URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 7 Ljubljana, petek 28. marca 1975 Cena 10 dinarjev Leto XXXII 294. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zafćona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakona ter na podlagi odločitve, sprejete na seji dne 21. marca 1975 izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb 1. člen Kazen se zniža: Stefancu (Stefana) Jožetu, se kazen 2 let in 6 mesecev strogega zapora zniža za 6 mesecev. 2. člen Izvršitev kazni se pogojno odloži: Velikonja (Ivana) Ivici, se izvršitev kazni 2 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 2 let. V r a n e t i č (Jožeta) Anici, se izvršitev l^azni 1 meseca zapora pogojno odloži za dobo 2 let. St. P 25-1/75 Ljubljana, dne 21. marca .1975. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher L r. 295. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti občinskih skupščin, izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane in izvršni svet skupščine obalne skupnosti, republiška konferenca SZDL Slovenije, republiški svet zveze sindikatov Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije, zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, izobraževalna skupnost Slovenije, kulturna skupnost Slovenije, raziskovalna skupnost Slovenije, zdravstvena skupnost Slovenije, skupnost socialnega skrbstva Slovenije, telesno-kulturna skupnost SR Slovenije, zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji sklenejo DRUŽBENI DOGOVOR o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in neka term drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu, in strukturi skupne porabe v letu 1975 1. člen Udeleženci tega družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo v letu 1975 delovali tako, da bo s samo- upravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi akti o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov ter obsegu in strukturi skupne porabe zagotovljeno uresničevanje politike, ki je opredeljena z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975 (v nadaljnjem besedilu: resolucija). 2. člen » Udeleženci družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo s svojim delovanjem ustvarjali pogoje, v katerih se bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu z dogovorjenimi cilji družbenoekonomskega razvoja in čkonomske politike, lahko odločali o razporejanju dohodka na podlagi svojih in družbenih interesov ter konkretnih informacij o ekonomskem položaju svoje organizacije združenega dela, njenih razvojnih programih, programih samoupravnih interesnih skupnosti ter krajevnih skupnosti. 3. člen Udeleženci dogovora bodo na področju delitve osebnih dohodkov delovali tako, da se bodo uresničila naslednja dogovorjena stališča: 1. da se bodo sredstva za osebne dohodke izplačevala v okviru razpoložljivega dohodka; 2. da se bodo nominalni, osebni dohodki na zaposlenega lahko povečali hitreje od rasti življenjskih stroškov le v tistih temeljnih organizacijah združenega dela, ki bodo povečale produktivnost dela in izboljšale razmerja v delitvi dohodka v korist skladov: , . ^ 3. da bodo tiste temeljne organizacije združenega dela, ki ne bodo ustvarile potrebnega dohodka, oziroma ga ne bodo mogle povečati skladno z rastjo proizvodnje, in so imele v letu 1974 nominalne osebne dohodke na pogojno nekvalificiranega delavca: — pod ravnijo, doseženo v slovenskem gospodarstvu, lahko povečevale nominalne osebne dohodke na zaposlenega največ do stopnje povečanja življenjskih stroškov; — nad ravnijo, doseženo v slovenskem gospodarstvu, povečevale nominalne osebne dohodke na zaposlenega počasneje, kot se bodo povečali življenjski . stroški . V slovenskem gospodarstvu je znašal v letu 1974 mesečni nominalni osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca 2.233 din oziroma 1.565 din neto — izračunan s številom zaposlenih na osnovi delovnih ur.1' 4. člen Pri izvajanju stališč resolucije, da