I Wmj vaiji slovanski dMvnfk I ▼•Ua m tm WM $401 Z* pol tete HM TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress cf March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 232. - fiTEV. 232. _NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 3, 1919. — PETEK« 3. OKTOBRA, 1919. VOLUME XXVII. — LETNIK XXVIL L K000 Raadar*. , ■ W W t- "H • GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. KAPITALIST! SE i ZAVZEMAJO ZA OPEN SHOP __ j Sodnik Gary je pred senatnim od borom izjavil, da je princip open shopa izključno opravičen. Washington, 1). C., 2. oktobra (Govoreč o principu openshopa .k tekel sodnik Gary pred senatnim odborom, da je princip openshopa izključno opravičen. Sod- j nik Gary pravi, da je to moralič | na kot industrijalna pravica, ka-, te re ne more nihče zanikati. Re I i * kri je. da nasprotuje unijam ra-1 ■litega, ker hoče plačevati svojim1 |ljudem male plače ali jih pustiti; delati dolge ure. Njegovo sovraštvo do closedshopa temelji n;i j prepričanju, da ima človek, ki jr' voljo delati, pravico delati, kjer! hoče vi da je dolžan zvestobo sa-J ihemu sebi. svojemu delodajalcu in svoji vladi. Ponovil je svoje' trdno prepričanje, da bo imelo j splošno organiziranje dela s svo-j jim principom closedshopa za po sladico zmanjšano produkcijo, povečanje stroškov in končni propad industrij. Rekel je. da ne veruje linijskim \oditeljem. če mu praivjo, da no-čcjo uveljaviti closedshopa. Čelu ! zgodovina strokovnega unionizma Kaže po njegovem mnenju, da se l.i strokovni nnionizem zavzema' za ( losedshop. | _____ ♦ PRIČEVANJE SODNIKA GARY-JA PRED SENATNEM KOMITEJEM i NAČELNIK JEKLARSKE KORPORACIJE JE BAJE NAPRAVIL VELIK UTI3 NA SENATORJE SENATNEGA DELAVSKEGA ODBORA, KI GA JE ZASLIŠAL GLEDE STAVKE. — PROSTODUŠNO PRIČEVANJE MEČE NOVO LUČ NA INDUSTRIJALNI POLOŽAJ V DEŽELI. Washington, l> ('., oktobra. — Tukaj splošno prevladuje u-1 is. da je pi M-evanj«* smluika Elbcrt Gurv ju pred senatnim preisko talnim odborom zrl«, izpremenilo nazore gotovih senatorjev glede stališča, katero je zavzel Gary v jeklarski stavki. Številni domnevajo. da bo večina senatorjev sprejela njegovo stališče glede priii-cipa openshopa. Ta izprememba je lula posledica izvanredne pro stodušimst i, s katero je pričeval Gary in velike jasnoti, s U; 11 • ro j" voditeljev Na senatni komitej je napravila največji nt is izja va da je korporaciji? več kot dvanajstkrat prostovoljno povijala plače svojih uslužno cev. Nadalje je napravila velik nt is izjava, da je jeklarski korporaeija izdala oil leta I'M "J naprej šest inV-td«-set. miljonov dol-irjev v blagobit svojih uslužbencev. V to svoto s.» \s: le svote z.i sanitacijo. šole. preprečenje poškodb. igriška. plavali šča, kuhinje, kjer se uče žene delavcev kuhati itd. Razcntega im.t korporaeija. kot je Iziavil Gary, posebni penzijski fond. iz k.it< ie-ga se plačuje uslužbencem pokojnino, kadar dosežejo star at sedemdesetih let. Ko je j»'ipovedo\al t iary o tem humanitarnein delu. je bil ja ko ginjen 'stotako je bil ginjen. ko je govoril od miljouili «1«. larjev, kat**re je izdala korporaeija za domove svojih u>ln/b.n. »-v. Rekel je. da lahko vsak uslužbenec kupi ali zarenta te hiše pod ■/••-lo ugodnimi pogoji. Najemnine ni korporaeija zvišala od b-fa TU t uaprej, čeprav so vsi drugi posestniki to storili. Vse to je pripo\cdoval Gary z velikim ponosom, vendar pa j* tudi rekel, da ni niti on niti korporaeija mnenja, da so l>ili prevc-liberalni napram uslužbencem. Bili smo le pravični. Ljudje so dobili, ka*- jim gre. PredSi Wilson nevarno bolan NJEGOV ZDRAVNIK PRAVI, DA SE MU JE ZDRAVSTVENO ETANJE OBRNILO NA SLABŠE. — DAL JE POKLICATI NAJBOLJŠE AMERIŠKE ZDRAVNIŠKE IZVEDENCE — NA ČEM PRAVZAPRAV BOLEHA, DOSEDAJ ŠE NISO POJASNILI. Washington, 1). C.. 2. oktobra — Predsednikov zdravnik dr Uarv T. Grayson je izdal nocoj ob desetih v Beli Hiši naslednji bu let in: Predsednik je jako bolan. Njegovo zdravstveno stanje je i'lo danes .slabše kol pa včeraj. Ves dan je moral biti v postelji Washingion, 1). 2. oktobra. — Zdravstveno stanje pred-m dmka Wiisi na se jc danes obrnilo na slabše. Ker njegov zdravnik dr. Grayson ne more prevzeti nase vse odgovornostje pokln-al v Washington par špeeialistov. Izbral si je dr. J>ereuma iz Philadelphije, špeeijalista za živ-<"'>" bolezni, j-dmir.da K. If. S'iita, načelnika mornariške zdravni-sk-^ole v Washington^ dr. J. 1». Dennisa in dr. Steling Ruffina. Vsi so predse«Inika natančno preiskali ter dognali njegovo bo-bzen. niso pa dosednj hoteli povedati, kaj mu je pravzaprav. Predsednika bodo najbrže preiskali z X-žarki. Dr. G'a.son j - dal poklicati tudi dr. Sdnveimitat iz Phila-oelphije. znanega očesnega špeeijalista. NEMCI PROTI PRIHODNJI VOJNI NEMČIJA UPA DOBITI NAZAJ SVOJE PREJŠNJE BOGASTVO. MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE. MUELLER, PRAVI, DA JE 3 JO A NARODOV LE "PRAZNA LUPINA \ — POTREBA TRGOVSKE MORNARICE Berlin, Nemčija, 2. oktobra. — Herman Mueller, nemški mini-Mer /a zunanje zad"\e. je objavil v nekem nemškem listu pregled nemške ziiu tuje pol-nke po ustanovi jcuju miru ter pravi v tem pre giedu, v k ti'-rem tudi napovedujejo popolno restavracijo Nemčije, ' t je Liga narodov. i;ot j«> bila ustanovljena v Versailles, le prazna Jitpina in «1treba ustanoviti pristno ligo, v katero bo vključena tudi Nemčija. Mueller zauikuje vsak namen strani Nemčije, da In se zopet oboro/ila *m zahteva, naj tudi ostali svet odloži orožje Zunanja pol-lika nemške republike, — pravi on, — je daleč f^btranjeni »d poli*ike pred vojno Vojna ni le pretresla stare po-111 ■ k »• prav d<> temelja, lemveč tudi dovedla do popolnega preosno-^jiija političnih ub*j. Polo/aj, v katerem s«- nahaja sedaj nemška republika, je v j estiiei žalost> u. Nemčija je postala revna. Izčrpala je svoje zaloge. I- e ne stare /vez»- so prekinjene. Njen transportaeijski sistem je bil skrčen do skrajnih meja Raz vent ega pa je morala iti Nemčija skozi ostro notranjo krizo ter velik notranji preobrat. Cela njena or-gaidzaeija j-* bila ur,i.'ena. Najtrši mir. ki si ga je mogoče misliti, je bil naložen nemškemu narodu najhujši kar jih pozna zgodovina iz/.i porazi liartai*'' Stavljeni so pogoji, ki so neznosni in katerih n: mogoče izvršiti Iz dinast čne države je postala Nemčija republika z najbolj oils' mini volilnimi privilegiji na svetu, z odgovorno narodno vlado, s | ristno dfit.okracijo, v kateri so vdeleženi vsi sloji in kjer določa skupna volja n.tenia. Nemčija ima soeijalistično-demokratične \fado kot so jo zahrevali delavci v Hern ti. Izpreinerjen n;*rod stopa v novo dobo in naučili bomo svoje i..isprotnik» kot svoje prijatelje, '— nismo namreč brez prijateljev, — da bodo veroval« v našo iz preme m bo. Nemški isirod je voljno prenesel razoroženje, kajti on upa ii. li da d op* t nese svoj delež k temu. da bo v bodočnosti vladala pr.iviea. ne i>a sila. Ideala prijateljev miru v vseh deželah pa ne bo mog«!»o dokazala, kako krivična je trditev, da je bila izključ-i.o b* Nemčiia odgovc rna za vojno. Nemška narodna skupščina se je zopet sestala ter sprejela brez debate /.a. asiii proračun. Gustav Noske, minister za obrambo, jt povedal komiteju za vojaške zedeve, da se i^mške sile. ki so še 1 red kratkim znašali 1(M).(MH) mož. hitro krčijo, ker zapuščajo šte- vdni vojaki \rste ter si po tiče jo dela. ---------------------------------------i ki amaeijo, s katero sklicuje naj 1">. oktobra parlament k izvau rednemu zasedanju. Edina stvar, s katero se bo jiečal kongres, bo' odobren je ali zavrnitev mirovne! pogodbe z Nemčijo. HAVAJSKI "M00NSHINERJI'r Washington, 1). ('.. 2. oktobra. Havajski moonshinerji so proiz-| vedli produkt, o katerem se gla-j s;, da ima hujši "kiek" kot ka-j terekoli žganje, proizvedeno v; kontinentalni Ameriki. To žganje nosi prijazno ime "okolihija". Princ Kalaniaueole pravi, da pomeni ta beseda v navadnem govoru '*toplo blago" in da stavija v senco vse proizvode kentuških Jiioonshinerjev. Pijača je napravljena iz kore-j nike neke rastline. Distilirajo jo j v gorah in ker je najti le tri ca-! i iiske uradnike v celem ozemlju.' imajo havajski go rja ni sorazmerno lepe čase. _;____; Thrift is Power svoje nasprotnike. Tako je napri-« mer imenoval M. F. Tigheja, ki je votlil več stavk proti jeklarski korporaei ji vsega spoštovanja vrednega moža. Ta odsolnost vse ga osebnega ogorčenja je podkrepila trditev sodnika, da se bori izključno le za princip. SKLICANJE KUBANSKEGA KONGRESA. Havana, Cuba, L oktobra. — Predsednik Menocal je izdal pro- s f - DENARNE POŠILJA TVE V - - ISTRO, NA GORIŠKO IN - NOTRANJSKO. • |! Izvršujemo denarna izplačila' popolnoma zanesljivo in sedanjim ! razmeram primerno tudi hitro pc celi litri, na Goriškem in tudi nsj Notranjskem po ozemlja ki je u sedečo po italjanski armadi. Jamčimo ali garantimamo s> raako pošiljatev, toda za kake mo goče zamude v izplačilu ne mora mo prevzeti nikake obveznosti 60 lir............