Po konfiskaciji druga izdaja! Št. 46. V Ljubljani, 14 novembri 5908. Leto IV, NOTRANJEC Izhaja vsaka sobota in vetja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 vin. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. GLASILO KMETSKE STRANKE NA NOTRANJSKEM. liiaraH N te računaj« za cel« stran 30 K, za »/« strani 25 K, za % strani 18 K, za >/ ( strani » K, ia Hm strani 5 K, In strani 3 K. Psi večkratni objavi primeren pa- ■ ' ■ - ■ pust. —— / Zaplemba. Prva izdaja pričujoče številke Notranjca je bila od c. kr. državnega pravdništva po naročilu deželne vlade zaplenjena in sicer je bil zaplenjen ves uvodnik z naslovom: Doli z grofom Korinskim ! Zaplemba se je izvršila pozno zvečer, da nismo mogli prirediti že v soboto druge izdaje. Zoper zaplembo 1. izdaje te številke se bomo pritožili, da se v javni razpravi izkaže, da je bila po¬ polnoma neutemeljena, Po katerem paragrafu je državni pravdnik zaplembo izvršil, menda sam ni vedel, ker ni v dotičnem razpisu deželnega predsedništva nobene tozadevne navedbe. Motite se, grof Korinski! Dali ste zapleniti prvo izdajo naše številke, v kateri se je prvikrat jasno govorilo o Vaši osebi, ki se je doslej previdno skrivala za hrbti in kulisami, ki pa jo bomo brezobzirno slovenski javnosti razkrinkali. Vaše in vaše soproge nemškonacijonalno delovanje v uradu in izven urada bo prišlo v javnost, zato vam jamčimo. Da se pa tudi izve o vaših stanovskih zmož¬ nostih in nezmožnostih, zato bodemo skrbeli, in vam tudi nobeno zaplenjevanje ne bo pomagalo. Kar se pa vaše kandidature za deželno predsedstvo tiče, vam iz¬ javljamo, da nam je, dasi smo radikalni naprednjaki, ljubše, če postane deželni predsednik zadnji in najhujši klerikalni zagrizenec slovenske narodnosti kakor kak nemški birokrat, osobito vi gospod dvorni svetnik. V tej smeri mora delovati vsak, ki čuti slovensko! Če bi prišel za Švarcom Korinski, bi se ne izvršila s tem nobena notranja prememba sistema deželne vlade, ampak bi bil njen obstanek prav tako izzivanje Slo¬ vencev kakor je dejstvo, da je v samoslovenski deželi kranjski še vedno deželni predsednik Nemec Švare. Ljubljana, 16. listopada 1908. Danes je spet izredno hud naval v „Kranjski hra- nilnici“. Od 1. listopada dalje redno gre iz blagajne 100.000 do 250.000 K. Danes je bil dvignjen do 12 ure že cel milijon kron. Gnječa je bila velikanska. Vsi še niso prišli na vrsto, in je sploh vprašanje, če se to danes zgodi. Ker so končno vendar prišle informacije med ljudstvo o velikih izgubah v Trstu in na Dunaju, o kurznem oškodovanju o odpovedi cerkvenega denarja iz miljona gospe Hočevarjeve iz Krškega, hiti zdaj vse, da reši, kar se še rešiti da. Med ljudstvo pa so prodrle še druge vesti, ki jih ne moremo objaviti, ker grof Korinski s zaplembenimi škarjami čuva nad „Kranjsko hranilnico 41 . Naj pa nje¬ gova gospa naloži svoje miljone pri tem zavodu, potem bomo verjeli, da resno ne dvomi o njega varnosti. Sedaj pa grofica nima ne beliča v ..Kranjski 41 . Če zanjo ni varno, čemu naj bo varno za kmeta? Novo ministrstvo. Pod predsedstvom barona Binerta je že imenovano ministrstvo. Pogajanja med strankami so se razbila, in zato nastopi mesto ministrstva poslancev ministrstvo uradnikov. Poljedelski minister Pop in naučni minister Kanera sta uradnika češke narodnosti, finančni mi¬ nister je Poljak Jorkaš-Koh. Vsi drugi Nemci, izvzemši češkega in poljskega ministra rojaka. Ministri rojaki so parlamentarci in sicer: Za Čehe dr. Žaček, za Po¬ ljake Abrahamovič, za Nemce dr. Šrajner. Jugoslovani so brez zastopnika. Deželnozborske volitve in notranjska „kmetska stranka/ 4 Izza 20. septembra se na napredni strani silno trudijo vsi odločujoči činitelji, da se vsaj nekaj časa pomirijo strankarski valovi. Z naše strani se je ta misel iskreno pospeševala. Pisali smo le proti Nemcem, kleri¬ kalce pustili v miru. „Domoljub“ nam na to polje ni sledil. Klerikalci so igrali dvomljivo vlogo: enkrat so metali Slovencem polena, drugi pot pa pod pritiskom javnega mnenja pisali narodno. Vendar smo ohranili mirno kri. Nočemo Korinskemu, ne njegovemu bratcu dr. Egerju napraviti veselja, da bi se zopet tepli, ko rabimo svoje moči in prostor proti Nemcu. Stran 370. NOTRANJEC Letnik IV. Vlada je nezadovoljna nad dejstvom, da napred¬ njaki vse sile osredotočujejo proti Nemcem, brž razpi¬ sala dopolnilne volitve za deželni zbor, češ zdaj se bodo Slovenci ka'r hitro razdvojili in se znova prijeli. Tega veselja pa dozdaj ni dočakala. Notranjska