I M!J ;-Tr>•' ti (tv. M- K;i';; -fe-M £ . fg* mi EW|1 ■taki , OBLETNICA VPISA ŠKOCJANSKIH JAM NA UNESCOV SEZNAM SVETOVNE DEDIŠČINE -rfAŠS i F »Zemljevid NATIONAL GEOGRAPHIC POPOTNIK za popotnike, turiste in avanturiste D '“tonaigeocmmc Pariz faiillBvld mesi,! in popotni vodnih Z letno naročnino pridobite 4 revije in 4 kakovostne zemljevide. 6.950 SIT Cena za 4 revije v prosti prodaji je 34 EUR (8.148 SIT). Glavne teme v letu 2007: » februar: Francija + zemljevid Pariza » maj: Grčija + zemljevid Grčije » september: Italija + zemljevid Rima » november: London + zemljevid Londona na www.ng-popotnik.si ali na brezplačni telefonski številki 080 19 22. POPOTNIKI IN FOTOGRAFI UJELI V OBJEKTIV, BURIJO NASO DOMIŠLJIJO, NAS BOGATIJO IN NAM ODKRIVAJO NOVA OBZORJA. Fotografije z razstave, katere generalni pokrovitelj je Telekom Slovenije, lahko od 1.6. naprej kupite na licitaciji. S pomočjo kataloga fotografij, ki je tudi na spletnem mestu www.telekom.si/ng/, si lahko osvežite spomin in se odločite za sodelovanje na licitaciji. P o n ud be od d aj te na spletnem mestu ali pokličite brezplačno telefonsko številko (((« 080 23 15 ). Če vas katera fotografija posebej nagovarja, lahko sodelujete na dobrodelni licitaciji in z nakupom razstavljenih fotografij prispevate k ureditvi in ohranjanju parka Škocjanske jame, vpisanega v Unescov seznam svetovne naravne dediščine. NATIONAL GEOGRAPHIC SLOVENIJA izbranih fotografij Telekom^) Slovenije W SREČNO 2007 I zD' Prava pot do stabilnosti. Vzajemni skladi NFD. Zaupajte znanju in izkušnjam. NFD je oblikovala osem vzajemnih skladov, ki jih odlikuje preprosta ter jasna naložbena politika: NFD Evro/Amerika, NFD Obvezniški, NFD Zdravstvo, NFD Finance, NFD IT, NFD Azija/Oceanija, NFD Energija in NFD Novi trgi. Z naložbami v delnice najboljših podjetij iz različnih panog širom po svetu, vlagateljem ponujamo stabilno in dolgoročno donosno naložbo. Izberite zanesljivega poslovnega partnerja - izberite Nacionalno finančno družbo. Nacionalna finančna družba za NFD Evro/Amerika, NFD Obvezi..-, skladov NFD DZU nadzira Agencija 'nišk^NFoVinance''NFDZd*^dT' ^NFD a^'/^3 ^ ^NmT* n"^ nadal^van^u NFD DZUI’ upravlja vzajemne sklac icija za trg vrednostnih papirjev. Prospekte, izvlečke prospektov in pravila upravljanja lahko vsi zainteresiraniTezplačr vs*h vpisnih mestih ter v elektronski obliki na spletni strani www.nfd.si. Vlagatelj ima poleg brezplačnega prospekta letnega ter polletnega poročila. Pretekli donosi ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Naložba v vzajemni sklad n dobijo med delovnim časom na vseh ,r._.........„,______________________ pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega ter polletnega poročila. Pretekli do1! bančna naložba, zato ni vključena v sistem zajamčenih vlo ^2 NFD VZAJEMNI SKLADI Nacionalna Finančna Družba vaša prava finančna orientacija www.nfd.si I 71080 26 33 Medijsko podjetje MEDIACARSO d.o.o. Telefoni revije Kras: 01/421 46 95,01/421 46 90 05/766 02 90 Fox: 01/421 46 95,05/766 02 91 E-mail: media.carso@siol.net Kras, revijo o Krasu in krasu o ljudeh in njihovem ustvarjanju, izdaja podjetje Mediacarso, d.o.o., Rimska cesta 8, 1000 Ljubljana Telefon: (-386) 01/421-46-95, (+386) 01/421-46-90; fax: (+386) 01/421-46-95 E-mail: media.carsotesiol.net Glavni urednik: Lev Lisjak Odgovorna urednica: Ida Vodopivec-Rebolj Naslov: Uredništvo revije Kros: p p. 1 7, 6223 Komen; telefon: (+386) 05/766-02-90 fax: (+386) 05/766-02-91 Maloprodajna cena z 8,5-odstotnim DDV 3,95 €, 950 SIT Naročnina za šest zaporednih številk z 8,5-odstotnim DDV in s poštno dostavo na naročnikov naslov v Sloveniji 31,30 €7.500 SIT, na naročnikov naslov v tujini 45 €, 10.800 SIT Transakcijski račun pri NLB, podružnici Ljubljana-Center, Trg republike 2: 02010-0089675302 Devizni račun pri NLB: 010-27620-896753/9 SVVIFT coda: L! BA Sl 2X Fotografije: Agencija Mediacarso Nenaročenih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Ponatis ali povzemanje prispevkov iz revije Kras je dovoljeno urednikovim soglasjem in z navedbo vira. Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 1318-3257. Naklada: 4000 izvodov Slika na naslovnici: Eden izmed izjemno velikih kapnikov - velikanov v Veliki dvorani Tihe jame podzemeljskega sveta Škocjanskih jam. Fotografija: Bogdan Kladnik Vsebina MESEC 2006, št. 78 Uredništvo UVODNIK Albin Debevec ŠKOCJANSKE JAME DVAJSET LET NA SEZNAMU UNESCOVE SVETOVNE DEDIŠČINE Albin Debevec - Janez Podobnik PREDSTAVITEV PARKA ŠKOCJANSKE JAME V PARIZU Robert Missotten Z VELIKIM ZADOVOLJSTVOM ODPIRAM TO RAZSTAVO! Vanja Debevec Gerjevič - Katja Fedrigo - Darja Kranjc ŠKOCJANSKE JAME VČERAJ - DANES - JUTRI Doc.dr. Milan Orožen Adamič DELO KOLEKTIVA JE DOMA IN V TUJINI IZJEMNO PRIZNANO Tomaž Zorman POMEMBNOST PARKA ŠKOCJANSKE JAME Albin Debevec PARK ŠKOCJANSKE JAME NA MEJNEM OBMOČJU ALP Rosana Cerkvenik PARK ŠKOCJANSKE JAME V MREŽI ALPSKIH PARKOV Tomaž Zorman ŠKOCJANSKE JAME TURISTIČNE ŽE NEKOČ. KAJ PA DANES? Borut Peric SPREMLJANJE PRETAKANJA PODZEMNEGA TOKA REKE Črtomir Pečar PRENOVLJEN INFORMACIJSKI CENTER V MATAVUNU Darja Kranjc DOMAČINI IN ZAVAROVANO OBMOČJE Samo Sturm - Aleš Sedmak PRESEK VELIKE DOLINE NA PANORAMSKI ILUSTRACIJI Akad.prof.dr. Andrej Kranjc KRAS IN RAZISKOVANJE NJEGOVEGA PODZEMUA Sodelavci JZ Park Škocjanske jame, Slovenija VOŠČILO 4 5 8 12 14 18 20 24 28 30 34 36 38 40 44 49 Spoštovani bralci, sodelavci revije Kras in njeni prijatelji! ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA fm) KRAS DESTINATION MANAGEMENT POSTOJNA lQ ISTRABENZ Telekom V) Slovenije >\ S to izdajo Krasa prihajamo v štirinajsto leto, ko smo zasnovali revijo o Krasu - že takrat brez meje. Želeli smo in v veliki meri že dosegli, da bi bralci iz vse Slovenije in od drugod čim bolje spoznali pokrajino Kras, njene naravne danosti in značilnosti ter izjemno kamnito arhitekturo. In tudi ljudi tega prostora in njihov prispevek v zakladnico kulturne dediščine Krasa.. V tej izdaji revije izkazujemo zasluženo pozornost slovenskemu izjemnemu naravnemu in kulturnemu fenomenu - Škocjanskim jamam, dvajsetletnici njihovega vpisa na seznam svetovne dediščine Mednarodne organizacije OZN za izobraževanje, znanost in kulturo -UNESCO ter desetletnici sprejetja zakona R Slovenije o Regijskem parku Škocjanske jame in desetletnici ustanovitve javnega zavoda Park Škocjanske jame. Zato smo odstopili v Krasu prostor sodelavcem maloštevilnega, a strokovno dobro usposobljenega in ustvarjalnega kolektiva tega zavoda, ki ga zavzeto in uspešno vodi direktor Albin Debevec, da iz prve roke, brez posrednikov, spoznate, kaj je Park Škocjanske jame danes in kaj se še v njem dogaja. Vse, kar je tukaj napisano, je novo in aktualno, izhajajoče iz sedanjosti, z nujnimi pogledi v preteklost ter usmerjeno v čas, ki prihaja. Vse tisto, kar je bilo bistveno za Škocjanske jame in prostor okrog njih v minulih trinajstih letih, pa ste lahko prebrali in lahko še preberete v dosedanjih 77. izdajah Krasa. In še zlasti v 17.