$ 6.00 100 lir............$ 11.40 500 lir............$ 56.50 1000 lir............$113 00 Denar nam poslati je najbolj« po Domestic Postal Money Ordei tU pa po New York Bank Draft TVRDKA PRANK KlTBtt n Oortlandt BL, Umt lock. v. % > STAVKA ANGLEŠKIH ŽELEZNIČARJEV - Voditelji mož si prizadevajo na vse načine, da bi odpravili nevaren položaj. — Skorajšni konec. London, Anglija, 2. oktobra. — I "panje, da bo mogoče najti kako sredstvo, potom katerega bi bilo mogoče priti do sporazuma z vlado z ozirom na železniško stavko, i. I je vsebovano v ugotovili!, katero je izdal danes J. H. Thomas, tajnik Narodne unije železničarjev, predno je šel na -posvetovanje z ministrskim predsednikom Lloyd l . George-om in drugimi člani ministrstva. — Upam, da je položaj tak, —' je rekel Thomas, — da se bodo pogajanja zopet pričela. Na vsak' način se je treba izogniti vsaki [ stvari, ki bi mogla ovirati konfe-reneo ali otežkoeati položaj konfe-jpostaja vsako uro bolj nevaren. Mi ne stavkamo radi stavkanja iter ne bomo podaljšali spora niti .za eno uro, če je mogoče izognit, se temu. '! Kabinetni ministri so optimistični glede uravnave stavke, j pravi politični poročevalec 'Dailv jMail', ki izjavlja nadalje, da jej i vlada še vedno trdna v svojemrj sklepu, da ne bo obnovila pogajanj, dokler se stavkarji ne vrnejo na delo. Dejstvo, da je šel Tho mas na Dowling St. (v urad Lloyd George-a), čeprav je vedel za ta pogoj, je zelo upapolno znamenje. \ __ D'ANNUNZIO HOČE 1 DIKTATURO: j Blazni dekadent zahteva strmo j j glavi j ei je Nitti-ja ali pa vojaško i diktaturo za Italijo. — Masakri Albancev? _ Trst, 2. oktobra. Gabriel D'Annunzio, katerega podpira ' vojaška stranka v Italiji, hoče ba-j.ie staviti deželo v roke vojaškega (diktatorja, razven v slučaju, da bo strmoglavi j ena vlada Nitti-in. Pazite na nove cene PdiOjamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonije, : Bosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in se lan jim r&zmeraia ! primerno tudi hitro. Jamčimo ali garantiramo za vsako pošiljatev, toda za kake mo» I f oče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj pošljemo v staro domovino, naprimer: 100 kron----$ 2.90 1,000 kron____$ 26 30 300 kron .... $ 8.10 5,000 kron .... $131.50 500 kron .... $13.50 10,000 kron .... $263.00 Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z dragimi.— Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order aH pa po Hew York Baak Draft. ________TVXDKA RANK liUKK, ■ MMA iMfc ■ ■ ■ ________Mm* M VAŽNO ZA POTNIKE. Zaradi obstoječih razmer v starem kraju naj oni, ki so nam pisali za pojasnila glede potovanja, nekoliko počakajo, ker nc vemo, kako bi jim odgovorili. Oni pa, katerim smo pisali, da je mogoče po-; tovati, naj ostanejo na svojem mestu, dokler ne bomo v 4' Glas Naroda" sporočili, da se zopet lahko potuje. Zaradi tega bi svetovali "sem, ki želijo v bliirji bodočnosti potovati v stari kraj, da paznt/ zasledujejo naš list, ker bomo vedno poročali, ali se lahko potuje ali ne. Za sedaj se francoski potni listi ne morejo dobiti, vsled česar tudi ni mogoče potovati. Pazite pa dobro, kaj bomo pisali o tem prihodnje dni. ;____FRANK SAKSER. — spraviti Albanijo v suženjstvo Iter uporabiti deželo kot bazo / i I lastninsko nadvlado celega l'..d-jkana. Albanci protestirajo ter k riče • i — Balkan le za balkanske na-tode! Albanci nočejo prositi zavezni-; kov za pomoč ter se obra«*"jo I" I na Srbijo in Grško. NAŠE KONDENZIRANO MLEKO. i Washington, I). ('.. 12. oktobra. Ameriško kondenzirano mleko res' vsaki dan na stotine življenj francoskih dojenčkov v porušenih metih, soglasno s poročili glavnega stana Rdečega križa. V I' ll krajih je nemogoče dohiti sveže mleko, ker ni nikakih pašnikov t """"" — " " ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Vojaki kraljeve armade naj bi se soglasno z načrtom polastili) vseh mest kakorhitro bi dal l)'An-nunzio potrebno povelje ter na ta način strmoglavili vlado s silo o-rozja. Cela dalmatinska obal je v pla- j menih in bojno razpoloženje ra-j ste. D' Annunzio konfiscira kapi-j tal na Reki ter je izgnal iz mesta j vse židovske finančnike. Reko na- j merava napraviti za bazo svojih operacij. Pariz, Francija, 2. oktobra. — Bernski poročevalec lista "Journal des debats" poroča o resnem položaju v Albaniji. Pravi, da so Italjani po ljudskem uporu, ki se jt izvršil v preteklem mesecu, u-ničili cele vasi ter povzročili ma-saker vodilnih albanskih domoljubov, s kojih družinami pošto-1 pajo na grd način. — Cela Albanija je odrezana od ostalega Balkana, — pravi po-, ročevalec, — in prebivalstvo strada. — — Cilj zavezniško-italijanske politike je. — se glasi v poročilu, i KAPITALIST! NISO KRUTI - PRAVI GARY " • 1 - l Pred senatnim odborom je skušal Gary oprati sebe in svoje kapitalistične tovariše. __________ I Washington, D. 2. oktobra ' Kot znano, sta Samuel Goiupers in John Fitzpatrick predložil* senatnemu odboru dokmze. da je jeklarska korporaeija kruto postopala s »vojiiui liftlužltenri. Ta ob-dolžitev je oči vid no globoko ra-| nila srce sodnika Garv-ja. Pri svo-j jem zaslišanju je izjavil, da so bili UMliišbenei korporacije obdol- j ieni pobijanja ljudi v kraju. kjer( nima kor.orači ja nikakih u»>lpž-iMPUeev. S pomočjo piseai. katert J je prinewet seboj, je dokazal, da jc pošiljala korporaeija mojim] Mtraniikim napravam neprestano navodila naj zrejo upravitelji na hiagohit delavcev in naj jemljejo] v pošte v katerokoli pritožbo ljudi j _ Ti nniitlri v/vrl it»li< _ i« h kel — se niti za eno desetino to liko ne zanimajo za ljudi kot se mi. Ponosni smo na lojalnost in uspešnost svojih mož ter na to. da nam je lahko kaj takega priznati v polnem obsegu. Gary je bil zelo zgovoren ter je le v enem slučaju odklrftiil odgovor na vprašanje nekega senatorja. To se je zgodilo tedaj, ko je hotel senator Kenvon vedeti vsebino korespondence med sod itikom Garyjem in predsednikom Wilsonom preti izbruhom stavke. Delavski voditelji so pričali, da jc bil predsednik Wilson prepričan. da bo sodnik Gary sprejel delegate 24 unij in da sodnik te ga ni hotel storiti. Kenvon je hotel vedeti, kaj je rekel predsednik na to. Gary je odvrnil, da je proti etiketi, če bi on prvi podal tozadevna pojasnila in da mora jo priti od predsednika samega Izjavil je: — Ničesar mi ni treba skrivati, vendar pa sem prepričan, i« postopam pravilno. • Nadaljna presenetljiva prika /en pričevanja sodnika je bila, da je bil vedno DriDravlien hvaliti i — • ■ ■ ^——— "GLAS JNAjfcODA" - vlovzhzo rubluhora oompavi "5tv ------m inirtiij rilANR ukhh pmnm l9vh nnimi, ikm ml min— mt I)m tarpantta u« addrnm h ftbm ifflmil a OortBDtt btmi mfmgk "—»»—«— si*m z«k City. x. x. IQLAI KOOD14 MiH mk iu !■ i mrt mM t» prunlkcri ■< ma Mi mm m m 'l«ifw> tu z* pot lata m m—to h«w Torte mm C«n«do ............h...... KM 2» četrt lelA it m—to Now T ark fLH it istrt lwtm 1................... 55 2* pol loto .............u.m —» ^■•■t .................... "*.«• ■o oolo loto m MU Nov Tarfc ft.ftl Za Evropo MM coto loto - ------tlat naroda m. , . — * ("Vole* of tt»o Poop*o-.) _ - i ' MHK ovary dar txiept Oundayi ani liUM _Subscription yoorly »4.0*. atfvtf^mftttnt ofk Dodal feroo podpisa In ooobnootl oo no prtobtnjoH. Denar noj no blagovoli poftlljatl po Money «>r Tajnik: JOSEPH PI8KLER. Ely. Minn. • i Blagajnik? GEO. L. BHOZICH, Ely. Minn. ; BlanJnlk noiapIaCanlb smrtnin: LOUIS CObTELLO, feaHda. CoHL I VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JO« V. OKAHK IU K. Oblo St.. NB. Pit tab urah. Pa . NADZORNIKU JOHN GOUŽB. Ely. Mina. ] i ANTHONY MOTZ. M4I Ave. M. Bo. Chlea«o. Ul. IVAN VAROGA. 112« Natrona AUoy Plttsburrt. P«. - ' » POROTNIKI: ? » GREGOR J. PO RENTA, boa IT«. Black Diamond. WasIL LEONARD RLABODNIK. boa 480. Ely Minn. JOHN RIJPN1K. B. B. boa M. Export. Pa. PRAVNI ODBORI " ^ JOSEPH PLAUTZ. Jr. «U-7tk St. Calumet. MlaH* JOHN MOVERN. 624-lnd Ave.. Duluth. Minn. MATT POGORELO. 7 W. Madison St. Room tOC Cblea««. ttt, __,________ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDO LP PERDAN. «02« SL Clair Ave., NE Cleveland. Otti, FRANK SXRABEC 44t>4 Waahinton Street, Denver, Colo. \ 3REGOR HRESCAK. 407-8tk Ave.. Johnstown. Pa. ' \ t> Jednotlno tclasUo: GLAS NARODA. .Viie stvari tikajoe s=e uradnih za.lev kakor tuiii denarne i»>šiljatve naj ee po-silajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsednika p..rotneea odbora. Prošnje za sprejem novih članov in »ploh vsa zdravniška »prKevala. he 11.1 J pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Ju^osiov ■insku Katoliška Jednotu. sc [>rii>oro0a, vsem *Jufr<»s!oviinoru z«4 ol>i1c*n pri-Stoj) Jed nota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni lm.i okrog v00. (tristotisoč dolarjev). Bolniških i>odpor. odškodnin in posmrtnin je * plačala že nad poldrugi miljon dolarjev. Jednota šteje okr«'g s tis.