je še vroča od ljutega strankarskega boja. Klerikalna stranka je za postojnsko-loški volilni okraj postavila skrajno nesimpatičnega kandidata. Moža je predložila, ki pomeni naravnost izzivanje za nas. Agitacija proti njegova osebi bi ne bila baš najtežja stvar. A bodisi! Svoje bližnje koristi, ki govore za boj in ojačenje strankarske discipline, zapostavimo na korist narodu našemu, ki naj napne moči proti nemštvu. K mirnemu gospodarskemu delu poživljamo Notranjce, pri volitvah pa svetujemo, da se vzdrže glasovanja. Vlada in Nemci bodo ta naš ukrep le obžalovali, če bomo obrnili vse puščice proti njim. Politične vesti. Klerikalna stranka ima v pondeljek shod za¬ upnikov. Tam se bo pretresalo vprašanje o skupnem delu strank, še bolj pa o novem predsedništvu. Dr. Šu¬ šteršiču je namreč sedež ministra ali vsaj sekcijskega načelnika bližji. Preselil se je že stalno na Dunaj in se, če prihaja na Slovensko, ustavlja kar v hotelu. Predsedniška kandidata v klerikalni stranki sta dr. Krek in — Šuklje. Listek. Arhimandridova oporoka. Roman iz Srbije. Spisal Josip Premk. (Dalje.) In potem sem se zopet počasi vračal, in tisto okno, ki je bilo le pet metrov daleč od mojega me je zopet pozdravilo. Gtardin ni bilo na tistem oknu in svet¬ loba je lila v noč ter prodrla tudi v mojo sobo. Prav kakor nalašč: V tisti razsvetljeni sobici je stanovala Afrodita. V moji sobi ni bilo luči. Ako bi se bila ozrla bi me ne bila opazila. Menila je, da je moja soba prazna, in da jo gleda le samotno okno, a bilo je drugače, ker je drhtelo za tem oknom polno želja polno misli in polno hrepenenj — takrat sem bil zadnje leto na liceju. In tako sem jo opazoval vsako noč. Bila je po zunanjosti — lepa. Visoka je bila in močna in zdi se mi, ako bi ji zagorelo poželjenje, udarila bi z nogo ob tla, bila s pestmi ob zid in žrtva bi se morala zvijati hrepenenja pred njo. Bila je še mlada, prava Bolgarka. — Ne vem, kaj jo je zaneslo v Srbijo. Lase je imela na večer razpletene. Včasih je čitala, a mno¬ gokrat je nenadoma vrgla knjigo v kot. Zadrhtele so ji vse mišice v obrazu, prsi so se ji dvignile, vrgla se je na divan in dvigala roke v prazni zrak. Jaz sem V Ljubljani so začeli pretresati vprašanje kan¬ didatov za dopolnilne volitve. Čuje se, da se postavijo dr. Oražen in Ivan Knez v stari kuriji, Luka Jelenc pa v novi splošni kuriji. Na Reki so zaprli socijalnega demokrata Kri¬ stana kar brez vzroka, ko je bil na tamošnjem soci- jalističnem shodu. Odvedli so ga v zapor, ne da bi mu povedali zakaj in tudi potem so ga pridržali, ne da bi ga zaslišali. Tako bi lahko moža držali cele tedne v zaporu, ne da bi se zanj kdo zmenil. Tako so storili s srbskimi rodoljubi, kojih stotine se nahajajo v sla¬ vonskih ječah. 2, 3 mesece so že zaprti, pa se niti zanje ne zmenijo. Začeli so stradati, da izzovejo pritisk na so¬ dišča. Istega sredstva se poslužuje zdaj Kristan, a doslej brez uspeha. Hrvatska in ogrska sodišča so pač le marijonete Madjarov in Raucha, ki zatirajo Slovane. Ministerska kriza, nastala z demisijo celokupnega Beckovega ministerstva, se vleče, ne da bi jo doslej mogel rešiti B in e rt, dosedanji minister notranjih zadev, ki mu je cesar poveril sestavo novega ministerstva. Cel položaj v tej naši državi osvetljuje nemška zahteva, da se morata Nemcem dati 2 novi ministerstvi, če se Slovanom da eno. Slovanov je v tej državi 3 /„ a Nemci hočejo imeti a / 3 vlade! Da se to zahtevo sploh resno v pretres jemlje, je znak, da se Slovane smatra za tiste sužnje, ki se jim lahko vsaka nesramnost predpiše. Ob takih razmerah se pač nihče ne more čuditi, če stojimo na radikalnem stališču, da naj bi Slovani razgnali ta parlament, dokler od zgoraj ne bi razvideli, da proti nam Avstrija ne more več obstajati. gledal drhtenje njenega telesa, in čudno vroče mi je razbijalo po sencih — nevem ali je bilo tedaj le hre¬ penenje po ljubezni, ali je bila sama strast — človek sem iz mesa in po žilah se mi pretaka kri. Nekoč v pozni noči je bila naravnost čudna. Pri¬ tiskala je vroče telo ob mrzlo steno, ter strastno jokala. Resnično se mi je smilila. — Vzdihnil sem glasno in — čula me je. Ozrla se je tu sem name in takrat je bilo končano. Črez nekaj trenotkov pa sem bil v njeni sobi. Usoda me je bila izbrala za satansko delo. Serafin, to ti je bila ženska, ki bi osrečila moža za življenje, imela je srce in bila je brez greha.... Ko sem odšel proti jutru od nje, me je poljubila v slovo, a ta poljub je bil mrzel — smrt je dihala