Za poduk in kratek čas. Iz (Jradca do Sarajeva. (Dogodki iz življenja vojaškega duhovnika v bosenski vojski 1. 1878.) XXII. Od Zenice napiej smo 86 vozili po strmih bregovih ^isoke planine Vitienice. Tri ure soio goto7u navkrebei- lezli, predeu smo dosegli najvišjemealo, Ieže8t; 600— 700 metro7 nad niorjem. Od tod se natn je ponujal kraseu razgled na vae kraje, posebno na velikanake, proti ncbu kipeče, hribe in bore raznib planinskih panog, od kterih se nam je zdelo, da nosijo na 87ojib ramah nebeški obok, kakor mogočni stebro^je kakano 7eli6astno kuplo. Potem je slo tje do sela ,,Han Kompanija" na^zdol, da smo morali coklje podložiti in še po 3 kolesa zavieti; sicer bi bili težko obloženi 7ozo7i kouje in 7oznike pobili. Mimo majbnega giadiča Viteža, kder se nabaja mohamedanska džamija, 60—80 kra^anskih in turških re^nih kočic, in kder se pridruži BrodSaraje^skej ceati ae ona od Banjeluke 8rez Tra^nik 7 Saraje^o, dospeli ismo opoludne 7 Buso7a8o. Oddehovati si tukaj nismo mogli brez skrbi, ker so nas telegrafično 7edno priganjali, naj bitimo, kolikor le zamoremo. Zato je po^eljnik ukazal, da si 7 taboru samo le hrane skubamo, potem pa jo udarimo dalje. Meni je ostalo toliko prostega časa, da sem pregledal in prebodil malo niestice. Bu807a8a leži 7 di^nej dolinici 2 re8ic, Buso^ače in Kozice, šteje do 800 prebi7alce7, 7a mohamedanskih, '/3 krščanskib, 5—6 prodajalnic, kakib 5 kavarn, 1 džamijo in kat. cerkvo, ako se sme borna ko8a z majhno sobo tako imeno^ati. Hudobni jeziki krivijo Buso^acane, da ne umijo dobre kave peči, zato je neki na prav slabem glaau. Kdor hoče kakšno pogrditi, re8e samo: ,,baš je pra7a buso7ača". V mestnej okolici najdea rudokop železa, ki ga Bošnjaki mocno štimajo. Moslemi 80 tukaj brezkrajno predrzni, ali so 7aaj bili do naaega priboda. Vse bi uničili in zateptali, kar je krsčanakega. Zato se je murala po vsakej službi božjej 7aa meana pripia^a in opra^a poskriti, da bi bila 7arna pred di^jaki. Velika žalost nie je obbajala, ko sem gledal kraj, tako re7en iako zapuačen in siromašen, oni kraj namreč, kder sc opra^lja 7sako uedeljo naja^etejša darit7a sv. lueše. Tu bi zastokal in zaplakal prorok Jeremija: MKako 7endar sedi cerk^a oaamljena in zapuščeua, nekdaj polna ljudst^a 87ojega; gospa narodo^ postala jo dekla trinogo7. Jokom joce 7 uoči in aolze jej zali^ajo obličje: ni ga, ki bi jo tolažil." Z vso pravico bi smeli boaanski katoličani pri sedanjib svojih bornih cerk^icab in na razvaliuab nekdanjih krasnib božjib hiamov popcvati 7se žalo8tinkc Jereiuijeve, ki so kakor za to prenesiečno deželo zložene. Dal Bog kmalu rešitvc! Ko se oglaaim 6.0. frančiškanu, župniku in jego^emu pomo8niku, pra^ila sta mi gorostasne kmičnosti in besnosti mobamedanske. Semtitje bilo bi bolje ži^eniu pod zeinljo zlesti, nego okušati turško zaaramo^anje. Ker so kristijani toliko trpeti moiali od strani otomanskib kr7oločniko7,  nij čuda, da jib je pribod a^strijske armade neiztuerno razveselil. Sprejeli bo resitelje 87oje slovesno in na^duseno, kakor se menda to nikjer nij prigodilo. Njim na 8ast in 7 /,abvalo so posta^ili se zastavami in c^etljicami lepo okin8an «la70lok, kteri so edni Btavili , drugi pa stiažili 8 kosami, vil.nni, cepci, loparji in orueli. Napis vrhu slavodobitnib vrat eestavila sta 7 bosanskem in nemškem jeziku oo. frančiakana in še pri našem pribodu so lesketale iz višiae besede: U Rlavo Nji^og Apostolskog Velicanat7a Franc Jozij>a I. cara Austrie, koga neka Bog požive na nilogo ljetah!" V župniko^em atano^anju mudil se je general Filipo^ič sam s celim S7ojiin štabom. Tukaj je aestavil načrt, kako treba zgrabiti vstase, ki 80 se na boj pripra^jali. Zupnik mu je priskočil se 87ojim poznanjem 07e okolice. Na njego7 87et ae je bojda 7 bribe poalal eden oddelek, ki je po 8urnem potu turčine za brbtom napal, ko so raz busa7a8kib griče7 že skrbno po naših streljali. Vsled tega nepri8ako7anega obkoljenja so se morali umakniti, zapiiHtivši mnogo mrtvili in ranjenih na bojišcu. Našib je bilo 8 ranjenih in 2 nut7a in eden od teb na drobno razkosan. Ko te no^ice zvem, po 7rnem 8e 7tabor, od koder smo naprej dirjali brez vsakega cilja; kedar bomo onemogli ali pa nam bode črna no6 pot zastavila, tedaj čenio ustaviti; to je bilo naše geslo. Mabali smo jo dalje, da se je od zemlje kadilo , doklcr ne dosežemo pozuo 7 no8 neke goste sume, skozi ktero nij kazalo dalje potovati, ker je tmina tako 6ma prihajala, da si še 7 rogu večje misliti ne moreš. Zato smo sklenoli tukaj čakati pribodnega dne. Zanetili smo na večkteiih krajib močen ogenj in porazsta^ili na 7ae strani sti aže, da odganjajo d?oin 8etirinožne 7ohune in zaiezune. Pri sekanju, lomljenju in nabiranju drv za kuiišča naali so fantje slučajno studenec, iz kterega je iz^irala prav okuana kisela 7oda. Kiaelin mora po vsej Bosni obilo biti, kakor naznanjajo že razna krajna imena n. p. Kiseljak, Ilidža , (toplice), Klokot (klokotali, hei*7orsprudeln). D^omiti nij, da hrani bosanska zemlja 7 87ojem osrčju mnogo zaklado7, ki ae čakajo svojega kopača. Svital je dan 25. a7g. še slabo, ko se poslovimo od tega saniotuega brloga, napolni^ši 87oje eutaie s kiselo 7odo, da nam gasi popotoma budo žejo. Še le zjutra smo spozanli, da amo taborili blizu bana Bielalovaca, kder so se naai pred 9 dne^i sre8no borili, 0870jivši si od sovražuika mnogo šotorov, 4 zastavo, nekaj municije in drugih koristnih re6i. (Dalje prih.) Siuešničar 27. ,,Ti stara", reče mož 87ojej ženi na veeer, ko sta se spat vlegla, npo uoči me moraš vzbuditi, kedar bom žejen". nKako jaz morem to 7edeti, kedaj boš žejen", re8e žena. ,,Le vzbudi me, kcdaj bodi, jaz sem zmirom žejeu". Janez Dub.