« rednih tian>>v (ic) in okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Društva Jednote se nahajajo po raznih slevensk;ih naselbinah. Tam kjer » •se ni, priporočamo vstanovltev novih. Kdor eli postati elan, naj se zglasl pri tajniku bljjžoega društva J. S. K. J. k Za vstanovitev novih društev se pa oi>rnite si glavnega tajnika. Novo društvo se lahko vs ta no vi z s < lani ali član;.,kini. f -- - — ■—— » Dopisi ker mi je znano, da tam ni -ic ve-čine, ne manjšine. Local ima v New Vorku cel 1 4 dueata organiziranih tovain, di-ugi so vsi Lot-al 24 I»cal 4"), Loeal 42 in Local L 2 in 4:>, Ic I so vsi-skupaj spojtui. To .je naša organizacija. Povem ji toliko, da je šlo vse ven tovaj-n. To je bilo dne 2<.*. septembra. Sc metle so zastavkalc ko so šli fantje 'i«»li. ki so pometali. Jaz bi ji ne ooorekab^ a':o bi vi-dela. da bi bilo v kakšno korist Slovencev. A ko bi dala dopisnica zadnjeira d« ]>Lsa kaj bolj koristnega v tisk, gotovo bi vsi podpirali m šli k L>-cal 'i. kar je pa v pogubo Slovencev. Potem pravi: Zakaj biti z Ži-danii skupaj? Vprašam jo, kdo st> pri Local Niso li tudi Judje? Pravi, zakaj nositi Judom denar. Kar jaz veni, oiuoee ona ne. da pri I»cal plača šivalka lrr oti koli-k«*r zasluzi na teden. Re-iino, a ko zasluži $30 na teden, plača K)^ pri Local 24 pa plača le 20č na teden. Snj že tukaj godrnjajo za 2(»r. kaj šc potom, ko bi bilo po 1 . ! Potem pravi: slamnike šivati, to je ž«-nsko delo. To je '»'lo iroi<>-v«i v starem kraju prej. Pravi, zalibog. da je tudi par Slovencev m<'d t'-ini. Vprašam jo. ali s> bili Slovenci ju-vi v New Y :-ku ki so začeli šivali? Ali ona bolj privošči Judu kot Slovencu K Vprašam jo samo to, kako bi Lilo naprimer, če , l»i imela ona moža, da 1 >i delai s [krampom ali lopato in bi zaslužil IS na teden, delal od 7. ure zju-11 raj do 6. ure z več« t trdo in da bi [znal poleg tega šivati, ali bi ga pu--lila šivati za —80 na ioden 1 ali s krampom tolči ob trdi kamen [za šlo ali s1S na teden-' Mislim. | da l>i «ra bolj priti«:iila k -el»i. -iki, |bi ji v soboto prinesel namesto šlS. To je razlika taka, kakor Local :J ali Loeal 24. Vsak gleda, da se kaj opomore, ako je mogoče. To je pa vsakemu znano, da Local tega ne bo nikdar dosegel, da bi moški ne šivali v New Volku. Ce bi bili še samo slovenski možje, ne rečem, ker jih je in*lo Ako ;>a odstopijo vsi, pa veh da [tudi Slovenci ne bodo t:\ki, da bi sami šivali Pa saj tukaj je postava laka, da bi Lile žene doma ii le moški delali; potem če moški ne bodo šivali, kaj IhmIo pa ženske nosile "poleti v taki vročini? Kar je meni znano, pri Ix>eal 3 nimajo sej posebno za ženske. To bi bilo š.e iza Slovenke, ker se tako nerade vtkležujejo sej pri Local i, samo da plačajo 1%, pa je vse O. K. Zatorej, Slovenke in Slovenci, bodite previdni, ne pustite si metati pesek v ovi. Vem, da ni vseh Sbvencev in Slovenk pri Local S 2 ducata. Ako bo kaj potrebne za ukreniti, bomo pa ukrenili brez te dopisnice zadnjega dopisa. Ako ima kaj za ]*isati in povedati kaj bolj koristnega, to naj jia pribije na steno doma in naj gleda sama. Kar se tiče Mr. Fereneaka, je še dovolj na mestu. Saj je še dobro, da ni postal sivolas. Ako bi sc Slovenci bolj zanimal: za seje. vsaj tisti, ki znajo kaj povedati, bi bilo mogoče tudi kaj drugače, pa saj še ni preslabo. Odkar spadamo k Local 24 in 42, so ac mezde vzdignile za 150%, kar mora vsak pripoznati. Torej še enkrat: vdeležujte so sej! Tam naj pjve vsak kaj pametmeiga in kori«tne.ga, da ne bo Mr. Ferenčak sam po-vsodi, kjer bo kaj za govoriti, da bo imel par dobrih c*sob ob strani in dosegli bomo tudi Slovenci to, kar zahtevamo. K sklepqi še pripomnim to-le, da Peter Zgaga ni dobro videl v nedeljo, ker pravi, da so se praskali pred cerkvijo. Neki gospodični, ki pravijo, da skeba, so samo zavedne Slovenke malo popravile frizuro, ker ni bila prav počesana. To se lahko zgodi tbdi delavkam pri Locai'3y ako bi-katera šla delat v j 11U W/.1 lilija 1UIJ Ifl -^v |»v» > Cambona takoj priznalo Polja- > kom ali Ceboslovakoiji. Kar se ti če dobave premoga, se je izjavil' !! Dnowskri pripravljenega, dobav-j ■jljati premog. Čehom iz zgornje-' i j šlezijskega in karvinskega premogovnega ozemlja. Poljska pa ne; bo dobavljala Čehom nobenega 1, koksa, ker ga poljska industrija | " potrebuje sama zase. Glede železniških zvez je izjavil poljski i zastopnik, da je Poljska priprav-lljena nostiti d-l stroškov za zgradbo nove čehoslovaške železniške zveze ter prepusiti Čehoslo-vakom 25 odstotkov železniške to-nate. Dopisnik 'Kurjera Poranny [ končuje poročilo z opombo, da je tešinsko "\-prašanje dobljeno za L Poljake v razmerju 1:%. !__ i ; " AVSTRIJA BO PRODALA LAST NINO PREJŠNJE DINASTIJE. i; - - Dunaj, Avstrija, 2. oktobra. — Vlada je izdala obvestilo glede nameravane vladne prodaje umet-1 nin, ki so bile last prejšnje cesar-' ske družine. Te umetnine vklju-čnjejo slavne slike, stare preproge ter številne zgodovinske relikvije. Ker prepovedujejo mirovni pogoji prodajo umetniških predmetov, bodo številne umetnine še , nadalje ostale v oskrbi avstrijske i vlade. Skupieek je namenjen nakupu živil za revne sloje prebivalstva. r AVSTRIJA JE ODPRAVILA CENZURO. Dunaj, Avstrija, 2. oktobra. — Vlada nemške Avstrije je objavila, da je odpravljena cenzura pismenih in brzojavnih sporočil. Prvi ženski shod v Čmigori se je vršil 19. avgusta na Cetinju. Resolucija, ki je bila na shodu sprejeta, daje izraza srbskemu čuvstvovanju črnogorskih hčera, naglasa solidarnost s protestom sestra po vseh jugoslovanskih deželah proti okrnjenju skupne domovine, poziva zavedne sinove, ženine in brate, naj ne služijo so vražnikovim namenom in končno apelira na vse kulturno ženstvo sveta, naj podpira naše opravičene zahteve na mirovni konferenci. tovarne, ki so na štrajku in spadajo v Loeal Stev. 24. Štrajkarica. ALI STE BOLNi? Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo In ne oziraje oe na to. kateri zdravnik vas nI mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil vam bo vaie zdravje. BOddalJenJe zli pa pomanjkanje denarja naj vat ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate In revne. Jaz um v Pluburg.vj najboljil ipectjallat za moike In sem nastanjen 2e mnogo let. Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj za X-tarke, « katerimi morem videti skoz »ai kakor ekozl steklo. Imam tvojo lastno lekarno v kateri m nahaja* lo vso vrst« domačih In Importiranlh zdravil. Na bodite boj«£J .In pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vaiem Jeziku. En oblak vaa bo prgprl- čal kaj morem za vas storiti. Imam Erllchov alovltl tO* za krvne bolezni » In ozdravim boeznl v nekaj aneh. Ozdravil sem ti* eote slučajev oelabeloett, kožne bolezni revnfatlzm. Seiodfine in Jetrne bolezni. srbenje mozole In ve« kronične bolezni. ŽMERNE CENE. , — ---^ Prof Dr. li a B AER 311 SmithBeld St. Pittsburgh, Pa. VAŽNO. — O* roti t* In preneei s oeboj. Sedaj (b'laino isto mi! Ironija. Čemu, zakaj? S kakim uspehom, s [katero koristjo za nao stvar na Koroškem? Naj se že neha! Mi nismo o vsem tem pisali lo v listu, napravili smo ludi /.<* primerne korake pri deželni vladi in Helgradu. Zlasli pri dež. vladi smo naleteli na čudni .... avstr. odpor. Akli so sc namreč najprej (porazgubili, ]»otem je pa nastal križ s podpisi. In čudno je to, da je bila vojaška oblast vse bolj hitra in pravična iiepro civilna. Kaj liAi za vsem tem? Za enkrat še sa-mo vprašamo. ("Naprej"). NOVI RUMUNSKI KABINET. Dunaj, Avstrija. 1. oktobra. — Poročila iz Bukarešte kažejo, da je sestavil general Valtorianu, prejšnji minister za javna dela, nov kabinet, ki je proti podpisa-nju mirovne pogodbe v njeni sedanji oMiki. Sestanek ustavodajne skupščine je bil preložen za štirinajst dni. — ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. ALI JE VASE ZDRAVJE VREDNO 2 CENTA? em fss Ako trpite na nervo /*§[El znostl, želodčnih 14 Vj/ fe^lf ledlčnlh bolečinah, it —ri\ Prtju, sploSnl slabo^ stl, glavobolu, nM • ** ~iJ mate teka. Imate n» s»u5T5« {|gt0 krJi akQ it0 u trujenl, se počutite onemogli zjutraj« ako Imate bolečine v hrbtu, revmatizem, pošljite nam pismo z znamko za 2 cen, ta In s svojim naslovom In mi vam be - mo poslali z obratno poŠto POPOLNO" MA PROSTO popolno tridnevno zdrav-' I jen je natega JUVITO zdravila, ki Je sestavljeno Iz čistih zdraviTnlh iellič. Adresa: JUVITO LABORATORY, 8o* Hills Branch 5. Pittsburgh. Pa. Za osvoboditev internirancev - Zadnjič smo omenili v našem listu usodo koroških internirancev in zahtevali odločno, tla se napravi njihovemu trpljenju konec. Povedali smo, da se nahaja met? temi zlasti mnogo nedolžnih delavcev in kmetov. Saj so sc glavni nemški kolovodje prej rešili Veseli nas. da nismo ostali v ten. našem protestu osamljeni. — V "Slov. Narodu*' posvečuje ljubljanski župan dr. Tavčar tej žalostni zadevi naslednje besede: ' "Nekega lepega dne dala jc •vlada na ka»tel prignati takoime-inovane nemška internirane«, ki žive ondi nekako tako. kakor so živeli naši ujetniki na Nemškem, i Kadi teh ujetnikov smo mi kri- ičali, kolikor se je dalo, in to no ■ j . 