iz njega, vsa je bila vmir- jena. . .. Meni pa je bilo težko. Srce mi je trepetalo — ne ljubezni, tudi strasti ne, ker je bilo že vse končano. Kaj je torej bilo to? — Morda spoznanje? Ko sem stopal v zeleno, mrzlo jutro, se mi je zdelo vse tako malenkostno, da sem se čudil, kako pada pred tem bogom vesoljni svet. . . . Tako sem mislil v jutru, ko sem spoznal. A prejšnji večer, kako mi je res bilo v sencih ! — Serafin, tako je zapisano v krvi človeštva in se ne da izpremeniti. Poznejši večer se je vedla Bolgarka mirno in mirno legla k počitku. Včasih se je Letnik IV. NOTRANJEC Stran 371 Valovi vojnega vznemirjenja v Srbiji se polegajo. __ Domače vesti. Politična oblast je iz neznanega vzroka odpo¬ vedala dražbo lova, ki bi bila v nedeljo dne 15. t. m. popoldne v občinski pisarni v Dolenji vasi pri Senožečah. Pred sodiščem v Ljubljani je stal gluhi in slabo¬ umni Anton Berčič, ki je policaju Gerloviču baje rekel: „Prakleta k ... a policajska, pes, baraba, jaz ti bom že pokazal!" Obtožencu so tekle solze ves čas, zani- kaval in pritrjeval je zmedeno. Končno so poklicali njegovega gospodarja, ki je povedal, da mož ni zdrave pameti. 24 ur zapora je dobil krojač Korinšek, ker je pomazal nepotrebno nam vsiljeni nemški napis v Grmači, četudi je plačal škodo 2 K takoj. Finančni komisar g. V. Žun, pisatelj knjige: „Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu", pride v Lo¬ gatec, fin. tajnik g. Grabner pa iz Logatca v Ljubljano. Finančna straža. Paznik gosp. Pavel Štraus je premeščen v Idrijo. Višji davčni upravitelj g. Feliks Nič je stopil v pokoj. Želimo vrlemu narodnjaku mnogo veselih in srečnih let! Pokojninsko zavarovanje zasebnih urad¬ nikov. Štajerski in koroški Slovenci bodo spadali pod Gradec, kranjski in primorski pa pod Trst. Ministrstvo je imenovalo za vodjo zavoda v Trstu Italijana Pitacca, še ozrla na moje okno, a ti vpogledi so ji vzbudili — spomin na tisti večer, ko se je združilo dvoje bitij, ki sta se ob razstanku čudili in sramovali svoje slabosti. Odšel sem še tisto leto v monastir. — Poslednji dan sem se poslovil od nje. „Ali se spominjate tistega večera?" — mi je šepnila in lahno zardela. ,,Sanjala sem o veliki strasti in vse prelesti polnem gradu, a ko je prišel trenotek, da sem stopila vanj, mi je ostalo v roki trdo jedro... Tako smo slabi!“ In jaz sem občutil resnico njenih besed, ki so mi bile geslo do današnjega dne. Tu je končana moja povest brez vsake komedije, brez vsake tragike — s trpko realnostjo življenja. „In ko bi stal danes zopet ob tistem oknu?" je vprašal Serafin, kojega je globoko genilo Germanovo pripovedovanje. „Bi pač ostal tam in morda opazoval, ker se iz opazovanja tudi učimo. „In v tvojih sencih in žilah?", ga je vprašal Serafin. „Bi vladala mir in največja tišina!" je zatrdil mogočno German ter izpil kozarec do dna. Potem sta odšla, ker se je na zaton jelo rdečiti. V. Sišatavski samostan je bil oddaljen od Serafinovega dobre 4 ure. Serafin je zajezdil zjutraj okolu četrte kot člane iz Kranjskega pa tri Slovence in dva nem¬ škutarja. Nesramnost! „Ali ste Kranjec?" Nemško pest čutimo Slo¬ venci prav dobro tudi na dunajskem vseučilišču, ki bi moralo biti jednako pravično Slovencem in Nemcem. Če se zglasi Slovenec pri podpornem društvu s prošnjo za podporo, če kolokvira Slovenec pri židovsko-nemškem profesorju, mora slišati najprej vprašanje, stavljeno iz gole narodne mržnje: Ali ste Kranjec? Neki slovenski dijak je dobil še natančneje pojasnila, kako se bo od¬ slej postopalo s Slovenci: ,,Slovenci bodo imeli tukaj težko stališče, ker tukaj vlagajo prošnje." Zopet dru¬ gemu se je kratkomalo povedalo, da Slovencem na nekem zavodu sploh ne bodo dajali nobenih podpor. Zopet drugega se je ironično opozorilo na Kranjsko hranilnico. Ne maramo naštevati vseh slučajev, konšta- tiramo le, da mora slovensko dijaštvo izgubiti zaupanje do takih profesorjev, ki najprej vprašajo po narodnosti in potem šele klasificirajo; trpeti mora slovensko di¬ jaštvo v gmotnem oziru, ker mu odrekajo podporo inštitucije, ki so ustanovljene za vse slušatelje brez razlike narodnosti. Kljub temu, da postajajo tla dunaj¬ skega vseučilišča slovenskemu dijaštvu vedno bolj sovražna, kljub temu, da nas hočejo materielno oško¬ dovati — stoji slovensko dijaštvo osamljeno in naši narodni voditelji v parlamentu so zadovoljni, ako da ministrstvo letnih par tisoč kronic za podpore slovenskim visokošolcem kot nadomestilo za slovensko univerzo. Res imenitno, kraljevsko nadomestilo! — Kako se bo nadalje razvijala zadeva „Kranjcev" na Dunaju, bomo ure iskrega konja in odhitel z dvorišča. Pri odhodu ga je pozdravil edini German, ki se je ž njim istočasno dvignil. „German, bodi miren in ne vzburjaj se! Naj se godi med Platonom in materjo karkoli hoče — vrnem se v mraku — ne bosta me pričakovala — prepusti meni vso stvar !