posamezna sieviika stotinK ¥ irsiu, v tore* i*, marca 1921 Posamezna številka 20 stoiuik letnik XIVI plutja — izvzeniSi ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. frranCi&a Aslškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj ge pošiljajo ured-Blitvu. — Nefranklrana pisma se ne sprejetnajo, rokopisi se ue vrtajo. — tzdejatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik koniorcij lista fcdinosti — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina ziiaSa na mesec L 7.—, po! £eta L 32.— in cei * leto L G0.—. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici pa 20 stotlnk. — Oglasi se raCunajo v Slrokostl ene kolone {12 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po4Q9t >t., osmrtnica, zalivale, poslanice In vabila po L 1.—, ogtasi den*.nlh zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 2') stot beseda, najmanj pa L 2. — Oblati* naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv# Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57. Reka in luka Baroš L Reka, Anton Btsnčuga, ravnatelj j u posloven? ^•kega trgovskega del. društva na Sušaku* Reki, je spisal razpravo, ki je mirna, povsem stvarna in tako poučna, da bi jo morali z zanimanjem citati tudi na italijanski strani. Pisec razmotriva vpra? sanje, radi katerega se danes toliko razburjajo duhovi v Italiji, zgolj z go* spodarskih vidikov in sc izogiba pri tem vsemu, kar bi segalo v narodna in po? litična nasprotstva. Naj se ustvari svobodna reška luka tako aH tako, naj bo nje vk>ga na pred* stoječih pogajanjih med Italijo in Ju* gosiavijo taka aH taka, italijanski krogi Reke morajo biti na čistem, da za Reko ni življenja, če ne bo imela nemo te* nega prometa z zaledjem. Če Reka hoče, da se bo njen promet, njena trgovina in industrija redno razvijala, si mora brez* pogojno prizadevati, da se odstranijo vse ovire, ki bi mogle biti na potu i>ri= jateljskim odnosa j cm z j ugoslo vensko državo in z Jugoslovani na Reki. Kdor pozna prejšnjo trgovsko vlogo reške luke in proučuje njen današnji položaj, pride do sledečega spoznanja: ako se bo Reka naslanjala na jugoslo-vensko državo, ki vsled svojega naravnega bogastva izvaža ogromne množine poljedelskih pridelkov in uvaža zelo mnogo prekmorskega in iiidustrielncga blaga, se bo njen promet zelo dvignil in njen položaj se ne bo dal niti primerjati z onim, v katerim se je nahajala za časa madžarskega režima. V predvojni dobi sta se Hrvatska in Slavonija le malo posluževali reške iuke. Le 5 do 10 odstotkov ni"iiega celokupnega prometa je šlo preko Reke. Kajti madžarska želez> niška tarifna politika je bila. tako spremno prikroiena madžarskim kori&tim, da ic gospodarskim krogom Hrvatske Raz* sodba se izreka po zakonu. Sodišča in pristojnost sodišča se morejo določati samo z zakonom, a v nobenem slučaju se ne morejo osnovati izredna sodišča in komisije za razsojanje.« Ta člen jc bil sprejet soglasno. Nato sc je pričela raz* prava o onih členih VII. oddelka, ki govore o upravnih oblasteh in o katerih sc je včeraj razpravljalo v o/jem od* boru. To so členi 57 do 61, ki govore o osrednji upravi in osrednjih oblasteh. Govorili so posl. Jovan Radonič, Vu* jičič in dr. Dulibič. Pri odstavku o usta* vi, po katerem morejo ministri imeno* vati in predlagati nižje uradnistvo, je vstal posl. dr. Dulibič (Jugoslov. klub) ter zahteval, da sc odgodi rešitev tega odstavka, dokler se ne resi vprašanje pokrajinskih avtonomij. Poudarjal je, da si vlada veže s to odločbo sama sebi roke, ker odvzema krajevnim oblastem one pravice, ki so jih dosedaj vedno imele. Odbor je nato odgodil rešitev tega vprašanja. Tudi rešitev vprašanja o ustanovitvi posebnih mest za državne tajnike v ministrstvih, ki bi se izbirali iz parlamenta, so je odgodila. Zatem se je pričela razprava o prvem odstavku o upravnih oblasteh. Vsi ministri tvorijo ministrski svet, ki stoji neposredno pod kraljem. Krali imenuje predsednika in člane ministrskega sveta, ministri pa stoje na čelu posameznih panog držav* ne uprave. — Rešitev te zadeve jo h:la odgodena. — Nato se je razpravljalo o členu 58.. ki govori o odgovornosti mi* nistrov. .Nadalje ie bil spreiet z večino glasov tudi člen 59., ki govori o obtožbi mnrfctrov in o tem, da more skupščina odobriti z 2/3 večino glasov, da se kliče minister pred sodišče. Nato je bil spre* jet z večino glasov člen 60.. ki govori o ustanovi za vzpostavitev državnih so* diše za ministre. — Za tem se je seja nekoliko pred 12. opoldne zaključila ter se bo prihodnja vršila dopoldne. v soboto ob 9. Češkoslovaška Masaryk bo kmalu ozdravel PRAGA, 14. Zdravje predsednika če* škoslovaške republike Masarvku se bolj* še z vsakim dnem. V kratkih dnevih bo Masarvk že popolnoma okreval. Kredit za vojaštvo na Češkem PRAGA. 