur za srednjo in severno Rusijo; p njegovih laboratorijih dela čez 2500 strokovnjakov in 1500 tehnikov. Prišel je v Jugoslavijo z drugimi znanstveniki in umetniki VOKS-a (vsezvezno društvo za kulturno sodelovanje SZ s tujino) ter predaval v Beograda, Zagrebu in huli v Ljubljani. Znanstvenik Cicin je govoril o svojem ogromnem delu na področju križanja in selekcije rastlin, posebno pa o dolgem na-fwrnem delu, ki ga zahtevajo poiskusi, preden dosežeš zaželeni cilj. Zadat si je težko nalogo, da vzgoji tako pšenico, ki naj bi bila odporna proti mrazu, suši, poleganjtt in boleznim.. Znano je, da pšenica ne uspeva v severnih predelih in tudi ne v prevročih krajih. — Cicin si je rekel: „Zakaj ne bi jedli pše- nični kruh ljudje, ki živijo na severu in tisti, ki živijo v stepah in polpuščavuh juga in Azije?“ Zato je premišljeval in delal, križal domačo pšenico z, divjimi. rastlinami, ki so neobčutljive za mraz, sušo in bolezni. — Hotel je vzgojiti pšenico,' ki naj bi dajala tudi večji doprinos, do petkrat in celo desetkrat večjo žetev. Naša pšenica raste in rodi tako, kakor pred davnimi leti. podvržena raznim boleznim ih občutljiva za vremenske neprilike.. Toda rastline, ki se borijo same za svoj obstoj, so morale prestati dolgotrajne hlute preizkušnje in ohranile so se le tiste, ki so bde najodpornejše, medtem ko so neodporne izumrle. Cicin je izbral eno od najbolj razširjenih in trdoživih rastlin n n svetu sorodno pšenici ter jo križal z domačo pšenico; po dolgih poizkusih in delu je dosegel odličen uspeh. Hibrid ali nova pšenica ima lastnosti, ki odgovarjajo potrebam ruskega poljedelstva. tn sicer: odporna proti vročini in da bogato žetev, od- porna prod pozebi in mnogoletna. To so uspehi, kakršne so dosegli im vic z znanstvenim delom na svetu. Amerikami niso verjeli, da je nuigoče kaj podobnega, zato so jih Rusi povabili naj sc prepričajo na licu meta kol neverni Tomaži. Če imenujejo Mičurina čarob-nika sadjarstva, lahko imenujemo Cicina čarobniko žitaric. Kdor dela, mora imeti čudi uspeh, lir avi on. Ruski znanstveniki s Cicinom na Čelu so v resnici z upeham rešili svojo težko nalogo, ko so ustvarili 3 vrste nove penice: L Jara pšenica ali kakor pravijo Rusi „jari hljeb“, ki nikoli, ne poleže, niti ‘ se ji ne osiplje zrnje in je zelo odporna proti boleznim. Po kakovosti je prva na svetu in daje do 50 in vel q zrnja na ha. 2. Ozimna pšenica je odporna /moti mrazu, suši in boleznim. Klasje šteje do 80 zrn. 3. Triletna pšenica, ki jo seješ enkrat in žanješ skozi 3 leta, To je pšenica, kakršna še ni rosila na zemlji; zato je to tudi naj-večji uspeh Cicina in njegovih tovarišev. Ta pšenica je tako čvrsto zaraščena v zemlji, da jo težko izruješ z obema rokama. Cicin in njegovi tovariši so delali (udi poizkuse s križanjem azijskega ječmena elimusa $ pšenico, da bi dobili tak hibrid, ki bi bil primeren za polja azijskih IMljiuščav, ki se raz/jrostirajo med Altajem in Kaspijskim morjem. Takih pol puščav ima ZS okoli 50 milijonov ha — Devet let so križali brez uspeha in šele deseto leto jim je uspela, da so dobili prvi križanec — Cicin je prepričan, da bodo f najkrajšem času dobili svojo pšenico Kazahstan in druge azijske polpuščave. Veliki ruski znanstvenik je prepričan, da bo v kratkem nastala v rastlinstvu taka fiziološka umetna revolucija, da borno obirali grah, fižol in bob no beli akaciji, paradižnike na kakem drugem drevesu, sadje po Makamuk je prikimal, ker rib je bilo v izobilici. — In zahtevam dvoje sani: eno zame, drago za bobrove kože in ribe. Tudi mi moraš vrniti puško. Ako ti ti pogoji niso všeč, bodo v naslednjem hipu težji. Jakaga se je sklonil in nekaj prišepetal poglavarju na uho, nakar ga je ta vprašal: -—- — Kako pa se bom lahko prepričal, da je tvoje mazilo učinkovito? — Nič ni lažjega kakor to. Takoj me boš pustil, da grem v gozd... Zopet je Jakaga zašepetal nekaj na uho Makamuku, ki se je vnovič nekoliko obotavljal. — Če se ti zdi potrebno, — je nadaljeval Poljak, — pošlješ lahko dvajset mož za stražo... Toda nujno potrebno je, da naberem jagod in korenik, ki so potrebno za mazilo. Ko bo to opravljeno in ko boš pripravil dvoje sani in ukazal naložiti, na ene ribe, bobrove kože in mojo puško in boš nato določil šest mož, ki me bodo spremljali, ko bo torej vse pripravljeno, tedaj si bom namazal vrat z mazilom in bom položil svojo glavo na tnalo. Najmočnejši med tvojimi možmi naj vzame sekiro in naj jo zamahne z močjo trikrat na moj vrat. To lahko sam napraviš, ako se ti zdi... Makamuk je zijal od začudenja, ko je slišal, za kakšen poskus se je ponudil gusar. — Še nekaj, — je dostavil Poljak, — domenjeno mora tudi biti. da si smem po vsakem udarcu na novo namazati Vbàt. Vse je dovoljeno! — je zavpil Makamuk. ki je z veseljem soglašal. Subienkow je zatajeval radost, ki ga je prevzela. Bil je v tako brezupnem položaju, da je utegnila najmanjša ne previdnost uničiti njegov naklep. Zato je postal nesramen in rekel: — Ti si izrabil mojo potrpežljivost. Užaljen sem, pa tudi moj« mazilo ti jo sovražno. V zadoščenje mi moraš dati svojo hčer. To rekoč, je pokazal na neko strašno grdo dekle z enim škilastim očesom s podočniki, ki so ji štrleli iz ust. Makamuk je izgubljal potrpljenje, toda Poljak je ostal neizprosen. — Moraš sprejeti. Če se boš obotavljal, bodo moje zahteve vedno večje. Nastal je moreč molk, v katerem je Su-bienkovv pozabil na igro, ki jo je igral v deželi Skrajnega severa, in misli so ga zanesle v rojstno deželo in na Francosko. Med tem ko je gledal dekle z volčjimi zobmi, se je spomnil neke druge ženske, ki jo je spoznal v Parizu, mlado umetnico, ki je plesala in pela. Spomnil se je. kako je bila živa in dražestna. — Kaj nameravaš z mojo hčerko? — Z mano pojde ob reki navzgor. Žena mi bo in to je zanjo čast, ki je vredna mojega mazila. Mala Parižanka je lebdela Subienkowu pred očmi. Mrmraje jo zapel neko pesem, ki ga je ona naučila. Tiste srečne ure njegovega življenja so naglo šinile mimo njegovih, spominov. Ali zdaj jo bil on samo gledalec. Zdelo se mu je, da je nekdo drug to doživel, in podobe daljnjega življenja so se vrstile prod njim tako rekoč ločene od njegove osebnosti. Makamuk je tedaj prekinil. molk, ka se je Subienkow zdrznil. — Tudi to ti bodi dovoljeno. Moja hči' pojde s teboj ob reki navzgor. Toda domenjeno je, da ti bom jaz zadal tri udarce na tvoj vrat. — In po vsakem udarcu sc bom zopet namazal, kaj? — je vprašal Subienkow, ki se ga je po kratkem veselju polaščala globoka potrtost — Po vsakem udarcu se boš smo! namazati. Pojdi v gozd in naberi, Časar potrebuješ. Spremljala te bo četa mojih mož, da ne boš mogel uteči. Odločno Poljakove besede so prepričale starega poglavarja. Moral je biti uverjen O tem, kar je govoril, sicer ne bi mogel nastopiti tako zapovedujoče in postavljati take zahteve spričo smrti, ki mu je grozila. ---- ---- V spremstvu straže je Subienkow izginil v gozd. Makamuk in Jakaga sta med štirimi očmi nadaljevala pogovor. — Ko boš zvedel za skrivnost, se mora najti način, da ga spravimo s sveta----je Jakaga skušal vplivati na poglavarja. — Kako neki? — je odgovoril poglavar, — ako to sredstvo prepreči smrt. — Ta ali oni del telesa ne bo namazan in bo zatorej ranljiv. Tam ga bomo zadeli. Vzemimo ušesa. Prebodemo ga skozi in skozi s puščico. Ali pa v očf. Mazilo je gotovo preostro, da bi si mogel namazati z njim oči... , ' — Modro govoriš, Jakaga. Ako nima drugih čarovnij, ga bomo tako končali. Subienkow pa ni izgubljal časa z iskanjem. Pobiral je vse, kar mu je prišlo pod roko. Igle smrek, vrbovo in hrastovo skorjo. veliko množino jagod in semen, ki so jih morali njegovi stražarji kopati izpod snega. Vse je bilo dobro, še neka j korenin in zaloga je bila popolna. Nato so je vrnil v taborišče. Makamuk in Jagoda sta počenila polog njega in pazljivo opazovala, katere jagode in korenine je izbiral in jih metal v lončeno posodo, v kateri je nameraval pripraviti mazilo. — Dobro glejta, — je rekel Subienkow uslužno, — začel sem z malimi jagodami, nato sem del noter korenine in iglasto listje smrečja. To je vso!... Ah, nekaj sem pozabil. Še nekaj manjka. Človeški prst. Pridi. Jakaga, in daj, da t/i odrežem prst, Toda Jakaga je naglo umaknil roko in jo skril za hrbet. — Samo mezinec! — je prosil Poljak. Makamuk je ukazal: — Jakaga, daj mu prst. Jakaga je Upravičeno nevoljo vzkliknil: — Saj je dovolj prstov v naši bližini! Pokazal je na trupla kakih dvajsetih gusarjev. ki so umrli pod mukami. — Prst mora biti živega človeka! Bodi ti, kar zahtevaš — je rekel Indijanec. Stopil je h kozaku, mu odrezal prst in ga vrgel Poljaku prod noge rekoč: — Mož še ni umrl. Zalega! bo več od mojega, ker je veliko obilnejši. Subienkow je vrgel prst v lonec, v kateri je vrela voda, in začel peti čarobno pesem. Bila ie neka francoska ljubezenska pesem, ki jo je pel zelo svečano, med tem ko je mešal zmes. . Hipoma se je domislil in rekel; — Besede, ki jih izgovarjam, so nuj« no potrebne, ako naj bo mazilo učinkovito. V tem je njegova poglavitna moč.., In zdaj je vse narejeno. — Ponavljaj počasi te besede, — ga je prosil Makamuk, — da se jih naučim na pamet. — To pride šele po poskusu. Potem ko bo sekira trikrat padla na moj vrat. te bom naučil še te čarobne pesmi. — Kaj pa, če je mazilo slabo napravljeno in boš ti ubit? — je vprašal strahoma Makakuk. --------- Subienkow se je zasmejal. — Moje mazilo je nezmotljivo! Ne morem dopustiti, da podvomiš v njegovo moč! Sklonil se je nad lonec, ki ga je malo poprej potegnil z ognja, in nadaljeval: — Se je že ohladilo. Zdaj je pravi čas. Zdaj si bom namazal vrat in pel pri tem drugo pesem. v In z istim svečanim glasom je začel peti marseljezo.