“ „Kakor veš! Srečno potuj!" je odgovoril German in izginil v hodnik. Nad poljem je ležala mrzla jesenska megla, dvi¬ gala se je kot velika neprodirna stena pod mračno nebo. Zvezd ni bilo videti, vse je bilo ovito v težko megleno plast. Tam na vzhodu se je jelo daniti, toda globoko je bilo še solnce. Raz orumenelo listje so kapale debele kaplje in Serafin se je moral oviti v plašč. Konj je stopal počasno, previdno, ker je bila megla v jutranjem mraku gosta, da se ni videlo delj kot seglo. Ko je prijezdil do sela, je bilo zbranih že nekaj Seljakov, ki so se tudi hoteli vdeležiti sišatavske „slave“. Serafin je brzo spodbodel konja, ker mu ni bilo nič za družbo. Samo odzdravil je in odjezdil mimo, ker je želel biti sam s svojo težko mislijo. Belkasta dolga proga, ki je bila na vzhodu prej le nejasno začrtana, je zadobila mahoma krepko lilasto barvo in megla se je dvigala s tal. Vsa pokrajina je bila še tiha. Nekje so peli petelini, iz grmičja so pre- Stran 372. NOTRANJEC Letnik IV. skrbno zasledovali in, če bo treba, nastopili odločno za svoje pravice! Slovenci, držite se vsepovsod slovenskih denarnih zavodov! Pokažite vrata vsiljivim agentom nemških bank. Ti zavodi gredo le na dobiček, izko¬ riščajo vas hipno ter se vam pri tem kažejo sladke in prijazne. V času potrebe in nevarnosti pa vas puste brez pardona v sili in na cedilu. Dovolj je dobrih, so¬ lidnih, kulantnih domačih zavodov, ki imajo pred očmi resno skrb za prospevanje slovenske trgovine. Krpanje ljubljanskega kolodvora. Ta torek si je z Dunaja poslana komisija zopet ogledala južni kolodvor z namenom, da se že zdavnaj odobreni načrti za prezidavo kolikor mogoče črtajo in skrčijo. Baje se uresniči samo podvoz na Martinovi cesti, vse drugo ostane najbrž le na papirju in se bo kolodvor le ne¬ koliko „poflikal“. Opozarjamo merodajne činitelje. Koroški deželni zbor proti slovenskim krajevnim imenom. Sklenil je, opozoriti vlado na zmešnjavo, ki nastane vsled tega. ker so poštne in železniške uprave sprejele poleg nemških tudi slo¬ venska krajevna imena. V občinskem leksikonu, ki se izda po ljudskem štetju 1. 1910 naj se ne objavijo slovenska imena. — Kaj ne, samo nemška imena so prava, tudi če žive naokolu le Slovenci? Dajmo Nemcem odgovor, ki jim gre : Nikoli ne rabimo niti v govoru niti v pisavi ponemčurjenih imen. Kdor piše iz tujine ali v tujino, naj rabi vselej le pravo slovensko ime, tudi če napravi pismo drugače v tujem jeziku. plašene odletele zaspane ptice, koje je prebujalo kopito Serafinovega konja. Da bi mogel hiteti tako v daljino tja daleč, daleč tja k solncu, tja na vztok in da bi vrgel raz sebe vse te težke oklepe in da bi se nikdar več ne vrnil — tako se je zahotelo Serafinu, ko je jahal v to hladno jesensko jutro. Kmalu se je zdanilo popolnoma. Solnce je pogle¬ dalo izza gora. Toki žarkov so se razbili po rosni poljani, ki se je blestela kot posuta z miljardi krista- lovih biserov. Iz megle so se iztrgale koče. Življenja še ni bilo v njih, tiho so stale v nedeljski svečanosti. In tako je jezdil in gledal v hladno jutro brez posebnih občutkov, ker so drugam begale njegove misli — in ko je bilo solnce že visoko na nebu in ni bilo niti najmanjšega sledu o megli, je ugledal zidovje sišatovskega samostana. Življenje na potu je postajalo živahneje. Trope potnikov so se gnetle po cesti, mnogokrat je moral ustaviti konja. Nekateri so jahali na mulah, drugi so tirali vozove polne različne robe, a največ jih je hodilo peš. Govorili so glasno kot v prepiru, ropot voz je postajal glasen in glasnejši in težko se je razumela govorica. (Dalje prih.) 150 slovenskim trgovcem je Kranjska hra¬ nilnica v Ljubljani odpovedala kredit. Zvišana kazen. Graško višje sodišče je zvišalo kazen ljubljanskim demonstrantom Javorniku od 6 tednov na 6 mesecev. Pirnatu in Kaduncu od 2 tednov na 2 meseca. Ali bo graško deželno sodišče tudi malo pre¬ gledalo celjske in mariborske obsodbe? Na Verdu sta se 13. septembra zvrnila želez¬ niški stroj in en voz. Stroj se je globoko zaril. Osobje je pravočasno skočilo iz vlaka, zato ni nobene nesreče. Gospa Vesel na Gori pri Sodražici