12. Brnske »Lidove Novine« poročajo, da bo vlada z ozirom na med* narodni položaj še ta teden zahtevala kredit približno pol milijarde kron za opremo moštva. Meja med Čehoslovaško in Avstrijo PRAGA, 12. V imenu avstrijske in jehoslovaške vlade so pooblaščeni za* stopniki podpisali dogovor glede še ne* rešenega vprašanja določbe avstrijsko? čehoslovaške meje in glede vprašanj, ki so s tem v zvezi. Ta dogovor se bo pred* ložil obema zakonodajnima skupščina? ma v odobritev. Še preden stopi pogod* ba v veljavo, se bodo v interesu prebi* valstva ukrenile odredbe glede prometa ob meji. Češkoslovaški sladkor za Avstrijo PRAGA, 14. Pogajanja med Češko* slovaško in Avstrijo o dobavi sladkorja so se končala. Češkoslovaška bo dala Avstriji od marca do septembra t. L 1500 vagonov sladkorja po tržni ceni. Ogrska Pogajanja med Češkoslovaško in Ogrsko BUDIMPEŠTA, i4. Ogrski ministrski predsednik Teleky in minister za zuna^ nje zadeve sta dmela danes v Brucku se* stanek s češkoslovaškim ministrom za zunanje zadeve. Ta pogajanja bodo po* sveč en a nekaterim vprašanjem, ki iz* virajo iz mirovne pogodbe in ki so še nerešena. Na Češkoslovaškem kakor na Ogrskem se za ta pogajanja živo zani* majo. Pričakuje se, da bodo pogajanja dovedla do boljših razmer med obema državama posebno v gospodarskem oziru.__ Rusija Upor v Petrogradu udašen HELSINGSFORS, 12. Po zadnjih ve* steh, ki so prišle od finske meje, se je boljševikom posrečilo udušiti upor sko* raj po vsem Petrogradu. Upor so zlo* mile čete, ki so bile prišle iz Moskve. Na nekaterih točkah, posebno v zapad* nem delu mesta, pa baje traja upor dalje. 2500 vojakov ustreljenih v Petrogradu vsled nepokorščine HELSINGSFORS, 12. »Izvestia« pU šejo, da je bilo od 28. II. do 6. III. 2500 vojakov obsojenih na smrt in precej ustreljenih. Vse te smrtne obsodbe so v zvezi z zadnjimi dogodki v Petrogradu, ko jc veliko vojakov odpovedalo pokor« ščlno in prešlo k upornikom. Sovjetska vlada o kronatadskih upornikih PARIZ, 13. Sovjetska vlada je razpo* slala sledečo zrakojavko: En general, en polkovnik, nekoliko anarhistov, en duho^Tiik — to so voditelji upornikov v Kronstadtu, to so H izdaj alcL Sedaj se skušajo zvezali a Finsko. Okoli dva mi* lij on a meščanov, grofov, knezov, častni* kov, trgovcev in bankirjev, to je tista čreda, ki jo socialrevolucionarji imajo za seboj. Poraz belih straž je le vpraša* nje nekoliko dni Ruski aeroplan nad finskimi utrdbami HELSINGSFORS. 12. Danes pred* poldne je ruski aeroplan letal nad želez* nico pri Teriycku in nad utrdbami v Ino. Finska vlada smatra ta čin za kr* šenje nevtralnosti ter je naložila svojim zastopnikom v Moskvi, naj vložijo pro* test. Turki zavzeli Batum CARIGRAD, 12. šbri se glas, da so Turki zavzeli Batum^____ Safslla Delavci zasedli tvornico BRUSELJ, 13. Listi javljajo, da je v Marchionne prišlo do nesporazuma med lastniki in delavci nekega kovinar* skega podjetja. Delavci so vdrli v tvor* nico, dasi je bila zaprta, ter so začeli delati pod vodstvom delavskih odpo? slancev. Delavci delajo tudi po noči, da bi jim tovarna ostala v rokah. Med de* lavstvom in lastništvom podjetja se vr* šijo pogajanja za rešitev spora. Londonska konferenca Italijansko a turški sporazum glede Male Azije RIM, 14. Grof Sforza in predsednik turškega opposlaiislva »ta podpisala v soboto italijansko * turški sporazum o sodelovanju Italije pri gospodarski pov* zdigi Turške. Italija dobi na podlagi tega sporazuma posebne pravice v ob* sežni pokrajini, ki gre od Adramitskega zaliva do Dalie in sega v notranjost do Konia. Ta sporazum potrjuje vnovič predpravice Italije v heraklejski kotlini. Določil se je tudi način sodelovanja ita* liianskcga in turškega kapitala v teh pokrajinah.