„Miklova Zala" - koroška narodna igra .. Miklova hiša, v zelo lepem kraju na vi-Slßi pod starim gradom, je lepo posestvo ^ Šentjakobski fari v Rožu na Koroškem. Jisoko nad Miklom, kar ga je še ostalo, 'h'emlje stari grad Tume, ki so ga pred ^ar sto leti Turki zažgali in razdejali. Vse na tem svetu, leta vse razdero. Turnški grad, kjer so nekdaj živeli grofje, je ,es razpadel. Slovenski kmet, ki orje, seje j1 dela od jutra do večera, je preživljal grofe. Ta je ostal. Zemlja je mati onemu, na njej dela, zemlja ima samo tiste rada, ki jo obdelujejo. Ona hrani samo Sv°je otroke, vsi drugi pa gredo. Ti naša 2emlja na Koroškem, kjer delamo in trpijo že več kakor tisoč let, ti naša velika imaš nas rada, nas braniš in hraniš, jjas in našo nad tisoč let staro slovensko esedo na Koroškem. Veliko vode je v tisoč letih preteklo po v ra'vi, mnogo se je spremenilo od tega časa. ^amo domače povesti iz nekdanjih dni. kakšna je tudi povest o Miklovi Zali, ki s° jo ujeli Turki. Nemški cesar in Nemški grofje na Koroškem so bili v ti-6tin letih tako uničeni in slabi, da se niso in ne znali braniti pred Turki. Pu-Cali so ljudi, da so jih Turki pobijali. Stari ljudje so vedeli povedati od Tur-mladi rod pa je že vse pozabil. Vsak ^■ožan pa še danes ve, kaj je bilo z mlado Miklo — Miklovo Zalo — ki so jo Turki ^eli, jo iz Roža daleč na Turško peljali, aako jim je ušla ter prišla domov ravno va, so dejali stari ljudje. Kar je le moglo, je bežalo pred njim in se skrivalo visoko gori v gmajnah pod Golico in pod Rožco. Ljudje in živina. Ta Turk, ta presneti peklenšček, so dejali. Ta hudirjeva godla,- ta žverca! Možje in mladeniči so se utrdili na Turnškem gradu in pri Šentjakobski cerkvi. Metali so kamenje na Turke in streljali nanje. Sekire, kose, srpe, cepine, motike, vse poljsko orodje jim je prav prišlo. Polivali so jih z vrelim oljem, spuščali čebele na nje, ki so Turke pikale. Najhujši so bili med Turki janičari, to so bili otroci, ki so jih Turki odvzeli Slovencem in na Turškem po svoje vzgojili, poturčenec je hujši, kakor Turek, se je govorilo. Otrok je večkrat pobil lastnega očeta; otrok je bil Turek, oče pa kristjan. Boji so trajali dolgo, precej Turkov je ležalo mrtvih pred utrdbami ,pa tudi domačinov je bilo dosti mrtvih. Mlade fante, še rajši pa čedna dekleta so ujeli, jih zvezali in jih gnali s seboj na Turško. Miklova Zala je bila zelo lepa, najlepša deklica v IRožu. Vzeli so jo in odvedli s seboj- na Turško. Dolgo časa ni bilo nobenega glasu od nje. Vsi so mislili, da je že zdavnaj mrtva. Iz Turčije ni tako lahko uiti živ. Turek je hudičev brat. Zala je bila sedem let ujeta na Turškem. Dolgo je tuhtala in čakala, kako bi ušla Turkom. V tistih krajih, kjer imajo Turki ženske zaprte, je spoznala veliko ljudi, na V Nonče vasi so na* Veliki Šmaren uprizorili »Miklovo Zalo« svojo srečo tudf takšne, ki so ji pomagali, da se je vse srečno izšlo. Neke noči, bilo je temno kakor v peklu, je Zala zbežala iz turške hiše na prosto. Stražarji so streljali za njo, pa vse zastonj. Niso je dobili. O gmajna zelena! Gmajna je prostost! Da sem’ le v gmajni, bo že šlo, vse je dobro, je rekla. Le gmajne se drži, grmovja m goščav, hodi le po noči, ko luna sije. Ne hodi na cesto pa v vasi, drži se samote, kjer so kajže na samem. Skrivala se je, dobri ljudi so ji pomagali in ji dajali jesti. Kam pa greste ? Kam pa pot ? so jo spraševali. Domov bi šla rada, na Koroško! Dečva, to je pa daleč. Pokazali so ji z roko, kje je Koroška, tam med severom in med krajem, kjer zahaja sonce. Držite se velikih rek. Ob vodi hodite ,držite se vod. Najprej z njimi, potem pa hodite proti njim, odkod priteko. Bog naj vas varuje. ho ^an’ k° se Je njen mož, mladi Miki .po-tuIn° 2enil- Mislim, da to povest Rož lepa v tisoč letih ne bo pozabil, preveč je kD^ikl0Va hiša je lepo posestvo. Tiste dni, tejv° ^urki prihajali v Rož, je bilo strašno kak ° Ziveti na svetu. Velik strah je šel ^ r vihra pred njimi. Turki prihajajo! VSe v^Pili ljudje. Vse je bilo preplašeno, tako • Pai10- Kakor maje veter drevesa, Se v •!? strah preganjal ljudi, kakor kadar s0 v k .zakadi med čredo ovac. Prihajali vdri- kakor čebele, kakor blisk so Pojavil' na čilih konjih. Koder so se Ven Jih je bilo vse črno, kakor mra-VpiH ,a Mravljišču. Alah! Alah! (Bog) so ^ Kakor kanje. gorah^6*1 c®rkvah so bili plat zvona, na sti, 0(i ° Prižgali kresove v znak nevarno-Š°rele tT6® 80 se Pon°či videle vasi, ki so Turek i 0vS0(t °genj, vse je bilo v dimu. Uior T vse požgal, vsa polja pohodil. Ka-ek stopi, dvanajst let ne raste tra- Prišli boste do Save, hodite pri Savi gor. Ko pa pridete v deželo, kjer vlada nemški cesar, boste vprašali po Dravi. Potlej pa ob njej navzgor. Neki dan je stala pri veliki reki in vprašala kje je. Bila je pri Savi. Bog te blagoslovi, Sava. Te poznam iz Jesenic, je rekla. Sem tam blizu doma. Bog te blagoslovi savska voda. Ko je srečala kristjana, se je prekrižala. Ko je pa prišla med turške ljudi, je znala turški očenaš. Kdor je v nevarnosti, si pomaga kakor zna in more. Dolgo je hodila, vseh nevarnosti se je rešila, prišla je srečno v Rož. »Peslajnar-jov» se ni nič bala. Zdelo se ji je včasih, da lajajo po gmajnah, ko pa je pogledala, so šli v noč kakor kafra. Strah je od zunaj votel, notri ga pa nič ni! »Peslajnar« je ^človek s pasjo glavo, ki laja ali pa pes s človeško glavo. Ti prekleti peslajnarji so Turkom pomagali. Turek jih je poklical na pomoč. To prokleto zverco. Miki je Zalo rad imel, in je bil zaradi nje zelo žalosten. Leta so minevala, od Zale ni bilo nobe-rega glasu. Vsi so mislili, da je Zala že zdavnaj mrtva. Zala bo mrtva! Samemu živeti je pa težko, zato si je Miki poiskal nevesto. Zala. zagleda domačo hišo. Stari Miklov pes, ki je bil že več let pri hiši, je zalajal. Zala je prišla bolj blizu, pes jo je povohal ter začel mahljati z repom. Zvesta žival je staro gospodinjo prepoznala, žival je bolj zvesta kakor človek, sedem let je ni pozabil. Tak pes je zlata vreden. Prišel je dan poroke. Pravkar so hoteli oditi v Šentjakobsko cerkev. Ženin in nevesta, svatje in' sorodstvo. Starešina je pa pripovedoval takšne dovtipe, da so se vsi za trebuh držali od smeha. Pri svatbi je vsakdo dobre volje. Pevci so peli, godci so godli, hrušč in trušč je bil pri Miklu. Miki je stal z nevesto v izbi, duri so’ se odprle in v izbo je stopila žena — bila, je Zala. Bleda kakor apno. Vsa se je tresla. Na ves glas zavpije. Bog mi pomagaj: On se ženi! Tukaj sem! Bog mi pomagaj! Doma sem! Godcem in pevcem je vzelo glas, bilo je kakor bi strela udarila med nje, vse je bilo kakor v grobu. Zala je bila na Turškem, še nihče nr pomnil, da bi kdo prišel živ iz Turškega. Zala je pa prišla živa nazaj v Rož. Bilo je ravno tako, kakor da bi nekdo vstal od mrtvih. Miki je ves zbegan gledal Zalo in nevesto. čisto iz sebe je bil. Pa se je le vse dobro izšlo. To je bilo veselje in žalost v Rožu. Veselje za Zalo in žalost za nevesto. Od veselja so. ljudje jokali. Od daleč so prihajali ,da bi videli Zalo: Bog te sprejmi Zala! Bog te sprejmi! Da si le živa med nami! Vsakogar pa sprašujem, kaj bi bilo, ko bi bil župnik Mikla poročil? Imel bi dve ženi! Bi pa sam postal Turek. (Sporoča dr. Pečnik). Pripomba: To je ena izmed različnih prvotnih povesti, ki jih pripovedujejo v Rožu o »Miklovi Zali«. Dr. Jakob Šket, ki je prihajal večkrat v št. Jakob je slišal od starih ljudi povest o Miklovi Zali. Ker mu je bila povest zelo všeč, jo je dopolnil in razširil. Tako je nastal znameniti roman, ki nam podrobno pripoveduje o Mirku in njegovi Zali. še bolj kot roman pa je pri nas na Koroškem udomačena njegova dramatizacija. Skoro ni bilo v tem letu nedelje, da ne bi v kakem kraju Koroške igrali »Miklovo Zalo«. Serajnik — zgled slovenskega kmeta imiiiimmiiimmmiiiiiiiiiiimiiiimMiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiinminiim Kultura — branik slovenskega naroda Če hodiš po Koroški, te v vseh slovenskih krajih pozdravljajo številni, včasih sicer z okorno roko, a zato z večjo ljubeznijo napisani letaki, ki vabijo k tej ali oni slovenski prireditvi. V trpljenju preizkušen se je narod zavedel samega sebe in zdaj stopa krepko bodočnosti naproti. Več kot eno leto slovenski» tiskane besede, pol leta slovenščine v radiu, številna predavanja in prireditve, vse to rodi svoje prve sadove, katerih smo lahko res veseli. Žal pa tudi tu ni mogoče iti mimo resnice, da ni »vina brez pelina«. Pretekli teden so bila po vsej Koroški velika romanja na čast Marijinemu prazniku. Skoro ni bilo Slovenca, ki ne bi obiskal to ali ono romarsko cerkev. V nekaterih krajih so se odločili, da povežejo slovesnost s kulturno prireditvijo in tako vsestransko poskrbijo za duševne in duhovne potrebe ljudi. Tudi v Nonče vasi, na koncu Podjunske doline so osvojili ta sklep. Požrtvovalni pliberški igralci so pripravili za ta dan prav izbran program. Naučili so se Korošcem najpriljubljenejšo igro »Miklovo Zalo«. Za to priliko so pripravili tudi popolnoma nove kulise, ki so jim jih pa neznani, vprjetno z »nadčlove-štvom in nadkulturo« nasičeni zlikovci popolnoma uničili. Vendar prirediteljev to ni potrlo, še manj pa zavednih koroških Slovencev, ki so sličnih stvari že navajeni iz polpretekle dobe. Iz podobnih dogodkov, ki se le preradi ponavljajo in proti katerim se Slovenci nikjer ne morejo zavarovati ni čuda, če se polašča ljudi nezaupanje do vsega in vseh, ki jim govorijo o svobodnem kulturnem življenju in enakopravnosti. Mislimo pač, da bi bil že vendar enkrat čas, da se s sličnimi izzivalnimi komedijami neha, in da pri tem v prvi vrsti poseže vmes pristojna oblast. Kulturne prireditve niso nikaka politika, še manj protidržavno delovanje, katerega Slovencem tako radi očitajo. Slovenci pri gojenju svoje kulture ne bodo nikdar omagali, četudi bi morali večno igrati pod kozolci, ker za njih v šolskih dvoranah ni prostora, četudi jim bodo pred vsako prireditvijo uničili vse kulise. Mi vemo, da je naša kultura to, kar nas dela velike in morda celo večje, kot so tisti, ki nas pri kulturnem delu na najbolj podle in pobalinske načine ovirajo. »Prosveta — to naša bo osveta«, je bilo že nekdaj geslo naših prednikov. Kot oni, se ga bomo tudi mi zvesto držali in prepričani smo. da pri stremljenju za tem ciljem ne bomo omagali. Vsakdanjost v Luxemburski palači Mednarodne konference so podobne svetovnim razstavam. Delavnost okrog njih je včasih popolnoma samostojna in konferenčna vsakdanjost se bistveno razlikuje od več ali manj kratkočasnih pojav, ki jo spremljajo. V Luxemburski palači je zbranih 1500 odposlancev, 