-Med petjem si je mazal vrat ,z ostudno mažo. Presunljiv krik je prekinil ta prizor. Bil je kozak, ki 'se je v njem prebudil poslednji dih silne življenjsko moči, da se je vzpel na kolena. Indijanci so prestrašeni kričali, toda težki Ivan se je v naslednjem hipu zvalil v sneg in se zvijal v zadnjih krčih silnega umiranja Spričo strašnega prizora je Subienkowu kri zalila sence in čutil je. kako ga zapušča samozavest. Toda z junaškim' naporom še je prema1 gal in zaklical: — Ukaži Indijancem, da bodo tiho, poskus se pričenja. Opravilo, ki te čaka, ni lahko. Vzemi sekiro in poskusi jo najprej na tem tnalu, da vidim, kako si močan. Makamuk je ubogal. Dvakrat jo spustil sekiro z vso močjo na tnalo in obakrat se jo globoko zasekala v les. — Dobro, — je rekel Subienkow. Gledal je obroč divjih obrazov, ki ga je okrožal. V tistem najusodnejšem trenutku je videl v njem simbol barbarske pre-graje, ki se je zagrnila okrog njega od dneva, ko ga je carska policija prijela v Varšavi. In ta pregraja se od takrat ni več odprla. — Vzemi sekiro, Makamuk. jaz pokleknem in položim glavo na tole tnalo. Ti pa udari. Toda pazi, da ne bo nikogar za tvojim hrbtom, ker pri odboju bi se ti utegnila sekira izviti iz rok. Ip z mirnim pogledom se je ozrl okrog sebe. Sani in šest mož za spremstvo so bili pripravljeni. — Kaj pa tvoja hčerka, Makamuk? Reci ji, da sede na sani, da bo vse pripravljeno za odhod. Tudi ta ukaz je bil' izvršen. Tedaj je Poljak pokleknil v sneg, sc naslonil na debeli štor kakor utrujen otrok, ki je na tem, da zaspi. — Zdaj udari! Smejem se tebi in tvoji sekiri. In dvignil je roko. Na dogovorjeno znamenje je Makamuk zavihtel težko sekiro, ki je z njo sekal drevesa tisočletnega gozda. Sekira je sinila v višini, kakor sine včasih mesec na morju, in je nate padla na vrat Subien-kowa. Jekleno rezilo je gladko presekalo meso in kasti in se globoko zasekalo v tnalo. Začudeno so Indijanci videli, kako se ie glava odločila od trupla in se zakotalila od tnala nekaj metrov proč. (Nadaljevanje na 10. strani) vvyvvvyvvvvvvYvvv>vvvvywvYvvvvvyyyv >rw>vvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvyvyvvvvvvvvvvvvv vvvvvvvvvv 13. Gledala ga je hladno in izzivajoče, rekoč: »Pravi čudež, da niste prevrnili peči!« Kriš je sledil njenemu pogledu in opazil v dragem kotu šotora železno pločevinasto peč. Zaduhal je kavo, se vnovič obrnil k dekletu in dejal: »Kaj me ne poznate? Tisti .čičeko' sem...« Tedaj ga je spoznala, oči se se ji zasvetile in vzkliknila je: »Nisem milila, da boste prišli tako daleč!« 14. Pri kavi ji je povedal, kako mu je imej Zvedel je, da se dekle piše Joy Gastell, da je stara Alaščanka in da se vrača domov z očetom, ki je bil po trgovskih opravkih v Seattlu....... Kriš je * šotora odnesel razne ugotovitve: da ima njegova znanka krasno ime, čudovite oči, da nima mnogo ve£ ko dvajset let, da je ognjevite nravi ter končno, da ni bila vzgojen* v pustinjah A laske. 15.- Jotwi Bellew je dohitel Kriša na poti proti jezeru Deep. Kriš si je oprtal 150 funtov in dejal stricu': »Zdaj se pa le pomeri z menoj, ti kremenova skala! Bomo videli, če si se res pital z medvedjim mesom. Teda John Bellew je zmajal ž glavo: »Staramo »e, staramo, Krištof...« »Saj imaš šele 48 let, kaj ne veš, da je tvoj oče * pestjo, ubil. moia, ko.je bil «tar Pb. let? Ob tetal,bePeth$ s« je stric grenko nasmehnil. • . ' tteluri- ^ ■ ; zaDimivih pogledov V RAZLIČNE VEDE Levili Iz slame 2e nekaj čas»*! so v inozemstvu na prodaj čevlji, napravljeni Iz ržene slame. Ta slama jc elastična. Tudi podplat in peta sta Iz slame in jo jc možno nadomestiti. Podplat se namaže še z me-Sanico celulozne in Javorjcvo moke, da postane trpežnejši. Ti čevlj* se dado pratif povoščiti in sc nosifo najmanj eno leto. Podplat se v tem času lahko Večkrat izmenja. Ce dva napravila Islo Konj premaga pod vodstvom spretne, ga jahača zapreke do 214 Skoku iž višine 5 m bi ne bila kos njegova o-kostnica. Miška se pa drzne skočiti z visokih drevesnih vej. Njeno telesce doti v zraku toliko odpora, da Ji skok ne škoduje "— Slon ne utegne napraviti najmanjšega skoka. Ce bi bila bolha, najtloliši skakač, slonove velikosti, bi si ne mogla dovoliti rekordnih skokov. Ugodno razmerje med telesno težo in poskočno silo je možno le v majhnem, NajveCje mesto New York V Newyorku je približno 150.000 Ircev več kot jih je v glavnem irskem mestu Dublinu. Večino newjorških policistov tvorijo Irci. Skupno število v Ameriki živečih Ircev znaša 12 do 15 milijonov, medtem ko žive v domovini le štirje milijoni, o •X» Znanstvenikom je končno uspelo odkriti skrivnost mumijskega sukna. Našli so tudi že postopek za izdelovanje takega sukna. Stari Egipčani so izdelovali sukno iz posebnih vlaken. Mumije so zavite že nad 5000 let v to blago, ki se v teku take dobe ni prav nič izprc-menilo. Vlakno, ramie imenovano, jc 8^ krat močnejše kot bombaž, 6 krat kot svila in 4 krat kot lan in konoplja. Dlago se prav nič ne skrči. Obleka iz takega blaga bi ti trajftla vse življenje. Preoblekel bi se samo za poroko ali po kaki avtomobilski nezgodi^ ki bi se je osebno udeležil. TettnlKa v starem Ulmu Stari Rimljani so umeli tehniko. Stanovali so v velikih hišah, podobnih našim modernimi hišam v velikih mestih. Nero je uporabljal dvigalo, ki ga je dvignilo,. v nadstropje. Bogatejši meščani so imeli parno kurjavo, ki ie prav tako prijetno grela ko naša. NajveCje odhrllje sfolefja Nek ribič je na južnoafriški obali ujel popolnoma neznano ribo. Preiskava Je ugotovila, da so te vrste rib živele pred 50 milijoni let. Bile so ribo iz morskih globin. Sedai preiskujejo na rib! tiste notranje organe, ki sc niso ohranili v okameninah. Odjemalci O priliki bližajočih se praznikov ie velika londonska tekstilna tvrdka opa. zovala svoje odiemalce in le ugotovila mnogo zanimivega v 2000 primerih, 90% ie bilo gospa in gospodičen. Zelo malo jih ie prišlo posamič. Večinoma so pri-baiale v spremstvu svojih prijateljic, te nekaj gospa so sprcmHali zakonski možje. Da bi bila prišla dva moška sku. pai nakupovat, ie bil zelo redek šiučai. Zenske so vprašale naiprej po ceni in so šele nato izbirale blago. Rekord jc dosegla gospa, ki ie rabila 25 minunt, da se ie odločila za ovratno ruto. Neki gospod sc ie mudil v trgovini le tri mi. nule i» pol in si ie kupil celo obleko. Vsaka tretja ženska sc ie mimogrede pogledala v velikem zrcalu. Ni bilo pa moškega, ki bi se bil le za trenutek "ustavil pred zrcalom, Amaconke Amaconke se ie imenovalo bojevito žensko pleme v grškem bajeslovju, ži. veče ob Pontu (Črnem morju). Ime izvira in črke a (privativum — brez) in macos — 'prsi. Mnoge med nilmi so si namreč okrnile leve prsi, da lih niso ovirale pri streljanju z iokom. Nenavaden poklic Po neki statistiki !c v Indiji 450 „pogrebnih riovežev”. Umrljivost ie v Indiji sicer velika toda le bogatini si lab. ko privoščijo, dà postane kak pogreb zelo šumna zadeva. Bogatini najamejo kratko malo takega rioveža, ki izraža z rio-včnjem svojo nepopisno in neutolažljivo žalost po izgubi osebe, ki io še poznal ni. Ti rloveži so prccc! dobro plačani. Nehaj rekordov Tovarnarji za otroško perilo v Chicagu so uprizorili tekmo, katera ženska utegne najprej poviti dojenčka. Zmagovalka ie rabila za to 29 sekund ,— E-najst narodov se je udeležilo v Los Angelesu tekme, kdo izpije največ piva v najkrajšem času. Zmagal jc Arabec, ki ie izpil 15 litrov v poldrugi uri — Pletenje je navadno žensko delo. Pri neki taki teki tekmi v Bostonu je pa zmagal moški — V Los Angelesu je snedel mlad prodajalec listov funt spage-tijev v 6% sekunde, v St. Paulu je pa požrl Dchmel v treh minutah in 50 sekundah 4 funte kislega zelja. Duh tofograllran Dr. ju Tuckeyn z vseučilišča v Illinoisu (ZDA) je uspelo fotografirati z ròntgenovini žarki duh različnih vrst sira. Tako fotografiranje je znanstvenega pomena. Ce zadenejo rOntgenovi žarki iz sira izhajajoče duhove, izpremenc posebne kisline sliko na fotografični plošči. Strokovnjak sklepa iz fotografije, Se li sir dober, kake napake ima, da se pri morebitnih napakah tako) lahko iz-premeni izdelovanje. NojveCja zvezda Po cenitvi zvezdarne Ycrkes v Williams Bayu, severnozahodno od Chicaga, Je zvezda v ozvezdju Voznika, z imenom grške črke epsilona naivečja. Ta zvezda je tako velika, da bi prišlo vanjo vse naše osončlc do poti planeta. Sa* turna. Sedemkrat prekaša *Ioslcj največjo zvezdo Antares v ozvezdju škorpijona, v kateri bi imelo prostor naše o* sončje do poti planeta Marsa. ma>uz, moìk fiaui&cL òlediti • • v . Tam, kjer ee združijo mejo držav Cocin-j cino, Annama in Kambodže, sem prvič na-| letel na manj&ine plemena »Moj« 5 To pleme je na zelo nizki stopnji kulture, j Opazoval sem moža in ženo, ki sta stopala j po poti; pomagala sta drug drugemu nositi | breme, poleg tega sta nosila na hrbtu iz j bambusa spleteno brento. Bila sta zelo malo j oblečena, ker je bila velika vročina: saj je S kazal toplomer v senci 40° nad