____ Anglija Vsebina zakonskega načrta za pobiranje 30 % tne pristojbine od nemškega blaga LONDON, 14. Glavne določbe za* konskega načrta za pobiranje 50 l>tnega pridržka od nemškega blaga, ki se proda na Angleško, so te*le: Uvozniki nem* škega blaga bodo moraH plačati upravi carm del vredtiosfci dotičaiega blaga. Ta pristojbina ne bo mogla znašali več kot 50 % od vrednosti blaga. Natančne od* stotke bo določevalo finančno ministr* stvo. Carinski uradniki bodo išztirjane svote vknjiževali v posebne knjige, ki bodo nalašč določene za dohodke te vrste. Dohodki Sami pa se bodo pisali na 'ime Nemčije in na račun povračil, ki jih ta država dolguje v zmislu ver* asilleske mirovne« pogodbe. Blago, ki pride iz Nemčije samo za to, da se na Angleškem predela in potem zopet iz* vozi, bo prosto te pristojbine. Ravno ta? ko vse blago, ki pride na Angleško le kot tranzit. Vrednost biaga bodo dolo* čevali carinski uradniki. Morebitni snori se bodo predlagali v rešitev posebnemu razsodišču, ki ga ustanovi zakladno mi? nistrstvo. Uradniki bodo imeli pravico zahtevati natančne podrobnosti o vrsti blaga in o njega izvoru. Tiste osebe, ki so sklenile uvozne trgovske pogodbe t>red 8. marcem 1921, imajo pravico pro? siti sodišče, naj ustanov! oziroma raz* veljavi postopanje, ki je moralo slediti vsled neizpolnitve, pogodeb. Zakon po* oblašča ministrstvo za trgovino, da lah* ko oprosiiž nekatere vrste blaga od te pristojbine, toda samo na podlagi mne* ni a posebne komisije strokovnjakov, ki jo bo imenovalo ministrstvo samo. Amerika Čete Zedinjenih držav ostanejo še v Nemčiji LONDON, 14. Tukajšnji tisti so ob* javili sledečo brzojavko iz Washingto» na: čete Zcdinjenih držav ostanejo ob Renu, dokler se vprašanju povračil ne najde kaka rešitev. Harding jih je na* meraval odpoklical takoj po nastopu vlade, toda pomisli! je, da bi umeknitev ameriških Čet v tem hipu znala ozlovo* I j iti zaveznike. Vendar pa ameriške čete ne bodo sodelovale pri sedanjih zasedbah novega nemškega ozemlja, Nemčija iskala novo podlago za pogaja«? nja, toda zavez, ne bo mogla nuditi, kar prej, ker se bo njen gmoten položaj vsled zavezniških ukrepov poslabšal. Ob zaključku je govornik prosti državni zbor, naj odobri njegovo zadržanje na londonski konferenci in odklonitev pa? riških sklepov. Državni zbor je z 268 glasovi proti 47 sprejel resolucijo, ki jo.je predložil po* slanec Trimborn in s katero se odobra* va zavrnitev pariških sklepov, Romunska Proračun za leto 1921. — Strogo var? čevanje BU KARE ŠT, 13. Finančni minister Ti* tulesco je predložil zbornici načrt prora^ čuna za leto 1921. Celokupni stroški so določeni na 5Va milijard lejev. Letošnji proračun predvideva za 2 milijardi manj stroškov kot lanski. Proračun za leto 1921. je le del novega finančnega siste* ma, ki mii je glavni cilj varčevanje in ki bo za prinodnjih pet let podlaga vsej fi* načni politiki romunske države. Španska Maura odklonil sestavo vlade MADRID. 13. M aura je šel včeraj predpoldnc h kralju ter izjavil, da ne more prevzeti sestave nove vlade. To nalogo je prevzel AUendo Solagar, ki misli sestaviti vlado iz vseh konserva* t-ivnih strank. Preiskava vsled umora ministrskega predsednika Duta MADRID, 13. V vrtu neke hiše v ma* dridski okolici je policija našla motorni voz, v katerem jc bilo nekoliko avtoma* tičnih pištol. Dve osebi sta bili aretirani. Policija je tudi dognala, da so hišo bile preteklo nedeljo najele tr; osebe, katerih ena jc bila baje iz Katalonije. Po zaključku londonske konferenco Von Simons pred državnim zborom. — Njegova politika odobrena BEROLIN, 13. Von Simons je imel včeraj predpoldnc v državnem zboru dolg govor, v katerem je opravičeval nemške protipredlogo, ki jih je stavil zaveznikom v Londonu. mu je, ker Francozi niso hoteli »prejeti nemškega dejanskega sodelovanja pri obnovitvi razdejanih krajev. Rekel je, da name* nov zaveznikov no razume, njihovi ukre* pi da so uczakoniiit Kljub lemu bo Tretje leto teče, odkar ie bilo skle* njeno premirje na evropskih bojiščih med bojujočima se strankama. Trije ali štirje gospodje so v dolgotrajnih sejah in konferencah razdelili ozemlja in na* rode v zmislu imperialističnih teženj svojih držav in si s posebnimi paragrafi zagotovili gospodarsko nadvladje nad premaganci ter slabejšimi »zavezniki« in »prijatelji«. Razne mirovne pogodbe so bile sklenjene, podpisane, skrbno shranjene v državne arhive in gospo"' e so sc oddahnili v prepričanju, da so re* šili vsa vprašanja tega sveta kar naj? bolje. Seveda so se točno -in lepo spisane po; godbe kmalu izkazale, da so praktično neizvedljive. Zato so bile potrebne mno? goštevilne konference mirovnih povelj? nikov. Najnovejša taka konferenca v Lon* donu se je zaključila II. t. m., ne da bi povoljno rešila niti ene točke svojega programa. Predvsem je imela konferenca dol o* eiti v sporazumu z Nemci način plače* vanja voine odškodnine. Nemci ponu? jajo malenkost v primeri z zahtevo na* sprotnikov. Pogajanja so se pretrgala, prisilne odredbe zaveznikov so že izvr? šene, toda Nemci vztraiajo pri svojem in vse se zdi, da je doživela ententa po* raz. Res so zavezniki zasedli ozemlje, ki je za nemško industriio