Zavestno obnašanje je več kot disciplina
Za iotanje v tploinlh In itro-kovnin irednjlh vojalklh tolah tef sksdemlfih «e siovenskl fantjs z«(o redko odloiajo. M«d Ustiml, kl •« opradcle za vojatkl poklic, )• na|veL mlad«ni(av Iz manj r«xvttih krajov SlovenJj*.
Na praie tahko pr*its)«mo yubl|inC«n«, kl >o Izbrall t«2ak, zahtsvan, toda Čatten pokllc itaraltna JLA. V tem ioltkam latu pa »o 1» na aploino arednjo vojatko ilo »Franc Rozman-Sta' n«« vpl*all ksr trlj* B*Ug»l^a-nl: Bostjan Juras, Robert Ferko m Robert Kranjc.
- Zaka| •!• » odločlll za ta poMlc?
BoStjan: •Vadno sem si žele! biti starešina, da bi vodil enoto vojakov, jih učil. Ko sem bil na atletakih tekmovanjih v vojaani-cah sem s! bolj podrobno ogledal vojake, njihovo delo, opremo, orozje in tako vzljubil vojaSki po-klic. Posebej me zanimajo oklep-ne enote. Bom starešina-tan-kist.-
RobertF.: -Veselje do orožja in druge vojashe tehmke ter delo z Ijudmi me je pritegnilo v ta po-klic. Veseii me planinska pehota, ker rad planinarim. Kot siareSlna JLA bom se vbč koristtl obrambt m zadčiti samoupravne soclali-stične Jugoslavije,-
Robert K.: -Ko sem bil $e maj-hen. sam si Zelel postati miličnik ali pokllcni vojak. Odlofiil sem se
za slaresino JLA, kermetapoklic bolj veseli, ker je zelo zahteven, odgovorert, obenem pa časten in zanimiv,-
- Oobcr m«t»c dnl it« ie v te) aoll. All it« a« Že prllagodiH?
BoStjan: -Kfjub lemu, da ;8 red malo strožji. mi ni te2ko. ker sem bil tudi doma navajen na sposto-
Pogovor s prvimi ki so se vpisali n vojaško šolo Frai
vanje -hišnega reda«. Tukaj sem spoznal vefiko dobrih prijateljev, posebej pa v vojaSkem letovl&tu -13. maj- v Faiani pri Puti,-
Roberi F.: -V začetku je bilo malo težje zaradi domotožja. po-s«bej zaradi bližine Ooma. Ven-dar sem natel veliko dobrth prija-teljev, med njimi tudi Bosijana in Robija. s katenmi smo prijalelji 6e od prej. Z Robijem sva hodila v isto osnovno Šolo, sedaj pa sva oba v 1. c razredu-
Robert K.: »V začetku me je domoložje vleklo k staršem Po-tem sem spoznal nove pnjatelje, prllagodil sem se delu in zivlje-nju, ki je tukaj izredno razgibano, Z vzgojitelji 3e dobro razumemo. Tudi nas razredntk, Joco Lonfia-revič. razume naSe probleme. Ni telko, kakor so nekaten govorili.
pteden sem se dokončno otHoČil za to šolo in vojaSki poklic-
- Kako prežfvlte proetl ias?
Bofitjan: »Imamo dovolj pro-stega časa, da -skofiimo- v me-sto, da obiskujemo katerega od mnogih kroikov. Zammata me odbojka in folklora, Na ta naim uveljavtjam svoje interese. Vča-
remi Bežigrajčani, i splošno srednjo ic Rozman-Stane
aiti si ogladam kakšen zammiv film na Šoli ali na televizijj, berem alt se pogovarjam s prljatelji. Ob koncu tedna pa grem domov. V na&em Solskem pravilnlku je za-pisano, da ne sme ob koncu te-dna domov, kdor se slabo ufii in ima negativne ocene, ker se mo-ra pod konlroio učiti v internatu. To nas vzpodbuja k prizadevanju m boju za boljei uspeh.
Robert F.: -Hodim k pevskemu krolku ter igram namlzni tenis. Včasih grem popoldan, med ko-s>lom ali ufimmi uramf, v mesto, v srodo po večerji pa tudi domov. Med prostim dasom berem knjige ali pa sem v telovadnici pod koSi-
Roberi K.: -Sam član llkovne-ga krožka in upam, da sem bom naučil  slikanja.  ča bo  možno,
bom sodeloval tudl v gimnaslit-nem krožku. Med prostim Časom grem v meslo. včasih domov na Crnuče. ali pa berem. se pogo-varjam s pnjatelji in igram ko-sarko.-
- Ka) povstte prljateljem do-ma, ko vaa vpraaa|o, kako ]• v taf ftoll?
Sostjan.: -Povedal sem jim, da ni lako kot si oni predstavljajo: strogo, togo, nevzdrlno... Zivije-nje v vojaskem internatu je zelo urejeno, organizirano. Seveda. m se dovoljeno obnašati po svoje, delati kar hodeS. Imamo »hisni red-, efnevni spored dela in po mafem navajanje na vojaSko živ-Ijenje. Unmo se tudi vojaSkih ve-
Robert F.: -Tudi jaz menim po-dobno kot Sostjan Učna snov je zanimiva m pnvlačna, v tej Soli se veliko ufiimo«
Robert K.; »V pogovoru s prtja-telji jim skuSam popraviii napač-no podobo o strogi vojaski disci-plini. Prvič, pri nas v internatu smo besedo discipima opustili. Mi pravimo: zavestno obnašanje, kajti od posameznika in njegove zavsstl je odvisno ali se bo obna-Sal v skladu z normami, ki so nuj-ne v organlziraoem kolektivnern življenju. Za nas. bodoče stareši-ne ie tsksno zaveaino obnaSanje Se posebej nujno če se tega za-veda* pa ni leiko-IVAN ŠUČUR