ničlo. Mož { je imel okrog pasu privezan nekak pas, žena j je imela pokrit spodnji del telesa, zgornji je • bil pa gol. Kdo sta prav za prav bila? No j bi megel roči z gotovostjo: ali lovca, ali bo-j jovnika plemen, ki so že izumrla in so nekoč ; živela na obronkih annamskega gorovja. ITo-; tel sem to pleme dodobra spoznati, zato sem • sklenil, da ga bom obiskal. Toda imel sem ; smolo, kajti prišel sem ravno v trenutku, ko •so se selili. Njihova naselbina je ležala ob j jezeru, kamor so se vsak večer hodili napajat • sloni in tigri. Tukaj so živeli že štiri leta. • Ko som vprašal nekega farmarja, ki je v • bližini obdeloval polje, za vzrok njihove se-; litve, mi je odgovoril: »Seliti se morajo, ker j jim zemlja premalo obrodi. »Moja« so nam- • roč nomadi; nastanijo se vedno v puščavi. | kjer si postavijo hiše in obdelujejo riževa j polja; sejejo pa tudi pšenico in sadijo tobak, i Vendar živijo. v nekem kraju samo tako dol-. | go, dokler zemlja obrodi; potem pa gredo I spet v druge kraje. ; Njihova naselbina ni velika: šteje okrog 5 12 hiš, ki so pa precej prostorne. Dolge so j 20 metrov in so zgrajene na tri metre vlsc-j kih stebrih. Strehe pa so zgrajene iz posuše-j nega listja. Vse pa imajo samo eno odprtino, j in sicer vrata, pred katero naredijo nekaj ! stopnic iz bambusa. j V mojo čast je poglavar sklical z bobnom : skupaj pleme na trg in mi ponudil riževo 1 vino, ki ga je prej sam poskusil. Ker sem ! želel ostati v dobrih odnošajih z njimi, sem ! ponujeno vino sprejel. Teda piti sem ga mo-5 ral z nekakšno pipo. Vino je močno in podobno našemu žganju. Okoli poglavarja je bilo zbranih še 12 članov, ki so potem tudi dobili riževo vino. Po njihovih obrazih sem sklepal, da so bili zelo zadovoljni. Kar pa je čudno pri tem plemenu, je to, da imajo tukaj žene precej avtoritete; udeležujejo se vseh sestankov, kjer s prirojeno ljubkostjo kadijo vsaka svojo pipo in se tiho pogovarjajo. Videti je, da ukazujejo prav za prav samo one. M’Siao je samo navidezni poglavar, v resnici pa ukazuje njegova žena. če ona umre pred svojim možem, izgubi mož vso moč in ne more biti več poglavar. Otroci nosijo imo matere. Možje morajo, izpremeniti svoje ime takoj ko postanejo očetje. Zanimivo je, da sl žena izbira moža. Ona prosi svojega najbližjega sorodnika, da se sporazume , s starši bodočega ženina. Ta sorodnik si nadene posebno oblačilo in zaprosi ženinovega očeta za njegovo roko. Ženin seveda zardi... starši pa potem še razpravljajo o dragih stvareh. Ko se poročita, je mož prisiljen slediti ženi, kamor hoče ona. ' i 1 Dussari ■F KAKOsDELUJE avtomatični telefon / Vzemimo na primer majhno avtomatično centralo, ki ima sto naročnikov. Vsakdo izmed teh ima svojo telefonsko napeljavo, ki je potem zvezana s centralo. Če hočemo na pri-'ihor dva od teh naročnikov med seboj telefonsko povezati, zadostuje, da zveže centrala njuni telefonski liniji. Pa se vprašamo: kako je mogoče, da se lahko tisti, ki hoče povezati z drugo telefonsko linijo, zveže, ne da bi mu bilo potrebno povedati centrali drugo številko? To je mogeče samo zato, ker je v centrali nameščen takšen aparat, ki izvrši izmenjavo dveh linij in so imenuje »iz-menjač« (konektor). Sestavljen jc iz okvira kovinskih vreten; na teh so povezane telefonske linije po vrstnem redu, in sicer v deset vrst z desetimi številkami. V vsaki vrsti so zbrane linije desetih abonentov. Telefonsko napeljavo tistega, ki je klical, zveže ta aparat z žicami, ki tvorijo kontakt s premikajočim sitikalom; ta pa potem poveže vretena, ene z vreteni drage telefonske linije. Vzemimo na primer, da zavrti eden naročnikov številko štiri. Ko se plošča na telefonskem aparatu vrne na svoje mestc^ povzroči, da ste zavrti vijak za prekinitev in ta potem prekine v štirih kratkih intervalih strujo. Električni magnet, ki nadzoruje v centrali premikanje žic, vzdigne premikajoče se stikalo v četrto vrsto. Če zavrti sedaj naročnik še številko sedem, se bo to stikalo premaknilo do sedme številke v tej vrsti in na ta način bo naročnik zvezan z naročnikom, ki ima telefonsko linijo 47 in s katerim ho lahko nemoteno govoril. Poglejmo sedaj centralo, ki ima tisoč naročnikov. Ti bodo razdeljeni v deset skupin po sto V vsaki bd teh skupin bo lahko naročnilt zvezan z naročnikom, ki ima. telefonsko Kni-nijo 47. in s katerim bo lahko nemoteno govoril. l Poglejmo sedaj centralo, ki ima tisoč-naroči nikev. Ti bodo razdeljeni v deset skupin po sto. V vsaki od teh skupin bo lahko naročnik dosegel na isti način povezavo, samo da bo šel ves ta proces še skozi nov aparat, imenovan: »selektor«, ki. bo naprej spojil skupine od sto in šele potem se bo izvršila izmenjava linij. V centrali, ki ima deset tisoč naročnikov, bodo ti najprej razdeljeni v deset skupin po tisoč. In zopet se bo vršil isti proces. » Če pa število naročnikov prekaša deset tN soč v enem samem mestu, potem se pač ustanovi več central, od katerih bo vsaka imela deset tisoč naročnikov. Naročnik bo torej imel razen številke svojega telefonskega «parata tudi številko centrale, h kateri spada. >vYwvwyyvvvvvvvvwvvvvvvvwvwwvvvv>vywwv>>Vvvvvvvvvvvv>>vvv>>vvvv>^^ 16. Kriš je vsak dan preplezal 24 milj po grdih gorskih tleh. Bil je ponosen na svojo žilavost in počutil se je iz vret no; skrbelo ga je samo, da bi padel. Pot je namreč vodila po močvirju in vsaka gaz se je od hoje tisočerih nosačev spremenila v jarek, da so mondi neprestano načenjati nove stieze. Vprav so ee lotili nove, kp je Kriš reši! uganko, kako se godi človeku, ki pade n« močvirnata tla s 150 funti na plečih. 17. Do .ramen v blatu je Kriš pričel klicati na po- S&oč. Kttkhlii je zaslišal za seboj ženski glas. ki ga je iakoj spozna). . »Ako me rešite oprtnic, si bom že sam pomagal na noge!« Stcfuntna teža se je s piskajočim šumom pogreznila v blato. Kriš pa se je počasi vzravnal. »Krasna slika«, se je smejala gospodična Gastei!, ko je zagledala njegov z blatom pokriti obraz. »Oh!« je vzkliknila, ko ga je spoznala, »Saj to »te Vi, gospod., gosped.. Dimeč!« »Prisrčno se Vam zahvaljujem za Vašo pomoč in pa za svoje no-vo iriie«,'te odgovoril..»Od danes naprej j« moje‘imeDiftmč.k - --- 18. Mrzlega zimskega jutra sta' John in Kriš zviW odeje, da kreneta na pot. John Beilew se je že usmeril proti domu, ko mu je Kriš dejal: »Srečno pot, striček!« Stric ga je osupel pogledal: • »Kaj pa nameravaš?« Kriš je zamahnil z roko proti severu, rekoč: »Le oglej si sedaj svojega Dimača. Dobil sem delo. Prišel je gospod, pa me je najel za slugo. Grem jr. Dawson v dražbi dveh Pavlih in še enega sluge. John dolgo ni spravil besedice iz sebe, končno jd dejal: »No, ta je pa dobra!« »Po medvedje meso grem!« N Monet grofa JUontekrista Nekaj minut pozneje je stopil »grof« na obronek višino, preizkusil, uli so smuči dobro pritrjene, in sc spustili navzdol. Galja se je spustila za njim. V nekaj minutah sta bila na robu mesteca, ki se je začelo prebufatl V eni teh obrobnih hišic je bila partizanska javka, ki jo je vzdrževala Darja Prohorovna Maksimova, stala babica mestne bolnice, čeprav je nosila Darja Prohorovna že sedem križev, je bila še .prav živahna, ni pustila svojega dela in nikoli se ni pritoževala, da jo bolna Široki, dobrodušni ruski obraz, polna krepka postava, popolnoma sivi. srebrasti lasje, ki so zgolj poudarjali mladostni blesk njenih oči. zagorela rdečica še vedno gladkih in svežih lic so pričali o zdravi starosti, ki jè bila nagrada za prav tako zdravo, čisto in pošteno življenje. Darja Prohorovna ni imela svojih otrok, toda dobre polovico meščanov je sprejela pri rojstvu. Vse jo imela za svoje krščence in jih ljubila, kakor bi bili njeni otroci. Ni bila član partije, toda ko so Nemci' zasedli. Knsk in jo bilo treba Izbrati osebo za partizansko javko, je izbira padla na Darjo Prohorovno. Kc so ji sporočili to izvolitev in jo vprašali, ali je ni strah take naloge, ss je Darja Prohorovna samo nasmehnila in preprosto odgovorila: — Soveda, stvar je strašna. Toda ali ni ženskam strašno roditi? In vendar rodijo.. Strašno je, ali po-itrobno. Hladno jih je izpraševala o podrobnosti, se' dogovorila o načinu zveze, so naučila na pamet parolo, ker si jih ni marala zapisati, in rekla: — Hvala vam za zaupanje, ki ste ga izkazali staj-i ženski. Toga vam nikoli no pozabim. To je daskavo zame, kaj bi skrivala, zelo laskavo. Izbira je bila posrečena. Darja Prohorovna je odlično izpolnjevala svoje nove obveznosti. Bila jo sijajna kon-spiratorka. previdna in razsodna in vrhu vsega ni zbujala nikakega suma. Ko sta so Galja in »grof« pckazala na pragu babičine hišice, so je Darja Prohorovna ukvarjala pri peči z burkfami. Poznala je oba od njunega rojstnega dne, kljub temu pa se je pokazala docela ravnodušna in vprašala: -- Kolikšna jo temperatura porodnice? — Sedem In trideset in ena —- je odgovorit grof ; — Ali jo prvič na porodu? ~ Drugič — Kaj pričakujete: dečka ali deklico? ~ Roditeljem je to vseeno. Ta dogovorjeni dvogovor je Darjo Prohorcvno zadovoljil In povabila jo gosta v sobo. Tu jima je podrobno razložila vse mestne novico. Darja Prohorovna je povedala, da se Nemci zvečer ne upajo iz hiš, da se medna posadira no dopolnjuje in da Trubnikov še vedno stoluje na »magistratu«. Miškin jo je vprašal o usodi očeta Evtihija. Darja Mihajlovna je povedala, da Trubnikov ni izdal