je odklonila Holcerjevega potnika iz Ljubljane ter ga spomnila ljubljanskih dogodkov in dejstva, da je Holcerjeva žena spodila iz svoje veže več žena, ki so se umaknile divjim dragoncem. To je vrla Slovenka! Tržaška burja je bila izredno huda. Neka ženska si je zlomila nogo, druga je padla in se ranila na glavi. Štrajk na Reki. 15.000 delavcev štrajka na Reki. Tod so zaprli socijalnega demokrata Kristana, ko je hotel nekaj povedati o Rauhu, da dela le za Ogre. Zdaj je Kristan prost. Najumazanejši trgovci na svetu so ljubljanski nemškutarji, ki prodajajo pod svojo ceno, da bi uničili Slovence. Podpira jih pri tem početju Kranjska hra¬ nilnica in zloglasna Zidmarka in več nezavednih Slovencev. Trgovec Jernej Bahovec je založil lepe slike na steklu, predstavljajoče Adamiča in Lundra, sokolstvo v mrtvaškem sprevodu in mrtvaške vozove. Cena l - 80 K. Na cesti je napadel Ivan Guštin Ivana Želeta iz Trnja pri Št. Petru in ga s kolom tolkel po glavi, da je izdihnil. Tudi Želetovega br. Ludvika je divjak na glavi težko poškodoval. Vlak se je raztrgal blizu Reke. Vozovi so zdirjali nazaj proti Reki in se razbili. Dva moža sta težko ranjena. Koledar družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1909 je pravkar izšel. Kaj prinaša? Svoje blago je razvrstil v dva predala; prvemu je naslov: Na¬ rodnemu delu, v drugem je pa Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda. V prvem predalu se najprej spominja ve¬ likega dobrotnika naše šolske družbe in vsega slo¬ venstva blagopokojnega Viljema Polaka, čegar podobo in podpis spremljajo zanimivi spomini Podlimbarskega nanj. Marljivi R. Orel je objavil tehtne vesti o šolstvu med beneškimi Slovenci. Vrli obmejni narodni delavec Lev Brunčko je v znameniti študiji predočil „Sistem češkega manjšinskega dela“. To je spis, ki naj ga 2 krat, 3krat prečitajo vsi, ki hote delati na obrambnem polju, in naj se uče iz njega, kako treba urediti na¬ rodno delo, da pojde uspešno izpod rok. Drugi kole¬ darjev predal se začenja z zgodovino družbine tržaške šole o njeni 20letnici iz peresa J. P. Potem slede članki: Pomen „Legitimacijskega lista “ za družbo sv. Cirila in Metoda in za narodna društva. Delovanje vranske podružnice leta 1907/8, in poziv: Podružnice, združite se! Poleg običajnega poročila o skupščini Letnik IV. NOTBANJEC Stran 373, objavlja koledar zelo natančno družbino bilanco in proračun. Pripomniti moramo, da smo opazili v tem ..oddelku letos nekaj novega: podružnice so razvrščene po višini lanskih dohodkov — izvrsten nagib, da v bodoče čvrsto tekmujejo med seboj. Toliko narodnemu delovanju posvečenega gradiva ni še doslej objavil noben družbin koledar; zato ga najtopleje priporočamo. Vsakemu slov. narodnjaku bodi dolžnost, da ga prijazno sprejme in s položnico pošlje družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano ponj vsaj 1 K 20 v, ali morda še kaj več. Darovi družbi sv. Cirila in Metoda v Ljub¬ ljani v mesecu oktobru 1908: Gosp. Pikel, Postojna „Pri ogerski kroni“ K 20'50; V. Vončina, Logatec i. s. Iv. Ferjančič K 210, Iv. Rihar K 370; skupaj K 5'80; Anton Novak, Senožeče gostilna Sturm K 4 — ; Ivan Lavrič, Travnik K 8'—; V. Dolenec, Vrhnika K 14 20; Kavarna Štolfa, Sežana K 11'—; Iv. Majaron, Bovovnica K 5'80; Korenčan, Vrhnika K 12'—; B. Horvat iz gost. Fatur K 12-32; Pikel, Postojna i. s. nar. hotel K 12-84, „Pri ogerski kroni K 2472, skupaj K 36'96; V. Vončina, Logatec i. s. pri Ferjančiču K 2 44, pri Riharju K 7 80 skupaj K 10’24; M. pl. Pilbach, Vrhnika K 10’—; Val. Vončina, Logatec i. s. J. Jenko K 4'—, Vončina K 2-— skupaj K 6’—; Miroslava Brinšek, Rakek i. s. nabrala M. Širca K 18 - —; M. Brinšek K 27'—, skupaj K 45'—; M. Žnideršič. Matenja vas K 2L62; I. Perdan, Ljub¬ ljana, prispevek od družbenih vžigalic K 1500’—; G. Pikel, Postojna, na odhodnici M. Ceperniča K 26'—; R. Tušak Polzela, nabral za dr. Žerjavov „šnajdfeder“ K 20-50; Fr. Kocbek, Gornji grad za dr. Žerjavov klobuk K 3.—; Pikel, Postojna, neko sodno poravnavo K 10'—; A. Kozlevčar, Rakek nabral narodnega davka K 17-—; E. Mohorič, Ptuj za dr. Žrjavov klobuk K 10; Anton Mladič, Šmarje K 6'—; volilo f g. Fona K 180'—; J. Ažman, Postojna dar od J. Kvasa K 2-99; J. Gartner¬ jeva, Planina, dar J. Domicelja in J. Arkota K 2-— A. Mladič, Šmarje K 2; A. Mladič, Šmarje K 2; Anton Mladič, Šmarje K 5. Naj ne mine nobena poroka, nobena slovesnost, noben pogreb, noben krst, da bi se rodo¬ ljubna srca ne spomnila slovenske šolske družbe sv. Cirila in Metoda! Vpisujte se kot člani družbe z majh¬ nim davkom v korist svojemu narodu! Narodno gospodarstvo. Notranjska posojilnica v Postojni izkazuje z dnem 31. oktobrom 1908 naslednji denarni promet in bilanco: Denarni promet. 