700 časnikarjev in 1500 tehničnih svetovalcev. Francoska poštna uprava je uredila poseben poštni urad, tvrdka Crillon je dala na razpolago 3 restavracije, 2 najudobnejša bara s pri-padajočimi pripravljalci coctaila in drugo osobje. Francoska radijska družba je postavila nad sejno dvorano malo, toda tehnično popolno radijsko oddajno postajo. Urad hišnika so spremenili v policijsko stražnico. Prostor, ki so ga določili tisku, se v svojem stalnem ropotu pisalnih strojev, telefonov in daljnopisnih aparatov v prav ničemer ne razlikuje od prave uredniške pisarne. Nemogoče je bilo najti v palači sami prostor za kino, toda za odposlance in njihovo spremstvo so dali na razpolago filmsko gledališče. V pritličju Luxenniburske palače je postavila državna tiskarna svoje stroje, tako da je mogoče tiskati vsa poročila in objave, ki se tičejo konference v sejni palači sami. Končno je tu tudi še prodajalna časopisov, trafika, prodajalna vozovnic za francoske železnice in gledališče, tako, da res ničesar ne manjka. Celo pisemske znamke z optimističnim mirovnim golobčkom je izdala poštna direkcija in ga opremila s posebnim pečatom. * Pariško mirovno konferenco so otvorili s slavnostnim plesom. Zvezde konference, slikovite barve narodnih noš nekaterih odposlancev, krasne uniforme francoske republikanske garde in seveda tudi sijoča lepota žena z vsega sveta so doprinesli svoj delež k tej otvoritveni predstavi. Prihod »veliki štirih« je bil nekaj posebnega, toda ni zapustil takšnega vtisa, kakor prihod gospe Bidault, ki je bila takorekoč gostiteljica. Soproga francoskega ministrskega predsednika je vteleševala pravo damo, ki je bila v soglasju z najboljšimi francoskimi. tradicijami. Abesinski odposlanec se je pojavil v svojem snežnobelem turbanu in lesketajoči zeleni tuniki. Bil je tudi cilj vseh fotografov, ker jih je še bolj privla.-čeval, kakor indijski odposlanec. Angleške šoferke, ki so se pripeljale tja s svojimi automobili, vse v svojih uniformah in zelo ljubke, so splošno zelo ugajale. Teh dvajset deklet je dobro vedelo, da predstavljajo vse angleške žene, ki so v času vojne izvrševale včasih nič žensko nalogo, prevažati težke tovorne automobile in rešilne vozove iz bojne črte v zaledje. * « Vsaka konferenca ima svojega »enfant terrible«. Neovržni kandidat za ta naslov konferenci v Luxemburski palači dr. zastopnik Avstralije, čigar temperament in zgovornost sta zmagovala že v nekaterih zamotanih položajih. Konferenca bi ne mogla biti popolna brez svoje »Pin up Girl«. Fotografi so soglasno ugotovili, da je najlepša ženska pri mirovni konferenci miss Theron, hčerka enega izmed južnoafriških odposlancev. Ob koncu slavnostnega plesa je bilo možno opaziti same zadovoljne obraze. G. Byrnes se je sprehajal roko v roki z neko lepo Indijko, g. Molotov se je zadovoljno smehljal in kadil črno rusko cigareto. General Slavin, zastopnik šefa generalnega štaba Rdeče armade, je vzbujal pozornost s svojo sijajno uniformo, katero je krasilo francosko odlikovanje »Croix de la guerre«. Ugotovil je, da imajo v Moskvi več sonca kakor v Parizu. * Naslednji dan so obesili odposlanci svoje uniforme v omare in oblekli svoje sive in rjave obleke — resno delo se je pričelo. Vsakdo se je med tem seznanil z mestom in ljudmi. Dr. Ewatt se ni več izgubil v hodnikih ogromne palače in g. Byrnes, ki je bil že večkrat v Parizu, je dal novodo-šlim dobre nasvete. Posebno je priporočil male restavracije, kjer se da dobro jesti. * Prve popolne seje se je udeležilo 21 vodij odposlancev. Ministrski predsednik g. Bidault je otvoril sejo s tisto točnostjo, ki diči samo kralje in politike, kateri so se osvobodili tajne politike. Vsekakor sta kazali obe uri na govorniškem odru različen čas, kar' je bila mogoče posledica napake v mehanizmu. Tako se ni vedelo, ali je pričel g. Bidault sejo točno ob štirih, ali celo nekaj minut pozneje. Majhen problem za stenografe, ki so imeli ta čas službo ... Vsi govori pri prvi seji so bili zaradi svojih vsebin in oblik v izvajanju zelo zanimivi, toda prevajanja so potrebovala toliko časa, da je postalo večkrat dolgočasno, in se je več odposlancev zateklo v bar. Gospod Bidault, ki je bil pribit na pred-sednišfco mesto, je opazoval te, -z melan- 3 e pri ±Cwat. holičnim izrazom moža, jđ mora dajati drugim dober vzgled. Tudi britanski ministrski predsednik se je odrekel baru in ko je -prebral z velikim zanimanjem angleško besedilo govorov, si je krajšal čas z reševanjem križank v »Timesu« in »Daily Telegraph«-«, ki so bile domnevno zelo zamotane. • Dvorana, v kateri je konferenca, je okoli 50 metrov dolga, okrogla in izgleda kakor igralni salon v Cannes-u ali Beauville-u s svojim težkim pohištvom in krasnimi lestenci. Brez dvoma je bila ta dvorana nekoč moderna. Danes izgleđa zastarela in bilo bi dvorani odgovarjajoče, če bi bili vsi udeleženci v z zlatom okrašenih oblačilih, svilenih dokolenkah in klobukih s perjem. Namesto tega pa se vidi okrog mize može v lagodno urezanih cestnih oblekah, ki govorijo kakor člani nadzorovalnega odbora. Belgijec g. Spaak je predsednik, francoski zastopnik sedi na njegovi desnici, angleški na njegovi levici in g. Molotov njemu nasproti. Ce govori Molotov, poslušajo vsi z zanimanjem, čeprav ne razumejo ruščine, da bi mogli vsaj iz njegovih kretenj in tona videti, če se je treba pripraviti na težkoče ali če ise sme pričakovati gladke ruske rešitve, kar je bilo v zadnjem času že večkrat. Poleg Molotova sedijo njegovi osebni tolmači, kajti sovjetski zunanji minister ne preda uradnim tolmačem odgovornosti za ponovitev svojih govorov. Vsakokrat, ko prične govoriti dr. Ewatt, se nagne Molotovk svojemu tolmaču in zahteva takojšnjo prestavo njegovega govora. Rad bi namreč vedel, kaj »enfant terrible« zopet namerava. Dr. Ewatt govori tako enostavno, da morejo, tolmači ponoviti celo njegove kretnje in s tem podpreti njegov monotoni glas. Zunaj na cesti opazujejo gruče ljudi prihod in odhod uradnih automobilov, toda človek nima vtisa, da so si Parižani o tem na jasnem, da delajo v Luksemburški palači zgodovino. (Henri de Tucrenne). »KONGRES PLEŠE ...« Paris je trenutno središče sveta. Tam je mirovna konferenca in njene odločitve bodo oblikovale novo Evropo. Kaj pa se dogaja okrog tega središča, o tem piše dopisnik United-Press-a takole: Prilizovanje je zopet postalo moderno. Trenutno ga je največ v Parizu, kjer hočejo skupine in skupinice gospodov vseh dežel, kakor tudi zastopniki vseh političnih smeri in najrazličnejših diplomatskih zahtev, vplivati na odločitve štirih velesil. Tukaj je skupina predstavnikov držav, ki živahno snubijo za ideale sovjetskega režima, in tamkaj so »demokratični krogi«, ki vlačijo izmučene dopisnikarje v zakotja in jih z ganljivimi besedami svare pred komunizmom. Tukaj so ljudje vseh dežel, narodov in plemen; skoraj ni evropske države, ki ne bi poslala kakšno delegacijo, da se tukaj prilizuje. S seboj so prinesli kričeče letake in cele sklade razglednic in predvsem silne množice tiskanih vabil k obiskom, zakuskam, večerjam in banketom. Jugoslovani so povabili k večerji in v dobro premišljenem govoru razkrili, zakaj mora Jugoslavija ostati .pri svojih zahtevah zaradi Julijske Benečije. Italija je odgovorila z razkošnim sprejemom zastopnikov tiska, pri katerem so z vso vnemo zatrjevali, da pripada to področje Italiji. Grki so z ganljivimi glasovi opisovali svojo tragično zgodovino in zahtevali košček Bolgarije. Bolgari so s svoje strani priredili večerjo s 60 jedili, kar naj bi goste prepričalo, da Bolgarija ne more obstojati brez dela grškega ozemlja, po katerem bi imela zvezo z Egejskim morjem. Zastopniki Arabske so poslali cele skladovnice povabil in tako tekmovali z židi.-Kongres Zionistov in druge židovske organizacije tudi nič manj ne vpijejo po pravici za svojo »domovino«. Če bi sprejeli le desetino vabil in če bi obravnavali le petino navodil, pritožb in sklepov, bi konferenci ne ostala niti minuta časa za naloge, kakršne so popravitev meja, zahteve po prehodih in po ozemlju; za vprašanja, ki se kopičijo le v eni točki: kako zajamčiti svetovni mir, po čigar ohranitvi stremi ves svet. (Eur. Beob., št. 151.) Protinapad malih narodov Naloga velesil je, da izvršijo velika dejanja. To so bile one, ki so položile največje breme v vojno in doprinesle največje žrtve za končno zmago. Brez njihovega posredovanja se ne bi bili Evropa in Azija nikoli osvobodili nemškega in japonskega jarma. Brez njihovega sodelovanja ne more svet upati na trajen mir. Bilo bi brez-izgledno, če bi trdovratno vztrajala pri tem, da obstoja med državami hierarhija, ki bi se v razmerju njihovih sil spremenila in bila bi težka zmota, če bi postavili Gu-atemalo in Združene države, Iran in Sovjetsko zvezo na isto stopnjo. Naj bo s tem rečeno, da prepustimo »Velikim« neomejeno svobodo delovanja, če niti ne vemo, koliko jih je in kako se imenujejo? Ali naj bi se dale male države na slepo voditi? Gotovo ne, kajti tudi one morajo igrati gotovo vlogo in doprinesti svoj delež. Mali narodi imajo dovolj vzroka, da se varujejo »Velikih«. Kajti priznati moramo, da je že eno leto direktorij petih, štirih, treh ali dveh sil daleč od tega, da bi deloval v splošno zadovoljstvo. Gotovo mir ni neposredno ogrožen; še obstoja upanje. Dosedaj so potom pogajanj prišli do tega, da ostanejo pri načelu sodelovanja, toda za kakšno ceno? V tem stanju se ne bo nihče čudil, da je mirovna konferenca doživela od svojega začetka odločen protinapad zastopnikov teh držav, ki so bile do danes izključene od vseh važnih pogajanj. »Veliki«, ki so popustili pritisku gospoda Molotova, so jim napravili pri izdelavi mirovnih pogodb majhen prostor: pravico, da pretresajo besedila, katera so izdelali štirje zunanji ministri ter kvečjemu izrazijo še svoje želje. V svoji skrbi, da bi ti prekoračili svoje vloge, so izdali celo uredbo, ki na čuden način omejuje vpliv odposlancev pri mirovni konferenci. V toku razgovorov čutimo, kako se dviga krik ogorčenja vseh onih, ki gledajo, kako teptajo svoboščine, za katere so se borili. Sklicevali so se na načela, ki so napisana v Atlantski listini in na ona Združenih narodov. Nič ni bilo koristnejše in nič ne more biti bolj zdravo. Napad, 'katerega vodijo v Parizu zastopniki srednjih in manjših držav, ni protisovjetskega kova, katerega mu preradi pripišejo. Vodijo ga možje, ki nimajo nobenih vojnih namenov, možje, ki so brez dvoma kakor mnogo drugih živahno občudovali zadržanje sovjetskih narodov v vojni. Srečna okolnost je, da so danes navzoči, da gotove resnice in obveznosti, katere so med vojno svečano sprejeli, spravijo onim velesilam v spomin, ki so jih pozabile. (»Gazette de Lausanne«). 