naj se sredstva za razširjeno reprodukcijo povečujejo hitreje kot sredstva za osebne dohodke, oziroma da rastejo realni osebni dohodki bolj počasi kot produktivnost dela, bodo udeleženci dogovora uporabljali naslednje primerjave: — stopnja rasti sredstev za osebne dohodke bo največ 90 odstotkov dejanske stopnje rasti dohodka; — stopnji povečanja dohodka za razporeditev in sredstev za osebne dohodke se ugotavljata za enaka obdobja s primerjavo podatkov tekočega in preteklega leta; — stopnje povečanja realnih osebnih dohodkov in produktivnosti dela bodo ugotavljali za enaka obdobja tekočega in preteklega leta in — enote za spremljanje fizičnega obsega proizvodnje in produktivnosti dela določijo udeleženci v svojih samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka. 5, člen Udeleženci dogovora se bodo zavzeli, da se uresničijo prizadevanja delavcev v organizacijah združenega dela, da v svojih samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne doli okd e uresničijo določbe, ki bodo zagotavljale: 1. Na področju politike delitve osebnih dohodkov: — najnižji osebni dohodek, ki naj ne bi bil manjši kot 2.400 din (bruto) mesečno za normalni delovni uspeh v polnem delovnem času; ta osebni dohodek je hkrati tudi izhodišče za vrednotenje najbolj enostavnega dela, ki ga opredeljuje samoupravni sporazum posamezne dejavnosti za najmanj zahtevno tipično delovno mesto ali pokhc; — za osebne dohodke delavcev, katerih delovni učinek je izmerljiv in so osnove in merila določena v samoupravnem sporazumu dejavnosti, ni zgornjega limita: ugotavljanje naj višjega osebnega dohodka delavcev na delovnih mestih v organizacijah združenega dela, na katerih delovni učinek ni izmerljiv, se določa na podlagi osnov ih meril v samoupravnih sporazumih dejavnosti; — sestavni del sredstev za osebne dohodke, dogovorjenih po merilih samoupravnih sporazumov dejavnosti, je tudi del osebnih dohodkov iz naslova minulega dela. 2. Za stanovanjsko graditev in izobraževanje delavcev: — za stanovanjsko graditev vsaj 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov; — za izobraževanje delavcev (strokovno izpopolnjevanje) vsaj 1,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov. 3. Za sklad skupne porabe: — da bo poraba sredstev za sklad skupne porabe rasla za 25 odstotkov počasneje kot doseženi dohodek organizacije združenega dela, povečan za obračunano amortizacijo nad minimalno predpisano stopnjo. 4. Na področju urejanja prejemkov, ki štejejo med poslovne stroške: — za topli obrok, glede na pogoje in težino dela v organizacijah združenega dela, največ do 200 dinarjev mesečno na delavca; — za vse delavce enake dnevnice za službena potovanja v državi ter povračilo stroškov prenočevanja, ki v skupnem znesku smejo doseči največ 300 din (do 140 din dnevnica in do 160 din stroški prenočevanja na podlagi računa); — dnevnice za službena potovanja v tujino, ki se določijo v višini, ki velja za republiške upravne organe; — nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene do višine 1,50 din za ( prevoženi kilometer; — terenski dodatek kot povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu in prebivanju na terenu v višini db največ 65 din na dan, pri čemer je terenski dodatek pod enakimi pogoji enak za vse delavce. 6.. člen Udeleženci tega dogovora si bodo prizadevali, da bodo zbrana sredstva za naložbe v dijaške in študentske domove, ki jih bo za ta namen združevalo gospodarstvo v okviru sredstev za stanovanjsko izgradnjo, štipendije in iz drugih virov do višine 100 milijonov din v letu 1975. 