1,729.821 K 99 h Stanje naloženega denarja. . . . 136.696 „ 64 „ „ posojil. 1,112.858 ,, 82 „ „ deležev. 34.940 „ — „ „ rezervnih zakladov .... 61.252 ,, 64 „ „ hranilnih vlog. 1,147.238 „ 55 „ Notranjci! Vpoštevajte geslo „Svoji k svojim“! Podpirajte ta zavod v najobilnejši meri, kateri se ne trga za velike dobičke, marveč mu je mar le pomoč. Podpirajte ta zavod, kateri je storil največ za Notranjsko, ker je do sedaj daroval za dobrodelne namene 12.000 K, to je eno osmino čistili dobičkov. Nalagajte pri nas svojo imovino; nudimo vam poleg popolne varnosti najvišje mogočo obrestno mero po 4 3 / 4 ’/ 0 . V potrebi zatekajte se k nam; posojujemo pod zelo ugodnimi po¬ goji brez vsakih stroškov. Upoštevajte, da je naš zavod najstarejši na Notranjskem in eden najsolidnejših. Ravnateljstvo. Trgovska in obrtna zbornica pove natančne pogoje onim, ki se zanimajo za ponudbeno razpravo v Belgradu dne 18. novembra za dobavo 100.000 hrastovih pragov za ozkotirne železnice in 242 tisoč m 3 hrasto¬ vega stavbnega lesa. Zadružna šola in pripravljalnica za trgovsko šolo v Ljubljani, Kongresni trg št. 2. Učenci naj se vpišejo 13. in 14. novembra s spričevalom ljudske šole. 17 letni lahko vstopijo v zadružno šolo, 14 letni se sprejemajo v pripravljalnico. Kdor bi sina rad izučil, da bo vodil zadrugo ali da bo postal razumen trgovec, naj ga pošlje v to šolo. Učenci se bodo učili po 7 do 8 ur na dan. O klanju. Ker je blizu čas, ko se koljejo pre- šiči, si dovolimo par besedi o klanju, ker to veleva sočutje do ubogih živali. Vsak se veseli kolin, kakor nekak praznik je dotični dan. To razumemo. Toda ta dan bo še lepši, če bomo lahko dejali: ,,Živali smo kolikor mogoče malo mučili. !< Kako malo se misli na kmetih in v malih mestih na grozne bolečine, ki jih trpi zaklana žival. Par ljudi drži prešiča, potem ga zakoljejo v popolni zavesti. Tudi otroci gledajo grozni prizor. Strašni glasovi, očividni smrtni strah ne briga nikogar. Marsikdo celo misli, da je potrebno, če žival vpije, ker bi drugače ne izkrvavela. To pa ni res. Žival, ki je omotena, izkrvavi ravno tako dobro kot žival, ki vpije pred smrtjo. Dokaz temu, da omotijo v velikih klavnicah vsako žival, moralo bi torej imeti meso in klobase iz velikih mest slab okus, kar pa ni istina. Če živali ubijemo v svojo korist, jim je treba preskrbeti kolikor mogoče lakko smrt. To ne velja le za prešiče, ampak za vsako žival. In še nekaj. Žival, ki umira neomotena, umira z velikimi bolečinami, če visi glava navzdol, ker ne more kri iz možganov. Sra¬ mota za nas je, da se še zdaj koljejo živali, ko imamo vendar puške, ki usmrte v enem samem trenutku. Če konji dirjajo ali če težko vozijo, in se potem odpočijejo, je treba paziti, da se ne prehlade. Treba jih je pokriti z gorko odejo (kocom), katero je treba zaradi burje dobro pritrditi. Zelo dobre so odeje, katere zapnemo spredaj na prsih. Drugi uvoz srbske živine. Izmed 79 pitanih prešičev je neporabnih 61, ker je njih meso že smrdelo. Vazelin je dobro sredstvo proti rji. Živalske in rastlinske masti niso tako trajne, ter se pokvarijo in razjedo železo. (Vazelin je kemična sestavina petroleja). Kako ohranimo jajca. Italijansko poljedelsko ministrstvo razglaša, da je našel dr. Kampanini, da je Stran 374. NOTRANJEC Letnik IV. treba jajca pomazati krog in krog z svinjsko mastjo, ki zabranjnje, da se tekočina v jajcu ne shlapi. Na ta način se mu je posrečilo ohraniti jajca celo leto. Za 100 jajc je potrebna mast vredna 20 vinarjev. Za ma¬ zanje se rabi ena ura. Starostno zavarovanje delavcev in samo¬ stojnih gospodarjev pred durmi. Načrt za tako za¬ varovanje je zgotovljen in se predloži državnemu zboru. Važno je, da se ne bodo zavarovali le delavci, ampak tudi samostojni obrtniki, kmetje in manjši trgovci, ki imajo kvečjemu dva delavca in kojih letni dohodki ne presegajo 2400 K. Delavci bodo preskrbljeni tudi, če se pohabijo ali zbole, samostojni pa le v starosti. Delavci bodo plačevali svoje zneske na teden (od 12—72 h) samostojni pa mesečne zneske po 1 K. Zanima nas najbolj, kdaj in koliko letne pokojnine je zavarovancem pričakovati. Samostojni morejo dobiti najmanj 150 K letnega prispevka, kvečjemu pa letnih 246 K, delavci pa najmanj 144 K, kvečjemu 558 K na leto. Polovico