0 tajni in odkriti diplomaciji Pri drugem zasedanju mirovne konference je dal gospod Molotov važen namig k trenutnim stremljenjem ruske diplomacije. Presenetil je zastopnike drugih dvajsetih narodov s tem, da se je najtopleje zavzel za pripustivev zastopnikov tiska k vsem sejam konference, vključno k sejam različnih komisij. Kljub temu, da je bil dal pobudo gospod Byrnes, ne bi imela uspeha, ako hi se pro-tivil gospod Molotov, še do nedavnega je sovjetski zunanji minister izključeval tisk pri sejah in njegovo sedanje zadržanje pomeni gotov namig, da se bodo pojavile znatne spremembe v delovanju sovjetske diplomacije. Zdi se, da so v Kremlu sklenili, da se vsaj za gotov čas vrnejo k odkriti diplomaciji, in da se bodo pri diplomatskih razpravah izogibali načinov, katerih so se posluževali v teku vojne. Na eni strani vidimo tu enostavni znak za prehod vojne k miru. V vojni sta diplomacija in strategija tako te-smo med seboj povezani, da je težko najti razliko med diplomatskimi pogajanji in vojaškimi načrti. Tajnost, ki je tako važen činitelj za uspeh vojaških načrtov, prav tako vključuje, automatično, večino teh pogajanj. Ko obmolknejo topovi, se bolje čuje glas diplomacije. Odločil ni razlog Vendar pa ni v tem glavni vzrok, da so se vrnili Sovjeti k odkriti diplomaciji. Med vso vojno je donašala tajnost ruske diplomacije znatne dividende. Za zaprtimi vrati v Teheranu in Jalti sta Stalin in Molotov določila Curzonovo črto za zapadno mejo Rusije, zagotovila sta pridobitev Königsberga, ki je sedaj preimenovan v Kaliningrad, ter razširitev ruskega vpliva po vsem Balkanu. Med vso vojno je bil Kremi navdušen nad načinom posrednega in tajnega pogajanja z zapadnimi velesilami, ki mu je doprinašal tolikšen uspeh. Vendar pa so dogodki tega leta navdali sovjetske politike s slutnjo, da še ni dokončno zagotovljeno ono, kar so dosegli v Teheranu in Jalti. Preobrat mnenja V Moskvi niso šli preko preobrata, ki je nastal v javnem mnenju zapada odkar je bilo sklenjeno premirje. Najpreje so zmanjševali njegov pomen. Vendar se zdi, da so sedaj sovjetski voditelji dejansko osupli nad tem, kar označujejo kot naraščajoči tok Rusiji nasprotnih usmerjenj na zapa-du. Ne verjamejo, da so oni sami tvorno prispevali k temu nasprotju in karajo spletke in kovarstvo notoričnih antisovjet-skih skupin, ki po njihovem mnenju preoblikujejo javno mnenje v demokratičnih deželah. Ameriško politiko glede atomske bombe ter nadaljevanje izdelovanja atomskega orožja v mirovnih časih pripisujejo slabemu vplivu teh skupin in smatrajo, da lahko predstavlja posest atomskega orožja v rokah sovražno usmerjene zapadne dežele, resno nevarnost za Rusijo. Namen Molotovi j eve-g a potovanja Gospod Molotov je prispel v 'Pariz z odločnim namenom, da doseže dvojni c’ilj: 1. da ohrani Rusiji ugodnosti, ki jih je dosegla s pomočjo tajne diplomacije, katero so sprejeli v širokem obsegu ob prilik* konference štirih zunanjih ministrov v Parizu; 2. namerava Molotov zajeziti naraščajoči tok Rusiji nasprotne usmerjenosti Ta drugi cilj se lahko doseže samo, ugotavlja gospod Molotov, ako se obrne naravnost na javno mnenje zapadnih dežel. Rusijo kritizirajo glede njenega prevladujočega vpliva na podonavske dežele. Odprta diplomacija gospoda Molotova je preračunana tako, da pade obtožba lahko nazaj na Združene države. Ako se bo baviP konferenca s podonavskim vprašanjem, nM dvoma, da bo nastopil gospod Molotov al* njegovi zastopniki z argumentom, da ne stremijo ruski, temveč amerikanski »hu-sinessmen« za -gospodarsko nadvlado nad Podonavjem. V razdobju tajne diplomacije sta smatrala Stalin in Molotov »posreden stik« 2 najizrazitejšimi konservativnimi politik1 kot izredno zanimiv. V novi periodi odkrit6 diplomacije pa se raje obrneta na one stranke zapadnih narodov, ki imajo očivi' dno največ občutka za njihov socialističn1 apel. Uspeh ali polom nove taktike- Nova taktika sovjetskega odposlanstva naleti na številne težkoče. Glavna težava je v tem, da ni lahko braniti uspehe tajn6 diplomacije z načini odkrite diplomacij®-— Druga težava izhaja iz dejstva, da me® ruskim odposlanstvom ni dosti nadarjenih govornikov. Gospod Molotov sam ni bil n1' koli govornik z zanosom, kljub temu, da ie v stanju prikazati vsako stvar natančiF in logično. Bil pa je vodilna osebnost z® tajna pogajanja, za katera je bil s svojih11 osebnimi sposobnostmi zelo pripraven. S®' daj pa gre za to, da bo stopil v stopinj11 Čičerina in Litvinova. (»Le Monde«)- dbrodne novice Francija je zavrgla predlog Amerike ^ gospodarsko združitev zasedbenih pasov ' Nemčiji. S tem je dobilo vprašanje Neh1' 1 čije novo obliko. Na podlagi tega sklep-* je Francija na strani Rusije, ki se je ^ preje protivila sprejemu ameriškega n®' črta. Izvršni komite židovske agencije v Pan1 t zu je objavil stališče te organizacije gl®®1 britanske politike v Palestini. Listina sp® minja na pritrditev, ki jo je dala Vel$.,: Britanija židovskim priseljencem, ko so J' zaupali mandat nad Palestino. * Velika Britanija še ni odgovorila na P®?, testno noto iranske vlade zaradi prihP.._ britanskih čet v Basaran na iraško-perZt skl meji. Poslanico bodo še proučili. Odposlanstvo šolanih strokovnjak0^ Scotland Yarda bo prispelo v kratkem birtanski zasedbeni pas Nemčije, da bo 1 koreninilo črno borzo. * Danska je povabila 200 študentov 1 učenjakov onih držav, ki so bile prizade.^ od vojne, da bodo nadaljevali svoje stud1-1, in raziskovanja dve leti v danskih zavod1 in delavnicah. * V Bern je prispelo avstrijsko odposl3® stvo pod vodstvom opolnomočenega m1*’, stra Seemanna, da nadaljuje pogajanja vzpostavitev avstrijsko-švicarskih trg0 skih odnošajev. Zadnji seznam, ki je bil objavljen v zi čiščenja armade v Bolgariji, obser • imena 503 častnikov. Skupno bodo ods®r nili 1275 častnikov iz bolgarske armad®- nnV° Vlada Združenih držav je priznala vlado Bolivije pod predsednikom dr. 1 storjem Guillen-om. CUuttUiU tM>ie st gtava... Ut Sfuidkia z&tuUa se smete Pogajanja v parlamentu v splošnem niso ?elo zabavna, a v času najtežjih povojnih stisk celo zelo resna zadeva. Za zastopnika ljudstva v britanskem parlamentu ni sejna dvorana nobeno zabavišče, temveč delovno hiesto. Bilo bi pa napačno pričakovati, da se pri zborovanju zakonodajalcev vrše samo slavnostni govori. Angleži imajo izrazit smisel 2a humor — čeprav ima ta posebna svoj-stva in ni brez nadaljnega razumljiv pripadnikom drugih narodov. Vsled tega je naravno, da pride ta nagib tudi v parlamentu včasih do izraza. Največ humorja je pri mnogih govorih [n debatah, ki jih prekinjajo porogljivi in šaljivi medklici, pri čemer je na govorniku, da pravtako rezko odgovori. V angleškem parlamentu je navada, da izreče po prvem govoru novega poslanca vodja nasprotne stranke nekaj bodrilnih besed napram novemu članu. To nalogo je nekoč imel Churchill, potem ko je bil pri svojem prvem govoru liberalni poslanec razburjen in je jecljal ter večkrat ponovil eno in isto stvar. Churchill je čestital mlademu liberalcu k njegovemu sijajnemu govoru in taktno zaključil z neumnim zatrdilom: »Kar ste povedali, je bilo tako dobro in poslušanja vredno, da je vseskozi zaslužilo, da ste ponovili.« Poetični poliPik Znani humorist angleške Spodnje zbornice je poslanec Alan Patrick Herbert, pi- sec mnogih komedij in stalni so,trudnih vodilnega angleškega šaljivega lista »Punch«. Herbert je pravzaprav svojemu imenu dolžan, da je tudi v politiki bolj na lahko stran. Če se dvigne h kakšnemu govoru, tedaj pričakuje zbornica vihar veselih domislekov in ponavadi tudi ne ostane razočarana. Če pri njegovih izvajanjih teko solze, tedaj so to gotovo solze smeha. Pred nekaj časa je Herbert presenetil parlament z nagovorom v verzih. Poslanci niso verjeli svojim ušesom in predsednik zbornice — Mr. Speaker, kakor ga v Angliji kličejo — je v svoji notranjosti vo-jeval ljut boj. Ali naj kovača verzov pokliče k redu ali naj zatisne eno oko? — Odločil se je za zadnje. Pozneje je vsekakor moral posvariti pesniškega politika, kajti A. Patrick Herbert je odslej nastopal v Spodnji zbornici samo še kot prozist. (»Weltpresse«). Mojster pripravljenih dovtipov le prejšnji ministrski predsednik Winston Churchill. Njegov dar — bliskovitega odgovarjanja, se vedno znova uveljavlja in Privaja zbornico često med važnim pretehtavanjem k izbruhom veselosti.. Tako je n. pr. nekoč nek delavski odpo-rianec izrazil svoje mnenje v neki politični Nadevi, katerega Churchill ni odobraval in jo čestokrat med izvajanjem odposlanca rinajal z glavo. Govorniku ni ugajala ta odklonilna kretnja in je ostro pripomnil: ^Velespoštovani poslanec za volilno okrove Epping maje z glavo pri mojih izjavah, klotel bi ga opozoriti na to, da zastopam fvoje in ne njegovo stališče.« — »In jaz bi kotel velespoštovanega poslanca opozoriti 'ri to, da majem s svojo in ne z njegovo Slavo«, je Churchill mirno odgovoril. v Če so mnenja le preveč različna in si zato 2lvahnejše nasprotujejo, tedaj je v parlamentu včasih prav viharno. Pri neki takšni Priložnosti je postal nek politični nasprotnik Churchilla tako razkačen, da mu je vrgel knjigo v glavo. Churchill je knjigo ujel, jo vrgel nazaj in pripomnil: »Hvala ’vePa, toda knjige, ki odgovarjajo vaši du-Sevni stopnji, niso zame nobeno čtivo.« Po teni pa seveda ni sledil kakšen dvoboj, tem-več splošna živahnost. mladem svetu v. Hiša je ženino kraljestvo. Na njej je, '^a more reči mož: Hiša je moj raj. Kraj, kamor najraje zahajam in kjer se naj-“0lje počutim! Prava žena živi samo domu in svoji družini, žal, da je takih žena čedalje manj. jzrok je velikokrat v tem, ker se v za-aonu snide neljubo z nedragim. Dekleta ^batrajo zakon kot pristanišče ugodnega riljena — razočaranje pride pa prehitro, mogo deklet, vzgojenih za svet, za dom Pa malo ali sploh nič, se ne morejo nikdar Zriajti v omejenem življenju doma. V kraljestvu lutk Sptstu Ft. Bazi til (Ponatis dovoljen samo $ pristankom pisca) , Hvorni norček odskoči in že odkriva lonec. »Mmm. .. danes bo pa zares dobro ko-°!« Hkrati vtakne prst v jed in ga obli-2 e’ nato pa naglo odskoči, zakaj vnovič je Plesalo po njem kuharčkovo žezlo. Q ,^° pa ugleda na mizi pogačo in odkrhne ^ 'jje dobršen kos, mine kuhinjskega vla-rIa potrpežljivost. Skoraj jokaje vpije , .!Se upravičeno huduje nad norčkom: kr i-naj 0^krhnjeno pogačo zdaj nudim ifJ1 . ' Poberi se, ker si tu samo za škodo, 0 in napoto!« j^Bvorni norček se spusti okrog mize, ku-^r Pa za njim, a nagajivec smukne pod *°. veseleč se: »Hi, hi, hi! Sem pa ne 0reš za mano!