-18. številki iz leta 1996 in v slovensko-angleški 30. številki iz leta 1998. In ker smo že pred koncem leta, se zahvaljujemo vsem, ki s svojim odličnim sodelovanjem za revijo Kras zagotavljate njeno zanimivost, kakovost in uporabnost. Želimo vam veliko dobrega in ustvarjalnega v letu 2007. Z istim voščilom obljubljamo bralcem, da vas bomo še naprej seznanjali z ustvarjalnim pisanjem o zanimivih temah sedanjega časa in o ustvarjalnem delu ljudi s Krasa. In s prisrčnim voščilom za vse dobro v letu 2007 se zahvaljujemo tudi prijateljem revije Kras, ki nas spodbujajo v naših prizadevanjih za ohranjanje naravne in kulturne dediščine in da vztrajamo pri takih vsebinah. ŠKOCJANSKE JAME A SE OVE SVETOVN HH Albin Debevec Generalna konferenca Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo - UNESCO je na 17. zasedanju oktobra in novembra 1972 v Parizu ugotovila, da kulturni in naravni dediščini čedalje bolj grozi uničenje. Mnenja je bila, da so poškodbe ali uničenje vsakega primerka kulturne in naravne dediščine osiromašenje dediščine narodov vsega sveta. Glede na to, da so te izgube čedalje večje in da se Unesco čuti dolžnega za ohranitev dediščine bodočim rodovom, je njegova generalna konferenca 16. novembra 1972 sprejela "Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine", ki naj bi ustavila ali vsaj ublažila propadanje najdragocenejših dobrin na svetu. I % I a osnovi določil konvencije je vsaka država, ki jo je podpisala, dolžna poskrbeti za dvigovanje M W zavesti o pomenu naravne in kulturne dediščine in da se njuno varovanje vključi v splošno politiko oziroma v programe njenega načrtovanja. Poleg tega mora vse takšne dobrine ugotoviti, razmejiti in zavarovati z ustrezno zakonodajo. Ustrezno temu mora ustanoviti spomeniško in naravovarstveno službo ter na razne načine podpirati znanstvenoraziskovalno dejavnost, ustanavljati ljubiteljska društva, finančne sklade in spodbujati popularizacijo dediščine. Podpisnice konvencije morajo varovati vso svojo kulturno in naravno dediščino, ne samo dobrine, ki bi ustrezale kriterijem za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Če pa to ima, jo je dolžna še dodatno stalno varovati. Konvencijo je SFR Jugoslavija ratificirala leta 1974, Skupščina takratne Republike Slovenije pa je to konvencijo ratificirala skupaj z drugimi Unescovini konvencijami leta 1992. Na osnovi te konvencije je bil takrat ustanovljen medvladni komite za varstvo kulturne in naravne dediščine, ki ima 21 članov iz različnih držav. Njegova naloga je oblikovanje “Seznama svetovne dediščine” na osnovi predloženih seznamov, ki jih pošiljajo države, podpisnice konvencijo. Strokovni kriteriji za vpis v Unescovo svetovno dediščino Dobrine na seznamu Unescove svetovne dediščine morajo ustrezati vsaj enemu izmed desetih kriterijev za njihovo vrednotenje, poleg tega pa morajo ustrezati še drugim zahtevanim pogojem glede samega varstva in ohranitve. Kulturna dediščina, primerna za nominacijo na seznam, ima šest kriterijev, naravna dediščina pa ima štiri kriterije. Škocjanske jame z okolico so ob nominaciji za vpis v Unescovo svetovno dediščino izpolnjevale dva izmed štirih kriterijev za svetovno naravno dediščino, ki jih je ocenila WTrž ■ ' " : ff V posebna komisija IUCN - Mednarodne zveze za varstvo narave in njenih virov) in sicer: 1. Škocjanske jame so izjemen naravni fenomen, ki vsebuje veličastne naravne pojave in oblike. Predstavljajo enkraten primer odlično ohranjene kraške erozije in drugih ^»spelei pojavov. Podzemne dvorane, kanjoni reke so izjemnih velikostQ ' Sk/^ talnemu ministrstvu za oko-niie je skupaj z vlado in so enkratni na svetu. Območje je pomembno zaradi osnovnih raziskav o nastanku krasa, ki se nadaljujejo že od 1@. stoletja. Od tu izhajajo razni geološki izrazi ’kras’ in ‘dolina’. 2. Na območju Škocjanskih jam se nahajajo redjfdn spreianno proce pora strokovnji škcm kongresu ansfih jam za vpis Škocjanskim jamam žara izjemnih vrednot zagot aena je bila rtefjnarodnem sveta na 9/ Barcelom leta J986'kandidaturi so na kongresu sp^jeli s^tep. naj njihovega izjCTnnega pomena in njilfcvo ustrezno zavarovanj# ter ogrožene (rastlinske) vrste ter takšne, ki so v nevarnosti izumrtjem. Ekosistem, ki se je ohranil v dolinah in kaffcmjh, vsebuje številne redke ogrožene vrste. Prav tako živmT) jamskem sistemu mnoge redke živalske vrste.’" Kulturne vrednote tega območja je ocenil ICO Mednarodni svet za spomenike in znamenite kraje. Vpis Škocjanskih jam v Unescovo svetovno dediščino Pred dvajsetimi leti so bile Škocjanske jame zaradi posebnih in enkratnih naravnih, kulturnih in zgodovinskih vrednot ter zaradi izredne naravne lepote vpisane kot 390. spomenik na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Postopki za kandidaturo so bili zelo zahtevni in dolgi in so bili novost za takratnega upravljalna jam TOP Portorož in za njegovo temeljno organizacijo združenega dela Hoteli in gostinstvo Sežana ter strokovni izziv za majhno, a zelo delavno skupino republiškega Zavoda RS za varstvo na- s na Unescov seznam svetSvne l/hajajoriz določb Unesco faravne in kulturne dediščine je lovenije konec leta 1996 sprejel Z; jcocjansle jame, vlada R Slovenije vod Park škocjanske jame, ki tako aznuje deseto obletnico oj Tako je^^Bia SL izpolnila določila Unescove Škocjanske jame pa zaupal; Vž/janske^ame z njegovim vpli R Slovenije skupaj z Pr4j£fi°v za sam^^Reke, ediščine. konvencije ni zbof nPO Regieker . Jasni ■condffi Uresničevanj var^t^i publike pa je ustanovila Ja* * tos - skupaj Sfeakc stoja vemja do mednaA® skueJJOsti encije, javnemu zavod^Park ovanje in razvoj Parka skoc-ohmočjem. Že pred tem pa je katerimi ministrstoS\iz vedla več ika v ŠkofSjai^Kih jamah. e konvenc Sorazmerno maloštevilčen dvajsetčlanski kolektiv Javnega zavoda Park Škocjanske jame je z vso resnostjo in zavzetostjo sprejel strokovni in tehnični izziv, ki ga predstavlja uresničevanje Unescove konvencije o varovanju svetovne naravne in kulturne dediščine. Neumorno opravlja naloge, ki Unescova diploma, s katero so 28. Ekipa JZ park škocjanske jame, ki je v novembru 2006 novembra 1986 potrdili vpis Škocjanskih pripravila na Unescovem sedežu v Parizu razstavo o Škocjanskih jamah jam na seznam svetovne dediščine. ob 20. obletnici njihovega vpisa v svetovno dediščino. ORGANISATION UES NATIONS UNII VOUK IVČOUCATION. IA SCIENCE ET LA CULTURE