doneska bo moral plačati delodajalec, polovico delavec. Zato skrbi marsikateri samostojni posestnik že zdaj, ali bo mogel zavarovalnino za svoja delavca in zase zmagati. Ako zavarovanec umrje, dobi njegova rodbina enkratno odpravnino. Nastali bodo posebni okrajni uradi, podrejeni deželni in končno državni oblasti. Šele, ko bo izdana postava, bo mogoče vse natančno presoditi, vsekakor pozdravljamo za zdaj dejstvo, da se je pri načrtu mislilo tudi na manjše samostojne posestnike. Po svetu. Usoda izseljencev v Ameriki. — Iz Nevjorka javljajo: Ponovno so poročali z juga Združenih držav, da tamkaj podjetniki naseljene delavce nečloveško izkoriščajo in mučijo, kar so pa časniki južnih držav vedno olepšavali in prikrivali. Nedavno temu je bila v državo Georgijo odposlana komisija, ki je imela tamošnje razmere preiskati. Komisija je uradno konsta- tovala grozne zlorabe in trpinčenja, ki so jih morali trpeti naseljeni delavci. Po opisovanju preiskovalne komisije se je z naseljenci postopalo holj nečloveško nego svoječasno s sužnji. Nadalje poročajo, da so brez¬ vestni ameriški agentje utihotapljali v evropsko časo¬ pisje vest, da se v Ameriki išče stotisoče delavcev. O tem pa ni besedice resnične. Delavski trg je vedno neugoden in da se zboljša, tega ni tako hitro pričakovati. Velika defravdacija v Bukareštu. V ondotni jetnišnici so napovedali pretekli teden ravnatelju Ba- ratovinu revizijo, ker se jim je zdelo, da ni vse prav. Ko se je ravnatelju to naznanilo, se je takoj ustrelil. Dvadnevna revizija je dokazala poneverjenja nad četrt miljona frankov. Dve sestri, morilki svojih otrok, V Kirhbergu na Spodnjem Avstrijskem je neka Amalija Gfehler usmrtila takoj po rojstvu svoje dete in je vrgla v gnojno jamo. Zločin se je kmalu zvedel in žandarme- rija je morilko dne 3. t. m. aretirala. Po daljšem zani¬ kanju je končno priznala dejanje. Značilno je, da je tudi njena sestra Cecilija pred kratkem usmrtila svoje dete in bila obsojena v triletno težko ječo. Smrt v vinski kleti. V občini Nemisvitai na Ogrskem šla sta 2. t. m. zvečer dva vinogradnika v vinsko klet popravljat sode. Ker se nista celo noč vrnila, so jih domači po daljšem iskanju konečno našli v kleti mrtva. Prišedši v klet, sta bržkone vsled vdiha¬ vanja strupenih plinov padla v nezavest, in ker ni bilo nikogar, da bi ju odnesel na svež zrak, sta našla smrt. Potres na severnem Češkem in sicer v Gra- slicu je bil dne 4. novembra, ter je napravil precej škode. Najhujši sunek je bil ob 6. uri in 27 minut zvečer. Šolski pouk so morali ustaviti. Tudi na Ba¬ varskem so čuli podzemsko bobnenje in rahle sunke. Izgnani francoski redovi v Trstu. V Trst so se preselili jezuitje in minoriti, ki so jih Francozi iz¬ gnali. Pred kratkim pa so Trst počastile še neke šolske sestre „Pomočnice duš v vicah“, ki so otvorile zavetišče za deklice združen z dekliškim penzijonatom. Mednarodnega tatu so zaprli v Trstu. Piše se Žan Eiropolis iz Mitilen na Grškem. Kot kvartopirec je sleparil po Evropi, kjer je mogel. Novi predsednik ameriških Združenih držav je Taft, ki je izvoljen z veliko večino. Dobil je okoli 1,091.000 glasov. Grozna nesreča z avtomobilom. Na cesti med Visbadenom in Frankobrodom se je pri Erbenheimu neki avtomobil močno zaletel v doprsni zid mostu. Tri gospe iz Visbadena so bile takoj mrtve. Lastniku av¬ tomobila, tvorničarju usnja Rajnhardu iz Vormsa, je bilo strto oprsje. Neki drugi gospod iz Visbadena je bil težko ranjen. Šofer si je zlomil kost. Cesar papežu. Naš cesar je podaril papežu zlat naprsni križ, na katerem je Kristus iz zlata obdan od 60 briljantov in 50 rubinov. Prestolonaslednikova soproga je povila mrtvega dečka. Nadvojvoda Karl Fran Josip je skončal štu¬ dije na češkem in nemškem vseučilišču v Pragi. Cesar se je zato zahvalil profesorjem, ki so vodili ta pouk. Zrakoplovi. Cepelin se vsak dan vzdigne v svojem balonu v zrak. Francoski vojaški zrakoplov je padel med poletom na tla, laški zrakoplov prav dobro vozi. Dne 2. novembra se je dvignil nadvojvoda Josip Fer¬ dinand v zrak iz Linča. Vožnja je trajala 6 ur čez zgornjeavstrijsko deželo. Nemška kultura. V Stutgartu je hotelo prire¬ diti društvo za idealno kulturo, „večer lepote 11 . Policija ga je prepovedala, ker je hotela nastopiti na tem večeru Olga Desmond v Evinem oblačilu. Cerkven zvon so ukradli v Minsterlandu na Nemškem. Tat je bil starinar, ki je zvon razbil. Letnik IV. NOTRANJEC Stran 375. Najmanjši francoski vojak meri 128 m in tehta 38 kg. K vojakom so ga vzeli le „v poskušnjo“. 