7. člen z Sredstva za osebne dohodke in sredstva za skupno ter splošno porabo bodo rasla za 3 odstotne točke pod nominalno rastjo družbenega proizvoda, kar pomeni da bo skupna rast vseh treh oblik porabe za 10 Vo nižja od nominalne rasti družbenega proizvoda. Osnova za izračun sredstev v letu 1975 so valorizirana sredstva po družbenem dogovoru za leto 1974, skladno s porastom družbenega proizvoda ob koncu leta in upoštevaje povečane obveznosti zaradi prenosov iz splošne v skupno porabo kot so prikazana v drugem stolpcu tabele II tega dogovora. Eventualna dodatna sredstva zunaj okvirov tega družbenega dogovora se lahko zbirajo le s samoprispevki občanov ali iz sredstev skladov skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela na podlagi pogodb. Dodatna sredstva zunaj okvirov tega družbenega dogovora so izjemoma tudi tista sredstva, ki se v letu 1975 zbirajo iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za naložbe na podlagi v preteklih letih sklenjenih pogodb in samoupravnih sporazumov največ do naslednje višine za: — republiške prioritete: do din Klinični center Ljubljana 63,000.000 — regionalne prioritete na področju zdravstva: regionalna zdravstvena skupnost Nova Gorica: za gradnjo splošne bolnišnice Nova Gorica 26,400.000 regionalna - zdravstvena skupnost Koper: za gradnjo splošne bolnišnice Koper 23.100.000 regionalna zdravstvena skupnost Maribor-za gradnjo splošne bolnišnice Maribor 28,500.000 regionalna zdravstvena skupnost Celje: za nadaljevanje gradnje centralnega energetskega objekta in skupnih funkcionalnih enot v splošni bolnišnici Celje 12,500.000 do din regionalna zdravstvena skupnost Kranj: za nadaljnjo izgradnjo prizidka v splošni bolnišnici Jesenice 5,000.000 regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana: — za dokončanje rekonstrukcije splošne bolnišnice Trbovlje 3,700.000 — za dokončanje gradnje zdravstvenih postaj v občini Grosuplje * 1,400.000 regionalna zdravstvena skupnost Novo mesto , za zaključek gradnje splošne bolnišnice Novo mesto 3,500.000 regionalna zdravstvena skupnost Ravne: za dokončanje gradnje energetske enote v splošni bolnišnici Slovenj Gradec 4,000.000 za koroški zdravstveni dom Slovenj Gradec: zaključek gradnje zdravstvene postaje Prevalje in najnujnejša zaščita novogradnje zdravstvenega doma Slovenj Gradec 3,500.000 — občinske prioritete na področju vzgoje in izobraževanja in otroškega. varstva. Udeleženci občinskih družbenih dogovorov se zavezujejo, da bodo v občinske družbene dogovore vnesli poseben člen, v katerem bodo analogno 4. odstavku 7. člena tega dogovora podrobneje opredelili občinske prioritete iz 3. alinee in način izpolnjevanja obveznosti do regionalnih in republiških prioritet na področju zdravstva z 1. in 2. alinee. V občinskih družbenih dogovorih mora biti navedeno: ime objekta oziroma programa; naslov samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora ali številka pogodbe po kateri se financira objekt oziroma program; limitirani znesek, ki se nanaša na zbiranje sredstev iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij in številka žiro računa na katerem se zbirajo sredstva za graditev objekta oziroma izvajanje programa. Služba družbenega knjigovodstva tekoče spremlja uresničevanje določb tega člena. 8. člen Samoupravne interesne skupnosti bodo svoje programe uskladile z nalogami, opredeljenimi z resolucijo in z obsegom sredstev v okviru tega družbenega dogovora. V sprejetih programih bodo upoštevale načelo racionalnosti ter bodo izhajale iz prioritetnih usmeritev, določenih v resoluciji za področje družbenih dejavnosti, pri čemer bodo morale izhajati iz načela, da se najprej zagotovi uresničevanje pravic delovnih ljudi, ki so doočene z ustavo in zakoni; prednost bo dana tudi dejavnostim, ki neposredno vplivajo na porast Produktivnosti v gospodarstvu. Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo ob sprejemanju odločitev o višini prispevnih sto-Penj hkrati zagotovile: •— opredelitev nalog in programov, — finančno izraženo vrednost programov in mož-nosti za njihovo izvedbo, — način združevanja sredstev za izvedbo teh programov, — dinamiko izvajanja in način ugotavljanja izvršitve dogovorjenih obveznosti. Pri programiranju investicijskih naložb na posameznih področjih družbenih dejavnosti se samoupravne interesne skupnosti zavezujejo, da bodo: — medsebojno usklajevale programe investicij, ;— upoštevale prednostne naloge, — investicijski programi izhajali iz razvojnih programov posameznih dejavnosti in — konkretni investicijski programi družbeno verificirani v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. 