duhovnika iz strahu prod ljudskim maščevanjem. Vendar pa so bili meščani v skrbeh za očeta Evtihija in so ga zaradi večje varnosti drugi dan po pridigi pregovorili, da se jc odpravil na deželo k svoji omoženi hčeri. Med pripovedovanjem jc Darja Proliorr. vna hitro pogrnila mizo. vzela iz stare kredence posodo, prinesla iz kuhinjo kadeči so samovar, nato pa podala svojima g ostema sveže močnate narastke, marinirane gobo in ribe. ___; Galja in. »grof«, ki sta bila lačna od dolge poti, sta z velikim tokom pospravljala, vse te dobrote. Ko sta pojedla, so se posvetovali, kaj dalje. Sklenjeno Jo bilo, da zapustita mesto ponoči, ko so stemni Med fom časom jo Darja Prohorovna nameravala dohiti še kakšne vesli, gtarka je zaprla Galjo in »grofa« v hišo in šla po svojih opravilih. »Grof« se je hotel So sprehoditi po ulicah, toda Darja Prohorovna ga jo jezno z o vrnila in tako jo ostal, čeprav težko. Zvečer se jo Darja Prohorovna vrnila in sporočile, da .ie v mestu vse mirno. Nemška posadka jo vedno ista, y teku zadnjega tedna ni prišla v mesto nobena nova ,čcta. Poveljnik stanuje še vedno v starem stanovanju tn zvečer no gre rad iz hiše. Patruljno službo v mestu vršo Nemci, stražo na prostem pa opravlja po večini »ruska policija«. Peter in Galja sta si te podatke dobro zapomnila; nato sta počakala, da se je naredil tema, nato ata se previdno .odpravila iz mesta. Pozno ponoči sta se srečno vrnila k odredu. Tri dni pozneje, zvečer, je' župan Trubnikov zapusti! »magistrat« in se napotil proti domu. Ulice so Mie že prazne. Pod nogami je škripal sneg. Trubnikov je dvignil ovratnik, ker jo bilo zelo mrzlo. Na prodajnem trgu mu jo prihajala naproti dolga vrsta kmetskih vez. ki so bili naloženi s senom. Trubnikov je stopil k prvemu vozu in vprašal: — Kdo ste in kam peljete? — Do komandanta, seno peljemo po ukazu, — jo mirno odgovoril kmetski dečak, ki je hodil pc.leg voza na saneh. Sam ne vedoč zakaj, je Trubnikov posvetil z električno svetilko fantu v obraz. Že ga je hotel vprašat: po iz-kazilth ko so mu besede zamrle v grlu: pred njim je stal »grof Montekrist«. Se ni uspel črhniti, ko ga je »grof« omamil s strašnim udarcem po soncih. V hipu je bil Trubnikov zvezan in položen na sani pod kopo sena, od koder sta zlezla dva partizana. Tudi iz drugih sani dolgega sprevoda so začeli lesti partizani. V temno nebo jo z glasnim pokom zletela zelena raketa. Od vseh strani so so oglasilo strojnice, zaregljale avtomatske puške v kratkih presledkih, pokale eo ročne granato. Prestrašeni Nemci sc skočili na pol oblečeni iz šolskega poslopja, toda niso imeli niti toliko časa. da bi vzkliknili svoj običajni »Hitler kaput«, ker so bili že ubiti. Debeli komandant je skočil iz svoje vilo v samem spodnjem perilu z mazurko v rokah, toda tudi njega je partizanska krogla umirila za večne čase. Dve uri pozneje je v poslopju mestnega komiteta že zasedala trojka zaradi vzpostavitve sovjetsko oblasti v mestu. Predsednik trojke, komandir partizanskega odreda, je dal znamenje z zvoncem in kakor po navadi začel: — Otvarjam sejo. Ugotavljam sklepčnost. Postal je in se nehote nasmehnil: sklepčni so bili zares Kabinet, vso sosedne sobe, hodnik, vhodno stopnišče hiše so bili j)re-polni ljudstva. Na ulici je mrgolela silna množica. Od vseh strani so pritiskal zbirajoči se mestni stanovalci otroci so v grozdih viseli na drevesih. Poroko so praznovali dva tedna pozneje). Mlada porj-čenca Galja in Miškin sla sedela na častnem mestu velike mize, okrog njiju pa tovariši iz odreda. Dva dni pozneje sUi se imela zopet odplaviti v sovražnikovo zaledje, prej pa sta sklenila praznovati svatbo v rojstnem mesiti. Bistvih, ki je sedel poleg Miškina, jo v najvefjem razmahu večerje vstal in izpregovoril: — Tovariši! Dvigam kupico na sreče našega prijatelja in bojnega druga, ki smo ga precenili in vzljubili. Pijem na zdravje »grofu Montekrista«. — Dovolite mi trenutek, — ga jc nepričakovano prekinil Miškin Predlagal bi majhen popravek. Ni mogoče piti na zdravje mrtvih... Zakaj »grof Montekrist« je umrl v dimu in bojih Veliko domovinske vojne Njega ni več 'in ga nikoli no bo več. Ako pa ' hočete kljub tonni piti na moje zdravje, tedaj pijte na zdravje Petra Miškina. Galje Miškinove in rodbine Miškinih. Vsi so vstali in trčili s kozarci, ki sr. bili polni zlato-rumenega, iskrečega se vina. V pragozdovih Bolo Rusije sta Peter in Galja Miškina nadaljevala partizansko delo. Skupaj sta delala v odredu, skupaj sta hodila na izvide, skupaj sta se tudi večkrat udeležila partizanskih bojev. Tako je minilo poldrugo leto. Odred, v katerem sta Išla Galja in Peter, je deloval v rajonu Gomolja. Močvirnate, skoraj neprehodno hostc so bile sijajno pribežališče za partizane. V slehernem naselju, v sleherni vasi v vsakem večjem krnju je imel partizanski odred zanesljive ljudi, s katerimi je bil stalne povezan. Komandir odreda Gluhov jc bil že v letih. Zabuhlo lice je pričalo, da jo bolan na ledvicah. Galjo In Potrà jo vzljubil, kakor da bi bila njegova otroka. Njegov sin Sergej, ki je bil iste starosti s Petrom, je bil na fronti in Gluhov ni imel že đaviio nobenih vesti o njem. Zvečer Je običajno igral s Petrom damo, ali pa se je z njim menil o podrobnostih zadnjo bojno operacije. Pri tem je Opazoval Petrov pozorni iwgled, poslušal njegov glas in njegov nalezljiv smeh. Posebno mu je bil všeč, kadar ga jc videl zamišljenega in je pri tem tako smešno in otroško mršil obrvi. V takih trenutkih ga je spominjal na Sergeja. Peter pa jo čutil in cenil naklonjenost Gluhcva. Razumel je, da so komandirju toži po sinu, o katerem je Miškinu večkrat pripovedoval. ■Tosoni 1910. se jo partizansko delovanje poživilo. Dolge noči in blatno ceste sc omogočale nepričakovano napade na nemške prevoze in železniške, proge Peter se jc dobro izuril v razstreljevanju in je bil v odredu priznan strokovnjak za razbijanje železniških prog. Marsikateri nemški naloženi tovorni vlak je v tern času vrgel z nasipat po pobočju. Partizani so bili izvrstno povezani z mestnim prebivalstvom, od katerega so dobivali dobre informacije o železniških prevozih nemških vojnih potrebščin Zato so razstreljevali samo to, kar je bilo potrebno in kadar je Itilo potrebno. Nemška vojna žandarmerija in odredi gestapa so bili zmedeni in so si prizadevali razjasniti, odkod prejemajo partizani tako to-v-ne informacije, toda ničesar niso odkrili. Zadnje dni so partizani prejeli obvestilo, da so pripravlja prevoz nekoga tajnega tovora veliko vrednost». To so je dalo sklepati iz tega, ker so Nemci izredno močne zavarovali železniške mostove in nasipe na progi Minsk—Gomelj. Pomočniki gestapa so imeli neprekinjeno dežurno služilo na železniških postajali. Skrbno so" preglodali vse semafore, kretnice in pragove. Dan prevoza, zaradi katerega so bili izvršeni vsi ti ukrepi, sc držali v strogi tajnosti. Gluhov jo mobiliziral vsa sredstva, da bi zvedel, za kaj gre. Vsak dan je šlo na desetine partizanov in partizank na poizvedovanja, stopili so v stik z železničarii, toda uspeh jo bil vedno isti: odsek progo jo zavarovan in pripravljen kakor še nikoli, toda kdaj in s kakšnim tovorom so skrivnostni ešalon odpelje, ni bilo nikomur znano. -j Nemci so tako ojačili obrambo in stražo prožnega odseka Minsk-Gomelj, da ni bilo misliti na kakšno podmi-niranjo progo, zlasti ker so posebni nemški strokovnjaki vsakih štiri in dvajset ur dvakrat pregledali vso delo progo. Poleg tega so Nemci vpeljali neprestane leteče patruljo na avtoderezinah. Gluhov si je belil glavo, kako bi našel izhod iz te zagate. In kakor vselej v primerih, ki so zahtevali posebno iznajdljivost, se je obrnil na Petra. Presedela sta skupaj nekaj ur, obravnavala vse variante ter preudarila vse možnosti Naposled je Peter rekel: -j — Veste kaj, Ivan Scmjonovič! Če si midva še toliko razbijava glave tu. se ne bova ničesar domislila. Stvar je tak», da jc treba nekaj tvegati. Pošljite mene. —- Kam? —- jo vprašal Gluhov. — Ne vem. Treba je iti na mesto in tam odločiti. Po mojem mnenju je najbolje, če grem k izogibatiš'-u Skvor-covu. Tam jc samotno, bosta je poleg, tam se lahko skrivam nekaj dni. Med tem se mi morda posreči razrešiti uganko. Gluhov se jo zamislil. Peter je imel v bistvu prav. Žal mu jo sicer bik tvegati življenje enega najboljših ljudi, toda drugega izhoda ni bilo. — Ali poideš sam? — je vprašal in s tem povedal, da Petrov predlog odobrava. — Sam, — jo odgovoril Peter — En človek odveč Utegne biti preveliko brem: V dveh se je tudi teže prc- ' biti do tj». ■» Sklenjeno je bilo, da se Peter še tisti večer nnnoti sam v Skvorcovo. V teku nekaj ur, ki so mu ostalo ša do odhoda, je zavil v spalno odejo razstrelivo, izbral zase nekaj »madjark« — malih, sovražniku zaplenjenih min — in živila za nekaj dni. Galja. ki jo bila vajena, da jo je Peter vsakokrat vzel s seboj, se jo začudila, kol jo zvedela, da pojde tokrat brez njo.. Peter ji je obrazložil, zakaj ne more z njim. Priznati je morala, da ima prav. čeprav ga. je, slušaječ notranji glas, težko pustila samega na pot. Pozno ponoči je Peter prišel do Skvorcova samotnega izogibališča, ,ki jo bilo zelo oddaljeno od naselbin. Vlažna jesenska noč ju zavila v črnino hišico progovnega stražarja. Medla luč svetilko, ki so jo pogugavali rezki vetrovni sunki, ni mogla prodreti nočno teme, le