15 m visok barometer s cevjo, ki ima v pre¬ meru 20 cm bodo postavili v Faenci na Laškem v spomin Evangelistu Toričeliju, ki je iznašel tlakomer. Rakev kot prenočišče. V Bukareštu je zapazil stražnik, da hodi starejši moški vsak večer na poko¬ pališče. Šel je za njim in videl, da se je dotičnik na vrvi spustil v globoko rakev. Na krsti je bila slamnica zraven pa velik zaboj. V zaboju pa je bilo vse polno ukradenih reči, v kotu pa v najlepšem redu tatinska orodja. Dognali so, da je mladi človek vlomilec, katerega je policija že dolgo zasledovala. Za kratek čas. Krivica. „Zakaj jočeš Jakec ?“ „Uj, uj, zlasal me je in pretepel me je Jože po krivici. Trdil je, da sem mu vzel 2 K, toda jaz sem mu ukradel le 1 K 98 h. Sredstvo zoper zobobol. A: „Strašno me zob boli, kaj bi neki pomagalo?" — B: „Včeraj je mene zob bolel. Prišel sem domu in to potožil svoji ženi. Prijela je mojo glavo s svojimi mehkimi ročicami, poljubila me je in — nič več me ni bolel zob. Poskusi še Ti to sredstvo!“ — A : „Prijatelj. Ti si pa res prijazen. Takoj bom storil, kar mi priporočaš. Ali je Tvoja gospa soproga zdaj doma?" Nesramno! Hlapec (med jedjo gospodinji); „Mati, kadar vidim to juho, pa se takoj spomnim poto¬ vanja po morju v Ameriko!" — Gospodinja: Kako to?" — Hlapec: „Nič drugega se ne vidi kot voda, voda in le samo voda!“ Listnica uredništva. G. V. P. v D. Članke, če bodo poljudno in stvarno pisani seve radi vsprejmemo. Hvala Vam vže naprej na požrtvovalnosti! Na zdar! Izjava« Jaz podpisani Martin Šubic, posestnik na Žirov- skem vrhu št. 46 obžalujem, da sem zapeljan po svojih somišljenikih, sramotil dne 6. in 19. kimovca letos gospo Ivanko Kržišnik iz Stare vasi št. 41 in gospodično Frančiško Oblak iz Nove vasi št. 20 ter priznavam, da sta imenovani v zasebnem življenju na najboljšem glasu ter, da je bil tudi nju javen nastop v sokolski opravi bodisi na prostem, bodisi v Sokolskem domu v Žireh, bodisi kjerkoli v vsakem, osobito pa v moralnem oziru povse dostojen. _ Martin Šubic. Kdor hoče sebi in svojim otrokom odpraviti (V* kašel; hripavost, nahod, oslovski kašeij, katar v grlu naj kupi zdravniško priporočene H aBserjeve prsne karamele s 3 smrekami. — — 5500 notarsko priznanih izpričeval. — — Zavitek 20 in 40 h. Škatlja 80 h. Dobivajo se v sledečih lekarnah : J. Hus, Vipava; F. Bakarčič, Postojna; A. Bohinc in U- Trnkoczy, Ljubljana; K. Andigajne, Novomesto; O. Pirc, Idrija. Svoji k svojim! £ "J • C Priporoča se častitemu občinstvu pri nakupovanju jesenskega in zimskega blaga za ženske in moške obleke ter drugih potrebščin slovenska trgovina pri,Česniku 4 Ljubljana Stritarjeve ulice 0 Lingarjeve ulice 9 B i Postrežba strogo poštena. Cene nojnižje. iti & Izvozno pivovarno v Senožečah priporoča sl. občinstvu ter p. n. gg. gostilničarjem svojo izborno a la plzenjsito, moreno ter izvozno pivo = po najnižji ceni. . Stran 376. NOTRANJEC Letnik IV. suoji k sifOJim! Popolnoma varno in © E e > <0 ■Sa O <0 najbolje naložite denar v Kmečki posojilnici — w LJUBLJANI =^- (nasproti Figovca — v lastni hiši na Dunajski cesti). Kmečka posojilnica v Ljubljani pod¬ pira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod. Vloge se obrestujejo po 4 VI« V kmečki posojilnici je naloženo že nad 15 milijonov kron. Rezervni zaklad čez K 300.000. Za varnost pa še neomejeno jamči nad 3000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski zavod, ki je vpeljal hišne nabiralnike vlog. denarni (n < © (0 i © * fesa k n Huiečha posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavoda« kot gntov denar. 7plnrifnp banliirp P roti napenjanju, pospešujejo slast do fiCluuLlIC <• tipljite jedi, krepe želodec, olajšujejo že¬ lodčne bolečine, 1 steklenica 70 v., 6 steklenic 3 K 50 v. Želodčni prašek proti slabemu prebavljanju, zgagi itd. 1 K Tinktura proti izpadanju las 1 steklenica z rab. navod. 1 K Zobna in ustna voda 1 steklenica z rabilnim navodilom 1 K Zobne kapljice P roti zobobolji, 1 steklenica 40 v., 6 steki. 1 K Esenca za kurjo očesa izkušeno sredstvo proti bradavicam, kurjim očesom itd., 1 steki, z rabilnim navodilom 70 v. Golšne kapljice proti golši in debelemu vratu 1 steki. 60 v. priporoča lekarna pri Mariji Pomočnici r Vipavi. Loterijske številke. Trst, -7. novembra. 38 11 24 68 Praga, 11. novembra .... 73 10 81 52 35 6 300 tisoč lepih, triletnih, smrekovih sadik ima na prodaj Krajni šolski svet v Postojni. Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.