CON VENTION CONCERNANT I A P ROTECTION DU P A T R 1 M O I N E MONDI AL CULTUREL ET NATUREL Lc Comite du patrimoine mondial a inserit sur /«i Liste du patrimoine mondial Uiuscription sur cctte Liste consacre la valcur uttivcrscllc exceptionnelle d'itn hicti culturrl ou naturcl afm qu'il soit proteze au hcnčjice de 1’humanite DAH H IN\< HIPI ION "v W k ■a h m Paradiž v Škocjanskih jamah. S to sliko so Škocjanske jame kandidirale v Parizu za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. so predpisane z zakoni, določene s sklepi sveta zavoda in njegovega strokovnega sveta, ter opravlja druga dela in naloge, ki so nujne za varovanje dediščine in za zagotavljanje varnosti obiskovalcev in delavcev parka. Posebna skrb je namenjena sonaravnemu razvoju parka in vključevanju njegovih prebivalcev v ta razvoj ter iskanju in zagotavljanju ustreznih možnosti za njihovo boljše življenje. Daje delo zaposlenih v parku čim bolj strokovno in v okviru slovenskih ter mednarodnih standardov, zavod stalno skrbi za njihovo izpopolnjevanje ter sodelovanje z domačimi in s tujimi strokovnjaki ter z Ministrstvom za okolje in prostor in z Ministrstvom za kulturo. Park Škocjanske jame je postal stalno in pomembno shajališče strokovnjakov različnih strok, študentov, dijakov in učencev ter ljubiteljev narave in kulture, pa tudi turistov z vsega sveta. Pri tem imata posebno vlogo svet zavoda in zavodov strokovni svet, ki skupaj s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor sooblikujejo in razvijajo naravi prijazne programe. Sodelovanje z znanstvenimi ustanovami Unesca, MAB-a in Ramsarja ter z različnimi univerzami, inštituti in muzeji doma ter na tujem, s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco, ki strokovno in finančno pomaga pri vsebinskem delu zavoda, ter s turističnimi društvi in s Turistično zvezo Slovenije, prav tako tudi s sosednjimi občinami in z drugimi parki ter šolami v okviru Mreže šol vse zaposlene v parku bogati in spodbuja ter jim daje novih moči za uresničevanje nalog in programov, ki jim jih narekujejo Unescova konvencija, Evropska unija in slovenska zakonodaja. Škocjanske jame so zaenkrat edini spomenik matičnega krasa in Slovenije, kije vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine, kar nas uvršča na častno in posebno mesto med maloštevilnimi na-ravnimi in kulturnimi spomeniki sveta. Sklepna misel V Javnem zavodu Park Škocjanske jame smo ponosni na vse to in delimo veselje z vsemi, ki praznujejo z nami pomembno obletnico; tudi z domačini parka, predvsem pa z dolgoletnimi članicami in člani Turističnega društva Škocjan, ki veliko prispevajo k boljši prepoznavnosti in razvoju parka. Tudi s svojim kulinaričnim znanjem kot ekološko zanimivostjo parka prenašajo svoje izkušnje na mlajše rodove in na vse nas. Na koncu slovesnosti ob dvajsetletnici vpisa Škocjanskih jam v Unescovo svetovno dediščino 17. novembra 2006 v Kosovelovem domu v Sežani smo slišali prebrano tudi sklepno misel sodelavcev našega naravoslovno-učnega centra, ki je napisana tudi v eni izmed treh zgibank, posvečenih Unescu, Mab-u in Ramsarju: “Človek in narava sta našla svoj skupni prostor s spoštovanjem skrivnostnih sil, ki so krepile pripadnost temu kraju. Danes z njihovim spoznavanjem ohranjamo spomin naših prednikov in izjemno stvaritev narave, da bo bivanje v skupnem prostoru tudi jutri vredno nam zaupanega spoštovanja in pomemben dar našim vnukom! ” Hvala vsem, ki so nas v Parku Škocjanske jame na kakršen koli način, tudi s prijazno besedo, spodbujali pri našem izjemno pomembnem delu in izzivu svetovnih razsežnosti! Hvala tudi vsem zaposlenim v parku, ki vztrajno in zavzeto opravljajo dela in naloge, saj poleg varovanja naravne in kulturne dediščine skrbijo tudi za večjo prepoznavnost parka, Krasa in Slovenije! Albin Debevec, univ.dipl.inž. - direktor JZ Park Škocjanske jame v PREDSTAVITEV PARKA ŠKOCJANSKE JAME V PARIZU Albin Debevec V pripravah na praznovanje 20. obletnice vpisa Škocjanskih jam z okolico na Unescov seznam svetovne dediščine smo se V Javnem zavodu park Škocjanske jame skupaj s člani njegovega sveta odločili pripraviti poleg proslave, namenjene domačinom in prijateljem parka na širšem območju klasičnega Krasa, še predstavitev parka v Parizu na Unescovem sedežu. Za predstavitev v Parizu smo izbrali pravi čas - 25. oktober 2006 - saj je v drugi polovici tega meseca potekalo na Unescovem sedežu v Parizu 19. zasedanje mednarodnega koordinacijskega odbora MAB (Men and Biopsphere - Človek in biosfera), ki je pred dvema letoma (2004) ugodil kandidaturi Parka Škocjanske jame in ga sprejel medse. V veliki tri oglati Unescovi stavbi, v kateri imajo sedež predstavniki več kot 180 držav z vseh celin sveta in v katere različnih dvoranah potekajo pomembne konference, seminarji, predavanja in sestanki, pomembni za ves svet, nam je vodstvo uprave omogočilo postavitev razstave o Parku Škocjanske jame. Razstava je zajemala osem velikih slik različnih tematik z območja parka (jame, podzemni kanjoni, slapovi, reka, arhitektura, flora in favna) ter predstavitev zavarovanih območij narave v Sloveniji. Predstavitev Parka Škocjanske jame S pomočjo veleposlanika R Slovenije v Parizu dr. Janeza Šumrade, pooblaščene ministrice gospe Milene Šmit ter osebja veleposlaništva smo pripravili razstavo in njeno otvoritev z degustacijo kraških vin in pršuta tako, da smo dostojno predstavili park in Slovenijo. Razstava in slovesnost sta bili v izjemnem vzdušju ob številčni udeležbi predstavnikov ustanov in delegacij, ki so svoje vtise o dogodku vpisali v spominsko knjigo. Poseben pomen je imela razstava z nastopom ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, ki je v pozdravnem nagovoru zelo nazorno predstavil park in Slovenijo ter poudaril, da je to pomemben dogodek za Slovenijo in za ljudi, ki živijo in delajo v parku. V nadaljevanju je poudaril: “Zavarovano območje Parka Škocjanske jame je zgled dobrega sodelovanja na lokalni, državni in mednarodni ravni. To območje ima namreč kar tri mednarodne oznake. Uvrščeno je na Unescov seznam svetovne dediščine, kar je razlog, da smo se danes zbrali v lepem ambientu te svetovne mednarodne organizacije. Predstavlja mokrišče svetovnega pomena glede na Ramsarsko konvencijo o mokriščih, uvrščeno Razstavo o Parku Škocjanske jame je v Parizu odprl slovenski minister za okolje in prostor Janez Podobnik. leta 1999. In je tudi kraško biosferno območje, ki je leta 2004 postalo del svetovne mreže MAB - Človek in biosfera. Te tri oznake pomembno vplivajo na opredelitev ciljev o ohranjanju in razvoju tega območja, o sodelovanju v mednarodnih projektih in med kraji v regiji, pa tudi na pridobivanje in