v kratkih hipih se jo zableščal iz njo kos tračnico, so se pokazali mokri pragovi ali kupi gramoza, ki so bili namenjeni za popravilo proge. Peter jo prisluhnil: nekje v daljavi je vznemirljivo tulila sirena 'avtoderozine. To tuljenje je vedno bolj naraščalo. Kmalu so je zaslišal ropot bližajoče se drezinc. Pokazali sta so svetilki, katerih zelena luč se je v tomi svetila kakor oči divjih zveri. Peter je skočil v globok jarek, ki je bil izkopan vzdolž železniškega nasip», se iztegnil na njegovem dnu in so skoraj popolnoma potopil v mrzlo vodo. Drczina je prispela do izogibolišča irt 8o ustavila skoraj na tistem mestu, kjer jo ležal Peter. Sodeč po tem, da motor ni bil ustavljen, je bilo očivldno, da se drozina tu ne bo dolgo zadrževala. V dre/,ini so jo peljala nemška patrulja. Peter je razločno slišal nemške besedo, nato je sirena zateglo zavreščala. Klicali so stražarja, itit.ro jc stražar prišel iz hišice in eden Nemcev je govoril z njim v lomljeni ruščini: — Kaj je povega? — jo vprašal Nemec. Kaj naj bi bilo novega, gospod oficir? ~ je odgovoril stražar. Saj je šele ura minila, odkar ste bili tn, kaj na-j bi se zgodilo v tako kratkem času? Deževati i« prenehalo... ~ Ni Sol nihče tod mimo? i — Odkod naj bi se tu kdo vzel? Sami vidite, kako s»* motno je. No same človeka, niti volka ne vidiš tu. Opre-' sti, gospod, tu pač ni zavidanja vredno mesto... — Bodi na straži, to je zelo važen ukaz. Ako bp$ Se no 1x)š spal, boš dobil nagmlo, i .4 » Kako je s slovensko prosveto DO KorOŠkem ====.= Najhujše razočaranje je doživelo koroško ljudstvo neposredno po končani vojni, ko ae je s koroške slovenske zemlje umaknila zavezniška jugoslovanska armada-osvoboditeljica, ki je doprinesla tako težke krvave žrtve v boju za osvoboditev Evrope. Vendar je ostala tedaj še živa vera v pravičnost zaveznikov in njihovih armad, zato si pač nihče ni megel predstavljati, da bi preganjano slovensko ljudstvo ne bilo deležno pravičnega zadoščenja za prestane krivice. Prvič je postalo koroško ljudstvo pozorno ob povratku izseljencev v avgustu 'lanskega leta. Tedaj se je vidno omajala vera v pravičnost odgovornih oblasti. Kajti izseljenci bi bili prej verjeli v svojo smrt kakor pa v to, da jim bodo po zlomu nacizma evirali povratek na njihovo rodno grudo. In vendar: ko so prišli v domovino, jih ni hotela spoznati in svojo pravico do doma so si morali še enkrat priboriti. Potem pa je razočaranje sledilo "razočaranju: edino slovensko reprezentativno zgradbo v Celovcu — nekdanjo Mohorjevo hišo ki je je slovensko ljudstvo zgradilo dobesedno s svojimi žulji in ki je v vsem času zatiranja in boja koroških Slovencev za njihove pravice nudila streho slovenskim organizacijam — to pribežališče koroških Slovencev so zasedle zasedbene čete. K starim krivicam šo se začele nizati nove. Slovensko koroško ljudstvo je trdno zaupalo, da se bodo po zlomu nacizma vsaj pogoji za slovensko prosvetno in kulturno delo vidno popravili. Toda tudi v tej veri je bilo prevarano. Njegove nemške imperialistične miselnosti, ki je zlasti na Koroškem pognala globoke korenine, in opora, ki jo ta miselnost uživa pri zasedbenih oblasteh vnaprej izključujeta vsako izboljšanje prosvetnih razmer. Čeprav položaj za slovensko ljudsko prosveto na Koroškem zarasli načrtnega zatiranja nikdar ni bil preveč ugoden, si je slovensko ljudstvo s požrtvovalnostjo vendar ustvarilo vsaj nekaj najosnovnejših pogojev za Kulturno uveljavljanje Vsako prosvetno društvo je imelo svojo knjižnico, navadno tudi svoj oder z vsem najnujnejšim. marsikatera med njimi pa so imela tudi svoje prosvetne domove Nacizem je do kraja uničil vse pripomočke prosvetnega dela: predvsem vse slovenske knjige so izropali nacistični »kulturonosci«, jih deloma zažgali ali pa porabili za izdelavo papirja. Prav tako so uničili ali pokradli vse odrske pripomočke in izropali slovenske prosvetne domove. -• Dosedanja kulturna prizadevanja koroških Slovencev so pokazala, da Je s požrtvovalnim in vztrajnim delom — kljub nenaklonjenosti odgovornih oblasti — mogoče pijpmegati veliko težav in tudi z naj-proprostejšimi sredstvi doseči sorazmerno lej e uspehe. Ob vsej požrtvovalnosti pn ni mogoče premagati pomanjkanja slovenske knjige in slovenske pisane besede sploh. Slovensko ljudstvo na Koroškem je danes bolj kot kdaj koli v zgodovini umetno in nasilno oropano vsakega Rivoga stika z materinim narodom. Vzeta mu je možnost, da bi doživlialc utrip novega, življe-nia. ki preveva slovenski narod v mladi ljudski republiki. Koroški Slovenci sicer nagonsko čutimo, da je v teh letih dozorelo nekaj velikega, da si in naš nared priboril dostop v nov: boljši svet, čigar vrednost in pomen bomo lahko v polni meri doumeli šole v teku časa. Na drugi strani pa čutimo vso porazno idejno praznoto, ki jih obdaja v dragi avstrijski republiki, moramo doživljati, kako se z nekakšno otopelo doslednostjo ponavljajo vse stare, obrabljene metode raznarodovanja in ponemčevanja, kako se ob neduhovitem sanjarjenju o nekem »avstrijskem poslanstvu« na jugovzhodu Evrope obnavlja politika nasilja In načrtnega zatiranja, slovenskega ljudstva Isti u-čitolji, ki so na šolah še prod nedavnim zastrupljali nedolžne otroke s teorijo o »gosposki rasi« in »nadčloveku«, danes z drugimi, hinavsko prekritimi sredstvi odtujujejo našo mladino narodu. Če je otroka gnalo hrepenenje po materini besedi v šolo onstran meje, so ga po povratku domov zaprli in če se je učitelj-posteifiak »pregrešil« ter skušal slovenskim otrokom ob vsem pomanjkanju potrebnih sredstev nudili vsaj najpreprostejši pouk v materini besedi; so ga vrgli iz šole ali pa prestavili v nemške kraje. Preprost človek bi mislil, da bedo odgovorne oblasti smatrate’ za svojo častno dolžnost, da koroškim Slovencem pomagajo obnoviti njihove društvene knjižnice, kakor tudi pri obnovi osrednje slovenske knjižnice v Celovcu. V ta namen bi bil potreben neposreden slik z matičnim narodom, treba bi bilo ustanoviti v Celovcu slovensko knjigarno, kjer bi morala biti Slovencem na razpolago vsa slovenska literatura, ki je izšla pred vojno, v borb! in po osvoboditvi. Toda nič takega se ni zgodilo. Pač pa tudi danes — kakor v času nacizma"—r mod hišnimi preiskavami pri slovenskih antifašistih stikajo za sloven- skimi knjigami in jih jemljejo celo otrokom iz šolskih klopi. Na te razmere ne more zaenkrat bistveno vplivati ni t Krležev! »Agoniji«. Glej, skoraj bi bil izpustil Sonečko v Škvarkino-vem »Tujem detetu«...! In tolika drngth še. Pri gledališču sem »tiri ta dvajset let, v vsaki sezoni sem igral povprečno po deset vlog... kdo bi jih pomnil vseT Pa ni-k«r ne misli, da pojdeta po tridesetih leiih v pokoj! Zdaj sem še mlad in igrati hočem še enkrat toliko let kot. doslej! Pel sem tudi v opereti in celo v Operi, rad se spominjala operet. »Pri belem konjičku« in »Netopir«---Toda za moj razvoj in mej vzpon so bili odločilni trije možje, trita režiserji; dr. Branko Govella. ing. arh. Bojan Stupica in dr. Bratko Kreft. Vse kaže, da se bom lahko kmalu spet vsega posvetil same igri in režiji, kajti funkcije upravnika opravljam samo začasno. PREŽIHOV VORANC } «Borba na tujih tleh» Slovenski knjižni zavod v Ljubljani je izdal prvo knjigo sveje glavne knjižne serije, Prežihovega Voranca »Borbo na tujih tleh« (Ž28 strani). Podnaslov te nove knjige našega vodilnega pripovednika bo glasi »Evropski potopisi«. Medtem ko v zbirki »Od Kotelj do Belih vod« opisuje slovensko zemljo, je tu posegel v široki svet: Pariz, Orleans, Praga. Avstrija, Ru-munija, Norveška in še druge pokrajine se vrste pred nami, gledane ne skozi naočnike turističnega snoba, ki ]>otuje z Ba-edeckerjem v roki, marveč z zdravimi in radovednimi očmi borca za novi eocialni red. Prežih marsikje prihaja navzkriž z oblastniki vladajočega reda in gleda svet tudi skozi zamreženo okno zaporov; tako se eden najobšimejšfli spisov te knjige dogaja v prosimi praški jetnišnioi na Pan-kracu. Zato srečuje na svojih poteh vse drugačne ljudi kakor običajni potopisci; s svojo živo pripovedi riško besedo nam tako nazorno opisuje originalna opazovanja in srečanja, da se nam zdi, kakor da beremo povesti. * v tà prehod: »V njih srcih so se nabrale želje mnogih prednikov, ki so skoraj že pozabili na zemljo. Nikdar niso vedeli, kaj je prav za prav to: »naše«, a' zdaj so je porodile, da so občutili pomen te besede. »Naše«, tp pomeni lažje življenje, po »nar šem« raste kruh.