silne važno? sli, in Nemci bodo vsled tega občutno tmeli, vendar so si zavezniki z zasedbo malo pomagali, Nemci pa so rešeni vsake obveznosti napram zaveznikom. Nemški zunanji minister dr. Simons je bil spreiet z znano »Deutschland iiber AMes«, ko se ie prineljal v zbornico. Zbornica mu je izrekla z veliko večino zaupnico ter odobrila niegovo zadržanje v Londonu. Bliža se dan ljudskega gla» sovanjii v ŠJeziji, ki je tudf" r>lod zlo* glasne versailiske pogodbe. Tako nI Ion® dornska konferenca glede Nemčije pri* šla prav do nobene rešitve Med vsemi mirovnimi pogodbami je sevreška naiboli zamotana. Po tei po* godbi so dobili Grki Tracijo in obrež* ne kraie v Mali Aziii s trgovskim me* stom Smirno. Na i več vi in naibogateiši del turškega plena t. j. Mezopotamija, prmadel med tem, ko je do* bi'« Francija Siriio in CiH^ro, a ItaVra r»v*oVope v Herak^eii. Tako je bila Ti't-čiia ostrižena skorai do same Ana* toli je. Turška vlada v Carigradu jc si* cer podpisala to pogodbo, a iven nodnfs nfma nobene vezave, ker drže kemaH* sri. katerih središče je Andora, s svojimi a.rnv^flrr^t v šahu armade zaveznikov in Orkov ter ne priznavajo sevreške po^od^e. Položaj Evroneicev v islamskih de/e? 1f*h ie postaja! d*n za dnem težavne;š\ z'^sti pa so m o sli f^rVi 'e s te/»vo dr* žati svoje postojanko. Ta negotovi po* ložaj, ki se je slabšal z naraščanjem mo< či Kemalistov, je prisilil zaveznike, da so se začeli pogajati z »upornikom« Mu* stafo Kcmalom, ki je odposlal svoje ljtidi na londonsko konferenco. Obe vladi, carigrajska in angorska, sta se z t dini li ter stavili svoie zahteve, s katerimi naj se bistvene točke sevreške pogodbe iz premene Turkom v prilog. In zavezniki so priznali Turkom pravico nad vso Malo Azijo. Po teh novih predlogih so zlasti Grki v svojem imperialističnem pohlepu silno udarjeni. Tako je ententa kaznovala neposlušno Grčijo, ki je za * podila Venizelosa, ententinega prijatelja. ter sprejela kralja Konstant na. Pričakovati ic, da se bo Grčija uprla ukazu londonskih mogotcev ter na svo jo pest vodila vojno proti Turkom. Za tako podjetje pa jc mala Grčija pre* maihna in prešibka. Ententa sc v tem s1učaju najbrže ne bo zanimala za gr? ško * turški spor ter pust.'la, da se na* snrotnika pobotata ali pa teoeta dalie. Ta dipTomatieni neusneh ie de'o* ma zasluga Italije, ki je oslabila svojo nasprotnico in tekmovalko na ba'kans skem in maloazi'skem obrežju. Grško * turški spor se mora še poostriti, torej zonet nerešeno vprašanje, ki tvori nc* prestano nevarnost za nove vojne za? pletlja^e v Aziji. Tudi Nemška Avstria je bila poklica na v London. Ta državica ne more da* I je obstojati, ako ne dobi izdatne pod« pore od zunaj. Edina možnost njenega gospodarskega živi i en j a bi bila združi* rev z .Nemčijo. Toda versaillska "m san? germainskn pogodba izrecno prepove d"*eta to združitev. Zato morajo zavezniki neprestano poslušati prošnje in mo= ledovan^e nesrečne dežele, ki mora bc račiti pri gospodi, da ji pomaga. Toda ta gospoda ji jc metala do sedaj le drobtinice. Konferenca je sprejela avstrijsko od poslanstvo, ki ie razložilo obupen go* spodarski položaj svoje države. Nujna pomoč ie neobhodno potrebna, sicer preti gospodarski po'om ali pa celo raz* pad države. Llovd Geo^ge ie odgovori!, da imajo zavezniki najboliše namene z Avstri;o, toda treba ie prej vse nreteh* tati. kar ie zahteva časa. Avstrijska za* deva se izroči v proučevan ie posebni konrsiii finančnih izvedencev. Tore5 zor pet samo oMiube. Tako ostane tudi ta zadeva nerešena. Ako vzamemo v poštev, da je rvsko vprašan ie sleikoprei vedno bolj pereče, ie^ai zamoremo trditi, da ie Evropa še da!ec od poti, ki vede k miru. Končni proračun londonske konfe* renče kaže velik pritnanikliaj za zavez* nike in ni ene nasprotnike in »varovan? ce«, Gospodie, ki imaio moč v rokah, so šc enkrat dokazali, da niso snosobni urediti z'vlienskih vprašanj trpečih ljud? stev v Evropi in drugod. Vesti Iz Jugoslavija Slovesno ustoličenje Kurila Mitrorića, novcjja boke - kotorsko - uubrovaškega pravosl.a-.iio^a episkopa, so je vrSilo v Kotcru dne 23. ferbuarja. Poleg raznih zastopnikov civilnih in cerkvenih oblaste v (obeh veroizpovedanj) sta s© ucfelžila slovesnosti tudi delegata kralja In ministrstva tji verske stvari. Na svečanem banketu je imel katoliški Škof UccelKal prc-krar.en patriotifen govor. Potem so se novi episkop ia drugi dostojansvteniki odpe'fali v avtomobilu na Cotinje. kjer so biii slovesno spre« jeti in kjei- se je vrSilo aJovesao ustoličenje cetinj-skega episkopa - mitropolita