potrjevanje svetovnega priznanja tako Škocjanskih jam kakor tudi celotnega območja slovenskega klasičnega Krasa. Pomembno je, da se njegovo prebivalstvo vse bolj zaveda svoje naravne dediščine in obveznosti ter prednosti, ki so jim bile zaupane s skrbjo za ta prostor in za trajnostno uporabo njegovih naravnih virov. Mednarodne obveznosti se uresničujejo z zakonodajo Evropske unije in z nacionalno zakonodajo, še zlasti z Zakonom o ohranjaju narave, s posebnim Zakonom o Regijskem parku Škocjanske jame in z ostalo okoljsko zakonodajo. Tako imajo cilji ohranjanja in trajnostnega razvoja tudi dobro pravno podlago. Zakon o Škocjanskih jamah opredeljuje varovalni pas, ki zajema povodje regijskega parka, in vzpostavitev upravnega organa v parku. Obe določbi sta ■ ■ n ■J ■ j ■ m lij ■ 1 f \ j j n Park Škocjanske jame bistvenega pomena za ustrezno in učinkovito upravljanje tega območja. Skladno s tem je vlada R Slovenije julija letos odobrila petletni načrt njegovega upravljanja, ki je sedaj v slovenskem parlamentu in čaka na njegovo potrditev. Pravna podlaga in listine o upravljanju so osnovane, uspešno doseganje ciljev pa je odvisno od predanosti, ustvarjalnega dela in dobrega sodelovanja vseh za to odgovornih. Med vsemi nalogami bi rad posebej poudaril dobro sodelovanje upravnega organa Parka Škocjanske jame z lokalnim prebivalstvom. Odlično je njihovo delo z mladimi, še zlasti s šolarji na celotnem povodju Reke in ob njej navzdol. Leta 2002 je upravljavec parka ustanovil mrežo šol Parka Škocjanske jame, ki povezuje pet šol v Sloveniji in dve šoli v Italiji. Te si prizadevajo izobraževati in povezovati šolarje ter ozaveščati javnost o naravnih in kulturnih vrednotah na zavarovanem območju na krasu, o vodah in o biotski raznolikosti tega prostora. Čeprav te šole niso vključene v Unescovo mrežo ASP, njihovo delovanje in njihovi dosežki prispevajo k doseganju istih ciljev. Unescovi uslužbenci so si z zanimanjem ogledalki razstavo in predstavitev kraške kulinarike. Od leta 1999 je območje Škocjanskih jam tudi Ramsarsko območje. V svetovnem merilu je malo območij, ki bi imela tri mednarodne oznake. Ramsarska območja namreč lahko znatno prispevajo k uresničevanju mednarodnih konvencij o biotski raznolikosti. Programi in dejavnosti se dopolnjujejo in si na eni strani prizadevajo za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, na drugi strani pa omogočajo izmenjavanje lokalnih in mednarodnih izkušenj ter poudarjajo pomen krasa, še zlasti njegovo geomorfologijo, hidrologijo, biotsko raznolikost in njegov trajnostni razvoj. Za primer naj navedem le projekt CEPA (komunikacije, izobraževanje in osveščanje javnosti), ki se je končal letos poleti in ki ga je financiral Sklad Ramsarske konvencije za manjše subvencije. Projekt, ki ga je vodil Javni zavod Park Škocjanske jame, je bil usmerjen v povečevanje ozaveščenosti, širitve izkušenj in širitve znanja med šolami na območju Parka Škocjanske jame in Notranjskega parka. Notranjski park namreč od januarja leta 2006 tudi sodi med Ramsarska območja in je ena izmed dveh predlaganih lokacij za vključitev v MAB. V Sloveniji poteka proces oblikovanja novih zavarovanih območij in v tem okviru bo treba še naprej razmišljati o programu MAB. Prav tako se dobro razvija sodelovanje z Unescovim Centrom za svetovno dediščino, našim Ministrstvom za okolje in prostor ter Parkom Škocjanske jame, tako da se za pomlad 2007 načrtuje v Sloveniji delavnico, ki bo zvečine v Parku Škocjasnske jame. Javni zavod Park Škocjanske jame je v manj kot desetih letih svojega delovanja dosegel izjemne rezul- tate. Ima dobro vodstvo in predane sodelavce, dobro sodeluje v regiji, udeležuje se seminarjev doma in v tujini ter jih tudi sam organizira, da sta omogočeni izmenjava izkušenj in pridobivanje znanja med posameznimi lokacijami s svetovno dediščino in z zavarovanimi območji v regiji. Zavod je trdo delal, da je pripravil to razstavo in v posebno čast mi je, da jo danes odpiram. Vse, kar si lahko tu ogledate, predstavlja le majhen del vsega, kar je pripomoglo pred dvajsetimi leti k uvrstitvi Škocjanskih jam na Unescov seznam svetovne dediščine. Območje je v dobrih rokah in vsi smo ponosni, da prispevamo k dediščini človeštva! ” V sklepnem delu nagovora se je minister Janez Podobnik zahvalil Unescu in njegovemu generalnemu direktorju g. Matsuuri, ki je gostil našo razstavo, in njegovemu zastopniku gospodu Robertu Missottenu, Centru za svetovno dediščino in gospodu Bandarinu za vso njihovo podporo v preteklih letih in za dobro sodelovanje tudi v prihodnem obdobju. Posebej se je zahvalil vsemu osebju veleposlaništva R Slovenije v Parizu in veleposlaniku dr. Šumradi za pomoč pri organizaciji razstave ter direktorju Javnega zavoda Park Škocjanske jame ter njegovim sodelavcem za vztrajno in dobro delo. Vsem je čestital za dosežene rezultate, ki so bili predstavljani na razstavi. V sorazmeroma tih mednarodni uradniški utrip v Unescovi zgradbi, v kateri se srečujejo ljudje različnih ras in narodnosti, smo z razstavo in s sprejemom prinesli vesel in e H/ORVO ^oNI° M0ai iru tako imenovane Ramsarske konvecije. Delo kolektiva je doma in v tujini izjemno priznano. Še posebej zato, ker je dvajset zaposlenih uspelo z resnim, poglobljenim in temeljitim delom promovirati raziskovalni pristop na področju izobraževanja in varovanja naravne in kulturne dediščine. Tako je postal model upravljanja in delovanja JZ Park Škocjanske jame, lahko bi celo rekli naravovarstvenega managementa, vzorčen in se uspešno prenaša na marsikateri park v Sloveniji in na tujem. Gre za več kot le turizem v najožjem, najbolj elementarnem pomenu besede; gre za široko razvejan intelektualen pristop do ravnanja z naravo in z njenim upravljanjem. Park Škocjanske jame se danes redno vključuje v številne raziskovalne, študijske in najrazličnejše druge promocijske programe, ki v marsikaterem pogledu presegajo jame v ozkem pomenu te besede. Gre za vedno bolj široko razvejano aktivnost v tej izjemni kraški pokrajini. Pokazalo se je, da ni dovolj imeti prekrasne jame, objekte pa tudi ambicije za turistični razvoj, ampak da je treba z jamami in s prostorom parka delati, in to besedo »Delati«, zapisano z veliko začetnico. V preteklih dveh desetletijih se je nabralo kar nekaj izkušenj, ki jih velja smiselno prenesti na širši kraški prostor in ustvarjalno deliti tudi z drugimi parki. Pa ne samo v Sloveniji, marveč po vsem svetu! Doc. dr. Milan Orožen Adamič - član Izvršnega odbora UNESCO (Pariz), predsednik Slovenske nacionalne komisije za UNESCO 'n predsednik sveta JZ Park Škocjanske jame. Podzemeljski svet Škocjanskih jam . krasi tudi tgle izjemno velik kapnik v Veliki dvorani Tihe jame. Fotografija: B. Kladnik. 