« gg^^arček odhlača v kot po metlo, nor-Pos '}e ze na hodniku. Samo njegov raz-JS1611! smeh se še sliši, preden izgine za 1 kraljeve sobane. v Pe1?eli kuhar : in metlo razkorači s kuhalnico v desnici na kuhinjskem n0rfU' K° gleda po hodniku, kam je izginil veseek’ zapazi, da se gibljejo okenske za- 0dT[:!eJ ga- spaka! Preslepiti me je hotel. za U’e vrata sobane, sam pa se je skril Voit enske zavese«, se tiho zasmeje. Zado-Ud^V^i bliže ter prične na vso moč nati bo skritih vragih. bošNa beeenko in pogačo, na, na! ... Da enel, kje je tvoj prostor. Izgini, od Dvižni Towerski most v Londonu Da bo družinsko življenje srečno, pravijo, da se mora žena držati sledečih pravil: Žena naj v hiši vzdržuje red in snago in naj gleda na potrebe moža. Naj bo čisto in dostojno oblečena. Naj ne porabi več denarja, kot ga ima na razpolago. Naj bo obzirna, potrpežljiva in popustljiva. Naj pazi na svoje besede. Beseda enkrat izrečena, ne vrne se nobena. Ženino čelo naj bo sonce, pravi Herder. Moža naj pričaka ljubeznivo in prisrčno. Žena naj možu nikdar ničesar ne prikriva in naj ji še na misel ne pride, da bi se mu zlagala. Ce se z možem ne strinjata v nazorih, naj bo popustljiva. O razmerah v zakonu naj ne govori z drugimi. Vpričo drugih naj ne govori o moževih slabostih. Žena naj ne išče samo svojo sreče. Predvsem je ona zato, da osrečuje. Mnogokaj bi se dalo o tem še pisati, a naj bo dovolj. Po vsem tem, kar ste tukaj čitali, se vam je morda le zdelo vredno, da pregledate svoje življenje in napake v njem. Živite tako, da boste sami zadovoljni, pa da bo tudi drugim lepo v vaši bližini. Nikar ne mislite, da so vse nesreče na svetu krive ženske. Tudi moški si morajo izprašati vest. V medsebojnem razumevanju in potrpljenju nam bo pot skozi življenje lahka, posebno če jo bo vodila ljubezen med možem in ženo. (Konec.) koder si prišel! ... Na, za pot!« Čof, čof, čof ... ’ Vraga prestrašeno zatulita, zlezeta izza zaves in zbežita iz kraljeve palače. Ku-harčku pa pade od strahu in presenečenja bojno orožje iz rok. Ob zlomljeni metli se sesede. Dvorni norček prihiti ter mu z mrzlimi obkladki pomaga na noge. Čarovnik Zlotvor kar z zobmi škriplje, ko prideta služabnika predenj praznih -rok. »Pojdita mi izpred oči! Za nobeno rabo nista. Nazaj v pekel vaju spodim, ako se ne poboljšata.« Peklenščka pobereta šila in kopita ter zbežita v svoj stolp, čarovnik pa jezno gleda skozi okno na lutkovno kraljestvo. Prezgodaj se je veselil slastnega obeda ter se rado val ob misli, kako se bo hudoval kralj, ko bo moral pogrešati najljubšo jed, a zdaj jo je dobil sam po nosu. Prvič mu prineseta bedaka pomije, drugič pa se vrneta brez česar koli. Je li še kje drugod kaj takega sploh mogoče ?- Čarovnik kar zares čuti praznoto v želodcu. Tako mu v njem kruli, da se mora spet in spet jeziti na zabita in boječa vraga. A čuj! Iz kraljeve palače odmeva, kakor njemu nakljub, glas trobent, ki kličejo dvor k obedu. Tam spodaj pa se vrača Jurček iz gozda proti domu, kjer .ga čaka mamica s kosilom. Glej ga! Prav na grad gleda in smeje se mu, kakor bi mu bila že znana zgodbica o pomijah in neprijetnostih obeh vragov. Čarovnik škrtne z zobmi in zacmoka z jezikom. Ker mu je ušla kraljeva najljubša jed, se npi zahoče človeške pečenke. »Nepridiprav Jurček je kriv vse moje smole. Njega pospravim. Ha, ha, ha!« In že pokliče predse deklo Smrt, ki v ku- hinji zaman čaka pri mrzlem ognjišču, da se vrneta vraga s kraljevskim obedom. »Pokorna dekla si in že mnogo let mi zvesto- služiš. Vem, da tudi mojemu današnjemu ukazu ne boš odrekla. Ker sem lačen ter nista vraga nič opravila, hočem človeško pečenko. In ravno nasprotnika Jurčka si želim«, ji pove. Smrt se prikloni, da škrtnejo stare kosti in zašklepečejo njene brezzobe čeljusti: »Kakor ukazuješ, gospodar!« Ogrne si črni plašč, zadene na ramo koso ter se odpravi na Jurčkov dom.------------- Smrt potrka nenadno na vrata ter vpraša : »Hej! Ali je Jurček doma ?« Zatem takoj vstopi. Jurčkova mamica se na moč prestraši. »Moj Bog! Kaj pa vi tukaj?« boječe Vpraša in spusti iz rok lonec, ki ga je hotela nesti z ognjišča na mizo, da pade na tla in se razbije. »Kje imate Jurčka?« pobara čarovnikova dekla. Gotovo bi padla tisti trenutek dobra mamica pred njo na kolena ter jo prosila, kakor zna prositi le mati, usmiljenja, ko ne bi bil vprav tačas stopil skozi sobna vrata sinko, opozorjen s treskom ubitega lonca. »Oho, tu si Jurček! Kar pripravi se, da te pokosim. Ure tvojega življenja so štete.« Tako mu de starka, smehljaje se z brezzobih čeljusti. Jurček se sprva prestraši, a takoj ugane, da se ga hoče čarovnik znebiti. Na hip se spomni vile Lahkokrile in njenega skrivnostnega cveta. Gotovo mu tudi zdaj dobro bitje pomaga. Toda ne! Čemu neki naj zase uporablja tajno moč, ko ima dovolj svoje pameti in svoje čvrste roke. Za blaginjo kraljestva Žemlje pred slo leti Pred sto leti so bili Dunajčani precej nezadovoljni. Bremena so se jim večala od leta do leta. Zaslužek je bil pičel, hrana pa draga. Radi slabe letine je začelo primanjkovati kruha. Obenem pa so ljudje videli, kako se je nekaterim slojem kar dobro godilo, kakor da je bil vsak dan praznik. Vrelo je spočetka potihoma, po-tettn malo bumeje, slasti v letu lakote 1847. Nazadnje je učakal Dunaj leto Gospodovo 1848, ko je nejevolja naroda pri-kipela do vrhunca. Marca meseca je buk-nila revolucija. V predmarčni dobi je žito kar dvakrat zaporedoma slabo obrodilo. Moka je postala redka in cene kruhu so poskočile. Podražil pa se je kruh tudi na ta način, da si za isto ceno dobil manjše hlebe in žemlje. To je ljudi jezilo, ali pomagati si niso mogli. Ko so nastali 1847 na dunaj- • skih cestah neredi — narod je izpraznil nekaj s kruhom naloženih voz —, je nastopilo vojaštvo. Eden tistih redkih, ki so znali dajati duška svoji nejevolji na duhovit način, je bil dunajski igralec in pisatelj1 Janez Ne-pomuški Nestroy. Nekoč se je pojavil na odru, odet z dolgim plaščem, na katerem so bile mesto gumbov našite same žemljice. Dunajski peki so se pritožili pri oblasti, češ, da je Nestroy oblatil čast njihovega stanu. Oblast jim je dala prav in mož je moral za nekaj dni v zapor. Toda Zbadljiv in duhovit, kakor je bil, se je znal Nestroy imenitno maščevati. Dogovoril se je z nekim tovarišem, da bosta na odru vrinila v dejanje svoj poseben pomenek. In res so ljudje v gledališče kmalu potem poslušali naslednji odrski razgovor: »Ti! Ali veš, kaj govorijo v mestu?« »Nimam po jima.« »O tebi nekaj pravijo.« »O meni?« »Da si sedel v kehi. Mar je res?« »Res.« »Glej no! In kako si se imel?« »Rečem ti — sijajno!« »Kaj ?« »Še nikdar v življenju nisem bil tako sit.« »Ali je to mogoče?« »Ne samo mogoče, ampak tudi prav preprosto in naravno. Vedeti namreč moraš, da se je zaljubila vame jetničarjeva hčerka. Ta mi je nosila hrane, kolikor setm le želel.« »Jetničar da je zaupal svoji hčerki ključe od ječe? Pojdi no, tega ti ne verjamem.« »Kdo pa govori o ključih? Kar skozi luknjo v ključavnici mi je porivala žemlje -----Bog mi je priča, da sem od njih še danes sit.« Vsi poslušalci so dobro razumeli, kam to cika. Ljudje so naravnost noreli od smeha in šumnega pritrjevanja. Peki seveda so bili drugega mnenja. Zopet so tekli h gosposki, a to pot so slabo naleteli. Oblast je pustila duhoviteža pri miru. že, toda v tem primeru bo kar sam odpravil belo ženo,- in sicer tako, da ne bo nikomur več škodila. Saj je vendar Jurček! Fant pomežikne jokajoči mamici, češ, nikar se ne boj, nato pa se prikloni čarovnikovi dekli. »V čast mi je tvoj obisk, botra Smrt. Le poglej, kako lepo hišico imava z mamico! Kar hudo mi je, da jo bom moral zapustiti ,ker praviš, da me pokosiš. A vkljub temu se čutim silo počaščenega, ker si izbrala v lutkovnem kraljestvu kot prvega ravno mene, siromašnega fantiča kratkohlačnika. Saj vendar nisem vreden, da zamahneš s koso po mojem vratu.« Dekli Smrti poklon ugaja. Svoje stare kosti vzravna, dvigne lobanjo in pravi: »Neizrečno lepo je od tebe, da si spoznal mojo dobroto. Zares sem te vesela.« Toda zdajci se spomni lačnega gospodarja, ki željno čaka slastne pečenke. Smrtno koso vzame a rame in reče: »Zdaj pa stegni vrat!« »Figo, če hočeš!« si misli prebrisani Jurček, potolaži glasno jokajočo mamico, a »dobri tetki« Smrti pravi: »Jej, kako svetlo koso imaš! še nikdar je nisem videl od blizu. Gotovo dobro reže. Ah, preden se poslovim od ljubega lutkovnega kraljestva, mi dovoli vsaj to, da nakosim samokolnico sočne trave za našega kozla Bradača s tvojo koso. Gotovo mi ne odrečeš poslednje, skromne željice mojega srca.« Fant tako milo pogleda Smrt, da mu ne more odkloniti njegove prošnje. »No, pa naj bo! Samo hitro se obrni, ker me gospodar že komaj čaka.« »Ne bo pričakal ne tebe ne mene«, se sam pri sebi smeje Jurček in stopi na vrt, mama in Smrt gresta pa za njim. (Dalje prihodnjič) ŽUPNIK KLEMEN Trideset 'let žuipnikuje Klemen v Zasipu. Ko je prišel so mu postavili mlaje pred znamenjem, pred vasjo, pred cerkvijo in pred župniščem. Tedaj je foilo župniku Klemenu petindvajset let. Prijazna vasica tale Zasip. Na severno stran gmajne, na vzhodno gore, na južno pa polja in drevje. Skoz okno gleda župnik Klemen in hobna s prsti po šipi. Kovačeva hiša, Potokarjeva, Niščeva, Groharjeva, PreSekovčeva bajta. Povsod je bil župnik Klemen. Ne enkrat. Kovačevega Janeza je del v sveto olje, ko so ga podsuli tramovi, Potokarico jte sprevidel ono leto, ko je po vasi kosila španska, Niščeva je dva pokopal, Groharjeve tri, pri Preskovcu pa jih je šest krstil. Vsega' se ispominja Klemen, star ovčar svojih dobrih ovac. Vesele ure so bile, pa tudi grenkih ni manjaklo. Bog že skrbi, da človeku ni presladko na svetu. Za fcozar-eelm dobrega vina koj natoči majolko pelina. »Eh tako jie pač. Star sem postal, doslu-žen, ne za delo ne iza rabo. Mladi gospodje škilijo na mojo faro in čakajo, da me gospod škof potisnejo v pokoj ali gospod Bog vzame k sebi. Najboljše bi bili zadnje. Ko se orglice spoje jo, gredo v šaro, ko se človek vdela, gleda v zemljo.