Dcžića. Le Dalmacije. Dalmatinski škofje to na svejem zborcrvajiju v Splitu. Iti je trajalo cd 3. do 6. mavca., sklenili, da se c»rednje bogoslovno semeniSće premesti iz Zadra v Split. Sklenili Ju> tudi, predložiti sv. stc-Hci prcSnjo, naj se vzpo3lavi mitropolitan-ska oblast v Splitu. Razna druga vprašanja so odložili za splošno konferenco jugoslovanskih škofov, ki se l>o vrjiia v Zagrebu. Preotaova vseučiliikegA delov&at«. Javili smo že. da so »o Vršile v Belgradu koniercnce vso-učiUščoih profesorjev in delegatov z jugoslo- venslcih fakultet, da se določi enotno vseučiliško delovanje ter ustanovili enotno organizacijo. Na] podamo »• nokoKko važnih podrobnosti: Razpravo so se vršilo v popolci slogi in jo dosežen popoln tr?peh. Ako načrt, ki ga je izdelal« komisija, postane 2ak.cn, ne bo imela Jugoslavija već treh, ampak ea edini najvišji prosvetni zavod, čigar deli — v Zagrebu, -Ljubljani, Subotict, Skopliu in Bel^radu — bodo Spojeni v trdno organsko celoto. Ustanovi s« rektorski -svet, ki ga bodo tvorili rektorji in prorektorji vseh vseučilišč in ki bo vrhovno oblast v a skupnega, vseučii^a^ft^a življenja v Ju- gcsla\iji. Ta rektorski svet se bo sha-jai v Ljubljani, Zagrebu in Belfjradu. Pole^ ttrga bodo imele poedine fakultete vseh vseučilišč svoje skupna ^fakultetne svete a, ki sc bedo istotako 'shajali v Ljubljani, Zaijrebu in Beijfradu. Ti dve ustanovi bosta vodili skupno življenje in delovanje vseučil ^ in besta predstavljali na zunij edinstveno voljo m edinstveoe težnje vseh najvišjih prosvetnih ustanov, a v notranjem življenju vseučilišč bosta vodili in uravnavali edinstvo dela in pouka. Redntni profesorjem n. pr. v Ljubljani bo priznajna kvalifikacija za rednega profesorja tudi v Za£reb" In Belgradu, da se bo vsak profesor smatral za č'ana vseh vseučilišč. Tudi bo v vsakem semestru gotovo število profesorjev imelo predavanja na druge« vseučilišču. Tako bodo Jugoslov eni imeli v resnici eno vseučilišče. Načrt določa edinstvo vseučiliške* ga življenja tudi za dijake, Ln sicer jjledo poul^, dela in i pito v. Pri prehajanju s enega na drugo vseučilišče ne ho potrebno nikako brisanje ali vpi* sovanje. Indeks vsakega vseučilišča bo veljal kj vse ostale. Po tej uredbi bo moglo vseučiliško žir« ljenje z največjim uspehom vrliti svojo veliko naučno in moralno nalogo pri dviganju kulturo in za« vesti o narodnem m državnem edin sivu. Jugoslovenska trobojni ca na vojnih ladjah. Split, štita /-Nova Dobaa beleži: Znamenit je bdi dan 4 marca, ko so je prv ikrat razvila mednarodno pc*£« poznana jugoslovcnksa trobojnica na Ustem maleni številu ladij, ki jih je Jugoslavija po ■senžermenskj pogodbi dobila od \&cga avstro - ogrskega brodov. fa. To je mala enota, 12 torpedovk. Razen tega jc dobila Jugoslavija šc sledeče imetje vojne morna« rico: arzenai v Tfvatu, ladjedelnico 7-Cycl<»p , dvi stari neporabni ladii >Erzherzog Mas« in »Kron« prki^ Rudoli« in štiri podonavske monitorje. Malfl je to, ali vendar zadostno za temelj, ua kaitrcjn . ■ Tflll. i i, _____ nerc Jugoslavija daljo razvijati evojo vojno mornarica Tej |e namenjena, velika naloga, da brani da ičiti trgovske plovbo države in da bo no- 3tfa rjjjožlovca^ko rastavo po vseh naerjih sveta in ___ _,__________ v vrsti t lad';ami drugih velikih rarc*|ov. SpUt-^robiakvaaja vredne dogodkeki da >ki liat piue dalje: V davnih časih smo imeli evoje £rali v nekaterih krajih Istre in. pri k brodovje ki odlikovali tint. ae na morja kot iz-nastni plovci in funaSki boritelji. Pa tudi v novejših časih, ko e:no racrall kak-or surov material služiti in so bejevati pod zastavo, ki ni bila naša, *=> odlikovali z junaštvom. S «vojo krvjo smo pisali tanoguLatero ftlran i u je ždare! Ime Dalmatincev in Primorcev slovi od nekdaj v pomorskem, svetu. Ne imenujejo nas zastonj i-pomorske vclkove . Odslej bo jugoslo-vtnaki mornar plul rn ee vojevai ped 6vejo zastavo, zase in za svojo državo! Sprejeli «o tudi fejavo preli verskemu pouke. v čeli j Ua£|| IS^pUlf^ ter zokijačili s bero vanje r debato, ki je p ovrgla v VMVian«; narodnostne boje na*ib pc-krajin. Poročila v LuSkih' Bentriika gora. Tu srno dne 6. t. m. nopet oiivei; listih navajajc, da jc ueki blrsiki učitelj omenjal kraki© društvo, ki Je bilo že zelo potrebne. Upa- so se odi-katerih se je žalilo italijanske čulstvo učencev, oziroma učiteljev. Sprejeli so neslo-pno rts*>luc»?c: i-Zborovanje učiteljske zveze za Julijsko Benečijo obžaluje in cbsoja ncrazumnost vlade, katera ne ume Ščititi y krajih z mešanim prebivalstvom italijanskih Čustev. Zveza obrača