« Ta motiv delitve zemlje je porodilo, da so občutili pomen te besede, saj ga najdemo v »Težakih«. »Življenju«, »Osi življenja«. »Režonji na svojem« in še kje, tako, da imamo tu in tam vtis. da se jo avtor zaradi njega celo ponavljal. S tem osrednjim motivom, ki ga je Kranjec očividno izbral z namenom, da nam prikaže prehod iz starih v nove razmere in tako postavi svoje zgodbe na široko družbene osnovo, pa se veže pri njem vprašanje zemlje in človekovega odnosa do nje. Torta čeprav rešuje pisatelj to vprašanje zdaj bolj romantično (n. pr. v »Življenju«), zdaj zopet bolj realistično (n. pr. v »Osi življenja«). pa vendarle povsod čutimo njegovu» veliko ljubezen do zemlje in do vsega kmečkega, kar se močno vidi tudi iz opisov prirode in poljskega dela, ki spadajo mel najlepša mesta v njegovih spisih. »Zemljo je treba ljubiti, ljubiti blazno, kakev samega sebe«, pravi pisatelj £e v enem svojih začetnih del. A ta misel o veliki vfednosti, ki jo predstavlja zemlja, se staino spovra-ča kot ideja vodnica v njegovih novelah, povestih in romanih. To se vidi tudi iz njegovih zadnjih dveh knjig, ki sta izšli že po òsvobojenju, le da se je v teh najnovejših spisih ta misel povezala z idejo po svobodi in njeni nenadomestljivi vrednosti. »Tihožitja in pejsaži« sc knjiga o trpljenju slovenskega ljudstva v letih vojne. Tokrat jc šel Iz Prekmurja v ves slovenski svet, s katerim je preživljal tragedijo okupacije. Roman »Pesem gora« pa je slavospev slovenskim goram, kamor se je v krvavih letih vojne zatekla slovenska domovina in ki so tako postale zibel srečnejše bodočnosti slovenskega naroda. Nič manj zanimiv kafkor zunanji časovni in družbeni okvir njegovih zgodb pa ni notranji svet njegovih ljudi. Ti ljudje so resda preprosti, celo povprečni, vendarle pa so njihove usode tesno spojene z usodo zemlje, ki jih je rodila. Kranjec pesebno rad podčrtava dve potezi prekmurskega človeka: vdanost v usodo* in neko razdvojeno nihanje med resničnostjo in sanjami, med tem. kar je in kar imamo, pa med tem, kar naj bi bilo in po čemer hrepenimo. Tako srečujemo mod njegovimi »junaki« poleg ljudi, ki ec o-klepajo zemlje in vidijo v vsakdanjosti življenja hkrati njegovo nujnost in vrednost tudi nemirne sanjarje o »sreči«, katero menijo videti bodisi v ljubezni, bodisi v pesmi ceste, ki jih kliče in vabi neznano kani: Priznati moramo, da ima Miško Kranjce pri izbiranju in opisovanju takih tipov srečno roko. Mnogo manj pa nas zadovolji, kadar rešuje globlja življenjska vprašanja. Deloma gre to na rovaš njegove ljubezni do zunanje življenjske površine, do gole fabule, deloma pa je ta posledica dejstva, d« včasih v svoje Prekmurce rad vtihotapi nekoliko svojega gledanja. ki se ponekod paič razlikuje od splošnega ljudskega naziranja. Ta način geriovo škoduje tudi njegovemu realizmu, ki mora biti slej ko prej verna podoba! življenja. Zato tudi vidimo, da je Mišk« Kranjec najboljši tam, kjer riše življenje, kakršno je, z vsemi njegovimi lepotami in strahotami. Med njegova najboljša dela moramo šteli »Težake«. »Življenje«, »Os življenja«, »Pesem ceste«. »Kapitanove« in »Povest o dobrih ljudeh«. Protv iako so prave mojstrovine nekatere njegove rio-vota. n pr. »Na valovih Mure«, ki je izšla v zbirki »Sreča na vasi«, ali pa' »Ja* boni pa zde j tako sani« v zbirki vriho-zitia in pejsaži«. Med boljše Kranjčeve spise spada končno tudi »Prostor na soncu«. med najodličnejše strani tega romana le trebai šteti vsekakor pisateljevo poznavanje otroškega »veta. ▼odrih LJUDSKI ZDRAVNIK 1NSUL1N IN SLADKORNA BOLEZEN V času vojne smo gotovo vsi slišali, kako obupno so bolni na sladkorni bolezni iskali insulin in kako so razni špekulanti služili denar z izkoriščanjem nesrečnih bolnikov; to zdravilo jo namreč nujno potrebno za zdravljenje sladkorne bolezni, pomaga bolniku, da živi in dela, brez njega pa bi propadel. Lahko rečemo, da je odkritje insulina in njegovega delovanja eden najlepših u-spehov medicine naše dobe; človeštvo razpolaga s tem sredstvom komaj 25 let. Kaj pa je insulin? Insulin je hormon, torej produkt žlezo z notranjim izločevanjem; ta žleza se imenuje trebušna slinavka (pancreas), leži v trebušni vctlini, v svitku, ki ga tvori dvanajstnik in inm podolgasto, kolini podobno obliko. Trebušna slinavka je žleza, ki izločuje tudi navzven, in sioer v dvanajstnik; njen zunanji izloček je slinasta snov. ki vsebuje mnogo fermentov, to je snovi, ki pomagajo presnavljati škrob in sladkor, beljakovino in masti. Manjši del trebušne slinavke izloča naravnost v krvni obtok svoj produkt — insulin; če. si pod mikroskopom ogledamo trebušno slinavka, vidimo v njej otočke posebnih celic, ločene od ostale žleze in gosto prepletene z žilicami. Ti otočki, ki jih imenujemo Langerhansovi otočki, tvorijo insulin. Modema medicina se je dolgo trudila, da bi razjasnila točen pomen teh otočkov. Minkowski in Mering sta leta 1880 popolnoma odstranila psu trebušno slinavko in dokazala, da je to povzročilo težko sladkorno bolezen. Scobelow je pozneje pod-vezal izvodilo slinavke in s tem onemogočil, da bi se njen sok izlil v dvanajstnik; sok, ki prebavlja beljakovine in masti, se je nabral v veliki količini v žlezi, ter jo prebavil: vendar pa se ni razvila sladkorna bolezen, ker so ostali Langerhansovi otočki, ki sc polni krvnih žil. Ti poskusi so pokazali Bantingu in Bes tu pravo pot in leta 1921. so v Kanadi pridobili prvi insulin. Kako deluje insulin v našem organizmu? V krvi imamo določen odstotek sladkorja;'ta mora biti stalen, kajti njegovo zvišanje ali pa tudi znižanje povzroča zelo važne motnje. Če je sladkorna količina v krvi stalno zvišana, govorimo o sladkorni bolezni, za katero so značilni: velik glad, velika, žeja, pa prekomerno izločevanje urina; če pa je sladkorna količina v krvi stalno znižana, postanemo nemimi in slabotni, pojavijo se krči in kopčno nezavest. Insulin predstavlja neko kontrolo nad sladkorjem v krvi; če zdravemu organizmu vbrizgamo v kri insulin, mu znižamo krvno količino sladkorja, če pa boluje organizem na sladkorni bolezni in ima torej zvišan sladkorni odstotek, mu ga insulin zniža na normalno količino. 2<ùiamuld uuetavalec Tovarišica F. R. mi je pisala prav žalostno pismo. —; Stara sem komaj dvajset let, in ko se ogledujem v zrcalu, se mi zdi, da sem kar čedno dekle, a si vendar fanta ne morem najti. Fantje sicer radi gledajo za menoj, a vsak gre z menoj 'dvakrat, trikrat; polem sc me začne izogi-batti. V začetku nisem razumela vzroka toga, a prijateljica mi je povedala, da mi zelo neprijetno diši iz ust. Zato se obračam 'do tebe, da mi pomagaš. Barva oči zavisi samo od zenice. Zenica je, zelo majhna okrogla kožica, ki ima v sredini odprtino, punčico. To kožica ima isto vlogo kot diafragma pri fotografskem aparatu; in sicer je ta diafragma zelo občutljiva za vsako najmanjšo izpremembo svetlobe. Zenica je sestavljena iz dveh neenako debelih plasti, ki ležita druga na drugi. Notranja plast je zelo tanka in je navadne črne ali rjave barve; razen tega ima tudi ogromno barvila nc glede na to, ali so oči svetle ali temne.- Barva zenice pa zavisi od zunanje pltol', ki je še bolj (anka. saj jo merimo lahko samo z desetinkami milimetra. Površina te plasti in pa količina barvila sta pri vseh ljudeh različna; razlikujeta se celo pri vsakem očesu. In ravne površina te plasti in pa jakost pigmenta odločata o barvi oči. Odgovor: praga tovarišica, vse kar vem, ti povem, da ti pomagam kajti rea ni lopo, da je dvajsetletna punca brez fanta! Le poslušaj! Največkrat so vzrok neprijetnega »duha« piškavi zobje ali njihovo nezadostno čiščenje; torej kupi si takoj dobro zobno ščetko in »parfumirano pasic« ter si dobro umij zobe; ako pa ti je zobozdravnik izjavil, da so zobje zdravi in te neprijeten duh ni zapustil, potem to pomeni, da ne prebavljaš dobro; glej torej, da odpraviš stipso ali zaprtje z odvajalnimi sredstvi, da se ne prenaješ in da držiš primerno dijeto. Opozarjam te tudi, da se za vedno od-rečeš čebuli in česnu. — Torej dekle, korajžno na dele! Čim boš odpravila omenjeno nevšečnost, se gotovo nihče ne bo več branil tvoje družbe! Miklavž pripravlja Posteljico za punčke- lahko s prav majhnim trudom in brez izdatkov naredimo sami doma. Iz trde lepenke ali tanke deščice urežemo tako velik krog, kakor veliko želimo imeti zibko. Ko smo cb straneh odrezali tečaje, kakor vidime na sliki štev. 1. izrežemo še dno zibelke in ga z ročnimi žebljički pritrdimo na točaje. Nato izrežemo iz lepenke ali lesa še primerne strani- ce in končnice, kakor nam kaže slika štev. 3, in jih zlepimo ali zbijemo skupaj t.er pritrdimo na dno. K zglavju potem pritrdimo kos žice, ki jo cb tretjini dolžine zibke zavihamo nekoliko navzgor, kakor vidimo na sliki. Iz svetlega enobarvnega ali rožastega blaga urežemo primeren naborek in ga pripnemo ob zgornjem robu posteljice, /a baldahin prepognemo blago in preši jemo dvakrat kakih 3 cm pod vrhom, da imamo tudi na vrhu majhen okrasek. K taki posteljici pripravimo Se nekaj posteljnega perilca in odejico in pa moreta spalno srajčko za punčko. Beljak v gospodinjstvu in zdravilstvu Kadar zavezujemo kozarce^ marmelade in drugega vkuhanega sadja, namažemo papir a beljakom, položimo čez odprtino kozarca in kot ponavadi trdno zavežemo. Beljak'sc stekla prime in prepreči dohod zraka. Kadar strgamo boljšo obleko in smo v skrbeh,'kako jo bomo zakrpali, da se no bo poznale, obrnemo obleko narobe, namažemo strgani del z beljakom, položimo nanj Svetle oči če jo v znanji piasti ^zenice malo pigmenta. pa čeprav je njena površina večja, se svetloba, ki pade ha zenico,- tako odbija. kot to vidimo na tenki plasti ledu, ki se naredi na lužah. Če gledamo na primer tako luže, se nam zdi, da se njena gladina kar topi v mavričnih barvah. Površina plasti zenice, kjer se ta pojav dogaja, daje žepiči svctlozeleno ali pa svetlomodro barvo. Temne oči Če je zunanja plast zenice zelo bogata na pigmentu, se taki pojavi križanja svetlobnih žarkev -ne morejo dogajati. Svetlobo .ki pade pa zenico, pigment popolnoma vpije; tako izgledajo oči temne, in sicer toliko-bolj, čim bolj je^ta plast gosta. Če ima ta plast preveč pigmenta potem izgleda površina zenice gladka, nepredirna