« Na glas modruje župnik Klemen in kar ne najde pametnega izhoda. Na vse konce je nič, pa se 'obrni kakor hočeš. Starost je starost. Mladih ljudi se nikjer ne otepajo, pred starimi zaklepajo duri že na daleč. Todle se bodo stekla moja leta,. Legel bom in zaspal in se poslovil od svojih ovčic. Morda bodo jokale na pogrebu, potlej pa pozabile name. Mah bo rasel čezj deset let na mojem grobu. Oblaki ise pehajo od tržiške strani in rinejo proti selški dolini. Kaže, da bo šel pred večerom še dež. Klemen stopi od okna in zakorači proti mizi. Truden sede na stol. Na klečalniku stoji novomiašni križ. Petinštirideset let bo, kar ga je prvič nosil v naročju. Kovinski je, preprost, nič lepega ni na njem. Pa vendar: vsa leta je gledal nanj. Orumenel je Mirtin venec, šopek očnic je komaj spoznati; a vendar so V mirti in očnicah še vsi spomini na novo-mašni dan. Ob mizi sedi župnik Klemen in nasproti sede spomini dobri in ‘ljubki, da bi jih človek božal. Dacarjeva Metka. Kakor miška je videti. Šopek mu je dala v imenu šolskih otrok. Krmarjev Janez. Močan, širok, da bi se ga človek ustrašil, pa tmehak, da je koj vekah V imenu fantov ga je nagovoril. Doltarjeva Neža. Bled obraz, velik, začudene oči, rahlo grbava. Pri nagovoru se ji je ustavilo, revi. Stari Grmač. Veliki torka, svetle oči in sivi lasje. Po domače je povedal pa od srca. Smeje se stari Grmač in mu stiska roko. »Tako, gospod novomašnik, po staram, po starem, po starem.« »Po starem, po starem«, na glas reče, župnik Klemen, da se skoraj ustraši. »Prekvato jkako se človek zapozabi, ko zbuja spomine. Vse je mimo, vse je že daleč, pa vendar živo. Star sem in še ves otročji.« Kar nekaj stisne župnika Klemena v grlu. Star. Seveda, Dacarjeva Metka je že v letih in ima otrok celo rajdo. Kramarjev Janez je že preužitkar, Doltarjeva Neža je umrla, stari Grmač tudi. Vas se je mločno spremenila. Mladi gospodarji so zrasli, le gospodarijo po starem. Kar nič ni prav Klemenu. Nekam težko mu je, ko gleda okrog sebe. Knjige iz se-meniških let s starimi platnicami, dogmatika, moralka, knjige pridig, matične knjige in časopisi. In tamle na polici: očetova cedra, materina mašna knjižica in njen rožni venec, orglice, na katere je še sam igral in še nekaj spominkov, ki so mu jih kupili učenci za godove. Vse je minilo. Tiho- je župnišče kakor veža pred večnostjo. Še kaplana nikna, da bi oživel te samotne zidove. Pusti so hodniki, pusta so okna, ko jih obsije večer. Kakor zaMed grad, ki čaka na mesečino, da zabriše starost in travo v razpoklinah. Komaj je župnik Klemen dočakal noči, ki jo je srečal v cerkvi. Sv. Martin v glav-'nem oltarju se je umaknil v somrak večne svetiljke in se zastrmel v Roka, ki se je sklanjal k psičku. Lucija je ponujala na krožniku svoje oči in se zgubljala v mrak. .Stranski oltarji so bili že v temi. Počasi je lezel župnik Klemen proti župnišču. Prav na vratih je naletel na cerkovnika Jerneja. »Gospod župnik, Kramarjevega Janeza je prizadelo. Za popotnico prosi.« »Kaj mi poveš«, se ustraši Klemen. »Da ga je prizadelo. Pa ravno danes sem mislil nanj. Greva kar precej ?« »Najboljše bi bilo. Bog ve, če bo čez noč obstal.« »Prebita reč.« Kar nobene prave besede ne najide župnik Klemen. Čudno zmeden je, skoraj potrt. Za cerkovnikom stopa, kakor da ne najde sam poti v cerkev. Kolikokrat je takole v noči šel z Bogom v oddaljene vasi: na Breg, v Graben in še dalje. Pred njim Jernej z laterno, za njim on in Bog. Seveda, takrat je bdi mlad in pot je kar minevala pod nogami. Rožni venec sta molila po poti in čas je hitro minil. Zdaj je star in težko moli na glas, ker mu sapa nagaja. Brž sta opravljena. Jernej nekajkrat klenkne s malim zvoncem, da ljudje po vasi vedo, da je nekomu duša v grlu. Potlej zavijeta za župniščem v hrib. Do Kramarj,evih je dobre pol ure hoda in še spešen moraš biti. Klemenu začne sapa koj nagajati. Še do Groharjeve gmajne nista prišla. Jernej postavi laterno na tla in čaka. »Počasi, gospod župnik, počasi.« »Duša čaka, Jernej, Bog ve, kako se mu- či. O ti Janez ti, kar talko na lepem ga je stisnilo.« Ne more prav 'doumeti, župnik Klemen. Saj vendar ni tako dolgo od nove maše. Takrat je Janez tako od isrca govoril, da je nekaj fantinov kar smrkalo. Na, zdaj pa na smrt bolan. Naka. Župniku Klemenu ne .gre v glavo. Saj je še zvečer Janez sedel med spomini s svojim okroglim, rdečim obrazom. Prebita reč. Pot se vleče. Drobna luč v Jernejevi la- Starodavno grajsko poslopje se ogleduje v valovih zelene Lahinje, 'fajinstvena je ta molčeča reka, polna globokih tolmunov in čarobnih rastlin. Počasi teče skozi Belo-krajino, kakor bi se hotela dalje časa pomuditi v deželi pisanic. Tiha je in skromna, kakor je skromna zemlja in ljudje tega predela Slovenije. Kratka je njena pot, kajti že pred mestecem Metliko jo prestreže sestra Kolpa v svoje naročje. V vasi Gradacu napravi sunkoma ovinek okrog skalnih čeri, ki tako tvorijo majhen polotok. In vprav tukaj so nekdaj v davnini sezidali mogočen grad. Romantika! Na tej strani, kjer je polotok povezan z vasjo, je dvigalni most. Nenavadni naravni legi in pa bistroumnosti naših prednikov, ki so šli zidat na to nepristopno mesto, se je zahvaliti, da se je ta grad obdržal do danes. Tukaj so ob času sovražnih napadov iskali zavetja za debelimi grajskimi zidovi in dvigali most v zrak. * ' Nihče ni prišel nepoklican v grad. Če bi bil skušal splezati iz vode ven, bi bil strmoglavil po gladkih pečinah. Most pa je bil vedno zastražen. To je vedela gospa Vilma. Brezskrbno se je igrala s svojim sinkom po svetlih sobanah in prostornih hodnikih. Ni bila ošabna, vendar se je skrivala svetu. Odkar se je bil namreč njen mladi soprog ponesrečil na lovu, je ostajala vedno doma. Kodrolasi Peterček je bil vse njeno veselje; z ganljivo ljubeznijo, ga je negovala in vzgajala, saj mu je morala na- terni utriplje, kakor da se je že izmučila preganjati temo na obe strani kolovoza. »Počasi, Jernej, počasi.« Klemen lovi sapo . »Moj meh je raztrgan, kakor ranjkega kovača Martina. Ti si še, mlad, Jernej. Počakaj, da starost srečaš. Tedaj boš sam okusil.« Spet počivata. Noč v gmajni je tiha kakor da se ne misli nikdar žbuditi. Na parobku je videti luč v bregu. To je Kramarjeva domačija. »Čakajo naju, Jernej. Pravzaprav ne naju, Boga čakajo.« Rad bi pohitel župnik Klemen, pa ne gre. Kar piska mu v grlu in lasje se mu kipijo na čelo. Kramarjev Janez je močno pri koncu. Klemen je koj naredil križ čezenj. Do jutra bo težko. Kramariča jima skuha lipovca z žganjem. Klemenu se je prilegel. Po hrbtu ga mrazi. Prekvata pot. Cb enajstih se vračata. Jerenej laterne ne upihne. Da se ne bodo gospod župnik •spotikali po kolovozu. V gmajni je temno. Navzdol gre hitreje. Toda ponoči župniku Klemenu ni dobro. Po maši je v Zagradu omahnil, da ga je cerkovnik komaj prestregel. Čez tri dni se mu je zbledlo. Pljučnica. Tedaj je Kramarjev Janez zadnji dan ležal na parah. Čez dober teden je blejski župnik Frone vrgel tri lopatice prsti na Klemenovo krsto in prosil Boga za starega ovčarja Klemena, ki se je zgaral in je mirno legel h krstam svojih faranov. Jernej je zvonil in skoz celo zvonenje . vefcal. »Kle-me-na ni, Kle-me-na ni.« Še zvonovi so vekali za gospodarjem, župnikom Klemenom. K. M. domestiti še očeta. Idealna mati! — Nič niso pomagali nasveti sorodnikov- naj se vnovič omoži. Zaobljubila se je posvetiti življenje otroku ljubljenega moža, ki ji ga usoda prerano ugrabila. Mlada je bila, lepa in nadvse dobra. Zjutraj je vstajala, ko je sinko še spal in hodila na balkon, visoko iznad vode, pozdravljat sonce. Iz višine je drobila ribicam beli kruhek; golobčki äo ji sedali na ramena in se ji dobrikali. Veselila se je vedno, kdaj bo dečko odprl očke in sladko vzkliknil: »Mamica«. Nič čudnega torej, da v svoji tihi sreči ni opazila dvoje zvestih oči, ki so vedno čakale že od rane zore, kdaj se bo pojavila na visokem balkonu. — Ribič Janez, ki je imel svojo kolibo v smrekovju onkraj reke, jo je neizmerno ljubil. Če je kakšen dan, ko je ribaril okrog gradu, ni bilo na balkon, je umiral od neskončnega hrepenenja. Vedel je, da se njegove sanje ne morejo uresničiti, kajti ona ne bo nikdar slišala klica njegovega srca. Šel bi k nji in padel pred njo na kolena ter ji odkril svojo nesebično ljubezen, a zavedal se je, da je med njim in njo ogromen prepad, ki ga on, ubožen človek, ne more premostiti. Vendar pa je trdno veroval v moč ljubezni, ki bo odlično gospo končno le privedla k njemu. Mlad orjak je bil Janez. V poštenosti in vljudnosti ie prekašal vse okoliške fante. Najlepših rib je nalovil in jih nosil v grad. Spoštljivo je vselej prestopil prag in kakor zamaknjen prisluškoval, če bi morda od kje zaslišal njen glas. Nikoli je ni uzrl, saj je bila visoko nekje v sobanah. Ljudsko romanje v Železni Kapli BELČEK Prepelica Dozorela je pšenica, v soncu klasje se blišči; v žitu poje prepelioa noč in dan svoj: petpedi. Li ne slutiš, ljuba ptička, kaj preti ti od nekod? Še pred zarjo izza grička morala boš proč odtod. Srp sklepan je in nabrušen — bliža se usodni dan: dom ti bo do tal porušen, s tabo vred tvoj rod pregnan. Čuj žanjic veselo petje, ki so ti razdrle hram. —-Rad bi dal ti kje zavetje, pa ga nimam niti sam . . . Najin dom je na oblakih, brez imejta sva oba. Koliko je danes takih žrtev bede in gorja! L im barski Nekega jutra, ko je po neprespani | noči vstal, je zatrdno sklenil, da bo na-; pravil konec svojemu trpljenju. Povedati | ji mora kako zelo jo obožuje, pa naj se zgodi kar hoče. Ni mogel več zadržati hrepenenja ,ki mu je razbijalo v grudih. Toda J če ga zavrne? Tega ne bi mogel preboleti-1 Nalovil je krasnih postrvi, jih lepo položil v košarico na zelenje in pritrdjl drobn0 pisemce: »Milostna gospa! Ne smejte se siromaku, ki si je drznil dvigniti oči k Vam. Ljubim Vas, ljubim neizrečeno, čeprav ne bi smel. Ničesar nimam, le svojo majhno barčico in domek-1 Toda ljubezen do Vas me dela bogatega-Če bi smel nekoč osrečiti Vas, bi bil najsrečnejši človek pod soncem. Ne zavrzite moje ljubezni! Na rokah bi Vaš nosil in s cvetjem postiljal pot, po kateri boste stopala. Poljubljam Vaše bele ročice Vaš vdani ribič.« Na ovitek je narisal ladjo in veslača v' njej, ki se obupno bori s penečimi valovi' da bi dosegel otok, na katerem sedi mlada ‘ ženska. Nad rišbo je naslovil: »Milostni: gospej Vilmi«. — Tako je najlepše simboliziral svojo neizmerno ljubezen. Grajski kuhar, ki je košarico z ribami j sprejel, je pisemce oddal sobarici. Rado' vedno, je ogledovala risbo, potem je pis»0 položila na srebrn pladenj in ga odnesi3 svoji gospodarici. Gospa Vilma je ravno kopala Peterčka' Imela je sicer kup služinčadi, toda otrok3 je sama negovala. Še všeč ji ni bilo, ko je sobarica prišla s pismom. »Ah, ko bi me že vsaj pustili v miru!