0:.'y • . POMEMBNOST PARKA Tomaž Zorman Da se ohranijo in raziskujejo izjemne geomorfološke, geološke in hidrološke znamenitosti Škocjanskih jam in njihovega vplivnega območja, tamkajšnje redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste, paleontološka in arheološka najdišča, etnološke in arhitekturne značilnosti in kulturna krajina ter zagotovijo možnosti za ustrezen razvoj, je Državni zbor Republike Slovenije leta 1 996 sprejel Zakon o regijskem parku Škocjanske jame. Na njegovi osnovi pa je bil ustanovljen park in postavljen njegov upravljalec - Javni zavod Park Škocjanske jame. ■.i. kocjanske jame so bile zaradi svojega izjemnega pomena za svetovno kulturno in naravno dediščino leta 1986 vpisane na Unescov seznam svetovne na-j| ravne in kulturne dediščine. Leta 1999 so bile uvrščene na Seznam svetovno pomembnih mokrišč RAMSAR kot prva podzemna Ramsarska lokaliteta. Leta 2003 pa je bil park z vplivnim in tranzicijskim območjem vpisan tudi na Seznam MAB - Človek in biosfera kot tipično kraško območje. Vse tri konvencije spadajo pod Unescovo okrilje. Park sodi s svojo površino in delom vplivnega območja še v evropsko omrežje Natura 2000 kot pomembno območje s suhimi kraškimi travniki in habitati določenih rastlinskih in živalskih vrst v skalnih stenah in tudi za jamske živali, izmed katerih je večina endemitov. Lega parka Regijski park Škocjanske jame se razprostira na jugozahodnem delu Slovenije in sicer na matičnem (klasičnem) krasu. Na Krasu, kjer ime pišemo z veliko začetnico in kjer so raziskovalci prvič začeli raziskovati in odkrivati kraške oblike in pojave. Park je na območju občine Divača. Njegova površina je 413 hektarov in obsega območje jam, površino nad jamami, sistem udornic in sotesko Reke. Na območju parka so vasi Škocjan, Betanja in Matavun. V njih živi 67 prebivalcev. V dejavnost parka se vključuje tudi vplivno območje parka, ki zajema površino 45.000 hektarov na območju petih občin. Na tem območju so prepovedani posegi v okolje, ki bi lahko posredno ali neposredno poslabšali obstoječe okolje v parku. Vplivno območje predstavlja celotno porečje Reke. Naravne vrednote v parku Na reliefno zelo razgibanem terenu so pogoji za uspe-vanje številnih rastlinskih vrst. Med rastlinami, ki veljajo za redke in je njihovo rastišče v Škocjanskih jamah posebnost, naj omenimo sredozemske Venerine laske (Adiantum capillus-veneris), domačo Justinovo zvončico (Campanula justiniana) in edini slovenski bršljanov pojalnik (Orobanche hederae). Seveda med njimi lahko najdemo tudi nekatere ledenodobne ostanke, kot so jeglič (Primula auricula), razni kamnokreči in drugi. Prelepi so tudi kraški suhi travniki; še posebno spomladi, ko zacvetijo. Na njih je več različnih rastlinskih in živalskih vrst, kot jih premore celotna Anglija. Od cvetočih petoprst-nikov in kosmatinčkov do narcis, potonik, lilij, kukavic in jesenčkov, šetraja in drugih dišavnic. Kras je bil do pred 150 leti popolnoma ogolel. V drugi polovici 19. stoletja so ga pogozdili s črnim borom, ki pa ga danes uspešno izpodrivajo samonikla drevesa, kot so, na primer, črni gaber, mali jesen in različni hrasti. Kraška gmajna, previsne stene in skalne razpoke predstavljajo zatočišča za mnoge živali. Med ptiči naj opozorimo na skalnega plezalčka, planinskega hudournika, skalnega goloba in različne sove. Na podstrešjih starih kraških hiš, zlasti pa v jamah, domujejo netopirji. V Škocjanskih jamah jih stalno ali občasno najde zatočišče kar 12 vrst, kar je več kot polovica v Sloveniji živečih vrst netopirjev, med njimi veliki podkovnjak, dolgo-krili netopir in dolgonogi netopir. Temno in skrito podzemlje je Odpiranje prvih turističnih poti v Škocjanskih jamah v 20. stoletju. V ospredju dr. Robert Oedl. 0 škocjanske jame bogato z izredno dobro prilagojenimi živalmi. Tod živijo tudi človeška ribica ter številni nevretenčarji. Biotska raznovrstnost je v parku dragocena vrednota. Predstavlja enkraten dokaz o zemeljski zgodovini ter omogoča ohranjanje podatkov v genskem zapisu vseh redkih in ogroženih vrst živali in rastlin. Turistični ogledi jam so vodeni in potekajo po urejenih poteh. To zagotavlja varovanje jame in jamskih živali v nedostopnih delih. Spoštovanje določil Unescove Konvencije o varstvu naravne in kulturne dediščine narekuje spremljanje razmer v jamah ter obenem zagotovitev možnosti njihovega ogleda in dostopa do naravnih znamenitosti za širšo javnost. Vhodi v Škocjanske jame, vrsta udomic in v apnenec vrezana soteska Reke so burili duhove raziskovalcev nekoč ravno tako, kot burijo duhove današnjih obiskovalcev. Škocjanske jame imajo izjemno razvejan sistem jamskih rovov, ki so dolgi 5,8 km in so naj večji in najbolj znani naravni pojav matičnega krasa. Z menjavanjem ponorov v geološki preteklosti so na tem stiku pod podzemnimi votlinami nastale številne udome doline. Velika dolina in Mala dolina očarata vsakega obiskovalca s svojo globino 164 metrov. Jame so začetek podzemeljskega sistema jam z ogromnimi podzemnimi soteskami. Višina soteske večkrat preseže višino 100 m. Škocjanske jame pa imajo verjetno največjo jamsko dvorano v Evropi - Martelovo dvorano. Reka teče po površju kakšnih 50 km, nato pa pod zemljo skoraj 40 km daleč do izvirov Timave pri Štivanu. Po 900 m toka se Timava kot najkrajša reka v Italiji izliva v Tržaški zaliv. Odnos človek - narava Sonaravno bivanje človeka z naravo ima v parku dolgo tradicijo. S pripravo zemlje za obdelavo so kmetje parcele očistili kamenja in iz njega naredili suhe zidove. Zidovi še vedno označujejo meje parcel in marsikje branijo njive pred sunki burje. Te svojevrstne gradbene mojstrovine, ki brez betona kljubujejo že več stoletij, so postale prav samosvoj habitat, ki omogoča uspe vanj e mahovom, lišajem in nudi dom plazilcem ter insektom. Podobna človekova gradnja so kali, ki jih je človek naredil za zbiranja napajalne vode živini in pozi- Na učni potipo Parku Škocjanske jame. Historična prenova turistične poti v Hankejevem kanalu s pomočjo Bavarcev. mi za lomljenje ledu ter njegovo shranjevanje v ledenicah ter prodajo poleti zlasti v Ttrst. Poleg kulturnega pomena imajo danes kali posebno mesto kot edinstven habitat za dvoživke in kačje pastirje. Ker je kraško naravno okolje zelo občutljivo, se turistične dejavnosti s spremljajočimi panogami uvajajo skrajno previdno. Odgovorno ravnanje in sonaravno bivanje ter rabo prostora v Parku Škocjanske jame predstavljamo tako domačinom kot obiskovalcem z delavnicami in izobraževalnimi akcijami. Raziskovanje jam je vedno potekalo s pomočjo domačinov. Njihovi izjemni napori, pogum in trdoživost so jim prinesli sloves s prvimi raziskavami