9. člen Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo uskladile obseg, raven in naloge dejavnosti ter opredelile način združevanja in razporejanja sredstev za solidarnost in za skupne naloge. Solidarnostno izpolnjevanje skupnih nalog zahteva od porabnikov združenih sredstev, da jih koristijo namensko in da obveščajo udeležence družbenega dogovora ali podpisnike ustreznega samoupravnega sporazuma o uporabi sredstev. 10. člen Samoupravne interesne skupnosti na posameznih področjih so dolžne medsebojno uskladiti programe dejavnosti z resolucijo. Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da se bodo programi dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na republiški ravni, ki predstavljajo skupne in prenesene naloge občinskih, regionalnih in posebnih samoupravnih interesnih skupnosti, financirali z združevanjem sredstev le-teh po samoupravno dogovorjenih prispevnih stopnjah oziroma zneskih. 11. člen Bilanca sredstev in bilanca dohodkov samoupravnih interesnih- skupnosti sta sestavni del tega družbenega dogovora; prikazani sta v tabeli I in II ter opredeljujeta globalne okvire skupne porabe. Sredstva občinskih samoupravnih interesnih skupnosti so opredeljena v občinskih bilancah,, ki so priloga tega dogovora. 12. člen Pri samoupravnem programiranju je treba programe samoupravnih interesnih skupnosti uskladiti v okviru vsake družbenopolitične skupnosti, pri tem pa upoštevati prednostne naloge, ki so določene z resolucijo in hkrati medsebojno uskladiti ovrednotene programe samoupravnih interesnih skupnosti na posameznih področjih, da bi lahko uresničili cilje družbenoekonomske politike v občini in republiki. Udeleženci družbenega dogovora, zlasti samoupravne interesne skupnosti, so dolžni z medsebojnim usklajevanjem zagotoviti, da v bilanci predvidene globalne prispevne stopnje in predvideni obseg sredstev iz družbenega sektorja ne bo presežen. Prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov, ki se bodo določale na ravni občine, so lahko različne od predvidenih v stolpcu 2 tabele I tega družbenega dogovora glede na specifičnosti posameznih oblik skupne porabe v občinah, vendar tako, da ne presežejo globalne stopnje 29,60; pri tem je treba spoštovati stopnji, določeni na republiški ravni za zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije in za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, ki skupno znašata 14,18. V preostali skupni stopnji 15,43, ki se določa na občinski ravni, je v regionalnih zdravstvenih skupnostih dogovorjena enotna prispevna stopnja za zdravstveno varstvo v višini 8,01; stopnje za vzgojno izobraževalne dejavnosti, otroško varstvo, kulturo ,in telesno kulturo v različnih višinah po občinah ter minimalna stopnja za socialno skrbstvo v višini 0,58. V okviru zneska, ki se oblikuje s skupno stopnjo 15,43 se zagotavljajo tudi sredstva za solidarnostno prelivanje na področju osnovnega izobraževanja po stopnjah, ki so opredeljene v občinskih bilancah. 13. člen Udeleženci so sporazumni, da bodo zaradi ohranitve realne ravni obsega skupne porabe izvedli revalorizacijo sredstev v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih, če bodo to zahtevala drugačna gospodarska gibanja od načrtovanih, vendar tako, da bodo tudi po revalorizaciji ohranjena razmerja v delitvi družbenega proizvoda, kot to določa resolucija. Ko posamezna samoupravna interesna skupnost doseže dogovorjeni oziroma valorizirani obseg sredstev in se opravi proračun, preneha obveznost plačevanja prispevkov. Ce se v teku leta pokaže, da bodo na podlagi uporabe prispevnih stopenj prispevki delovnih ljudi oziroma