« — Mislila je n3' mreč, da je pismo enega mnogih mladik plemičev, ki so se potegovali za njen3 roko. Pogled ji je obvisel na nenavadni risbi; Srce ji je vztrepetalo. Ni se upala odpret* pisma. Končno je premagala pomisleke # pričela čitati. Roka, v kateri je držala -pismo, ji Je omahnila na naslanjač in za hip se je zme' dla. Toda res samo za hip. Nato je pismc odložila z onim prezimim nasmehom, ^ katerim je vedno odbijala neštevilne sn3' bače. Zaljubljeni ribič pa je ves dan zam311 čakal, da bi jo uzrl na balkonu. Tesmo m3 je bilo pri duši. Morda pa le ni bilo pravda se je drznil pisati. »Jutri zjutraj bo g0’ tovo prišla«, se je tolažil. Ali mi bo pod3' rila vsaj pogled? In če se iz užaljenost1 sploh ne pokaže več? — Naj je delal kat' koli, misli so mu vedno uhajale le k n]el Sonce je že pokukalo izza Kleka, ko je uzrl na balkonu. Toda gorje! Njune °c‘ so se sicer srečale, v njenih ni bilo ne o31, line, pa tudi ne užaljenosti, temveč le hl3^ den, zasmehujoč prezir. V njem se je š6 ; kaj preklalo na dvoje... Ne smej se, odlična gospa in ne prezir3^ Nič ne veš, kam te usoda žene. Če te je d3 ločila, da boš soproga ubogemu ribiču, ^ ne boš ubežala. (Dalje prihodnji3'’ Grebinjski Kloster Kakor v mnogih drugih krajih KoroŠ^ smo imeli tudi pri nas na Veliko Gosp3^ nico romanje, ki se ga je udeležila vetfA množica ljudi. V cerkvi smo imeli opr3' lo, pri katerem so bile slovenske in n® j ške pridige, tako da so bili vsi' zadovolJ3 Šmihel pri Pliberku Že v zadnji številki »Koroške kron ike? smo vas povabili na praznik "dneva. Danes naše vabilo ponavljana3 željo, da se zbere ta dan v Šmihelu cl več ljudi. Prireditelji so razen tekme L,: scev, ki bo vsekakor zanimiva, _pripra^ tudi dokaj pester spored. Sodelovali b3^, različni pevski zbori, pa tudi godbe in 11 rodnih noš verjetno ne bo manjkalo. Veliki Šmaren v Železni Kapli: Slovenska maša. Brez gospodarske samoslojnosti ni kiillnrnega razioja Slovenci smo v družbi narodov v Evropi med najmanjšimi. Zato ni nič čudno, če je basa usoda trda in težka: iz naravnega zatona dobro vemo, da je majnih bitij boj ba obstanek zoper močne in velike tekmece trd in neizprosen. Še posebno težka je pa borba za prostor pod božjim soncem °nim malim narodom, ki morajo živeti politično razkosani med več držav, kakor smo bili Slovenci po prvi svetovni vojski. Koroški del slovenskega naroda je trdo zakonitost borbe z močnejšim sosedom okušal dolga stoletja. Priznati je treba krez pridržka, da je svojo borbo bojeval vztrajno in pogumno. Po vseh tegobah dolgoletnega načrtnega zatiranja, ki se seveda nikakor ni začelo šele z nacizmom, marveč sega v daljno davnino stoletij, je junaško vzdržal močne napade na vseh področjih javnega življenja in se ohranil do današnjega dne. Človeku se kar čudno zdi, ko hodi po obsežnih predelih Koroške, Pa sliši še toliko značilne koroške slovenščine. v. Kjs je iskati glavni vzrok, da se je naš mvelj mogel ohraniti na tej lepi zemlji in Se tako izrazito uveljaviti po vseh preizkušnjah zgodovine? vsod po svetu močno navezan na zemljo. V tem je njegova značilna lastnost. Toda kdor ima priložnost bolj podrobno opazovati in proučevati posebej koroškega slovenskega kmeta, bo pritrdil, da bi bilo težko najti kje pod soncem kmečko ljudstvo, ki bi tako vroče ljubilo svojo zemljo, kakor ljubi koroški Slovenec svoj del te dežele. Iz te ljubezni pa izvira izredna pridnost in varčnost, dve lastnosti, ki sta temelj vsakega gospodarskega napredka na kmetiji, pa tudi povsod drugod v gospodarskem življenju. Pridnost pri delu se dandanes ne razume sama po sebi. Dolga vojska in vse neugodne posledice te strašne žaloigre so v ljudeh zapustile močne sledove, ki se zlasti kažejo pri opravljanju takega ali drugačnega dela. Odtegovanje od dela, površnost in brezbrižnost so danes vsakdanji pojavi, ki se zlasti usodno kažejo pri mlajšem rodu. Delomržnost je bolezen našega časa, ki grozi narodom in državam z najhujšimi posledicami: kajti brez pridnega dela se ne množijo gospodarske in življenjske dobrine in se niti posamezen človek, niti družina, niti narod ne more dokopati do kakega blagostanja. marsikaterem pridelku izplača. Zato so slovenski kmečki grunti trdni in gospodarsko samostojni, čeprav uradno določene cene za nekatere kmetijske pridelke niso v skladu s cenami potrebščin, ki jih kmet potrebuje za svojo družino in svoj gospodarski obrat. Do te gospodarske trdnosti pripomore v prav izdatni meri druga lastnost slovenskega kmeta: njegova varčnost. Če bi hoteli z uradnimi navedbami podkrepiti svojo 'trditev, bi lahko navedli 36 slovenskih hranilnic in posojilnic na Koroškem, v katerih je zbran privarčevani denar slovenskega kmeta. Kar se je s temi posojilnicami v preteklih letih zgodilo, je v nebo vpijoč zločin, ki še vedno zdaleč ni popravljen v celoti. Ti zavodi s privarčevanim kmečkim denarjem slovenskih ljudi so visoka pesem o pridnosti in varčnosti našega človeka, istočasno pa ostra obtožnica vseh onih, ki sb pomagali pri njih uničenju ali ga pa vsaj odobravali. Nočemo biti sodniki, vendar bi se ne zmotili veliko, če zapišemo, da je bilo bore malo Nemcev na Koroškem, ki bi te go-rostasne krivice nad prigaranimi slovenskimi groši ne bili odobravali. To premoženje naših ljudi mora nazaj v njihove roke do zadnjega vinarja! Stvarnemu opazovalcu se zdi, da Slovenci na Koroškem te zahteve ne ponavljajo z zadosti velikim povdar-kom. Zdi se tudi, da so glasovi po popravilu te krivice preredki. Veselimo se, da smo spet svobodneje zadihali. — Zbiramo se pri prireditvah in se naslajamo nad lepoto naše besede in pesmi. Uživamo toplino in domačnost »Miklove Zale«. A pri tem nekako pozabljamo, da naše kulturno in narodno življenje nujno raste in se razvija iz gospodarske samostojnosti. izplača. Ravno nasprotno moramo reči: naš denar hočemo do zadnjega vinarja nazaj in premoženje naših hranilnic se nam mora do poslednjega gumba vrniti! Kaj bi sicer pomenila vsa pridnost in varčnost? Potem bomo pa spet varčevali in pridno delali. V tem je jamstvo za našo gospodarsko in vso drugo samostojnost, brez katere se kot narod v sedanjih razmerah ne moremo obdržati. Moč majnih narodov leži v prvi vrsti v njihovi kulturni veličini. Ta veličina se namreč ne meri tako, kakor politična ali vojaška po številu prebivalstva in po močni vojaški sili; majhen narod tudi gospodarsko ne more pomeniti v zboru narodov toliko, kolikor mu je to potrebno, da se uveljavi na svetovnih tržiščih. Pač Slovenski človek na Koroškem je nemara še bolj kakor njegov krvni brat onstran Karavank vkoreninjen v svoji zem-t)i- Kdor pobliže pozna kmečkega človeka ^a splošno, mu je znano, da je kmet po- Slovenski kmet se je, bodi starejši ali mlad, po končani vojski zagrizel v svojo zemljo in jo začel negovati z isto pridnostjo in ljubeznijo, kakor kdaj poprej. Časi so pa tudi taki, da se pridnost pri Usodno bi bilo žh naš narod tu na Koroškem, če bi naš človek napravil takle zaključek: denar v posojilnicah je propadel in njihovo premoženje je izropano — varčevati in v hranilnico nositi se ne ^''■UllltllMMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllHIIIIIIIIIIIIIlIHIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllinillllMMIIIimilMnilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIinilllllllllimillllllll v Irmin« porotilo o dogodku v Železni Kapli Ijal za njo. Amalija Oraže je bila pri tem težko ranjena in je ponoči umrla. Vodja britanske informacijske službe v Celovcu, je imel v petek 16. avgusta po-govor z zastopniki koroškega tiska, pri katerem je zavzel stališče do dogodka v ^slezni Kapli 9. t. m., ob priliki katerega ^ podlegla gospodična Amalija Oraže-^ at j a n a strelu britanske straže. Prebral je besedilo objave, katero je iz-britanski komandant v Železni Kapli iz katerega se vidi, da bi deklo še lahko sivelo, če bi sledilo ponovnim »Stoj!« v lcern britanske straže. Nič manj ne ob-3-luje v imenovani objavi britanska oblast, a usmrtil britanski vojak pri .izvrše-Jari3U svoje dolžnosti ravno človeka,_ ki se e boril med vojno na strani partizanov. V poteku pogovora so nadalje ugotovili, a s° poiskusili v gotovih kri krogih vreči Zr)lV^° za smrt nesrečnega dekleta na jj iavnika, ki baje ni zadostil svoji dolž-K takim trditvam izjavljajo, da bo-pričeli s preiskavo slučaja iz, stališča Se avn*®ke pomoči in zato ni na mestu, da Pr f. ^nenovanjem tega ali onega krivca ebiti izid preiskave. bostadal'’e oP0zarjaj° ponovno na običajni Se t °;P_ek v britanski armadi, po katerem ,je Pricne takoj s preiskavo v slučajih, kjer 1 a usmrčena ali ranjena katera oseba. Za d° se^u se razume, da velja to tudi Prgi^šodek v Železni Kapli 9. avg., kjer bo »ka uvedena. Britanska informacij- pj-g-S'lzba si pridrži objavljanje izidov te Uave v določenem času. e Ar -1'- maševala.. va i,si gluha, ali kaj«, jo je sunila Jasko- je^resla se je, da se je užela. Bregarjeva Prinp1 r a na raejo po cunjo, ki so jo nalašč »tV S se'f)0j> ba ji je obvezala prst. J® rm i ° vSerrl nerodna kakor še nikoli«, se ba č]rv£UiSa^a nasmehniti. »Vroče je pa tudi, je hotVi U saPa zastaja. Kar oči mi zalija«, v očeh6 a °prav^i s°fze, ki so se ji nabrale Železna Kapla Na Veliki Šmaren je bilo pri nas živahno kot že dolgo ne. Že dan popreje so se zbrale pri Mariji v Trnju velike množice vernikov, ki so se pripravljale na praznik. Zvečer je bila procesija z lučicami, nato pa nočno češčenje. Na Veliki Šmaren so prišle še nove množice vernikov, ki so se v procesijah pomikale k Marijinemu svetišču. Ob 11 uri je bila na prostem slovesna maša, pri kateri je bilo ljudsko petje ob spremljanju harmonija in tamburaškega zbora. Kmalu po dvanajsti uri je bila dopoldanska svečanost zaključena. Po končanih stanovskih naukih popoldne, je bila še spokorna procesija öd farne cerkve k cerkvi Marije v Trnju. S petimi litanijami in blagoslovom je bila zaključena cerkvena svečanost. Računajo, da je bilo ta dan do dva tisoč ljudi v Železni Kapli, kar je vsekakor lepo spričevalo slovenske narodne zavesti. Dobrlaves Kakor v mnogih drugih krajih na Koroškem, smo imeli tudi pri nas 15. avgusta veliko romanje, katerega se je udeležilo čez dva tisoč ljudi. Svečanost je bila prav prisrčna in smo jo zaključili s slovesnimi litanijami in blagoslovom. Vsa svečanost je bila v slovenskem jeziku in kar toplo nam je bilo, ko smo poslušali tako lepo ubrane, stare slovenske pesmi. Žiiipolje Lepo vreme je na Marijin praznik 15. avgusta privabilo do štiri tisoč vernikov k Marijini božji poti na Žihpolje. Prišli so iz vseh strani: Celovca in okolice, Borovelj in drugih krajev Rožne doline. Še pozno popoldne, ko je bila cerkvena svečanost že končana ,je s prijaznega grička odmevala slovenska pesem, ki je nosila tople pozdrave bratom po domovih. Podgorje Ves zapadni del Rožne doline je bil v četrtek 15. avgusta zbran v Podgorju na