podzemlja. V jamah so vklesali v živo steno kilometre poti tudi 100 metrov visoko nad deročo Reko. Edina razsvetljava, s katero so si svetili, so bile sveče ali oljenke. Po teh poteh so potem “raziskovalci” uradno raziskali jamske prostore in poželi vso slavo tako rekoč na ramenih domačinov. Te poti danes spadajo v tehniško dediščino Škocjanskih jam in jih ohranjamo s spoštovanjem in ponosom. Kulturna dediščina Na zavarovanem območju parka so tri manjša naselja s tipično kraško arhitekturo: Škocjan, Betanja in Matavun. V njih je več stavbnih spomenikov. Zanimivo je predvsem vse naselje Škocjan, ki predstavlja urbanistični spomenik ob cerkvi sv. Kanciana. Po tej značilni prastari naselbini s cerkvijo, kjer izstopa izdvojen zvonik, in ki je včasih veljala za dobro utrjeno gradišče, so jame dobile tudi svoje ime. Na tem območju je kar 37 kulturnih spomenikov, ki so zaradi svoje posebne vrednosti vključeni v režim varovanja kulturne dediščine. Vodnjak -vir preživetja, portali, skedenj za mlatenje in shranjevanje žita, mlini ob vodi, ledenice za shranjevanje ledu in pokopališče s starimi nagrobniki tvorijo krog kulture življenja in trpljenja pogumnih mož. Na skali nad Reko se po Valvazorjevih slikah še vzdiguje nad sotesko grad Školj, ki je danes napol podrt še vedno simbol mogočnosti. Na območju parka je več arheoloških območij in lokacij (naselbine, grobišča in jamska najdišča), ki izvirajo iz različnih arheoloških obdobij od kamene in bronaste do železne dobe. Nadzornik-informator Program naravovarstvene nadzorne službe v JZ Park Škocjanske jame temelji na stalnem izobraževanju naravovarstvenih nadzornikov in na pridobivanju novih. Prihajajo predvsem iz vrst lovcev, jamarjev, ribičev, gozdarjev, ljubiteljev narave, gobarjev, domačinov in drugih. Izobrazili smo že 70 prostovoljnih naravovarstvenih nadzornikov, ki so oko, uho in glas parka na terenu ter delujejo v parku in na njegovem vplivnem območju. Med njimi so najpomembnejši domačini, ki s svojim zgledom dokazujejo, da sta življenje in varstvo skupaj mogoča in dopolnjujoča . Nadzorna služba je na terenu stalno prisotna, zato je izobraževanje obiskovalcev in drugih, obveščanje in preprečevanje kršitev zakona ali celo katastrof ena izmed pomembnejših nalog službe. V ta proces vključujemo tudi najmlajše iz Otroci v izobraževalni delavnici pri spoznavanju življenja čebel. vsega porečja Reke na slovenski in italijanski strani državne meje. Tako se v parku združujejo vladni in predvsem tudi nevladni interesi varstva narave in okolja, ki vodijo v smer preprečevanja nesreč, sanacije črnih odlagališč odpadkov in izboljševanje kakovosti Reke, kije danes že v II. kakovostnem razredu in v njej že plavajo postrvi. Podzemni ekosistemi se zelo razlikujejo od površinskih ekosistemov, saj v njih ni velikih nihanj. Hkrati se odlikujejo po izredni raznovrstnosti favne. Zaradi njihove izjemne občutljivost lahko že majhno onesnaženje povzroči njegovo izginotje. Vrste v podzemnih ekosistemih so ogrožene zaradi uničenja življenjskih prostorov, zaradi njihovega nabiranja, zaradi vandalizma, kemijskega onesnaženja ter celo prevelike osvetljenosti. Zato je ena izmed pomembnih nalog v parku spremljanje razmer v jamskem sistemu in seznanjanje obiskovalcev o dragoceni raznovrstnosti okrasja in življenja v jamah. Pomen ohranjanje dediščine Zavest o pomenu naravnih vrednot kot izjemnega dela zapuščine iz preteklosti je mogoče osvojiti z izobraževanjem in s predstavljanjem izjemnosti parka. Pri obeh ima Javni zavod Park Škocjanske jame zelo odgovorno vlogo. Zlasti pri slednji se vselej opiramo na zgodovinska dejstva, na bogastvo Prenovljeni Cerkvenikov most v Hankejev kanalu. kulture kraja in na enkratno naravo Krasa. Park je obnovil tri zavarovane kulturne spomenike in v teh objektih javnosti predstavil tri muzejske zbirke: etnolološko v J’Kopinovem skednju, geološko, arheološko in biološko v prostorih novega naravoslovnega centra parka ter zbirko o odkrivanju Škocjanskih jam v Jurjevem skednju v Škocjanu. Država pomaga domačinom iz parka z dodatnimi za 20 odstotkov višjimi subvencijami pri ohranjanju kulturne krajine za košnjo ter tradicionalno ekstenzivno kmetijsko pridelavo, kar hkrati krepi in ohranja tudi biotsko pestrost prostora. Uprava parka vzpodbuja in strokovno svetuje ter sofinancira lastnikom prenovo svojih domačij v turistične sobe in apartmaje. Ocenjujemo, da bo v letu 2007 v parku na razpolago 20 turističnih ležišč z ustrezno gostinsko ponudbo. Zanemarljivi nista tudi boljša kakovost življenja ljudi kot tudi ugodna raven ohranjenosti naravne dediščine. S stalno prisotnostjo (predvsem prostovoljnih naravovarstvenikov tudi v vplivnem območju) smo dosegli tudi vrsto izboljšav za boljšo kakovost Reke, ki ponika v Škocjanskih jamah. Tako smo poleg večje ozaveščenosti prebivalstva prispevali k uvajanju čistilnih naprav, tehnoloških izboljšav za odstranjevanje odpadnih voda ter dvigovanju zavesti o pomenu ohranjanja narave in kulture. V parku velja prepoved vožnje s cisternami, prepoved kampiranja in vrsta drugih priporočil, med njimi tudi prepoved nizkih preletov parka s helikopterji ter letali, ki lahko predvsem v gnezditvenem obdobju neizmerno škodijo pticam. Posebno pozornost namenjamo v parku vzgoji in izobraževanju mladih, kar ima gotovo daljnosežne cilje, kot so ozaveščanje o naravi in problemih usklajevanja gospodarstva in politike, vzgoji strpnosti in spoštovanja ter odgovornega ravnanje do okolja. Med pomembnimi dejavnosti v parku je tudi izobraževanje strokovnih delavcev v parku, vodnikov po jami, obiskovalcev, mladih in odraslih ljudi. V ta namen prirejamo posebne delavnice v naravi in učne ure, ki potekajo po naravoslovni in kulturni učni poti. Dediščina kot globalna vrednota Delovanje na svetovni ravni je izvedljivo le s takimi ukrepi, ki spodbujajo tovrstno odprtost svetu in ki so organizirane na tak način, da prenesejo breme svetovne javnosti, ki obsega večjo kritično maso znanja in večjo izpostavljenost kritikam lastnega dela. Delovanje parka je usklajeno z ustavo R Slovenije, z njenimi zakoni in s konvencijami Ramsar, MAB in o svetovni dediščini, nad katerimi bdi Unesco. Spoštovanje le teh je ena izmed poglavitnih nalog varovanja in ohranjanja dediščine. Delovanje na teh področjih omogoča primerljivost parka s parki ali zavarovanimi območji po vsem svetu. Prav odgovornost pri predstavljanju matičnega krasa in Slovenije po svetu je velika spodbuda za kakovostno, strokovno in načrtovano delo. Program varstva in razvoja parka je obsežen dokument, ki ga je uprava parka pripravila v skladu s strokovnimi smernicami in z obstoječo zakonodajo. Uprava JZ Park Škocjanske jame