in žnmotna. Prešita pernica je nedvomno najbolj praktično pogrinjalo. Pernica je narejena iz štirih delov, iz štirih dolgih blazin, Vsaka blazina je dolga 1.70 m in široka najmanj 25 cm. Ce zložimo skupaj te štiri blazine, dobimo 1 meter širine, kar popolnoma zadostuje za srednje močnega človeka. Te blazine moramo napraviti iz finega nankinga, pa tudi iz starih pernic. V tem primeru iie delamo blazin, temveč blago trikrat sešijemo po dolgem ih enkrat po sredi. Tudi posamezne blazino prešijemo enkrat po sredi, na konceh pa pustimo odprte, da bomo lahko nasuli vanje perje, če imamo širše blazine, tedaj lahko blazine še enkrat predelimo, tako da imamo v vsaki dolgi blazini 4 dole. Ko smo nanking tako pripravili, začnemo polniti s perjem ali pubom. Najprvo razdelimo- perje na toliko delov, kolikor jih bomo napolnili, da bo krpico Istega blaga in potikamo z vročim likalnikom. Ponavadi zabriše tako popravilo vsako sled pretrgane niti. Razbito lončeno posodo ali odkrušene lončene peči popravimo, če namažemo razbita mesta z mešanico, ki smo Jo napravili iz beljaka in moke. Čim močnejša bo vročina, tem trdnejša bo zmes Razbito porcelanasto posodo popravimo, če zmešamo prah zmletih morskih školjk z beljakom, namažemo poškodovana mesta, jih združimo z odlomljenimi koščki, povežemo in počakamo, da se dobro posuše. Če je gorčični obliž pomešan z beljakom, se nam ni treba bati. da se bo pod njim vnela koža, kar se drugače tako rado zgodi. Če položimo preko bolečega tura tanko belo kožico, s katero - je podloženo jajce, bolečine zelo olajšamo. Če popijemo pri hripavosti vsako uro žlico beljaka pomešanega z limoninim sokom in sladkorjem, hripavost močno omilimo. Če stepemo beljak, žlico sladkorja, ščepec jedilne sede in nekaj zrnc soli, dobimo dobro kremo, ki jo s posebnim tekom užijemo s kuhanim sadjem. Če stepemo beljak in mu dodamo nekoliko dobre marmelade, imamo jake okusno kremo, ki jo postrežemo k kaki bolj suhi močnati jedi. Terpentinove skrivnosti Terpentin je dobro sredstvo zoper molje. Vsak mesec namočimo krpico v terpentin in jo obesimo za nekaj dni v omaro. Opazili bomo. da v naših omarah nc bo nobenega molja več. Črne svilene nogavice bodo obdržale lepo barvo, če jih namočimo v topil vodi. kateri sme dodali nekoliko terpentina. Če -kanemo nekaj kapljic terpentina v vodo, v kateri bomo izpirali porcelan ali steklo, ga bomo hitreje in lepše obrisali. Za revmatizem in trganje napravimo tz terpentina- učinkovito mazilo, če zmešamo po 59 gr zdravilnega terpentina in kafrnega olja ter 100 gr olivnega olja. S tem mazilom masiramo bolni ud po topli kopeli. Mazilo hitro ■ vtaremo v kožo. zavijemo bolni ud v bombažasto volno (flanelo) in gremo v postelje. K bolnemu udu pritisnemo tudi steklenico s toplo vodo. Ofe; novorojenčkov Zunanja plast jo pri novorojenčkih zelo tanka, notranja plast pa vpija svetlobo, ki pade na zenico. Zato so oči novorojenčkov vedno temnomodre. Toda površina to plasti se veča. zato se barva oči izpremeni. Očegni pigment narašča vsako leto in doseže maksimum pri 15 lotih starosti; takrat dobi zenica svojo stalno barvo. Pri starejših ljudeh pa začne pigment pojemati in zato njihove zenice zbledijo. Madeži v zenici Na dnu zenice se skoro vedno pojavijo madeži različnih barv. Te madeže povzroča pigment, ki se nakopiči na nekaterih mestili. Barva zenic je torej različna — celo dve zenici nimata popolnoma enake’ barve. Nekateri učenjaki in talco imenovani »zdravniki« so hoteli dokazati, da se lahko po zenici spoznajo bolezni. Vendar so zdravniki dokazali, da je to stališče zgrešeno in da se s pomočjo zenice ne mor« postaviti nobena diagnoza. vsaka blazinica vsebovala enako količino perja, nato napolnimo tiste štiri oziroma 8 blazinic, ki so ob srednjem šivu in takoj sešijemo na stroj. Potem napolnimo še zunanje blazinice in sešijemo skupaj tako, da imamo kak cm širok rob. v katerem ni perja. Ta reb potrebujemo pozneje, ko šivamo skupaj pernico in prevleko. Perje mora biti natančno stehtano. Vsak Predel mora dobiti dj? grama enako perja ali puha. Pernica ima 4 dolge blazine in blazina ima 4 predelo. Perje moramo tedaj razdelili na 16 delov. Eno šestnajst,inkci perja damo v prvi predel in ga potisnemo proti srednjemu šivu, kar nam daje možnost, da lahko lepo prešijemo na stroj. Nanking je treba šivati s tanko iglo in z gostimi vbodi. Skozi velike luknjice, ki jih pušča za seboj debela igla, perje uhaja, kar je zelo neprijetno. Za pernico označene velikosti potrebujemo okrog 2 Ug navadnega kokošjega perja. Čim boljše je perje, lem manj ga potrebujemo, Za pernico iz finega puha potrebujemo samo 1.50 kg In ko smo tako pernico naredili in jo-dobro očistili perja, jr. vtaknemo v prevleko. Za prevleko potrebujemo prav toliko blaga kal>or za pernico. Biti mora za 1 cm širša in daljša kakor so blazino skupaj. Če je blago široko 1 m 10 cm, potem ga vzamemo dve dolžini, če pa Je ožje, ga moramo vzeti tri dolžine. Blago je treba najprej na ozkih koncih zaroXiti, nato prevleko sešijemo na obeh straneh po-drlgern, potem pa še prešijemo točno posredi in podolgem, nato pa še vsako polovico enkrat po sredi, da dobimo skupaj 4 predele. V te predele vtaknemo blazine in jih na koncu skupaj's pernico sešijemo. Če bi jih ne sešiti skupaj- s prevleko, bi st blazine zvile in bi imeli, p i vratu prazno prevleko. Pri takih pernicah pa, ki smo nanking samo presili in napolnili perje, pa napravimo neprešito prevleko V takem primeru bi bilo dobro, da bi na rob pernice prisili male gumbke, na prevleko pa bi v isti razdalji napravili male gumbnice, kamor bi jo zapeli, da bi ne drsela dol. Kadarkoli se nam prevleka umaže, pernico na. konceh odpremo, potegnemo v "n blazine, jih dobro prezračimo in preson-čimo ter' jih čez poletje spravimo v kovčeg ali škatlo. Take »klobase« vzamejo kaj malo prostora. Prevleko previdno operemo in jo spravimo mod drugo perilo v c maro, kjer naj čaka jeseni Kako prijetno je potem, ko nastopi mrož in prinesemo blazine na sonce in zrak in jih zopet zašijemo v že pripravjleno čisto prevleko. Za prevleko jo treba izbrati vedno samo mehko blage. Če blago pri nakupu ni mehko, ga je treba takoj oprati, da se zmehča. Tudi s*o nicromo prepričati če je blago, ki srno ga izbrali za prevleko res pralno. Suetoualec . Vsako mesit se Ba.iboije obran; dva do tri dni sveže, če ga .povaljamo v olju. 7..i 1 kg mesa zadostuje slabe pol žlice ojj-i. Meso postane v o'ju urblm in izredno s čpo. Garnirani svinjski kotlet ali zarebrnico potolčemo, nasolimo in jioia.jurr.o v olju in pustimo v njem dio uro. prod nadaljnjo uporabo jih povaljamo v drobtinah jn j>u, stimo Se četrt, ure v istem olju. Nato jih na masti ati olju jepo romeno opražimo r.a Obeh sliancli. 1‘rav tako pripravimo tudi zrezke goveje pljučne pečenke (Nadaljevanje s C. strani). Molče so strmeli od čuda pred seboj in v glavah se jim je zabliskalo spoznanje, da čudežnega mazila v resnici nikjer 'ni. Ko pa so jasno doumeli, da jih jo Subienkow v zvijačnosti prekosil in da je med vsemi ujetniki samo on utekel mukam, so prasnili v divji smeh, ki je čudno odmeva! v zraku. — —; Ponižani Makumuk je obstal s povešeno glavo, •spričo smeha, ki jo premagal niegnvo ljudi, je poglavar uvidel, da je njegovo dostojanstvo padlo. Vedel je, da ga ne bodo več imenovali s slavnim imenom, njegovih prednikov: Ma-kamuk. Od zdaj naprej bo samo »Odsekana glava«. ' — Glas o tern, kako ga je tujec prezvijačil m osramotil, ga bo spremljal do groba, z Siril se bo od ust do ust, od ognjišča do ognjišča, cd rodu- do rodu. In ko se bodo rodovi sestajali spomladi o priliki sklepanja kupčij, bodo prišleci glasno poizvedovali »vpričo njega: — Kdo je torej »Odsekana glava«? In vsi bodo odgovarjali: . —1 »Odsekana glava« je tisti, ki »e if imenoval Makamuk do dne, ko .1« o bil predlog, da kongres pošlje protestni brzojav velikim štirim v New York v smislu podanega poročila. Vsi delegati so dolge časa ploskali Trstu in Gorici. Po petju državne himne je predsednik kongres zaključil. Vsi prisotni, so se razšli h prepričanjem, da so se na tem kongresu položili zdravi temelji jugoslovanskemu zadružništvu in da bodo na prihodnjem kongresu, prihodnje loto. čuli o plodovih in uspehih dela na zadružnem polju, ki bo zadovoljivo za vse narode Jugoslavije Tudi mi primorski zadružniki želimo jugoslovanskim zadružnikom mnogo uspeha za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. Naj živi svobodno jugoslovansko -zadružništvo! Piha v veselje in zabavo poštenim, in v žalost in jezo onim drugim Volitve V.: Kucd huodcš, da te ni vit vre ane tri tjedno? M.: Nrprej riječe — dbrdan! Jest ne znan kadaj te bn kej navado. Nemš nobijene krjance. Ne buode ku tiste naše odborneko, ke mislejuoa. da jem Jjuo pala kruona z slave, če be to pazdrou-lo kukr Se šika...! V.: Dbrdan no! Sej jemš prou, smuo ratale ku devje... Ma kaj sil te tou pavet? Aa. ja čuj, Tone mo je pravo, da suo se tn une pi giornale segurno kej naprdnle Zatu, ke smuo une bunt malo pr-jeveč ošlijale... Znaš, ke se unu piso u Tednek...! M.: Čcgou Tone?? V.: Tone, ta s Filiigo! Tone, ga no paznaš?? Tone uod Tonata, tuontouga sin — pej! Sej ga paznaš ... M.: Aaa. uan! Sej ga nekuole ne videš, do be jemo cajtnguoa u ruakah .. Praiva roje.. V.: Nekn slabe noie se Miče..l Kaj te je? Sej je taku lepa žrna-da dns! M.: Uuu.. Fuiiij.. Se matr., use ukjep!! V.: Kaj so ustou z levuoa. al te je ta stara kej drijegania?? M.: Štufff sn, da te ne muoreh pavet... V.: Sej smuo use Stufe, ne samo ti.. Burja je začijela žvižgi.. Mrjez je tc. Ni mrve sena.. An-ga palena drv, jen tiste dvoj lire ko zaslužeš, te ne zali ježe juoa nauka za špožuoa... M.: Eee, kaj tisto..! Če ni-smuoa krepale tuo ujskuoa ne bmuoa tuđe zdej ku te zmijom kšna strela kej prti: zdej pastuoay zdej ciikr. zdej plahte... Ambi te dajuo Šindakate, ambt Leatn, ambt papeš.. Bašta jemet šcl-dc..! V.: Eej. Buh te štraie. Ne! Tega se nism truošto učakt. Ne! Prej smrt, ma tega pej no, da se buo hudič nazaj čepiro pa naše zjemlije, puale ke smud trko patrjiele jen dale!! Ga ne buo mera pred njime ne panuače ne čijezdan fen tc buojuoa pršle ku dižgracja vsake iu'e touč na vrata. Tok, tok, tok. tok, Ki žc? «Ktie- stuuura« ..Tok, tok.. Ki že? »Tasse..