romanju. Marijina cerkev je bila do zadnjega kotička napolnjena. Še nikdar se nismo v tem kraju tako lepo počutili kot na ta dan. V cerkvi slovensko petje, slovenska pridiga, zunaj slovenska govorica in petje. Človeku je bilo res domače in kar žalostni smo si segali v roke, ko smo morali oditi domov. Nonča vas Veliki Šmaren je bil za Podjuno nekaj posebnega. Veliki mlaji z napisi so vabili vernike v Marijino cerkev, ki je ena najlepših, če ne najlepša na Koroškem. Nad vrati cerkvenega obzidja se je blestel napis: Kraljica Slovencev — prosi za nas. Po opravljeni cerkveni pobožnosti smo se zbrali v okrašenem kozolcu, kjer so nam pliberški igralci ponovili »Miklovo Zalo«. Pnpd prireditvijo je bilo nekaj govorov, ki so zadevali predvsem nesramno početje prenapetežev, ki so iz sovraštva do slovenske igre v noči pred prireditvijo uničili za igro posebej pripravljene kulise. Po petju narodnih pesmi, ki jih je pela vsa dvorana, se je pričela igra. Igralci so se zelo dobro postavili in lahko rečemo, da so neprimerno več pokazali, kakor pri zadnji prireditvi v Pliberku. Pozno zvečer, bilo je že po osmi uri, so se ljudje zadovoljni razšli na svoje domove. Iz Nonči vasi pri Pliberku smo sprejeli: Na Veliko Gospojnico smo imeli v Nonče vasi zelo lepo uspelo romanje iz cele dekanije. Med slavnostne napise pred cerkvijo se je vrinila tudi ponižna molitvica »Kraljica Slovencev — prosi za nas«, kar je pri nekaterih vzbudilo silno ogorčenje. Bodimo odkriti. Ali ni bila prav ob isti um služba božja za Nemce v farni cerkvi V Pliberku, ki je vsa polna nemških napisov? Ali niso naši možje in fantje na fronti in po taboriščih sto in stokrat ponavljali zgornjo prošnjo? Ali ni ravno na priprošnjo Marije ostal naš narod na Koroškem še pri življenju? Naši predniki so nam sezidali na vsaki dve uri hoda Marijino cerkev. Ali niso bile pete litanije v naših cerkvah edina duševna hrana našega ljudstva v minulih desetletjih? Pred 80. leti je stopil pokojni župnik Hilpert kot dijak pred svojega očeta in ga vprašal, če se naj uči slovenščine. Oče mu je odgovoril, da to ni potrebno, ker v 50. letih ne bo nobenega Slovenca več na Koroškem. Napis, ki je nekatere tako bodel v oči, smo napravili le izi hvaležnosti do Marije. Da bi kdo zaradi tega ne bil šel v cerkev, mi ni znano. Morda tisti, ki trgajo kulise kulturnih društev? Ali oni, ki onečaščajo svete podobe in vlamljajo v mline ter pustošijo sadovnjake! Toliko vsem dobro-mislečim v vednost. Jožef Riede, oskrbnik cerkve v Nonče vasi. Misijonar „dnpliter” ha koroškem Neki neimenovani misijonar pripoveduje, kako so pod Karlom Velikim na Koroškem misijonarili. Najprej je poslal sol-nograški škof na Koroško sv. Modesta, za njim pa še druge, med katerimi sta bila tudi Avguštin in Gundhar. V rokopisu je med drugim omenjena tudi beseda »misit dupliterum«. To besedo so razni poklicani in nepoklicani zgodovinarji napačno razumeli in napisali v prevod — misijonar Dupliter. Ko to ime beremo, ne moremo razumeti, kako je prišlo do tako usodne napake. Besedo »dupliterum« bo umel vsak začetnik v latinščini: d u p 1 u m je dvojno, i t e -r u m pa pomeni zopet. Po tem takem pomeni dupliterum dvakrat zo-p e t. Beseda stare listine pove torej; misijonarje so zopet v drugič pošiljali. Zgodovinarji so iz tega naredili misijonarja Dupliterja, ki ga pa nikdar ni bilo. Ta napaka se v koroški zgodovini ponavlja že preko sto let in. je vsekakor primerno, da na to tudi zgodovinarje opozorimo. NEKAJ O ŽELEZNIŠKEM PROMETU V slovenskem delu Koroške je predel, v katerem je železniški promet precej nepraktično urejen in se premalo upošteva potrebe ljudstva. Na to spominjamo zato, da podpremo težnje kmetov v okolici Pod-krnosa, ki se že dolgo časa trudijo, da bi železniška uprava uvedla postajališče med Celovcem in Grabštajnom. Proga Celovec— Grabštajn je dolga 11,2 km in je obenem ena najdaljših v koroškem železniškem omrežju. Ker je ta proga tik pred Celovcem, je razumljivo, da vodi skozi celo vrsto večjih in manjših naselj. Ljudje iz Radiš in okoliških vasi se vsekakor upravičeno obračajo na vodstvo železnic, da jim nekje, vsekakor na najprimernejšem kraju postavi vsaj majhno postajališče, da bodo imeli tako boljšo zvezo z mestom. Šmihel pri Pliberku »Kdaj pa bo, če zdaj ne?« je stegnila jezik Jaislkova.'Videla je, da Roti ji trde besede o 'linetu niso šle do srca. Prst je močno krvavel in kri je brž udarila skoz obvezo. Rotija se je kar oddahnila kakor da ji je s krvjo vred odtekla tudi bolečina. Srpov držaj je bil krvav in tudi vsako povreslo je bilo lahko spoznati, ki ga je ovila Rotija . Ko je Matičovčeva vrgla zadnji snop na kopico, se je Rotija oddahnila. K večerji ni hotela. Da jo preveč boli želodec, se je izgovorila. Matičovka je ni silila. »Bova pa drugače poračunali. Kar jutri pridi.« »Pelin pij«, je hotela svetovati Jaskova. »Ga že. Škovinčeva Marjeta mi ga je dala. Toda nič ne pomaga.« »Potlej si tavžentrože skuhaj. Te so za vse dobre«, je vedela Mica. »Bom poskusila.« Rotija je odšla naravnost domov. Bala se je, da ne bi začela vpričo vseh bruhati na njivi. Jaskovi bi se koj posvetilo. »Nobena ne sme še zvedeti. Vsaj zdaj še ne.« Rotija je legla brez večerje. * Žetev je bila pri kraju, snopi v stogovih. Strnišča so bila preorana in zasejana z ajdo in repo. Rotija je premišljevala;-kako bi si ure- dila življenje. Na Prtovču se kar ni mogla videti. Kadarkoli je govorila z Marjeto, bi se ji najraje izpovedala potlej pa odšla nekam daleč, da bi Prtovčanke ne videle njene sramote. »Ko bi Tineta prosila, da bi imi preskrbel kakšno službo«, jo je nekajkrat zmotila neumna misel, ki pa jo koj odgnala. Ne, tudi črke mu ne piše. Naj se kar vlači po Kranju s Krevsovim. Vendar jo je bolelo, da se je niti is karto ne spomni. Vsaj za odpuščanje naj bi jo prosil. Dovolj hudega ji je prizadejal. »Morda, da iz vsega ne bo nič«, ga je klub zagrenjenosti skušala izgovarjati. »Vprašal bi pa( vendar lahko. Tudi mudilo se mu ni tako, da bi moral koj zginiti v mesto. Prav nalašč je to storil. Samo, da se je ulmaknil.« Rotija ni mogla preboleti hudega. Strah jo je bilo bodočnosti. Zdaj bo še šlo nekaj časa, toda kaj bo potlej? Ali naj leži v kajži? Ne enega ne bo, ki bi ji kaj postregel. Marjeta? Ne bo ji odpustila, da je ni poslušala. Morda je še pogledala ne bo več. Po pravici. Dobro ji je hotela pa jo je kar preslišala. In Škovinc? Če se prej sama ne bo umeknila iz kajže, jo bo sam ven vrgel. Kam naj gre? Nikogar nima, pod božjim soncem nikogar. Roti ji se je hotelo zmešati. Noro je bilo, toda res. Vsak večer je molila, da bi ji Bog poslal smrt. Bi bilo vsaj vsega konec. Vsi bi jo pomilovali in nihče bi ne mislil, da dva ležita v krsti. Nič več ni mogla zdržati. Koj tisto nedeljo po sv. Lovrencu je šla namesto v Železnike k maši v Selca in k spovedi. Nazaj je prišla potešena in nekoliko mirnejša. »Kar je, je. Po toči ne pomaga zvoniti. Kar pride, vzemite za pokoro. Vsak otrok je božji dar.«. Tako ji je dejal spovednik, ko ji je napravil ostro pa dobrotno pridigo. Rotija se je vdala. Še vedno bo otrok na boljšem, da nima za očeta pijanca. Nič dobrega bi se ne naučil. Morda ga še poznal ne bo. Le mlačev jo je pričela skrbeti. Delo ni lahko in na vse strani jo bodo vabili. Odreči bo težko, iti pa še težje. Ko bi šla v Jelovco, se je spomnila neke noči. Gozdar vedno najema delavke. Kamenje tolčejo na novi cesti, prst presejajo, smrečice presajajo in jase pogozdujejo. Čez teden so v bajtah na Martinčku, v soboto pa hodijo domov. Še celo dekleta z Jamnika hodijo gori. Dobro zaslužijo, truda pa nimajo veliko. Vsaj toliko ne, kolikor ga ima ona z dnino. Kamenje lahko tolčeš sede in trpe samo roke, sajenje smrečice pa tudi ni težko. Rotija se je kar oddehnila, ko je prišla na to misel. Tako bi se prtovškim jezikom še najboljše ognila. Vsaj za nekaj časa. Tudi zaslužila bi toliko, da bi se, ko bo prišel čas, kako že prerinila, čez zimo jih gozdar tudi nekaj rabi, da sušijo storže in pripravljajo seme. Sama bi se ponudila samo, da bi ostala gori. Misel ji je čezdalje bolj godila. Da, delo na Jelövci, to bi bilo nekaj zanjo. Gozdar Lovrenc ni slab .človek. Dekleta ga zelo pohvalijo. Nobene preveč ne sili z delom Med zahtevo velikih in pravico malih Pod geslom »odkrita odklonitev vseh tajnih pogodb in posebnih dogovorov« se danes dosti kregajo v Parizu o bodočih polnomočjih malih držav v novem svetovnem redu. Popolnoma jasno je, da smo na tem, da si zgradimo najslabšega vseh svetov. Mešetarjenje s politično oblastjo se mora brezpogojno vršiti po načinu drugih temnih poslov tudi v tajnosti. Pogodbe, ki so zgrajene na demokratični podlagi, morajo imeti iz potrebe tudi veliko veljavnost in biti odobrene od svetovnega mnenja. Čeprav so sedanjo konferenco sklicali zato, da sprejmejo skupne sklepe zunanjih ministrov »Štirih«, se niso ogibali, da spravijo demokracijo in javnost v toliki meri v eno, da so sedaj pripustili k debatam odborov celo poročevalce in mogoče prvič v zgodovini mirovnih konferenc sprejeli načelo odločitve potom glasovanja. Ta sestava tajnih zivez med demokracijo in javnostjo je nemogoča dokler leži moč v rokah maloštevilnih držav, ki so poklicane same po sebi na podlagi svoje veličine ali vojaškega, oziroma geopolitičnega pomena k vodstvu. V kolikor preostanejo odločitve sodobnim demokratičnim konferencam, lahko upamo, da še pravočasno vidimo razvoj mednarodnih ustanov, ki so v stanju, da celo nad največjimi udeleženci zborovanja izvršujejo odgovarjajočo oblast. Na žalost pa se velike države nočejo izpostaviti bilo kateri izgubi oblasti; ali tudi male sile na noben način niso brez nadaljnjega pripravljene, da sprejmejo samovlado velikih. Tako pride, da so se velesile, ki bi med sabo lahko naredile, kar bi hotele — seveda predpostavljeno, da se med seboj zedinijo — za vodnike manjših skupin sil, ki s svoje strani zahtevajo soglasje velikih »Štirih« kot življenskopotre-bno, in odločno protestirajo proti vsaki motnji tega skladnega-razmerja med vodečimi velesilami. Logična posledica teh komplikacij je zastoj v vseh pogajanjih, ki točasno ogroža pariško konferenco. (»The New Statesman and Nation«.) Obsodbe britanskega vojaškega sodišča ' Avstrijca Jožefa Sdouca so- obsodili zaradi tatvine koles na dva meseca zapora. — RUša Iv. Dejagerja »d zaradi pOšešti poharejfefte tekaznice in prijave pod lažftim iMčftdhl na tri meseca zapora. — Avstrijko Ano Pajank, ki je potovala brez dovoljenja v zaporni pas in imela ponarejeno izkaznico, so obsodili na 200 šilingov globe. — Zaradi različnih tatvin lastnine zavezniških vojaških sil ter predmetov, katere je zapustil sovražnik ,so obsodili Avstrijca Ernst Woschitza na šest mesecev., Avstrijca Josef Mersitza na dvanajst mesecev, Nemca Rudolfa Lübkeja na tri mesece in Nemca Walter Strandta na dva meseca zapora. — Radi nedovoljene posesti radijskih delov, ki je last zasedbenih sil, so obsodili Avstrijca Karla Krassniga in Andreja Krassniga na po 300 šilingov dein če je katera kak dan bolj1 narobe, je dovolj, da le malo bmja. »K njemu stopim«, se je Rotija oklenila misli. »Ce me vzame, sem vsaj za nekaj mesecev rešena. Počasi bom sporočila Marjeti kako je z menoj. Morda me bo razumela in se pri Škovincu potegnila zame. Da me le v kajži obdrži, da mi ne bo treba laziti v bolnico. Kar znova je zadihala. Neka doslej neznana slast se ji je sprelila po udih, da ji je srce hitreje utripalo.