temeljnih organizacij združenega dela presegli dogovorjeni obseg sredstev za posamezno samoupravno interesno skupnost, so organi samoupravnih interesnih skupnosti dolžni začeti postopek za korekcijo prispevnih stopenj za naslednje mesece tako, da skupne obveznosti uporabnikov za leto 1975 ne bodo večje od dogovorjenih po tem dogovoru. Služba družbenega knjigovodstva spremlja izpolnjevanje obveznosti delovnih ljudi in temeljnih organizacij združenega dela, opozori samoupravne interesne skupnosti, če izplačila presegajo dogovorjena, imobili-zirana sredstva, ki presegajo dinamiko potrebno za izpolnitev dogovorjenega programa in pozove udeležence dogovora k izpolnitvi obveznosti, ki izhajajo iz tega člena. Če s prispevki zbrana sredstva kljub tem ukrepom presežejo dogovorjeni okvir sredstev, se presežek sredstev posamezne samoupravne interesne skupnosti obračuna kot akontacija za naslednje leto. 14. člen Samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti se zavezujejo, da bodo usklajevale posamezne aktivnosti po naslednjem redu: — ob zaključnem računu pripravile poročilo o izvajanju programa in porabljenih sredstvih; — ob polletju pripravile oceno izvajanja družbenega dogovora in uresničevanje programa dejavnosti ter na tej podlagi predloga za uskladitev; — v septembru izdelale izhodišča za programe po- sameznih dejavnosti kot osnovo za javno razpravo in samoupravno sporazumevanje o menjavi dela v naslednjem letu; , — v oktobru opravile predhodno dogovarjanje o programih dela z uporabniki storitev družbenih dejavnosti, o cenah storitev in o drugih za načrtovanje relevantnih kazalcih ali kriterijih za naslednje leto; — v novembru na podlagi razprave izdelale predloge programov, ki bodo usklajeni med seboj in z bilančnimi možnostmi za naslednje leto. pri katerih se njihovi elementi preverijo na osnovi ocen tričetrtletne (devetmesečne) analize gibanj; — v decembru sprejele programe samoupravnih interesnih skupnosti usklajene z resolucijo o družbenoekonomski politiki razvoja SR Slovenije za leto 1976, sklenile družbeni dogovor o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov, ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1976; skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa bodo na tej podlagi sprejele prispevne stopnje ter sklenile samoupravne sporazume in pogodbe. ‘ Udeleženci družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo v letu 1975 na podlagi izkušenj pri dosedanjem družbenem dogovarjanju in na izhodiščih za oblikovanje družbenega plana srednjeročnega razvoja SR Slovenije oblikovali družbeni dogovor o temeljnih načelih in 'Splošnih obveznostih udeležencev pri sklepanju in izvajanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na področju razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke ter na področju splošne in skupne porabe, s katerim bodo usklajevali odnose na tem področju za celotno srednjeročno plansko obdobje. Udeleženci, zlasti pa samoupravne interesne skupnosti in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, bodo uresničevali naloge, ki jih sprejemajo, na način in v rokih, ki zagotavljajo učinkovito, odgovorno in. vzajemno ravnanje ter za to zagotovili potrebne osnove in dokumentacijo za objektivno in enakopravno obravnavanje vseh vprašanj. 15. člen Udeleženci tega družbenega ddgovora ustanovijo koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: odbor). Odbor sestavljajo po en predstavnik vsakega udeleženca dogovora in sicer: predstavnik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki odboru predseduje, predstavniki republiške konference SZDL Slovenije, republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije in gospodarske zbornice SR Slovenije, predsedniki izvršilnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti na republiški ravni ter predstavniki določenega števila izvršnih svetov občinskih skupščin, ki jih ostale občinske skupščine pooblastijo, da