1 a si pravici. (Jotovo je. da kriče radi svojih internirancev Nemci f ravno tako in jnorda 111 • I i po vs. pravici. Skrajni čas je. da pride jo interniranei z grada. Mi ne vidimo razloga, čemu bi se take kolonije lakote in nestrpnosti še da Ije vzdrževale ter dajalo Korošcem priliko, da strastno agitira-jo proti nam pri plebiscitu. Vse. kar je pametno, vstaka torlnr* mora enkrat končana biti. in če nima nikdo drugi poguma, da protestira proti takim in enakim nasilnostim, ima ga podpisani, ki je še vedno z;^.fopnik človeko ljubja in ki se v tem pogledu ne boji nobenih napadov in nobenega obupa vanja". Mi smo tudi mnenja, da je vse internirance čimprej osvoboditi, povrniti jih družini in delu. In ne samo tiste, ki so na 43radn. Kajti mi vemo, da je takih "kolonij lakote in nestrpnosti" prav veliko. Najti jih je že celo v Se m end ri j i Nimamo več samo internirance, ker se je medtem iz teh napravilo i? vojne ujetnike in talce. Talce! Kako smo stiskali zobe. ko smo izvedeli, da jc napol pokojna Avstrija zbirala talec med dalmatinskimi in bosanskimi meščani. New York, N. Y. ] Oh, srečni časi' Kdo bi si pač j t mogel misliti, da je med inmi ne\v-vorškimi Slovenci tak dragocen "talent" , tako izbočen značaj it: tako mogočna duše\na sila, kot sej 'nam .je prikazala kakor zvezda trem modrim na Jutrovc.m, in to vse v net bi nek«> slamnikariee. Toda stoj! Ko smo mi Slovenci , in Slovenke (seveda ne vsi, ker lo se tu pri r.a-s v New Vorku tie tla napraviti) njen poziv v štev. 220, iila-sa Naroda spravili iz luščine, smo videli in slišali naslednji prizor: Najprvo je bilo šuštenje in šunien.je bankovcev pristnega iz-delka, ki so romali iz kupčka čemernega dobička in se :*azvrsti!i' i v obliko dotičnega poziva. Naiol ,snio opaxili p.ebroj idealov, ki sof 'e poja\ili iz zavetja iyte-_ra j>t»zi-va. Ker pa so se razpršili v vse mogoče smeri, smo zamegli med njimi razločno spoznati naslednje-'Prva in najmogočnejša je bila sebičnost. kateri je slerila samoza vest, ker je bila slepa; nato so sledile slavohlepnost. častilakoinnost. požresnost, sovraštvo, napuh, škodoželjnost. lahkomiselnost. neve; duhom časa i naprej. Oni časi, ko s«) naše slam-i nikance' delale do desetih zvečer in tudi ob nedeljah, nam ne gredo v skomine. Sedaj hočemo delati pou jiegoji, katere si bomo dolo-j r-ili sami in ne b(-ssi. Svcsti sn:o si; 'ni-j^c v bo;n, ki ^nio ga pričeli in bomo vztrajali, dokler ne bodo naše pravične zahteve pripoznane. j Ne plaši nas nastop bossov v sporazumu z I'nited Hatter's Uiii'n. h kateri pripada Jjocal :J. Da bossi celo priporočajo pristop k tej liniji, razumemo /ak tj. Toda bodite brez skrbi, da pridete kdaj na površje. Ako tudi se vam posreči dobiti nekaj naših delavk, ki so pripravljene skebati bodisi v tem 'ali drugem -lučaju, ne boste s tem nič na boljšem. V:vš poskus, dovesti do razkola v naši organizaciji,, se vam ne bo pod nobenim jem posrečil. Mi 17.000 (reci s« j demnajst tiso*"- > delavcev in de-, lavk v slamnibarski obrti vseh strok v Greater New Vorku vam jamčimo za to. Toliko za danes. Prihodnjič bom poročal o razvoju stavke. Resnicoljub, j 1 New York, N. Y. V (Jlasu Naroda z dne 26. sept. je priobčila neka slamnikarieai ! dopis. Zato je potrebno, da se ji fxlgovori in tnalo pojasni stvar j lier vem, da zanima dopis vse slovenske slamnikarje in slamnikariee. Odgovorim pa samo zato, da bodo vedeli slovenski delavci v New Yorku, ako bi se kaj pripetile, da ne bodo šli iz dežja j>od kap. Torej začnimo od kraja. Prvič ona tako agitira za Local; 3. Zakaj se ni podpisala, da bi vsaj vedeli, kam se zateči aii informirati v slovenskem jeziku? Pa saj vemo, odkod veter piha. Pravi, zakaj štrajkati za boljšo plačo, krajše ure. To gotovo ve. ako je ona v organizacij L Ako ima pa le količkaj pojma o orga- : nizaciji, pa mislim, da ve, da po- 1 vsod večina zmaga, manjšina propade. To je povsod; to 3e tiče, kar so volili tedenskega dela. Ne vem •H 2« m I*sil 3 ta* tako «0i nt,\ ■' Liga narodov in zgodovina / _ -= Izza dni stare <: šk«*, ko so različni neodvisni grški narodi ek r.p« rimeiit ir« • i z nicdna'•>!. vska organizacija je namenjena izključno varovanju interesov del.tveev. dočim je kapitalistična organizacija posvečena povsem sm-»ri r« pridobivanje velikih dividend. Gary tega seveda ru hotel reč i ter napravil s svojimi izjavami na senarorje prefej ve-i k utis kot pravil« poročila iz Washingtona. Na zelo pameten in premišljen način tudi ni kazni nikakega sovraštva napram delav-' skiin voditeljem ter organizatorjem, ki hočejo organizirati usluž- ■ i• • nee njejrovih naprav. Rekel je le. da se delavski voditelji niti za! < no desetino toliko oe zanimajo za njegove uslužbence kot se zanima on sam. Imam mogoče prav * svojega stališča, kajti ee bi se oe zanimal za delavce in skrbel zanje, bi se obrnil drugam ter ga' puatili na e„ .e«J&r*%9H99BCE33S i^ LrJ-VtTa&iiti^-^J fcpetit pradedov in naša aijeta ■KANA, KATERO vTE ZA V ŽIV A L ČLOVEK, KO JE ŽIVEL V fcp LINAH, JE NA PRESENETLJIV NAČIN S LIČNA ONI, KA ■BRO ZAVŽIVAJO SEDAJ VIŠJE STOJEČE OPICE IN KI ■RKDSTAVLJA ŠE DANES BISTVENE SNOVI ČLOVEŠKE HRANE. — PIŠE JOHN W. HARRINGTON. R % I Jff Čiščenje hiše f BJjUjL Prihranite si delo in o as v domu ^GKwri^V' z opnstitvijo starokcpitnih me-tod čiščenja. Svoj čas potrebuje-TL^ te za boljše stvari. fli L^Sbla Težko delo pometanja in čiščenja ra^^fe nj ve£ potrebno. S priprostim obratom vijaka zamorete preproge, tapete, blazin* in vse, na čemur se nabira prah, izčistiti bolj te- taeljito z električnim vaeuum čistilcem. The New York Edison Company \At Tiutr Strvict Irving Place and 15th Street—Stuyvcsant 5600 District Offices ■ >here Electrical Appliance* of all lund« are on display *">•**■» nr,r * 151 Eav Sfah it feet U'Uttoa * U* A««« 10 lrr.nc Pl»ce corn« 15«b St 15 E« 1251 h St Dt.tShAn 124 West 424 St between 1'wir * fab A»e 362 Em 149tb St HII CMrtUn* An 555 TtcMi Ave corner Hputerey Art mis NARODA, 3. 0KT. 1913* PREBAVNA TONIKA Vaš prebavni sistem večkrat potrebuje to-nik«, ki zadostno obnovi njega zdravilna delo prebave. To vam da zadovoljstvo, da se v splošnem počutite dobro, prinese vam nazaj tek. odpravi zaprtje ter prežene druge neprtlke. Severa's Balsam of Life (SEVEROV ŽIVLJENSKI BALZAM) se vam nudi kot tonlka, kajti vi veste še po lastni skušnji, da je to pripravno zdravilo pri zdravljenju ponavljajočega zaprtja. neprebave d.spepsije, bolezni na jetrm in splošne oslabelosti. Vzame naj se ga pa vsaki jedi. Cena 85 centov In 4 cente takse po vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. Severa's Medicated Skin Soap (Severovo zdravilno milo za kožne bolezni) je dobro antiseptično milo za toaleto, kopelj, sampo. l-> britje. Izvrstno za otročjo kope!. Cena 25c. brez takse. _ i Severa's Skin Ointment (Siverovo mazilo za kožne bolezni) dobro mazilo zoper prišče izpuščaje, sr. bečico. mazolje. Ivy poison. liSaje. mehurje ir poletne izpuščaje. Cena 53c. In dva centa takse. Severa's Tablets far Headache .jm and Neuralgia (Severove tablete zoper Oiavoboi in nevralpija) Njihove delo Je uspešni in zadovoljivo. Cena 25c. in 1 cent takse. lali. da si iz razvalin postavijo zopet dom. In ?edaj se £ele prav zavedajo, kaki siromaki so. Nima deske, da bi pokril vsaj prostorček za posteljo. Pa kje dobiti posteljo, saj niti malo slame nima. Tudi žeblja nima, da bi jo pribil. K je pa je kladivo, klešče ! Treba jesti. Kaj naj dene v lonec? Tudi ionea ni. niti žlice... Kamor pogleda — nič, kamor i>oseže — vse prazno in golo. Le črne stene :> praznimi okni zijajo v te, kakor velikanska mrtvaška glava. Kdor vse to vidi in ima človeško src* v prsih, ne more ostati trd. Pesnik pravi: ' Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili." In kje treba iskati več srčnih čutil! Saj so že stari Slovani imeli svojega Radegosta. In kdor je prečital gorenjo sliko nesreče in bede. mu ni treba še posebnega trkanja Da se olsjša posredovanje med srečnimi in nesrečnimi. in da sc milodaio pru vičuo razdeli, se je sestavil pomož-ni odbor, ki (prejema darove v ta namen. Rabi se vsega. Dvakiv.t d '«, kdor hitro d i. Pomožni odbor zn zagraške pogoreiee v Žalni. Za pogorele«* vasi Z:'.gradeč < b čina Slivnica^ se dovolilo 50.000 K kot pod-uota za prvo si!o. Preliva njevahii urad d'vede samostojna podjuirno akcijo. i Iz starih, lepih časov Konzument in pioducent sta s. .stala glede cen, posebno Ob čaut draginje, vedno v nasprotju. Pr vemu so bile cene previsoke in jili res ni mogel zmagovati, drugi pa ni inqgel svojih izdelkov nikdai dovoli drago prodati, in vedno je morala obalst stopiti v akcijo, kai je, če se je energično postopalo, vsaj deloma imelo uspeh. Za kurjavo 11. pr. so dobili okoliški po-cestniki gozdov, posebno graščalci