pozornost Javnosti na te žalostne nedostatke. Politika vlade raora biti sicer y narodnostnem pogledu navdahnjena s čutom svo-bodo-ljahja, vendar ne sme dopustiti. mc-t da bc d-ebro delovalo kot pred vajno m že bolje. Pretitfvaajfi o Danteja s«, se pričeL. vršiti v Ga. rici; ta imajo precej velik ap&red, predavajo različni profeserji, ki bodo obdelali velikega pesnika v tak h■ svojega vidika. Gospodarstvo . . ... . Oobfeva jugoslavenske koruze v Čtikoslcvasko. tla se italijanske j CeikcslovaSki iadustrialci špirita ao sklenili kupiti da odpemorejo Volilnim odborem! izložen volilni imenik in javite nam rok, ki je določen za reklamacije. Volilni imeniki so izloženi, kolikor nam je dosedaj javljeno v naslednjih občinah: Štanjel, od 6. t m., Dekanf, od 8. t. m.. Materija, od 7. t m.. Avce, od 6. t. m. Čas za reklamacije je v Štanjelu do 20. t m., v Dekanih do 22. t. m., v M a? teriji do 21. t m.s v Avčah do 20. t m. Volilci, preglejte imenike. če ste vpisani; če niste, rekle* mirajte svoj vpis.« Politično društvo »Edinost« v Trstu. Uradu« vesti Voiiiski imeniki za politične volitve. Na podlagi da bedi vlada pravična in svcfcoujJjubna iudi na- Prepričajte st, ce je pri županstvu ze £[rot) "c ca ,dnf r strani pa bi heleb. da ttta vlada istočasno ali cclo pred vsem tudi v krajih 2 nftsua prebivalstvom ščiti italijansko čustvo ne lo v državnem ampak tudi narodnestneta pogledu. To bi pomenjalo na koncu konca, naj vlada naše iolstvc -— itaiijanizi-ra! Ne, goarpodjo učitelji, to ne pojde, da bi bila koza sita in trava cela! Če zahtevate v: tak o pravico za vse, izključujete sami po vsej logiki vsako predpravico, pa naj gre tudi soo za ljudsko šolo uboge naše raje! V cerkvi »v, Aiito&a novega je bila v nedeljo zo-ipet jutranja slovenska prepoved « sv. maso. Popoldanske službe za sdeveneko vernike pa ni bilo. Čuii smo, tla je naSa vest o odpravi slovenskega jezika iz rečene cerkve silno i ^neinirila gospode v Škofijski pa-kčt. Ono odredbo, Id je iefilila iz nas grenko besedo, opravičujejo cedaj, češ da je jjespod župnik edredil tako le iz previdsiciti, radi znanih dogodkov. Pa naj bo kakor hoče: debro je, če -sc gospodje izprevideli, da se je storila huda pogreška. — Ob tej priliki bi izpTegovorili odkrite besedo na naslov goepeda župnika pri «v. Antenu novem. Je-li imiestno, keristne- in dostojno, da imajo preveč besede — mežnarji?! Ktj se vi>ai zdi, velečastiti gerped župnik?! Zekaj ostaja cen« plin« tuko visoka? Ker cena tiena 8. kr. odloka 7. dne 18. novembra 1920 štev.I prememu v zfadnjem času precej padla, fe bilo 1655 je isdal izredni komkar za Trst in okolico, pričakovati, da se ecrazmerao zniža tudi centi pli siastopni RAZGLAS - VoliUfki iuicuik za političa« voiitre v Ui\t 1921. jc pgrbtctjno oblast v o popravilo. Lmeaik bo kloiea pri eia^blraickcas načeldi4\~u pet dni občinstvu na vpo£l«d. Vstikdo ima pravico v imenik vpogledatf« in sle*? vsak dolučen dan od S. «re predp, do iih popoldne. Vs*Jk volilec usta pravico rfeU*mirati. Rvkiam^d lahko ustmeno ali pisaicno Ve proti kan rctcasib >u ter proti U^au, da ss kdo ni vpisal v imenik sli ni izbrisal Iz imenika, »"»s 2« >e-klaai«cifo \e 14 dnL počepaš z s keterta sc ta obja-vi. Keklamacife «c naslovijo as saestci žzmgUtraf. D« &e obeiustvu vpogled v imeaik ulajk. L^de pocenil 8 17. t. m. izloženi tudi tishjmi izvodi volil-•keja im«nika £a sicer ca spodvj naštetih krajilt, kjer bodo volilci tadi lahko vlageii reklaic&ciie ? iej£kega tiuaia, ki naj bi imel svoj aoćež v Curihu. Svetovna konferenca jsklarskih indu&trialcev. Kakcr poročajo vChtca^o Tribnae«, namerava skii-cati American Iron acd Steel In&titute v oktobru t. !. svetovno koriffcenco vseh jeklarskih industrijalcev. Namen konfereaice je ustvaritev prijateljekih odaolajev med amerij-kisni in evrofiejddcu predu-centi jekla. HALI OGLASI 1 HIŠICA a 4 prostori in 400 kJaftri zemJjiid& je ur preda j. llijaš, Sv. M. Magd. xg. 32. HfS SOBA s projtim vhodom, pripravna za stanovanj*-, v najem, S. Francesco 51 j 407' urad, shrambo se H., levo. CUNJE ciste, bele in barvane po I, ! - 4, ter volni, in žimo. kupujem vtak dan. Solit; rio 1. ŠIVALNI STROJ preda/ rio 1. tekom dn» Solit« 40( PRODAJALKA sprej.ne službo v tr^ vini ii dišču. Naslov pri upravnižtvu. 40- POŠTEN MLADENIČ «w sprejin.j na štur. hrane. Jug, via Istituto 5, pritličje. .nje h'* 104 HIŠA prikladna za gostilniško obrt, »e p.^jda Kastavu, Pojaenjia daje posredovalec ^ Matulje - Justci. 4 POZOR! Srebrne krone po najviših cenah plačuje edini grosist Belelli Vito, via Mndonnina 10, I. 380 ŠTEDILNIKE m vzidunje, vsal c velikosti, domačo delo. Izdeluje in po do^ovo.