pripravlja program širitve parka proti jugu v smeri kontaktnega krasa. Tod je splet naravnih vrednot, ki je vrstno zelo pestro in hkrati ohranjeno območje. Hkrati pa so domačini iz tega območja zelo zainteresirani za vključitev v park, saj so jih dosedanje delo in vzpodbude parka prepričale, da se v parku lahko dobro in kvalitetno živi. Predvideno območje naj bi zajelo 200 hektarjev, kar je polovica sedanje velikosti parka. Menimo, da je človek v svoji povezanosti z naravo glavni nosilec razvoja krajev, ki jih hkrati tudi skrbno varuje pred vplivi, ki bi ravnovesje naravnih danosti in njegovega dela lahko porušili. Zato je ključnega pomena spremljanje razmer v naravi, nenehno učenje in izobraževanje delavcev parka, domačinov in obiskovalcev parka - to je ljudi, ki bodo s svojim vedenjem postali del globalnega znanja in ponosno varovali našo naravno in kulturno dediščino ter jo s ponosom tudi tržili, saj je tovrstni »eko« turizem zadnja moda v svetu in dodana vrednost drugim produktom. Obiskovalcem parka želimo, da bi pri nas čim bolj polno doživljali čar Krasa in pri tem pomagali varovati naravne in kulturne vrednote! Tomaž Zorman, univ.dipl.inž. gozdarstva - vodja Naravovarstvene nadzorne službe, JZ Park Škocjanske jame Partnerji ALPENCOM PARK ŠKOCJANSKE JAME NA Albin Debevec V srednjem delu Evrope so Alpe največji in najpomembnejši masiv, ki se razteza na več kot 200.000 kvadratnih kilometrih površine z dolžino 1.200 km in z največjo širino 300 km. Sedanji videz Alp so izoblikovali različni erozijski procesi, posebno pa delovanje vode in ledenikov, zemeljskih plazov in skalnih podorov, ki so v zadnjih več deset milijonih let močno spreminjali celoten alpski sistem. Naj večji del površine Alp je na nadmorski višini med 1000 in 2000 metrov in nudi zaradi velikih podnebnih razlik pester rastlinski in živalski svet, ki sega od toplih območij s tipičnim rastlinstvom prek mešanih gorskih gozdov vse do visokogorskih travnikov in območij v snežnem in ledeniškem pasu. Posebne življenjske pogoje tvorijo tudi različna visokogorska jezera, močvirja in barja. Ves ta prostor predstavlja pomemben življenjski prostor, saj tod po podatkih evropskih naravovarstvenih organizacij domuje kakšnih 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst. Poleg geološke, hidrološke, geografske in naravne raznovrstnosti sta za Alpe značilni tudi njihova kultura in svojstvena ter pestra zgodovina, ki so ju zaznamovale številne dežele in ljudstva. Območje Alp je bilo od rimskih časov vpeto med najpomembnejša evropska gospodarska in kulturna središča, zato zavzemajo v Evropi posebno mesto. Prve tovorne poti in stare ceste pričajo, da so v Alpah že pred dvema tisočletjema razvijali gospodarske in kulturne stike, kar se je odražalo tudi v različnih jezikih in običajih ter v različnih oblikah gospodarjenja, kmetovanja, stavbarstva in poselitve. Največ površine alpskega območja imata Avstrija in Italija (po 28%), Francija jih ima 21%, Švica 13%, Nemčija 6%, Slovenija 4%, Lihtenstein 0,08% in Monako 0,001%. Na tem prostoru živi in dela v 5.971 občinah več kot 13 milijonov ljudi (vir SOIA, 1999*). Alpe spadajo z več kot 500 milijoni turističnih nočitev letno med svetovno pomembna turistična območja, saj jih obišče letno več kot 120 milijonov gostov. Ti koristijo različno razvejano infrastrukturo in turistične objekte, ki predstavljajo enega izmed največjih problemov Alp. Prav zaradi tega in tudi zaradi drugih potreb - Alpe so namreč največji vodni rezervoar v tem delu Evrope - je Evropski parlament leta 1988 pozval Evropsko komisijo, naj predloži osnutek konvencije o varstvu enega izmed najpomembnejših ekosistemov v Evropi. Že naslednje leto so se na 1. alpski konferenci v Berchtesgadnu v Nemčiji zbrali okoljski ministri alpskih držav in sprejeli načelno resolucijo. Sedmega novembra 1991 leta je šest alpski držav (Avstrija, Liechtenstein, Francija, Italija, Nemčija in Švica) ter Evropska unija podpisalo mednarodno obvezujočo Okvirno konvencijo o varstvu Alp. V vmesnem času sta postali njeni pogodbenici tudi Slovenija in Monako. Po ratifikaciji konvencije v Avstriji, Liechtensteinu in Nemčiji je Alpska konvencija pričela veljati leta 1995, do leta 1999 pa so konvencijo podpisale še Slovenija in ostale alpske države. Alpska konvencija Alpska konvencija je obvezujoča mednarodna pogodba in vsebuje splošne obveznosti pogodbenic o pripravi rešitev za ureditev problemov pri ohranjanju in varstvu Alp. To se rešuje z različnimi protokoli, ki vsak zase predstavlja mednarodno pogodbo. Alpska konvencija nima posebnega organa. Njeno delovanje sloni na Alpski konferenci, ki jo sestavljajo resorni ministri držav podpisnic. To je organ, v katerem se pogodbenice sestajajo, da bi naprej razvijale dejavnosti in dokumente, predvidene z Alpsko konvencijo. Alpska konferenca se sestaja vsako drugo leto in vabi v sodelovanje razne mednarodne in nevladne organizacije. Kot izvršilni organ Alpske konference je bil ustanovljen Stalni odbor s strokovno tehničnim organom - Stalni sekretariatom... Kljub navidezno zapletenemu sistemu je Alpska konvencija z vsemi organi v organizacijsko-pravnem pogledu napreden in funkcionalen model ter je za zgled drugim območjem v Evropi in svetu. Za park Škocjanske jame je posebno pomemben Protokol o varstvu okolja in urejanju krajine. Alpe predstavljajo največje območje biotske raznovrstnosti v Evropi, ki je neločljivo povezana s kakovostjo življenja prebivalcev in obiskovalcev. Območje Alp Večji del obširnega območja Alp zajemajo parki in naravna zavarovana območja, ki kot vitalni deli neposredno skrbijo za varstvo narave in sooblikujejo z drugimi dejavniki življenje in razvoj. Priloženi zemljevid Alp na naslednjih dveh straneh (str. 26 in 27!) prikazuje vso pestrost in bogastvo Alp z desetimi izbranimi parki kot nosilci programa ALPENCOM, v katerem je tudi Park Škocjanske jame. Program za ohranjanje biotske raznovrstnosti je za Alpsko konvencijo dogovor med alpskimi državami in Evropsko unijo, ki vse države podpisnice zavezuje, da v čezmejnih gorskih regijah zagotavljajo politiko trajnostnega razvoja. Svetovni nevladni sklad za varstvo narave (WWF) v sodelovanju z organizacijami ALPARC (Mreža zavarovanih EJNEM OBMOČJU območij v Alpah), CIPRA (Mednarodna komisija za varstvo Alp) in ISCAR (Mednarodna znanstvena komisija za raziskovanje Alp) predstavljajo najpomembnejše organizacije za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Z vsemi posredno sodeluje tudi Javni zavod park Škocjanske jame, z ALPARC-om pa sodeluje neposredno že od leta 1999, ko smo bili na našo prošnjo sprejeti kot mejno območje med enakopravne člane Mreže zavarovanih območij