svoj čas od deželne gosposke naročilo, koliko drv da mera vsak pripeljati v Ljubljano. Tudi cene so bile natančno določene. (Se-ženj klavnih bukovih drv je \;e Ijal takrat 4 evanegat cc, vejevje pa 2 cvanegarci.) V mostu so nil v to določeni uradni organi, ki m: gledali, cla so se drva res po predpisanih cenah prodajala in pa di« je bila mera (pravična. Kdor je bil zasačen glede mere ali cene pri nepravilnosti, so se mu drva krat-komalo 'zaplenila, spravila in ob gotovem času razdelila potrebnim zastonj. Plačala «e mu niso. pai pa je bil pole«; tega še strogo ka znovan. Enako je bilo pri kruhu Pecivo, ki se ni tehtalo pri sprotni prodaji, n. pr. zemlje, štručke in drugo, je imelo predpisane eem in t«xo. Zato se je pogosto v»-ši{:. uradna kontrola, če odgovarju predpisani teži. in to brez ovadi j strank. marveč }><» lastni inieijati [vi. t e bil pek zasačeu. da iiu? j»--»-ivti imhI predpisano težo. jt- -n naznanjen in brez i/jeiiMS ka^Jio I van. In kako' Nu javnem ru m) oili nekaki k*rši. v katere m i dajali nepokoine peke iu jih p > >!n v vod«» "tuukali" — enkrat dvakrat, ali večkrat po zasluzr Inju pa". " Tunkaoja * pa so tu di privadili iu zato je morala i:a stopiti občutljivejša kazen. Kdoi je bil /asaeen 'kontrola je \r šila ponoči *K) pekarijahi. da j« im~la sanio-ena zemlja manjšo te žo. ■><» mu zaplenili eelo ])eko in v* zaplenjeno pc-eivo dni!»i dan raz J. lili -ii»makom. Tudi pri drugil potrebščinah se je strogo postopa !o In to je pomagalo No, ko bi ;<* zopet povrnili v nekdanje **zlat« čase", bi oilo "tunkanih** in sire-maki bi re& imeli prave zlate čase Želje Korošcev. Iz -Spodnjega Roii pišejo r Z ozi ro»u na novo dern^rkaeiisko črto na podlagi katere tvorita ves K Ou do Apač in gorovje južne od Vrb >!:ega jezera in Ce!ovca do diav skefja kolena pri Mohličah eno ce loto v političnem in gospodarskeu oz i in. je nujno pogrebno, da via da vse potrebno takoj nkrene zi promet v tem ozemlju in s Pod ju no. Avtoiucbilna zveza na en stran: iz Borovelj v Rozek in ol Vrbskem jezeru v Orahštanj m čez Humperk v Rož, na drugi srtra ni iz Borovelj čez Apače na vzhod no stran je nujno potrebna, akt naj ne zastane vse gospodars'«'.' življenje v tem ozemlju. Tud gradnja ee?te iz Vetrinja v Žrele< je neod!o3ji\-a. Ako se vse to n^ zgo«li takoj, ni izključeno, da bo (o 7n kI«v. stvar nsodeipolno. Iskrene poadrave pošiljajo wm Slovencem in šlo-vtflknm is oerofajene Koroške: Iz Jugoslavia Dolžnostni eksemplari. ^linistrski svet sklenil, da ( imajo poslati tisl.anie v kraljevini Srbov. II"vatov in Slovencev od vseh tiskanih stvari v roku desetih dni pristojni policijski c*blasti po tri izvode za narodno knjižnico kot osrednjo ustanovo vse kraljevine, nadalje po en izvod vseučilišču v Zagrebu in po en izvod licejski knjižnici v Ljubljani. Od vsakega perijodičnega časopisa se ima poslati po en izvod ministrstvu za notranja dela. Izvodi za narodno biblioteko imajo biti tiskani na boljšem papu ju. Za narodno knjižnico se morajo oddati tudi vse prepovedane tiskovine. Kazni pozivnikov v Jugoslaviji. Minister za vojno m mornarico je odredil, Ja se onim ebvezan-eem druirega in tretjega poziva, ki so sedaj demobilizirani iu ki so bil: v vojni od vojnih sodišč obsojeni. odloži kazen do konca denio-1 bilizacije. Častniki prostovoljnih stTelcev. 1 Komanda IV. armijske oblasti je določila: t'astniki prostovoljnih strelcev, kakor tudi črnovoj-niški častniki, se izamorejo snia-I trati častnikom samo za dobo voj-;ne, dokler so v častniški službi. Pri prostovoljnih strelcih dobi je • ne šarže so veljale samo za službo v tej formaciji. Z izstopom ali odpustom iz te formacije preneha tudi častniški zua-čaj. Po tej naredili se zamorejo smatrati častni kom samo oni. ki so bili častniki! bivše avstro-ogTske Moječe vojske1 ali domobranstva iu to v tistem «" in u. katert-^ra iun-li v vojniii ' doniobranstMi ako za-1 prt^ili za sjirejfiii za skupno voj--k*. kraljestva Sr!v»v. Hrvatov ir.* >lo\eUcev. <>;ebe. ! i so izvršile eti«#J.-too vojaško š*-lo ali kakšen ČJ-tniški kurz. zadrže »vojo d-, '"istjilšto šaržo. ki jo iiueli ne . posre-luo pred imenovanja tu ra :ča-tnika prr«5tov*ilj«iih strelec. *>-| katere nimajo nobenih vojaških šol. i^r.ib*' v«^e šarže častniške i:i pdič »z pri- In jetra) se splošno mer iumbag0( protin. nevralgija, bolezni v uporablja pri vnetju ledic; v kriilJ> otek,in«, okocelo«t mišic in sklepov „,?e1l,Urja: r0dn!h ne" ter podobne bolezni. Cena 30 ali 60 centov prilikah motni vodi. kis- z 2 ali 3 cente takse po vseh lekar-.ah. lem želodcu in bolečinan v hrbtu. Cena 75 in $1.25 ter 3 an 5 centov takse. W. F. Severa Co.. Cedar Rapids, la. iHiwrniNiiuini^iiniiiiiiiiiuiiiniiwim Gilbert, Minn, m okolica: U Veael Hibbinff, Minn.: Ivan PonSe. Virginia, Minn.: Frank IlrovaHch, St. Louis, Mo.: Mik«; Grabrlan. Great Falls, Mont.: Math. Url*j Klein, Moot: Gregor Zobec. , Goranda, N. I.: Karl SterniSa. litUo Falls, N. Frank Masi«. Barberton, O. in okolica: Frank Po Je In Alb. Poljanec. CoUinwood* O.: Math. Blapnlk. Cleveland, 0.: Frank Sakaer, Chai Karllnger, Frank Meh In Jakob Boa oik. Lorain, 0. in tkaHes: Loola Balaa J. Kumse In M. Ostanek. Niles. O.: Frank Kocoriek TMBCStom, O.: Anton KlkelJ. OniM City. Ore.: M. Justin. i%Urgfafy. Pa: M Klarich. amhridftn. Pa: irmsk Jails. Bmwr, Pa.: LouLs Hribar. BnocMoa. Pa. In «M1m: Anta I pa Ter. Demfiar. CaMuafh, Pa: Ivan Fajk. VI Boranfick. Claridse. Pn.: Anton Jerlaa m Art Koxoglov. Dwfi. Pa: Joe Oriiabaa Export Pa: Louis SupaneUL Forest City. Fa.: MaL Kamin Fared, Pa: Ant. Vatecrtnaa. Groeosfeurc. Pa In skaiie*: Franl Novak. Hostctter, Pa fee ekoOont Franl Jordan. Imperial, Pa: FaL Petornel. Johnstown. Pa: Frank Gabreaja U John Polanc. Ooolnlk. Manor. Pa In okoBcn: Fr. Demiai Moon Bon, Pa: Frank MaCek In Fi Podnilfek. Pittsbursfe, Pa !■ okoOsai IT. B Jakoblch, Z. Jakshe, Klarich Mat. U L Magister. Raipkton. Pa fes sksBsar Martb Koroacheta Keadinc. Pa !■ okatlea: J. PesdLrl South nsiblibf, Pa: Jernej Ka prlrfek. Steettou, Pa: Anton Hren. Turtle Creek, Pa la okolica: Franl Schlfrer. Weat Newton. Pa: Jodp JoVan. White Valley. Pa. In okoIico: Jun PrevW. WiBock. Pa: J. PetemeL Murv. Utah in ekolkn: J. Kartell Black PI«ainit. Wasa: G. J. Pa renta Ceketon, W. Ya: Fr. Kodaa Davis. W. Fa in okottest Jo« BBMfck Tim W. Fa In skettoal 1 Korenchar. W. AIUs, Wla. Frank 8E0B. Book SprtDgs, Wyai Look M eter £a A. JoMtau Milwaukee, Wla: Andrew Fan, 3k sip Tratnik in An* OoUandsr. ^m*«*-. Wla: John Btaapm | J.uuar ^vniou Z i"iieaa, podčastnik Tori Ivan in njegov brat Anton iz Št. Janža na Do-lenjskeni, desetaiik l'rnzelj 1ja«Io-vik iz Irjubljiiue. telefonski pod-eastnik Ri>jc Peter iz Ljubljano, orožnLški podčastnik Ožanie I van z Kuželja v imenu II. stetnije. Pedagoško društvo v Velikovcu. Da brani svoje nraviee i>i is. v o ju je popolno eiiJ»kopraviK>>t / Iržavnimi uradniki v materije!-ut*m <»/tru t«-r oryanizii i kiilturn>-Wo'zUm: z ozireni n.-i .[»'biv it.J H* je /br;ti<» - ovrn>ko •»«"»t»-ljs*\«i v* jng'rduva<'*-k»-m d-lu K r« . j .'»rt-iui va.:i t er* ustanov i 1» /,♦ >♦* okraje Ž»-bziia kaplja. I> orlaj .as m Velikovtt- •• iVda'j.^ko dru-| št vo v Vt-1 ikovru * *. NAftl ZASTOPNIKI, tatort oo pooblaiBem pobirati naroA oino sa dnevnik "Glas Naroda". Vaak aaatoponc Ima potrdilo ra seotot katera Je prejel iu Jih roja- Naročnina aa "Glas Naroda" Je: Za eelo leto £4.00; aa pol leta «2.80 st Četrt leta IL2S. Bmm Fioaiimi, CaL: Jakob Lovflln Dna. Oda: Loula Sadoliak ts frank fikrabee. PnekAa Cela: Peter Culi«. Jotu Gena Frank Janeah ta A. Kocherar goMia Cela tm okolica: Lovus Onlgll Hiniinli Cela: Mata Kernel?. CBnfoa M: Tewhert Bolakar. ni: Joa BoatLC, Joa Blisk Joa Ber^" MM, HL: Frana Bambicb, Frani Laurich in John ZaleteL Ln Sala DL: Matija Ksraa LMngsIsa DL: Mick. Obar. Cohal in Mata Ogria flte^ Chittftp HL: Fcudi Ourottb IMUi DL: MaOJa BarbetM. Wosfcspa HL: Frank Betkorkk ■ nHOM. KlBfl ft^ J&AHaa* Treni ssrs^: MJ'sls* Fodopftvee. CM* ttn: Frank Ooria, Jal Potrfca Kobe is Paral 8knlta »■fa^ JUl: PssMhrtiL Josl i umi la I iiiZ ^lr8i JHHfc. Ma: Ion Govie tm Jnrif ljalo največjo slaščico. Louis X. Sullivan, tajnik Ameriškega mu-z«ija za pri rod oslov je, nam pripoveduje, da se je lotil človek pridelovanja zrn, ko je že precej napredoval v civilizaciji. Med preostanki po jezerskih prebivalcev Švice, ki so opustili svoje nomadske navade ter se za stalno naselili. je najti sledove prvotnega pridelovanja pšenice, ovsa in ječ-mena. Stari in pametni v plemenu so prišli do sklepa, da je kruh jilober za mlado generacijo in od takrat naprej je moral človeški rod zavživati kruh V takratnih ta.sili so pretepali majhne otroke, ker niso hoteli jesti kruha ter se hoteli zadovoljiti izključno z mesom in sadjem. Na ta način so našla žitna zrna svojo pot v dijeto človeške družbe. Sedaj pa zahtevamo od vas, da ste v resnici odkritosrčni. Ali ste kedaj v resnici ljubili mleko? Najti je več kot pol tisoča milijonov Kitajcev in Indijcev, ki niso nikdar zavživali mleka in ga tudi nikdar ne bodo. Dr. Richardson je prepričanja, ida ni mleko naravna hrana za človeka, čeprav je človek že v svojem prvotnem stadiju razvoja u-domačil govejo živino. Otroci pr . votnega moža so bili dojeni veliko dalj časa kot pa so otroci današnjih dni. Primitivna mati je dojila svoje dete skozi tri ali štiri1 leta, nakar se je dete privadilo! zavživanju trde hrane. Materinsko mleko je dosti sladkejše od kravjega mleka. V sedanjih ko-dernih časih dodajajo špeeijalisti dosti sladkorja k mleku, da ga na-jpravijo zavžitiiim za otroke. Mail j je otrok, ki bi zavživali navadno kravje mleko brez pridatka sladkorja in tudi sadežem je trebil pridali sladkor, da se zadosti ' !