*u tadi postavlja. Izdelovalnica ^tedilniLov, iKranjec L- -dovik, Trnovo pri II. Bistrici. 381- LISTNICA UREDNIŠTVA J. M. Senožeče. Voficga depi^a 2a! ni^tiio mogli posabiti, pač pa psiioieai denar, ki sme ga izročit' tiskovnemu skladu Edinosti. Hvala Vami ZLATO in erebme krone plačam več kot virusi kupci. Albert Po\h4 urar, Mszzini 4o (v bližini drvene^H trge). 25i 2ENSK.0 za vsa liiina delfi u o-kojener « finom. Poaudbe pod ^S. F., na upravwiJtvo. 3tP) UBIRALEC in popravljulec glaaovirjev in harn;»— nijev Andrej Pečar, Trat, ul. Coronco 1, V. 3> » SmEnm Tsčap; V Traiu, dne H, marca 1921. Jadfcn&ka banka Cosulich . m o o Đalmatiđ . « • • Oerolimlch . • • Libera Triestlna . 9 9 s o izgled v občinski pHnarni ^ndar tpravil r^lkaact p^^ ^ ^^ železna rada v coiiteiie k euoznaniu. da to ze tkraini ca&, da za-' j ■ r j■ rt •» .. ; * zadnjem času nudi v umožman v vseh pro- duktivnih deželah. Osobito živahne so penudbe- dobi naša mestna občina avicnomaa upravo! zopit svoje iokenito ii tržaikesa Živlienla Src ca v aesreči ali Uagodejae posledice p*fa-&o«ti. Včeraj ponoči je egodik* nekaj, Iiar sc ac zgodi vsak dan. Okoli polnoči je bii zdravnik re-SSiLac pca£n.je tdetcsić&o pozvan v ulico Viale deli' lppcdromo. Tam jo leSal na ulici pt>bifc Artu-v© Peliziiaii. \'ryla ga je pijača s tako f^lc, da ei je Švedske, spanek^ in inaiok«nske železne rudo. V sled velikih z alej železni rudi znatno i>adle. rinančitc staa)' nemdklfc železnic. Dajstvo^ da nemška žele^nii&a -aprava vi sledila e evejimi cenami »riln ) nasa***<>a«ao< OoCHillž . «9oooo3asaojooa< i^r^rnada .••asoo««as«»«s«< ! ripCOV'Cil Anjpclca . .m a oo»oee®o«o«ec Cement Dslaiatia .ao9*oao<>oaa< Cimeri Spalato.............. ^rikla tržolčes tr|ai V Trstu, dne 14. marca 1921. 3&0 430 3-30 2 70 627 1760 1900 278 450 468 G93 40 486 s^dravoidki stvežnik ter zdravnik «rta izstopila. Mož, Id jj Ivžal nepremično na tUh, je bil vea cbeui a kaiiie.ijem. Kaimucd Dauictic — tako mu jc ime 15 24 naljard mark. Leta 1921 bodo s poostrenim varčevanjem pri režijskih »iroikih, zmanjšanjem p£r£-:aaia itd., akužali zni2^li deficit za 5 miljard. jo bil onesveščen. Zdravnik ga je spravil r.apet h igtocacao pa bo uprava p^ sklepu sosveta eirc-zave^tz. Dauioito je pravil zdravniku, da sta ga! kovnjakov državnega -pormetnega miaistrsiva dvig-napadla dva tolovaja. Ker pa nista r-'^ -'eni nič-- tarifo ra 65 odstotke/ stepnjema za različne čar sta ga kamenjala. Sreča |e t>Se, da je Sel taiijne raarcde in krila ca ta način vaaj polovico v hj-^eioiaji preračun stavbenega deficite. Neraci potegnejo »vuj kap.u»l Iz Francije, Iz Smrtna kesa. Te dni je umrl v Mailbcru ot^ptKl Anton Kaiister, ki j« živel mnogo let v Trstu koti upravitelj tukajšnjih Gorupovih, oziroma Kalistr-o-vih imetij. Kot tak i* imel mnogo znanja v tržaškili 'trgovskih ia pc^estniikih krc^fh rbeh nerodnosti. Pokojnik jo bil daljšo d-^bo t-adi cdborrdk »Tržažko po?ojihrice {.n hrani'niee-. kbrul.j vejno se jej bil preeelil v Maribor, kjer * v ist?m času po ulh i Tesa vtomobil rešiin« pesta^e. Tole .'ajs sla se zbala avtomobila ter po-be«Jniia. Daneta en odpeljali na njegov d<-m v ulici IVia. Knto je ««1 r.dravnili: v »dico Visi« deli' Ippcdrormo, Mer je dal možu, ki ga je pijača iakc neusmiljen j tiresla prvo poiac-Č. Tstovi v stanovanju. Preteklo noč je bi4o stanovanje trneste Pec-orari v ulici degli Artisti it. 7 brez nadzorstva. T-> priiiJ-o eo uporabili neznani uzmoviči te/ v-drll v stanovanje. Po stanovanju so vse razznetali ia odnesli več sviioatili ženski.1! oblek. L*-£tciea, Iti trpi 40 imela to dr.i T, znaocen. Pogreb drage pokojnice se bo vi sil v src Jo du. 16. t. m. cb 14'30 ia hiše ialoBti Vrdela S. CilLino ifcornja Nova cesta nad norišnico št. 1823 v cerkev Sv. Ivana. TRST, dne 14. marca 1921. Novo pogrebno podjetjo Corio V. t'. III. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znance.) tuLio da j« naSa preljuba soproga, mati, taSča, gospa vest, ANTONIJA TROST danes, po dolgi In mučni bo'eznl, previđena s av. zakramenti, mirno v Gospe iu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnlcc se bo vjšil v sredo 16. 1 m., ob S. uri zjutraj, Iz hiše žalosti Campo S. Giacomo it. 17 v cerkev sv. Jakoba in cd tam na domače pokopališče Sv Krl2 V jj. • - -V TRST, dne 14. marca 1921. f hči. fin! o«i8ja por. Troltt, nevesta. 