« ..Tok, tok..: Ki že? »Karabinijeeri, il vostro figlio če a kaza .? ..Zlude jen matr frtla-mo, če se samo spounem me pride rnrščau pa vsem žuote ... uocl samga straha. Buhuhare! M.: Ma čake, da te dapavem! Riko prave, de he nane ble gspa-darje tn pr ano glihe: uod Žaul, guar na Bazavicuca, Urlek, Repen. Pruasek jen čije du Mirama-ra... Du Mlfnkuona te b!o naše jen tude Gorlcuoa be jemele mi... Se zastuope, mi be jemele nš Governo autonomo .. Naše šule jen use pravice inšoma.. Garantirano uod Taljano — ma tude uod naš eh!.! Ma bmuc vidio uan prave, do be Mo uselili bulše taku, kukr da pride jintrnacional... V.: Naš kaj to riječen, va ben ke na uno se ne zanijesen. naše vre znajuo kaj delajuoa.. Jema-juoa riječ: »Rajše ku tove kc suo zdej, nej j erti h, ta nesriečen Trst Jetalja... Bub ve kadaj nm buo tu proti pršlo. .« M.: Taku je Vane!! Viden, da tude Ti neke.j zastuopeš.. ! Jen jest pravem zmirn, da tude našo jemajuoa glavuoa na senjiale .. Na ana vižo a! na druge bju^ vre nrdile. da buo prou .. Mucren jet Vane; zdrave jen koražuo zrni jem..!! t. i. g. r. Okolica, u svijeten Mrtino 1940. Tržaške bare kolonizirajo VWYVWVVWVVVVVVVVVVV"V>>VV>^rVVWWVVVVVVVVVVVVVWW' V.: Ben. kaj tje za ana buažja uoblast. da se držiš ku pičmh?? Al se kej tašnga brou u giornale..? Jest sn rijeko. de ga ne kupen več. zdej ke buojuoa pa pijet lir adep... M.: Škuoda. da jeh ne dijene-tuoa pa stu lir amga. taku, de be jeh ledje nekuole več ne kiiple ne brale... V.: Sakramecejnsko. suo se te zamirle — pej prou tijebe. kc zmirn buleš vanje. M.: Se be tude tijebe, če be nutr brou, da je nrbulše, da pa dcmuoa nazaj pd Jetaiijuoa... V.: liiijjecjzs!! Bub te frdam«, kaj se pou na teme?? Al sc to mejša?? Se zebe šentemente —-kale?? Pmiejduše, da te škuodc!! M.: Tude mene ni šlo u glavuoa, ma sn use delo pesto z ruk, jen velo tijeko guar h Ri-kate. dc mo stvar špogijra... V.: Ketirmc Rikate?? M.: Riko poj! Ta z Uopćen. Kaj ga ne paznaš? Ta uod Malalana, kc jema brata farm tuia... Ta ke je bijeu u cajte fašistou več n pržuono ku dama...!? V.: Kaj ga ne paznam...! Sej ni dougo uod tega ke je jemo^de-škorš prns..! -Aaa, je muoš u rijedo uon! M.: U rijede, paštenjak, jen ko-ražen zmirn! Uan prave, da zlude ni taku Črn. ku ga malajuoa, da ne buo hudga ... Ako izločimo iz le razprave zastarele načine vžiganja cigaret kakor od strele vžgano smreko, trenje lesa in kresilno gobo, so prve vžigalice v modernem smislu obstajale iz steklcničice žvepleno kisline, v katero si vtaknil lesen klinček s preparirano glavico, ki se jo ekpslozivno vnela. Postopek vžiganja so je vršil slavnostno v krogu mnogih občudovalcev, tako kakor se na pr. danes izvajajo na sejmih razne (čarovnije. Kdor je hotel biti imeniten, jo nosil s sabc stoklcniči-co žveplene kisline, ki so ji tedaj pravili »hudičevo olje« in vtikal Vanjo - klinček. Bil jo to šport za aristokrate Napoleonove dobe. Kct nujna posledica industrijske revolucije so se kmalu nat» pojavile smrdeče žveplenke. Bile so znak sproletariziranja širokih množic, ki so jih vžigalo na podplatih, mizah, stenah in podob- nih hrapavih predmetih. Bile so in so še danes silno praktične, a no za aristokratsko nosove, ki so šo nadalje raje vtikali klinčke in zavidali delavca za smrdečo, toda zanesljivo »žvcplenko« Rabila pa so je ta razen za vžiganjc tudi za ugašanje življenj, ker je bila glavica iz strupenega fosforja. Duševno zaostali otroci, ki so jih instinktivno vtikali v nos, da bi fosfor po tej poti dospel v možgane. so jih včasih pomotoma vtaknili prst niže in požrli ter umrli. Ker se ni moglo za nakup cenene škatlice tako strupenega izdelka zahtevati zdravniško izplačevalo, so kmalu iznašli nestrupeni fosfor. Toda »žveplenka« je še vodno silno smrdela in ni bila za uglajeno gospoda, ki je ni mogla uporabljati, ker je nosila čevlje z mehkimi podplati, imela tapecirane stene in pološčenc mize. Da bi tej ugodili, so Švedi iznašli tako imenovane varnostne vžigalice, ki se dajo vžigati samo na neki rjavi barvi, namazani na škatlico Iznašli so jili istočasno z dinamitom, ki se rabi, kot vsi vemo, za granate. Šved Kreu-ger pa je s poizkusi dognal, da se dajo pognati v zrak cola velika podjetja tudi z malimi vžigalicami. Z9to je ustanovil vžigalični trust »Kreuger & Go« in nekega lepega dne je širom vsega sveta pognal v zrak nešteto- trgovskih hiš. Ta eksplozija je povzročila miljardno škodo in vrgla na ce sto deset in deset tisočo ljudi. Toda na srečo je bil edina smrtna žrtev sam »iznajditelj« Kreuger. Vse te vžigalice so bilo leseni klinčki, kajti kjer so jih izdelovali, je raslo mnogo smrek. Ko so v Italiji poizkusili njih izdelavo, so spoznali, tki nimajo smrek. Ker pa jo bila tam povsod obilica cunj, je neki pamet-njak iz Rima, Valobra, porabil staro nitke, ki jih je preje utrdil z voskom, za klinčke vžigalic. In s tem je iznašel vsem znane »Čerine«. Te so zanesli k nam fašisti, ki nam niso dovolili, da gojimo slovenščino. Zato tudi nimamo slovenskega izraza za »forino«. Tedaj, za časa fašizma, so sličili belim klinčkom, za polovico manjšim od običajnih vžigalic. Takoj vam bo jasno, zakaj so tako majhni, če vam povem, da so na švedskem visoki ljudje, v Italiji pa pritlikavci, Pred vojno so »Čerini« imeli temne glavice, toda trdi vojni režim jim jih je pobelil in ker ni Mio mila za pranje cunj, so klinčki silno potemneli, tako da sc- po osvoboditvi tu pri nas naravnost počrneli. Hudobni jeziki pravijo, da je to zaradi prevelike, uporabe črnih srajc pri njih sestavi. (Nadaljevanje prihodnjič) Pomisli vendar, v Evro/n vrle film Afrika je svobodna... in mednarodna kontrola Najprej moramo pojasniti, kaj je mednarodna kontrola; tega pa seveda ne moremo storiti v enem samem stavku; sploh moramo Mti zelo pazljivi, ko definiramc mednarodne pojme, kot so n. pr. mednarodni karteli, mednarodni koncerni mednarodni kapitalist« itd. Zato je priporočljivo, da pojem mednarodne kontrolo spoznamo na kakem klasičnem primeru, najbolje na primem klasične dežele Grčijo. Trije džentlemeni ali mesjčji (oba izraza sta mednarodnega karakterja) so se pojavili lepega dne v predsobi, odložili svoje plašče in se predstavili kot mednarodna kontrola. Predsednik vlade tiste dežele se je namrgodil: če so ne motim, džentlemeni in mesjčji. sem zahteval od vaših vlad kontrolo mednarodnega. obsega, ne pa trojico oficirjev. Trije glasovi več ali manj mi bodo presneto slabo pomagali. Mednarodna kontrola so je dobrodušno nasmehnila. Eden njih jo pokazal s prstom skozi okno proti nekim vojašnicam. Tam so jo vlekla ogromna, dolga kolona; mednarodni kontrolorji. lepo razporejeni po dva in dva drug za drugim, so pravkar prejemali svinjino z jabolčno omako. Drugi je uperil ustnik svoje pipe proti morju: mednarodne kontrolnike z debelim oklepom so spuščale gost dim in umetno meglo ter so s topovi dvanajstih palcev vežbalc v kontroliranju. Tretji je z obema rokama pokazal na nebo. Tudi ono je bilo v znaku mednarodne kontrole. Ko smo na tem konkretnem primeru precizno objasnili pojem mednarodne kontrole; poglejmo še, kakšno zvezo ima ta kontrola z volitvami. Ifa.jti volitve brez mednarodna kontrole no veljajo nič. To pa seveda’ ne pomeni, da mednarodna kontrola glasuje kot ostali volilei. Navadni volilei glasujejo z listki ali z gumijastimi kroglicami. Mednarodna kontrola glasuje s kroglami (seveda, ne z gumijastimi) in s celimi listami. (Gumij, v obliki palic je potreben za domačo kontrolo). Navadni volilei se po predpisih lahko na samem volišču odločijo, za koga bodo glasovali. Mednarodna kontrola pa. spot po svojih predpisih, deliro ve, za koga l)o- glasovala, še preden so je izkrcala. Navadni volilei oddajo svoj glas in so nato vračajo domov. Mednarodna kontrola pa so ne namerava vrniti domov potem ko je oddala svojo glasove in razporedila tuje. Kot, se torej vidi, je zaradi ogromnega pomena mednarodne kontrole za pravilnost volitev bolje, da volitev spiali ni, kot pa da se voli brez mednarodne kontrole. Če l»i n. pr. Grki ne poklicali na pomoč mednarodno kontrolo, bi se jim godilo prav tako kot Bolgarom; na oblasti bi imeli vse kaj drugega kot ljubljence mednarodnih kontrolorjev. Žalostno je, da to resnico o mednarodni kontroli še vedno nočejo vsi priznati. Tn tudi to je ža*. 1 osino, da se v ne,kih državah javno piše, celo v časnikih, da predstavlja .mednarodna kontrol* nekako vmešavanje..,