*ožeijenju prvotnih bitij, i Katero zelenjavo ljubite? :ko."-.-Te biti odkriU»*rčiii. morate j priznati, da ne ljubite nobena. \ >i jemo krompir, kajti po inne-irju dr. Riehard-MiHia so naši pn»-i M.edji u fcame nulovrdnttM i iz ko ! pali nekaj k-~»renin ter jih pričeli; jest L V>i ti i pa vsebujejo, sladkor in to j*' bil glavni vzrok. |>ia jih je pričel primitivni človek I jesti. Gotove vrste zelja imajo tudi ;svoj oknv Trebalo pa je tisočih, in tiN«»«"ih let. da se je eloveška pleme privadilo zavzivanju Nade-, rev iu zele-njiiv. Šolale so moderna iznajdba, katere spravljamo v svoj sistem le s pripomočjo aliel. olja. masti in soli. Kljub vsemu pa ;e še da%*s razširjena navada, da 1 ^ potrese solato s sladkorjem. Opice so jedle jajca. Vsled tega so se številni človeški rodov«, navadili zavživanju jaje. čeprav ni j k ^lala ta navada splošna. Ljudje niso zavživali jaje dokler niso napredovali na izdaten način v kulturi. Nauk. ki ga lahko črpamo iz raziskavanj dr. Bichardsona, je ta. da se mora mladim ljudem o-prostiti številne stvari, katere st žele. sledeč pri tem svojemu atavističnemu nagonu. Vsaka kontrola v tem ozira je izključena. MOV nit ZA. ALFOHZA. Madrid, španska. 1. oktobra. — Župani meat in trgov severne Španske so podarili kralju Alfonzu spominski križec v priznanje njegovih easing za deželo tekom svetovne vojne. (Kot mano je bila Španska edina dežela f Evro* Soglasno z opazovanji dr. cbardseona je obstajala prvotna I rana ljudi iz sadežev in mesa. Naše hrepenenje jki taki hrani je tako globoko ukoreninjeno v nas in našem sistemu, da ne bo noben človek na celem svetu zavrnil hrane te ali one vrste, če je navezan na svojo lastno pomoč. Vegeta-iee, ki rajše sara kot da bi zavžil okusen steak, je vedno zvest sadežem. Hrepenenja po mesni hra-r»i [»a ni mogoče iztrebiti iz človeka kljub vsem modam ter različnim teorijam. Hrepenenje po l.i«*.sli je prvotni instinkt, katerega ni mogoče zamoriti. l>r, \V. Gregory Ameriškega muzeja za prirodoslovje izjavlja v nekem svojem spisu glede primatov, da je hrepenenje po mesu preostanek iz predzgodovinske dobe v rent rahli Evropi. Človeška bitja takozvanega Neander thalskega tipa, kojih ostanke je ra jt i v dolinah Nemčija, so se prehranjevala predvsem z mesom bizonov ali turov, velikih duplin-, j skill medvedov ter raznih vrst ri-nocerov. Kosti teh živali, ki so razbeljene ali razklane tako, da je bilo mogoče vzeti iz njih mozeg, jc najti v tarih duplinah obenem z lobanjami predzgodovinskih ljudi, ki so vprizarjali kive na te živali. Prvotni način lova je ob-i-tajal v tem, da so zasedli ljudje kako visoko pečino ter metali raz njo težke kamene na medvede ali jelene. Ljudje so postali nato drz-nejši ter napravili sulice s ostmi, ki so bile napravljene iz kamena. S temi sulicami so se borili proti divjim prašičem ter drugim divjim živalim. Ljudje, ki so živeli v onih dneh, s ose zadovoljili z mesom živali, katere so ubili ter jagodami in drugim sadjem, katero so pobirali. Pri tem so bili povsem srečni in zadovoljni. Najti je tudi številna znamenja, ki kažejo, da je ljubil prvotni člo-\ek ril>e, V nekaterih krajih, ki so sedaj zakopani globoko v zemlji in prt-ko katerih so tekle v prejšnjih do-bah reke ali so se stezala jezera, ki so že davno izginila, je najti cele kupe školjk obenem z kame- j nito vkiro. Ko je elovek na pre-1 (lord. je >|M»^ual. da je riba. ki! ( lavrf t reki. z»-l«> okusua jed. Nd , ta uaetu jpri«-e| rluwk izrabljati b>2xstva Ui«»rja in ta *tva nudijo še dane-« hrano za ( cešteviine miljoue člov>-ških bi-j t i J. V r«-^ni*-i zde oenejetso ra ijo' j*- |M^t4vila matj narava pred div-j j.- zastopnike r]«rcškf«a r"«lii. i Kljub tem u pa m bila "miza" nik-S i uar prazna. Hilo je nekako v tem času. ko| naši predniki s|»oznali. da jej gore! lev poleni ko je udarila vanj: *irela. Na ta na«"*in je prišel ogenj j v nIužIhi človeka, tlovek je na-j šel. da <»meh*~a ogenj, če se pri-■i«*mo postopa z njim. živila in da otiieh«*-« predvsem mr>o iu k«»--ti. S tem. da stavili žareče ka-ttiene v votlo ter dodali kos mesa. so prvotni ljudje uvideli, da fctatie meso veliko l»o!j mehko in ckusuo in tako se je napotil elo-1 vek na svojo doI?o pot. ki je napravila v tisliciraiiega problema,!1 ki obstopi v visokih življenskili I stroških. Se vedno imamo v sebi i prvotno hrepenenje po gotovih i stvareh, katerega se ue moremo nikdar iznebiti. Nesmiselno je to- j rej, če zmerjajo matere svoje o- , troke raditega, ker si žele stvari, ] katere mi uživali naši predniki v j onih dneh, ko so živali v tako tem L nih duplinah, da so morali tipati ^ krog sebe v vernem strahu, da | bodo zadeli na kaj sovražnega. Ta 'f neminljivi atavizem prihaja vedno j na površje čeprav sedimo za naj- r| bolj sijajno opremljeno mizo v , najliolj razkošnem hotelu. : ( Ko je dr. Hiehartlsoii za sled o- i < val družinsko «lt:evo hrane, ki je I napravila Vdoveško pleme za to,r ksr je danes, se ui omejil pri tem i na ugibanja. Na pomoč je pozval I vse, kar vemo glede dijete opic, j j Preštudiral je tudi vse jedilne li-!? ste primitivnih narodov ter lira-j j no ljudi, ki so živeli pred miljom i let. Vsa znamenja kažejo^ da so- t glaša on z l)ar\vinom-v tem, da i Ke rodi vsako dete necivilizirano i in da preide iz divjaštva k kultu i ii pod vodstvom svojih starišev, < katere vodita tradicija in konvencija. < Posezimo nazaj k opicam, kaj- s ti čeprav nismo prišli iz opičjegit < rmlii je vendar več kot gotovo, > da smo potomci bitij, ki so bila > zelo slična opicam. Vsaka opica je v svojem bistvu vegetarec. Pie- 1 zati zna na drevesa, kjer išče ba- 1 Dane, sadež krušnega drevesa in raznovrstne jagode. Opica se je s naučila pokončne hoje. je zavzela 1 obliko človeka, če sprejmemo teo- I rijo znanosti. V onetn času je zi I vživala le sadeže, ki so postali te t ruelj Vse človeške hrane. Po sade n i-h pa je hrepenela radi sladkor-j < ja, ki v nahaja v njih. Otrok v- j razveseli lepega jabolka radite-ii ga. ker je potoraee prednika, ki je] 1 ravžival v glavnem sadje. tVpra* sta vabljiva predv^m bar\a iti i okus sadeža, je vemlar sladkorji željevim. Sladkor pr*-d%tavlja sto 1 od slot ti o kurivo za <"|o\«-ik<» ddfl ter pa želode«- tako hitro preba j, vi .da ga je trelta šteti nte«i tako 11 kvana krepdna srMstva. ji Poželjenje po sadežih tekom bi- i isnja primitivnega človeka v tjro j■ )tenih krajih, je bilo tako veliko, j in je btl milijone let [xuuy dr. « look v stanu dobiti o«i Eskimo% vse, kar je hotel in eelo prieeva-!i \ja, da je bil v resniei na Never- >i tem tečaju n tem. da jim je dajal jt pristni ameriški 4iehenring jrum". islajen z različnimi sadniki soki. i !Hroei ler. Garner, i ki se je dolgo čaaa mudil v francoskem Kongu* nam pričuje, da i iive gorile v glavnem od sadeže*, i da pa je nekaj mesa bistveni . predmet njih dijete. Rad nega za- i vži vajo gorile ptiee, male gloda v- \ Gg tef tudi mrčes, da dobijo ele- < ttgmte, ki so potrebni ta vzdrfa 1 GOZDNI ROMAR 1 — •—■ \ v_l > c: FRANOOSU SPISAL GABRIEL fSBKT. i . li "CHa» Naroda" prevedel Q F- " * —— * » «« i:. . (Nadaljevanje). * I I /f \ Postiti hočemo K učil j« na mestu, kjer sc je nahajal ter se vr j m: i v tabor ])on Štefana. j Živahno streljanje je trajalo celo popoldne ter ».o ga culi tudi | v taborišču, kjer je dalo povod za vsakovrstne domneve. Prišel je veter. Kdeči oblaki ao označeval! na zapadu mest«, kjei je ta'ondo nolace. Zemlja je postala bolj hladna in čim bolj m, lb-deli zadnji iarki zahajajočega solina, tein I"pie je svetila luna. dokler ni izginila zadnji* ».leti mraka ter je stopila luna mesto solnea. V ineWIiii je nudilo taborišče pester pogled. Na majhnem grteku, ki j«- obvladal celo taborišče se je nahajal, kot že omenjeno, šotor voditelja ekspedicije s »nojo majhiid xattavieo. Bie»k luči je *ijal skozi platno ter dokazoval, da bdi voditelj ca v ne skupaj. Par ognjev, ki so goreli v izdolblnah ali ki so Mi obdam od kamenov, je širilo i>o ravnini rdečkast odsev. Za alnčaj nočnega napada so se dvigali kupi slame v gotovih i presledkih, »In nadomeščajo dnevno luč ter Ba'Jirjajo dosti svetlo ! be, kakorkitr? bi jih prižgali. Pustolovci so ležali v skupinah na ; tleli ali pa pripravljali večerjo Vmes pa s stali konji in mule tei j ; ebali zrno \t platenenih vreč Brezskrbnost in odločnost je bilo či- j tati na obraz h mož kar je dokazovalo, da so se glede obrambe popolnoma aatiesli na voditelja, katerega so si izberali. Pri odprtini šotora je ležal mož na tleh k»t pes, ki čuje pr tvojem gospodarju. Po dolgih laseh, kitari, ki ie ležala poleg puške, ter raztrganem plašču je človek lahko sklepal, da je ta človek Oroehe. Svoj čaa je uporabil zato, da je opazoval zvezde, ki so ble ; stri« na nebu ter ogeij, ki je bolj tlel kot gorel ob vznožju griča ] Onstran utrdbe to žarki lune osvetljevali peščeno ravan, posejano % kaktusom tet napalom, indijsko smokvo, ki je metala dol ' pe aenee. Luna je konečno osvetljevala stražnike za vozovi, ki st ! lodili gorim fol, a pu.