230 lite se Samo na za preprodajalce! gostilna, restavracija ali hotel v večjem j Trakovi, moške in ženske nogavice, robe?, mestu Slovenije v najem ali nakup. Po* 1 čutilo čevije Brili, Ecla, Lift, različri t;!av sudbe pod »R;61« na An. zav. Dracojniki, Sp ga, dišeča mi'a, krotaćc, Bc seljak, Ljubljana. (2211 uo^, v kateri e - je nahajalo 30 lir. Naic prispeli v Budin.pe^to zastopniki veiikili angleških polteno Tva klestili. Vecckiet jc n-orai na tvrLk, ki se bavijo z eksperte m premoga, ter so i topili v zvezo z ograkuni industrialci radi dobave PODLISTEK 1 U J! NEC jo katerem fe želela, da bi 70 Stanko dobil šc aati guje, n-3 Jcako da ee bc;*, da ac »i zaročenec j dar ko je ibežj l oU njih, šu i-.j*.r mu spocoči«, da------ j iz.pelai njegovo željo, kadar-koli hoče. piača vedno pa? c-nt. več nego vsak drugI — kupec, edirole — AloiziJ Povit« trgovina Piazza Oa-ribaidi št. 3, tel. 3-29 (piejtrg Barriera) {H dišeča mi'a, krataćc, vzmetno zap »nke, iijle In sukanec, Žensko perilo, gumbi cigaretni pap«r, pismen papir i. t. d. S. Nlcolo 19 GIACOMO LE l'I S. Meo o 19 1;, In ljubav, ki jo fc Stanko gledal in ki diha iz vsakega idapa tiste edino ob idi, jc opajala vedno o»olj dubrovačka dekleta in mladeniče in £0 za-Jjub.jene dvojice obsipalo s cvetjem. Tudi Bcničev vrt na Kanalu jc bil kakor vsi drugi, vonjav in pisan, ali tik. A druge jo bilo i i. Marzilje cd njega. Staremu >lalku jo Ciiavil pri soiL*.'ii tiokujaeni, s kidea-im, fodarja Madi dvorec, ki ga je kupil, aii nji ao icvoii v onem pisanem nič o tem, marveč ;i 2 nckali':o Čudnih besed zatrja svojo brcr.krajno iir večno /jubezen, o kateri pa jc bila ena uverje-»a tudi brez tega. Nič pa ne rravl v teai pisemcu, ki ga iinr: ena v nedrib, aH ee, uld sc ne povrne, m celo tc»a ne, J^am da gre. Ni ei mogla misliti, da Pavla ;-i s fcovarisicaniT urno donasukv svež .jo ia j bi ao hotel on maščevati, puSčajoč j&7 naj čaka za- iatlje iz mesta, palc se je pred' vrtom zahvaljevala Vlahu za sprciGJivo, ker se jo bliial njiju poročni dan. Tudi brbljav® šivilje so prihajale vsak dan ter pomagale Pavli pri Šivanju njene cpreme, vendar je bilo v hiši in vrtu tiho, ker je gori pri bai-kor>n sedela Mada ter gledala morsko gladino. Njenega iznru.encga pogleda ni oživljala blesteča morska pevr&ina brezkončnega morja, niti Jo ni siogel < greti stari svršnik, ki ga je vrgla preko raeirih ramen. Žalost fi je ugasila pogled in ni ob-čutila toplote pomladne. Tope je gletlala na brezkrajno morje, dihala neredno in težko, peslufajoč, kako ji v nedrili šumi Jn Skripi-'e. A na to sunienjo se je že privadila, ker jc že te liko dni, da ga posluša ieleč, da ne bi otopila tudi njena bol. 'i u v nodrih ste ji šiuiiule dve piffmf; eno, njeno, s-tonj, Icajti bdi je vedno dober. In če bi imel raz ;lofes ra maščevanje, bi pisal jasno, da so ne po vrne več. Poizvedovali so in pihali r.idi tjega na vse strani, ali deznali niso nič. Ali, Mada fe verovala v &voji dui-', da nekega dne, ia. to ravno, ko se bo najmanje nadejala, pride k nji. Pa so }e stresla vsik-dar, I jo je zagledala kak parali« ca mer ju, in celo tedaj, k«c je zazvenel zvonec na vratih vrta. Hodila jo po t-obah, vedno brez dela, c neta= vadnimi očmi in strogim obrai&om, kot strah, pak je •3 strahom m tesnobo davOa ljudi v hiši. In dto je obSla vse prostore, ao je vračala zopet na balkon, zreč zopet na morje in strmo ulico, ki se je vzpenjala k njim. Toda ie doic® je bala lake, nikakor pa ne pred ljudmi, ker ni hotela, da bi vedeli, no kako da to- ne povrne. Hodila je iia v;pvehod in na zabave bo];, ne^ ivcdaj poprej, pa snimala s«? je in Šalila e vsakim. A, kvj eo videH n>e upadli cbraz in nemimi plamen v- <-čeh, nestalno hi;c> ki otroško skrb, da ne bi padla — tedaj so vedeli, kako }e v njeni du5i. No, vsi so pazili, kako bi ji tkazali, da verujejo njenim besedam, ko Je govorila: Moj Stanke je zaželel videti nekoliko sveta, kajti kasueje; ko bo svoji redbini in v «vojem dcaiu na Reki, ne bo hotel več iz njega nikamor. In pomilovali so jo, ko je tako govorila: tako draga jim je bila. Pa tudi zate, ker je po takih besedah boječe pogledala ckolo sebe, kakor da pričakuje graje aii zasmeha. Pa tudi potem, ko je cačtla zavedati se, ila ne poveri resnice ter da ji pritrjajo l& kakor razjoka-nemu otroku, 4o ponavljala uporno vedno v noviL oblikah isto stvar. Ia navajala je govor na to tudi tedaj, k» ni bilo razloga, i liano, Mor, Metkovit Opatijo, lm]m, sprejema viose na hranilne knjižice, žiro in dru$e vlose pod naJiMnejiimi pogojL S Split, imenik, Začorjosreb, Trst, Wiei Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji \ Postavne zveze z vsemi vedlml kroji v to-ln Inozemstva naimuJMiMui