« »Mati sem. Otrok raste v meni. Čeiprav je iz greha, bo vendar samo moj. Meni bo podoben. Saj je -zdaj tako pusto v kajži, ko sem sama. Za očeta mu bo moje trpljenje. Morda bo boljše zanj kot pravi oče.« Kar lahko se je umirila, ko se je spomnila na Tineta. Ob njem bi tako ne imela življenja. Morda bi jo sčasom še tepel, kakor je njegov oče mater. »Da, h gozdarju stopim na Martinček.« In začela je moliti, da bi njena pot ne bila -zastonj. Ko j drugi dan je šla. Najprej v Dražgoše. Steze ni preveč poznala in bala se je, da bi kje zašla. Od Dražgoš je zavila v goro. Pot je bila dokaj strma in večkrat se je morala oddihavati. Vendar jo je zeleno smrečje kar nekam olajšalo. Glasovi ptičev so se sprenašali med vejami. Največ je bilo siničk, le zdaj pa Zdaj je bilo slišati votlo udarjanje žolne, ki je preskušala bolno deblo. Precej mokra je prišla Rotija na vrh. Ustavila se je in obrisala pot. Daleč za njo je stal v soncu sv. Križ, Prtovč se je samotno naslanjal ob Ratitovec. »Da bi mi ne bilo treba več iti nazaj narne kazni. —- Radi nedovoljene posesti tovornega avtomobila, ki je last zavezniških sil, katerega sta si na podlagi prevar prisvojila, sta dobila Avstrijca Simon Kanzian sen. osem tednov zapora in 8000 šilingov denarne kazni in Simon Kanzian jun. pet tednov zapora in 2000 šilingov denarne kazni. Jugoslovana Franc Franič in Ramiš Ja-rac, sta vlomila v neko angleško skladišče ter ukradla denar in živila. V naslednji noči sta iz spalnice nekega angleškega podčastnika ukradla denar, čevlje in živila. Obsodili so ju na 18 mesecev zapora. Avstrijec Rudolf Miklautz, ki je oviral policijo pri izvrševanju službe, je bil kaznovan na en mesec zapora. MAMLI 0€.1LA\SII Sprejmemo kamnoseke in strokovne delavce za kamnolom. Nudimo najboljšo plačo, zelo dobro hrano in prijetno stanovanje. Pišite nam, obiščite nas! — Kamnolom »Nie dr ist«, Lienz i. Osttirol, Jahnplatz 17. 153 Kupujem odpadke sveč in vsakovrstni čebelni vosek. Franz Sie-bert, Klagenfurt-Celovec, Stauderhaus. 164 Elektromotor 220/380, 3/4 Rw, dober za vodovodno črpalko, zamenjam za dober radio. Naslov v upravi lista. 165 Kot pomožni delavec iščem službo na malem posestvu. Ponudbe poslati na upravo »Kor.- kron.« pod »Pošten«. 166 Poizvedbe: Iščem Stanka Turk, roj. 9. XI. 1919. v Kranavem; pri vojakih je bil v Bel-fortu (Francija). Ako je komu kaj znano, naj sporoči materi: Marija Vidmer, Stosau 9, p. Arnoldstein. 167 Vidmar Marija išče Franca Pavlin in njegovo družino (6 otrok — Mici in Elčka sta bili že pri meni v Št. Vidu n. Ljublj.; on je bil v službi v Kranju). Ako je komu kaj znano, naj javi na naslov; Marija Vidmer, Stosau 9, p. Arnoldstein 168 Nemci Heinz Gottschling, Heinrich Geiß in Gustav Ehrenberg, bivši nemški vojaki, ter Vinzenz Zalaznik, brez državljanstva, so ukradli tovorni avtomobil, ki je last za- vezniških vojaških sil z namenom, da ga prodajo na črni borzi. Vse razen Geißa so obsodili na dve leti ječe. Zadnji je dobil 6 mesecev zapora. Veljavnost živilskih nakaznic 18. dodelitvene dobe. svojega brata Antona J er čin, starega 36 let, doma iz Pödgöfjä, občina Zabukovje nad Sevnico, Slovenija. Njegovo zadnje sporočilo je bilo januarja 1945; od tega časa ni več sledu o njem. Bil je v taborišču in njegov naslov je bil: Sachsenhausen-Oranienburg b/Ber-lin, Block 4, No. 76392. Prosim vse one, ki bi mogli kaj sporočiti c* njem, naj to sporoče proti povrnitvi stroškov na naslov: Jerčin Jožef, Dravlje 15, p. Št. Jakob v Rož. dol. 169 Slak Matija in Florijan, doma iz Dobrave-Dobrniče na Dolenjskem (zadnje bivališče v okolici Velikovca), naj se takoj pismeno oglasita na naslov: Jože Smolič, Seekirchen 22, p. Seekir-chen b. Salzburg 170 je zaželela. Čutila je, da se ji noge tresejo. »Morda me Lovrenc le vzame«, je upala. Še enkrat se je ozrla na Prtovč in šla naprej. Do Kališnika je bila še česta, na Kališniku pa je morala zaviti na stezo,. »Kam pa kam, Rotija?« jo je ustavil znan glas. , »O, ti si Jernej«, je Rotija brž spoznala Marjetinega brata. »Kaj pa počneš todle?« »Les podiramo za Vehovca, da bo pozimi kaj voziti. Kam pa ti tako sama?« »Na Martinček za službo vprašat.« Ro-tiji je bilo nerodno. »Kaj nisi več v Škovinčevi kajži?« Jer-nej jo je začudeno gledal. »Še, toda rada bi tudi v denarju kaj zaslužila. Saj veš, kako je. Samo z moko ne moreš vsega kupiti. Človek pa potrebuje to in ono.« »Kaj pa Marjeta?« se je Jernej pozanimal za sestro. »Drugo nedeljo kanim priti na Prtovč, če se mi bo dalo. Navadil sem se gmajne, da mi ni več za ljudi.« Jernej je bil zgovoren. »Marjeti je kar dobro. Nič ji ne manjka, radi jo imajo in pridna je kakor zmerom.« »Za Zidarčkovega sem slišal, da je šel v Kranj. Vem, da na Prtovču nobeden ne joka za njim.« »Že dolgo je, kar je šel. Nič ga ni škoda. Vasi ni bil v čast.« Rotija je zardela in pogledala v tla. »Zate je nemara še najbolj prav. Marjeta mi je nekaj povedala, da se je za teboj poganjal. Kaj bi ti z njim? S pijancem ni dobro voziti.« »Saj nisva bila prijatelja«, se je Rotija splašila. »Za menoj je pa res silil.« Bila je v zadregi, da tudi Jernej ve marsikaj. 20 Upravičeni so prejeti • Odrezki nakaznic: Navadni potrošniki N/E/12 Otroci od 6. do 12 leta N/K/6—12 Otroci o c 3—do 6 leta N/Klk/3—6 Otroci do 3. leta K/Klst/0—3 Delni samooskrbovalcj za maslo nad 12 let TSV B/E Otroci od 6. do 12. leta TSV B/K/6—12 Otroci od 3. do 6. leta TSV B/Klk/3—6 Otroci do 3. leta TS\ B/Klst/0—3 Delni samooskrbovalci za meso in mast TSV. F+S/E Otroci od 6. do 12 leta TSV F+S/K/6—12 Otroci od 3.—6. leta TSV F+S/Klk/3—6 Otroci do 3. leta TSV F+S/Klst/0—3 Delni samooskrbovalci za maslo, meso in mast TSV B+F+S/E Otroci od 6.—12. leta TSV B+F+S/K/6—12 Otroci od 3. do 6. leta TSV B+F-t-S/Klk/3—6 Otroci do 3. leta TSV B+F+S/Klst/0—3 Popolni samooskrbovalci SV/E Popolni samooskrbovalci otroci od 6—12 let SV+K 6—12 Otroci od 3—6 let SV/Klk/3—6 Otroci do 3 let SV/Klst/0—3 Krušna nakaznica za popolne samooskrbe valce Dodatna nakaznica za nameščence Dodatna nakaznica za delavce Dodatna nakaznica za težke delavce Nakaznica za noseče in doječe matere Kruh 100 201 j 500 1000 e g g g 111 120 211 220 202 311 320 720 102 201 210 219 201 210 219 201 210 201 302 701 713 719 821 101 110 119 101 110 119 101 110 101 301 310 319 301 310 319 301 310 301 501 502 503 504 707 801 807 813 819 820 Meso 500 200 g g 803 809 815 823 606 706 709 Maščoba Pš. moka 14C 80 g g 604 704 804 812 818 824 901 902 910 911 203 203 203 203 103 103 103 227 303 303 303 303 903 Sladkor 281 500 70J g g g 227 327 401 127 127 401 401 904 905 205 401 Testenine 280 42C Koruzni zdrob I50f 750 g g 105 106 106 107 204 206 206 207 306 307 601 602 908 702 714 802 814 906 907 104 204 304 104 304 NadaMevilčnŠeCnod?eezk“0M komzm zorob! se polovico koruzne moke in polovico koruznega zdroba. »Zdaj pa misliš na Martinčku ostati?« je Jernej videl, da ji pogovor o Tinetu ni ljub. »Najrajše bi, samo če me bo Lovrenc Vzel«, je zaskrbelo Rotijo. »Zakaj pa ne, posebno če misliš še čez zimo ostati in storže sušiti. Takih mu manjka. Pozimi dekleta ne ostajajo rada na planini. Samotno je, posebno če zapade visok sneg. Tedaj je v dolini lepše. Več življenja je spodaj.« »Jazi bi koj ostala čez zimo. Samote sem navajena, saj sem v kajži tudi vedno sama«, je Rotija začela upati. »Potlej se bosta pa nemara brž domenila. Močna in pripravna si pa tudi«, jo je pohvalil Jernej. »Pohiteti moram«, ga je ustavila Rotija. »Do Martinčka je še daleč in preden bom prišla nazaj na Prtovč, vem, da se bo že znočilo.« »Rado«, ji je Jernej pritrdil. Toda videti je bilo, da bi se še kar menil. »Pa se nazaj grede oglasi«, jo je vabil. »Radoveden sem, kako boš .opravila.« »Bom«, je obljubila Rotija. »Če le ne bom prepozna.« »Srečno pot in dobro opravi«, ji je po-voščil Jernej, ko je krenila proti Mošenj-ski planini. Še dolgo je zrl za njo. »Škoda bi jo bilo za Tineta«, je zamrmral in stopil s poti v gmajino, kjer so se oglašale sekire. Cež pregreto stezo je švignil gad in se zgubil v listju. Jerneju se ni dalo, da bi stopil za njim in ga končal. Rotija mu ni šla iz misli. Če bo dobila službo, si bosta blizu. Nekam s strahom je potrkala Rotija n3 vrata Lovrenčeve gozdarske koče. Bala s® je, da bi s svojo zadrego ne izdala, kak0 je z njo. »Naprej«, je zaklical zveneč moški gla5’ ki ga je Rotija dobro poznala. Vstopila je sramežljivo kakor otrok’ Kar pri vratih je obstala. Gozdar LovreHc je sedel pri mizi in nekaj pisal. »Dober dan voščim.« Rotija se ni vedel kam deti. Najraje bi se umaknila nazaj & zadrlesnila z vrati. Toda gozdar je 3 vstajal. »Bog daj dobrega. Kaj pa s tabo,^ d®, klič? Saj si Rotija iz škovinčeve kajže- Gozdar Lovrenc je bil mož, pri štiP desetih letih, z močnimi pristriženimi brk ’ ki so se lepo podajale široki in močni P°j j stavi. Že malce posiveli lasje so ga del3 še bolj častitljivega kakor je biL V ocL mu je ležala neka skrita hudomušnost, ^ jo je Lovrenc rad pokazal posebno kje d žeignanjih. Ljudje so ga radi imeli, c prav je divjim lovcem močno stopal prste. Tri je bil. že spravil v kranj®3 ječo. Še iz Dražgoš enega. , »Zavoljo službe sem prišla, če bi vzeli. Rada bi kaj zaslužila. Tudi čez zlIA iV-'* d3 bi ostala na planini, če bi vam bilo pra Rotiji je tolklo srce, da se je bala. ga sliši še gospod Lovrenc, ki ima opraviti z visokimi gospodi. Če reče S zidar ne, bodo vse sanje podrte. :C »Deiala bi rada pri nas?« Gozdar J0 meril z očmi ip Rotija je samo čaka j kdaj jo bo vprašal, zakaj jo delo v do ne veseli več. Pa ni nič takega rekel-»Dolgčas ti bo«, je že obljubil. Kotl se je skoraj na glas oddahnila. (Dalje prihodnjič) ___^ /<± Ul 1111 lic U1XU VLVK/a v ^ J 7 O- ■ ^ ^ ---------------, ‘-X' -SÄr r" .ä ää- »«ä'~ ““ “d,|a Er,,a