-kami v roki ter motreč okolico. Med skupino mož, ki se je nahajala v bližini vozov, najdem* j Benita, služabnika J>jn Štefana, Baraho in Pedro Diaza. Ti trije j »o ne pogovarjali, a s pritajenim glasom. — Kenjo.- I>on Bcnito, — je rekel Baraba proti služabniku. — ; \ i Mr spreten elovek ter znate j>ojasiiiti vsak šum v stepi. Ali nam morete povedati, kaj pomeni to streljauje, ki smo ga čuli skozi celo popoldne/ — Le mjlo poznani navade Indijancev, a vendar.... Le povejte, — je rekel Baraba, — a nikarte namenoma za-1 Molčati kaj :trainejra kot ste storili to takrat glede jagvmrjev. - A vri.dar, )" nedaljevai služabnik, — sera bil njih jetnik • t»voji mladosti in če ne uporabljajo pri kake^n nesrečnem jetniku i Mik, katere sem mot I pretrpeti jaz, potem uc vem, kaj bi mogel Liti izvor str« Ijanja, ketero smo čuli. — Ali m »lite, da »*o koga ujeli v teh stepah T i1 — Zakaj pa ne * — je odvrnil stari pastir na to novo. vpraša nje Itaralie. -. Že dva dni jf tega, ko se je naš prijatelj Kueiljo ni vrnil ter se bojim, »la se ti peklenščeki razveseljujejo na njegov« htroake. i c tako postopajo z njim kot so z menoj, potem naj se Bop Uamili njegove duše! — Kaj govorite,' Te muke ne morejo biti tako strašne, če ste n ti a svojim življenj« m in zdravo kožo. — Ali res mislite tako t Rečem vam, da ni škalpiranje, raztr g inje telesa na drobne kosce, pečenje pri počasnem ognju in v* muke, katere si izmislijo z eno besedo liič v primeri s tem. -— L motno! — je vzkliknil Baraba. — Mislil sem, da najdejo Indijanci le v svojem razburjenju veselje v tem, da mučijo ljudi. — To tudi store, če so dobre volj.e Le redkokedaj sc zgodi, da ni>o zadovoljni, če so napravili par jetnikov. Če bi kedaj hotela l esreča, prijatelj Beraha, da bi padli v roke Indijancev, potem prosite Boga, da bi l ili Anači onega dne pri dobri volji in doživeli l-oate kruto smrtno k.i7en, ki pa bo vsaj malo časa trajala. — Pet ali sent R.innt, kaj net — Pet ali šest ur in včasih še dalj časa, a.... Benita .ic prekinil prihod Oroche-ja. — Senjor Diaz, — je rekel slednji. — Don Stefan hoče govo r?ti z vami i* par trenutkov ter vas prosi, da pridete v njegov *«>l or. * Diaz se je dvigu.I ter put»til Barabo in Benita, ki je nadaljeval •»vojo povest. — Ali str zapazili kako skrben obraz ima Don Štefan, — je re* kri Benito. — Čeprav ni bil nikdar vesel odkar je odpotoval z ha t icnde in prav posebno ne od onega časa naprej, ko je oni mladi mor izginil s konjem vred v prepad, se mi je zdel danes še veliko lilj teman kot ponavadi Baraba je ob«Hiin ob tej priliki kot nekak kes v svojem srcu. kajti pustolovec je b:l eden izmed onih, ki so ustrelili na Pepe-ti. in Fabiana Vtied tega je prekinil ta pogovor ter ga obrnil na točko, kjer je bil preje prekinjen.^ — Rekli ste torej, — je ponov.l, — da traja tako mučenje pet ali šest ur ali ae dalj časa.... — Nikdar manj Sploh pa boste lahko sodili po moji povesti, da je šest urna muka boljša kot pa ona, ki traja štiriindvajset ur iti da je med vsemi ničini smrti najbolj okmti oni, če umre človek • d bojazni.... — Vrag naj vzame vase povesti! — je vzkliknil Baraba. — Ne v-m, zakaj sm tako neumen, da vas izpraaujem. — To jr »t rasno. a zelo poučijivo in ker lahko padete vsak tre-iititek Indijancem v roke, je dobro vdeti, kakšna usoda vas lahko • aka v tfkeai slučaju. To je š vedno tolažba, ko vendar ni nobene dni**. ^ — Tore] napravite konee? — je rekel Baraha in vzdihnil. — Vi-! dim sedaj, da je posel zlatoiskak-a pravzaprav prokleto slab posel — Vedn«» seai mislil. — je nadaljeval pripovedovalec, — p«* pravici ali krivično, da ne zgodi le to. kar se mora zgoditi in da ae l*e »me člove'; vsled 1' pa nikdar ustrašiti. Ko sem padel Indijancen. v roke, sem m takoj rekel, da lahko store kar hočejo, in da ne bom umrl. če mi ni namenjeno. No, Indijanci so bili onega dne kaj sla b«. volje, ker smo j itn pobili pri nekem spopadu dosti ljudi. Sprva so ae posvetovali in iz njih kretenj sem spoznal zelo dobro, da so govorili o tem, ali rej me akalpirajo, za d uše ali razsekajo na kose Konečno je neki glavar, ki je bil izvanredno razburjen, pregovori! svoje vojnik • k temu, da so me provezali k nekemu drevesu, da jim rlužim kot cilj za streljanje s puško. * ^ ; • ~ ~ • s -< < (Dalja prihodnjič.) j ROJAKI. NAROČAJTE SE HA "QLA8 KAKO D A", HAJVČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. . - • t ' ''la : '"' "-4 — - ! STAVKARSKI BOJI NA KITAJSKEM. Peking, Kitajska, 1. oktobra. — i Poskusi za obnovitev konference i med delegati severne in južne Ki- ! tajske v Šanghaju bodo ostali naj- 1 brž brebzuspešni, kajti južni de- 1 legati se nočejo posvetovati z Van-I-Tangom, zastopnikom se- . verne vlade, katerega dolže, da je ] načelnik reakcijonarnega milita- ] rističnega elementa na severu. Vlada v Pekingu pravi, da naj J brž ne bo mogoče skleniti mirti med nasprotujočima si deloma dežele, ker ne ve nikdo tako do bro kot Van-I-Tang, kake konce- ^ sije je sever v stanu dati južnim provincam. Vsled tega se je bati ponovnega izbruha sovražnosti. IZKAZ DAROV za slovenske otročiče ▼ domovini. Slamnikarji nabrali pri seji dne 8. sept........ $ 16.64 Slovenski ženski odbor za jugoslovanski dobrodelni sklad ............ 223JiO ] Cerkvene kolekte v nedeljo 14. se|wt..............:n 26 Neka oseba darovala/. —.50 Mre. Ana Zor man nabrala v tovarni ........ 5.00 Cerkvene kolekte v ne- «lelj«> 21. sept.......... 32-91 Mfes Mary Molče na- '] brala ................. 3.001 Mr. Jo*. Trost izročil . 1.00 Mrs. Kanm- Burgar. iz-ro«vila prispevek dr. sv. Ane .................. S.fiO Mr. J««*. Merčun izročil prispevek dr. sv. Frančiška S^raf.............. 5.50 Mr. Matej Čagran izročil prispevek tir. S. N. Z. Iliriia ................. 25.00 Nekdo dodal......... 7.09 Skupaj 160.00 Svoto $'t60.00 sem odposlal na pristojno mesto z opombo, da se 1 ista porabi za slovenske otročiče v Jugoslaviji. Priloženo pismo sem prejel kot potrdilo sprejema. New York, N. V., 2P. seipt. 1919. P. Bcnigen Snoj, župnik POTRDILO. AMERICAN YUGOSLAV RELIEF, i for Serbs, Croats and Slovenes), 511 Fifth Avenue^ 15th Floor, j New York City. September 27, 1919. Rev. Ben i jsnus Snov, St. Cyril's R, C. Church, t: i St. Marks Place, New York, N. Y. Dear Sir: In behalf of the American VugoSlav Relief Comnnilce I wish to extend to yor, an to ail 1 those who contributed, our grate-t'ul thanks t'»r the three hundred and sixty dollars X*360.0Cn which we have jn«t n-'-eived. AVe siiall re«|ite*;t that this amount he used for the needy Slovenian children in Yoigo-S'avia Many of our recent cntribu-• t ions have from Slovenes, so , we are v»-ry pnud of their interest and their help, and we thank them for their co-operation as well as for their generates contributions. Ycuis 'jTrateTullv. Ameriesn Yuqro-Slav Relief. per Lucile Cochran, Ass't Secretan-. )_______ IGRALCI, POZOR! Naprodaj imam trivrstno harmoniko Lubasovega izdelka; je jako lepo urejena, lepega clasa in trpežna. *e skoraj čisto nova Katerega veseli, naj se javi ter mu dam bolj natančna pojasnila, ali pa MM»bno naj se oglasu — Antof* Habieh, Box 262, Aliquippa, Pa. _ POZDRAV. Pred ikdhodom skozi široko morje še enkrat pozdravljam brata Franka Clrošelj v Ely, Minn., in Jjcvrenca Grošelj v Willtonu. N*. Dak.. ter sestre Mary Bcrgant v Willardu. Wi:.. Frances Kr:ar v Ely, Minn., in Mary Ster v Ne« Yorku. Ne smem pozabit' na prijatelje v Willardu, Wis, ki so prišli n>o slovo. Mr. John Hrovat in Mr. Tony Kraajc, kakor tudi Zalarjevo družino, ker so nam »pripravili lepo (popotnico. Lepa hvala vsem skupaj za postrežbo. Mike Grošelj na družina. Kje je moj oče JOHN ZA KRAJ SEKT V Ameriko je prišel pred kakimi 27. leti iii pred 15. leti je še vodno stanoval v Jolietu, 111 Doma jc iz bloške fare, vas Lužarje. Imam mu poročati nekaj i2elo važnega, zato ga prosim, da se oglasi, ali pa če kd<> ve za njegov naslov, da ga mi naznani, za kar bom zelo hvaležen. — Tony Zakrajšek, 521 Sandnsky St., Kansas City, Kansas. (rj-6—10^ Rad bi izvedel za naslov svojesra prijatelj LUKA GLAŽAR. Doma je iz Lokve na Krasu. Poročati mu imam nekaj važnega, zato naj se mi oglasi. — Joseph Jafret, Box 46, Camp Vi. Adolph. \V\ Va. (:j-6—10) Kada bi izvedela, kje se nahaja moj bratranec ALOJZIJ IV GLIC, podomače Jakucev i/. Srednje vasi. poš-a Poljane pri Skefji Loki. Skrbi zanj tudi njegova sestra vdomovini Ma-."ija. sedaj vdova po rajnem RadosJavu Saje. Ako sam čita te vrstice, naj se mi takoj oglasi, ali pa če kateri rojakov v« za njegov na-lov, naj mi blagovoli naznaniti. — Mrs. Alice Šu-štaršič (rojena Inglič), c o Valentine Poternel. Box 172, Imperial, Pa. 6 - 10 ) Rad bi izvedel, kje se nahaja moj bratrance MARTIN KOMPA-RE. Doma je iz Spodnje Kra-e na Štajerskem. Prosim <■; en j ene ro.itzke, ako kdo ve za njega, naj mi naznani. Ako pa sani bort-š, sc mi oglasi, saj veš. zakaj, če n«*, bom te obelodanil, ako se mi ne oglasiš v štirinajstih dneh Moj naslov je: Tonv Vertačnik Box 35, Bear River, Colo. (3-6—10) Kje .io bratje FRANCE. JANEZ JAKOB, JOŽE in GREGOR NAGLIC! Pred 4. leti so imeli naslov Bor 228. Dunlo, Pa. Zgla-sijo naj se svoji materi Marjani Naglič, pošta Žiri. Notranjsko, Jugoslavia, ali pa Ivanki-1 Trnek, roj. Cankar, Box 34, Cumberland. Wyo. CI-6—10} Rojake Slovence v italjanskeir ujetništvu in po drugod vljudno prosim da mi kateri blagovoli naznaniti naslov mojega brata FRANCA OTONIČAR. doma i/. Podsilvni^e pri C«*rkni-ci, ki se nahaja nekje v ujetništvu v Italiji. Za uJugo bom vsakemu iz srca hvaležen. — Frank Oblak, 1176 East 61. St.. Cleveland. Ohio, U S—America (3-6—10) Rad bi izvedel za svojega bf-ata FRANKA JURCA, doma iz Ro-dika pri Kozini na Primorskem. Zadn;ič je bil v San Francisco, Cal. sedaj pa ne vem zanj. Prišel sem pred par dnevi iz starega kraja, kjer sem bil kot ame liški vojak in sedaj ostanem tu v Clevelandu. Imam mu za povedati mareikaj iz starega kraja in zato prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi, ali naj se pa sam >ii|a aa'KrtJia trni artaito ta tm na pa bam Tftml^il r|<>| m m| L •ta km OTdrmvte ? bittan «M| ■a Mirim latatL _ ^ ^ " tnf It a avatar: v »MUh a «a II trni ta S. popoMm; l ilij > M v a atatraj a* a i i um 0 *"mSLim JSm SiaS ST**__ Dr. LORENZjSi 644 Penn ■DINI SLOVENSKO (iL p •OVORECl ZDRAVNH Np^ &V6HUC MOSKTH BOUBZn Pittsbnrgh, Pa ..JbJt atroka J» adravUrnJ« akutnih ta knnlCnlk bniiaal Jam mm I* adravtm aad 28 tat ter tnuua Bkainja w tmH M—S ti kar mb alovenako, aato vaa morem popolnoma raaometl ta pp» Mati vata bolia—i. da vaa oadravtm In mm mol ta adnf]4 SM SlatMu pridobil poMteo akninjo pri adrtrljanja mami* mlnitm aaatrapijm* trt, mamO)« ta um p^tataat, had v Krta. lapadanj* laa, botoOna v kosteh, atara rum. 1»M fcolf—ll, oalabrloat, boleaal v mehnrjo. Vodicah, jetrah ta Mrtn. tmmIcq, rermatiaem, katar, aiato iUo, nadnho itd. ar Uram« m«i v aonoMjam, «rwa m poudh m L m *rtr«J papoliaa. V torkih, etetrtklh In eeaotaa *4 k a* alwn^Jta a m avtar. Oa wllja*. m at mo Malina H PrTLo RE644 Pan »«>> Pi. 8L0VENEC! DENAR IMAŠ! Kam ga boš naložil varno in dobičkanosno? < V ZEMLJO! Imam 3400 akrov najfineje rav- I nine, doloma čisto, največ gozd. s brez povodnji. Kos leži oh glavri žclezniei Missouri Pacific zraven mesta Corning, Ark., 12 milj od Navlor, Mo. Prodnm kose po 80 , akrov in več na lahka plačila 6%. fistim vso zemljo za orati, pustjv-ši 10 akrov g«»zda na SO a k rov. Cena akra 70 čistega $60 aker. Slovenec, pridi sedaj in pe-glej pridelek na čisti zemlji, koruzo in pavolo; zadnje 200 akrov, kateri pridelek se ceni na $30.000. aii ciste najemnine $7,500, ali akei $37'(j čistega najema letno. Ne govori, ni res, pridi in prepričaj se' Vsak dobi vožnjo povrnjeno, kdor kupi. ali dobi drugače ko! oglašeno. Urejene kmetije v oko lici $200 aker Zemlja ena :ij j kše; na naslov: Joseph Majcen, 5227' Buil.-r St.. PitLsburyJi, p«. Pozdrav! lin d«-.' I (2-9—10) Kje je ill LAN LOKNER? Doma je iz Stroji,V Plošče. Hrvatska. V Ameriki biva kakih 17 let in pred 7. leti je bival v Kansas City, Kansas, kjer j^ imel gostilniško obrt. Za njegov naslov želi izvedeti njegova sestre: M:ns Julia Lokner, c o Fraak Sakser, Ib-llis. N. V. t _ Rad bi iz\ed.-l za naslov JOHNA KRUMPACNIK, don.a iz l.jub-Iicl'.-v na S;>. Štajerskem Pred 7. leti iz starega kraja, katero nem jaz dobil. — Andy Poh'iuer, B«»x "»OS, Brownsville. FayetIt-Co., pa. (*J-4—10^ Radn bi izvedela za svojega brata ANDREJA PERN Ar. !;i se na ( haja nekje v ruskem ujetništvu. Doma je rz !»egunj jo i Lescah. Rojake ]iros"m al o ka'eri ve za njega, da bi m: naznanil. Imam inn v«"e stvari o«I doma za pov^-dati. Moj naslov: M*rs. Jennie Matičič (rojena PemaeL 67H St. Clair Ave, Cleveland, (>,iit». (2-4—10) Pozor, rojaki v ruskem in italjan skeni ujetništvu! Jaz sptdnj podpisani bi rail izvedel za mo . jega bratranca ANTONA (.<)-Lil NIK podomače Kogelčev iz Rečiee na Štajerskem, ki je bil ujet leta 1914 na rusk<111 bojišču. ter za JANEZA OoMIR-ŠEK, doma ravno tam. ki je bil ujet tudi leta 1M14. pa ne vem. nn kateri fronti. Kateri izmed rojakov ve za nju naslov, naj mi sporoči, za kar mu bom dal i pet dolarjev nagrade. Ako pa kateri i/nitvl vaju bere ta oglas, naj mi hitro piše. ker imam zelo i važne novice i/, starega kraja, posebno še za bratranca. Moj naslov je: Frank 'ioličnik. B ;x 7. Panama, Ills.. U. S. America. (3x 2.9.16—10) N Rojakom v Cleveland, in sploK r državi Ohio naznanjamo, da jih ! bo t kratkem obiskal naa potnik "i _ " C0SULICH' Črta DIREKTNA POT V PATRAJ IN TRST. Potniki m lahko iskreajo ▼ trn •U onem priatudii«. Parnik Prea. Wilson okrog 15. oktobr Paniki odhajajo s pomola "i 41. St, Brooklyn. Za cono In riruao pcdrobnoatl m obf _ nlta na: PHELP8 EROS. ft CO. GENERALNI ZASTOPNIKI 17 Battery Place, New Tori ANGLEŠČINA Pouk potom dopisovanja s pomočjo- angleiko-alovenakih vinih ivukor. Trnja • mesecev. VptteU aa lahko mk čaa. Šolnina za eeU tečaj $10. Če telite imeti toč pojma o aaskilrii slovnici in jeziku r1loh, pilite ie danes za pojasnila. SLOVENSKA KORESFONDENČNA SOLA (Tho Slovenian CifriipiniHm School) •119 ST. CLAIR AVE (BOX 10) CLEVELAND. OHIO 6LOVENSKA KOREBPONDBNČNA SOLA. Cll» ST. CLAIR AVE (BOX It). CLKVELAND. OHIO. Izreite ta listek in ga pošljite s svojim naslovom: IMK » # • O • O • • a o o * o o o o o o o • o o • •• • • a • aa • • S • • O • • • OOOOOOOOOO 4#r« OOOOOOOOOOOO »B o o o o • o CESTA AU P* O- BOX**»*f••••#••••••••••••*•••••«**««*»••••»••«t***»»t*«M«( as VfiTA ___________________________________________________________ - OLAfl NARODA. 3. OKT. 191»' Spodaj podpisani bi rad izvede!1 za GEOKCE FRANGEŠ, p«»«h»-mače Štopork. doma iz Makolj na Štajerskem. Posebno novico mu imam naznaniti, zato prosim rojake ee kateri ve za njegov naslov, da mi sporoči, ali se mi pa sam naj v kratkem zjflasi.— Louis Lo.ičarič. 4?5 — 52. Ave. Went Alii*:, Milwaukee. Wis. (3-6—10) . . j KOLEDARJI ZA L. 1920. Xaaianjaui, da sem prejel veliko število * STENSKIH KOLE DARJEV za bodoče leto 1D20, ka i t?ri so 20 palcev široki in palcev dolgi. Koledarji za to leto so} zelo zanimivi in bodo fini za poši Ijati svojcem v staro domovino, ker imajo razne slik«, katere bodo zanimale rojake v stari domovini zaradi nekaterih običajev iz Ame-j rike. Vsaka stran koledarja ima; druiio sliko in pomen, kik->r l.a j primer pogrebni običaji in druge primerne pe&mice-z razlogi. Dchil sem jih ob času zato da jih takoj J lahko naročite za ua ogled in staro domovino, t'ena za to leto bo 24 centov komad s poštnino vred. Koledarji so mnogo boljši od letošnjih in bodo gotovo vsakemu | po volji. Naročite jih takej za i>o-skutmjo. Jamčim, da bo vsakdo ž j njim zadovoljen. Za v staro domovino jih pošiljam jaz samo, da mi pošljete pravi naslov in naročnino. Vsaka naročnina bo takoj odposlana, ko bo naročilo prejeto bo-dU-i za po Ameriki ali za v stari kraj. Za malo naročilo enega ali dveh komadov lahko pošljete v poštnih znamkah po 2 centa za večje naročilo pa pošljite denar ali money order. Koledarji so; vredni več kot toliko. Vsaka dm-| /ina bi ga morala imeti, kakor tudi društveni tajniki, pisarne in trgovine. V Clevelandu ga dobi vsaka družina zastonj, in kateri ga ni dobil lansko leto, da ga je morebiti naročil, ga tudi _dobi sedaj brezplačno, ako se prijavi. Za vsako naročilo prosim natančen naslov in viviki. kateri ga bo naročil, nej si zapomni to da bo vsako naročilo poslano gotovo v dveh dneh, potem ko je bilo naročilo sprejeto, torej lahko pričakujete prejema koledarja približno toliko dni, kolikor je razdalje med ?a-som naročitve. Ako ni v primernem času prejet, potem lahko so-1 dite. «la je kriva ali adresa ali po-; šta. To sem omenil zato, ker lie-i kateri so se zglasili prepozno, da; niso prejeli, ali ko jc bila pošta vrnjena. Z vsako pošiljatvijo bo| vknjižona tudi adresa in dan po-šiljatve. Za obilna naročila se priporočam. — Anton Ordina, 105-T East 62. St., Cleveland. Ohio. (2-5—10)