v Alpah. Mreža zavarovanih območij v Alpah Mrežo zavarovanih območij v Alpah (ALPARC) vodi strokovna skupina, ki ima sedež v Chamberyju v francoskem delu Alp. Organizirana je kot direktorat, ki ga vodi dinamičen direktor dr. Guido Plassmann. Predsednik mreže dr. Michael Vogel, ki predstavlja združene parke, ima dva podpredsednika, ki sta prav tako iz večjih parkov v različnih državah. Predsednik dr. Vogel je direktor enega izmed naj večjih parkov v Evropi NP Berchtesgaden, podpredsednika pa sta direktor NP Gran Paradiso Michaele Ottih o in dosedanji direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak, ki ima veliko zaslug za vključevanje mejnih območij v mrežo Alp; tudi Parka Škocjanske jame. Mreža zavarovanih območij v Alpah je mednarodna vladna organizacija, katere cilja sta spodbujanje sodelovanja med zavarovanimi območji alpskih držav in prizadevanje za uresničevanje Alpske konvencije. Cilj Alpske mreže je tudi informiranje širše javnosti in dejavnikov, ki delujejo na področju ohranjanja in varstva narave ter trajnostnega razvoja. V okviru Alpske mreže, ki je praznovala v letu 2005 deseto obletnico obstoja, je bilo organiziranih veliko število delavnic o varovanju narave, flore, favne, vode, arhitekture in kulturne dediščine. Izdanih je bilo 19 biltenov in poročil, 13 tematskih publikacij in 6 zbornikov konferenc ter 6 različnih publikacij in zemljevidov v štirih jezikih Alp - v francoskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Skoraj v vseh delavnicah so sodelovali predstavniki JZ Parka Škocjanske jame in si pridobivali izkušnje ter hkrati promovirali Kras in Park Škocjanske jame. V Alpski mreži, ki vključuje več kot 350 parkov in zavarovanih območij, je Park Škocjanske jame poleg Triglavskega narodnega parka edini park, ki prestavlja kraški svet z vsemi zanj tipičnimi pojavi pod zemljo in na njenem površju. Z vstopom Parka Škocjanske jame v partnerstvo ALPENCOM smo v parku pridobili tudi veliko promocijsko področje z različnimi načini in komunikacijskimi sistemi, ki promovirajo alpsko območje... Iz tega prispevka o partnerstvu ALPENCOM je razvidno, v kako velikem obsegu sta predstavljena park in Kras v okviru zavarovanih območij Slovenije. * Mednarodna turistična zveza Albin Debevec, univ.dipl.inž. - direktor JZ Park Škocjanske jame VVien Osterreich Maribor Triglavski Ljubljana Slovdnija Belluno Venezia ri A A Nationalpark k-JI tT Berchtesgaden Nationalpark, Berchtesgaden (D) Nationalpark I I Hohe Tauern Nationalpark Hohe Tauern (A) TRIGLAVSKI NARODNI PARK 'Triglavski narodni Bark (SI) Park Škocjanske jame Park Škocjanske jame (SI) Amtfiir Naturparke Sudtirol (I) Ufficio parchi naturah Alto Adige (I) Zemljevid partnerjev ALPENCOM -Park Škocjanske jame je v njem označen s svojim vplivnim območjem! Partnerji v projektu Alpencom AVIC Parco N a tu ra le Mont Avic (I) C Parco Nagona le G ran Paradiso (I) Pare national de la Nanoise (F) rlintiibrnie e e • e o e • e e e e o e e © •eeoeee ooooooo •eeoeee •eeoeee • e e o e e e • ® chambery V Ule de Chamberj (F) Pare national des E eri n s (F j Keseau Alpin des Espaces Proteges Rete delle Aree Protette Alpine Netzwerk Alpiner Schutzgebiete Mreža zavarovanih območij v Alpah yUr*hen Rosenheim Innsbruck Liechtenstein Schweiz s™"31" XI Itaka Genova Projektni partnerji Meja Alpske mre^e • Salzburg v p H®rv - o 50 100 Km Ostala alpska zaščitena območja Tlv* prajce Hat rodatkel^rner,a VZP°SUvii0, vodi(°' vzd,zuiei°in “Pra»M» z vašimi osebnimi podatki za neomejeno (asovno obdobje ter jih posredujejo v uporabo druga drugi in svojim drugim pogodbenim partnerjem. Kadarkoli lahko pisno ali po telefonu zahtevate, da Založba v roku 15 dni trajno ali začasno preneha uporabljati vaše 0 potroš »T" wpos'edni'9i trženja tervasotem »nadaljnjih petih dneh obvesti pisno ali po telefonu. Straške v zvezi z zahtevo iz prejšnjega odstavka krije Založba. Vaši podatki so varovani v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS St 59/99,57/01), pripadajo pa vam tudi vse pravice po Zakonu Založba d d Liubt * 7im b0m°lahk0 pmlal' da,il°' pros'mo'da vplic,c ”* dav6ro iievllko in davčno Izpostavo, kot to zahteva Zakon o dohodnini. V nasprotnem primem vam darila ne bomo mogli poslati. Ce vam prejeti izdelki ne ustrezajo in želite odstopiti od pogodbe, sporočite v 15 dneh na naslov Mladinska knjiga ,,[mne sodno JT’ . * 1000 Liubliana’ "aI° ^ bla9° ,miK v '5dn,b-v,w blaga v toku za odstop od pogodbe sc Šteje za sporočilo o odstopu od pogodbe, če boste zamudili s plačilom najmanj dveh zaporednih obrokov, zapade celotna preostala kupnina v takojšnje plačila Založba lahko preostanek ega z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pred tem pa vam pusti petnajstdnevni rokza poravnavo obveznosti. Družba je vpisana v register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod številko 1/02643/00, osnovni kapital znaša 1.232.025.000 SIT. Predsednik nadzornega sveta je Alojz Jamnik Št. kartice: 1 1 TT Velja do: Za plačilo S kartico Eurocard vpišite kodo CVC (zadnje tri številke na podpisnem traku na hrbtni strani kartice) Datum naročila I H 1 I 1 1 (I.E Podpis naročnika £■ Zaradi uvedbe evra vam bo knjiga po pošti dostavljena po 15.1.2007. OG1206 H IH Hi IMM IH IH IM |K)j Hi Hi MKl Hi Hi Ml HlH. IH IH, IMM IH( IH IM |i H Ih ih imm ih ih im ih h nd hi hj hi hi iški H ih imm ih ih im |k Mobitel ilMTS @ Nova generacija mobilnih telekomunikacij www.mobitel.si/integral ]i G0BEC GEEEl GGEEf GE-CEFT Holdinška družba Istrabenz že tradicionalno zaokrožuje koledarsko leto z javnim kadrovskim natečajem, tokrat usmerjenim v iskanje obetavnih mladih strokovnjakov s področja funkcionalnih pijač. Sedemčlanska strokovna komisija je izbrala Darjo Janežič, diplomantko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki bo v letu 2007 odšla na šolanje i; tujino. Za šolnino bo holdinška družba Istrabenz namenila deset milijonov tolarjev. ♦V ISTRABENZ Vesele božične in novoletne praznike, veliko sreče, poslovnih uspehov in trdnega zdravja vam želimo v letu 2007! Istrabenz, holdinška družba, d.d. ! 1 SKUPINA O ISTRABENZ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA www.zkb.it Sedež: Opčine Ul. Ricreatorio, 2 Tel. 040 21491 - Fax 040 211879 Podružnice: Podružnic _ Trst Trg Liberta, 5 Tel. 040 2149357 - Fax 040 2149352 (J Trst Ul. Molino a Vento, 154 Tel. 040 2149850 - Fax 040 2149855 Nabrežina Trg sv. Roka, 106 Tel. 040 2149401 - Fax 040 201133 ® Sesljan Sesljan, 44 Tel. 040 2149523 - Fax 040 291500 O Bazovica Ul. I. Gruden, 23/c Tel. 040 2149551 - Fax 040 2149553 (P Domjo Domjo, 38 Tel. 040 2149571 - Fax 040 2149576 W Dolina Obrtna Cona Dolina, 507/13 Tel. 040 2149804 - Fax 040 2149805