zastopajo v odboru njihove interese. Odbor ima naslednje naloge; — spremlja uresničevanje z družbenitii dogovorom sprejetih nalog in s svojimi ocenami in stališči seznanja samoupravne interesne skupnosti in druge udeležence tega dogovora; — skrbi za enotno metodologijo za ocenjevanje gibanj na področju osebne in skupne porabe; — predlaga ukrepe za usklajevanje gornjih gibanj s cilji sprejete družbenoekonomske politike; — obravnava vprašanja.' ki jih postavljajo udeleženci ter udeležencem predlaga rešitve; — v skladu z resolucijo določa temeljna merila za morebitno revalorizacijo sredstev v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih med letom, če bodo to zahtevala drugačna gospodarska gibanja od načrtovanih; — koordinira akcijo udeležencev. Odbor sprejme svoj poslovnik. Odbor je dolžan obravnavati in odločati o vsakem vprašanju oziroma zahtevi posameznega udeleženca, ki izhaja iz skupnih obveznosti pri izvajanju tega dogovora. Odbor je dolžan brez odlašanja predložiti vsako vprašanje in zahtevo v zvezi z izvajanjem tega dogovora v obravnavanje in odločanje ustreznemu organu pristojnega udeleženca tega dogovora. 16. člen Odbor je pooblaščen tolmačiti določila tega družbenega dogovora. Ce ni soglasja, skuša v posebnem postopku uskladiti stališča večine s tistimi udeleženci, katerih predstavniki niso soglašali s, tolmačenjem. 17. člen Ce posamezni udeleženci po mnenju drugih udeležencev kršijo ta dogovor, mora o tem nemudoma razpravljati odbor. Če na ta način kršitev ni odpravljena, odbor v najkrajšem možriem roku obvesti udeležence o spornem primeru, hkrati pa predlaga ustreznemu organu udeleženca, ki krši dogovor, da o tem razpravlja. V primeru, da tudi po tej poti ni odpravljena kršitev dogovora, lahko drugi udeleženci pred ustreznimi organi postavijo vprašanje moralno politične odgovornosti kršiteljev dogovora in zahtevajo ukrepe pristojnih organov. V primeru neodgovornega dela predstavnika organa udeleženca tega dogovora odbor o tem obvesti organ, ki ga je predstavnik zastopal. 18. člen Ce se za posamezne samoupravne Interesne skupnosti ugotovi, da so sredstva, zbrana v letu 1974 iz prispevnih stopenj presegla: v —" valorizirane zneske po posameznih samouprav- nih sporazumih, je treba te presežke vrniti gospodarstvu. Metodologijo za praktično izvedbo tega določila izdela Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje skupaj s služim družbenega knjigovodstva; — valorizirane zneske po družbenem dogovoru (stolpec 2 tabela II) — o teh presežkih v vsaki samo- upravni interesni skupnosti odloča zbor uporabnikov. Ce so bili po mnenju zbora uporabnikov utemeljeno porabljeni, se jih ne vključi v osnove sredstev za redno dejavnost posameznih samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1975. Če pa niso bili porabljeni odloča zbor uporabnikov o namenu porabe oziroma o vračanju v skladu s 1. alineo. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti se zavezujejo uresničiti določbe te alinee do 30. 6. 1975. 19. člen Ta družbeni dogovor začne veljati z dnem, ko ga podpišejo udeleženci in bo objavljen v Uradnem listu SRS. St. 400-72/74 Ljubljana, dne 19. marca 1975. Udeleženci tega družbenega dogovora so: Skupščina SR Slovenije — Izvršni svet, Skupščina občine Ajdovščina, Skupščina občine Brežice, Skupščina občine Celje, Skupščina občine Cerknica, Skupščina občine Črnomelj, Skupščina občine Domžale, Skupščina občine Dravograd, Skupščina občine Gornja Radgona, Skupščina občine Grosuplje, Skupščina občine Hrastnik, Skupščina občine Idrija, Skupščina občine Ilirska Bistrica, Skupščina občine Izola, Skupščina občine Jesenice, Skupščina občine Kamnik, Skupščina občine Kočevje, Skupščina obalne skupnosti Koper, Skupščina občine Koper, Skupščina občine Kranj, Skupščina občine Krško, Skupščina občine Laško, Skupščina občine Lenart, Skupščina občine Lendava, Skupščina občine Litija, Skupščina mesta Ljubljana, Skupščina občine Ljubljana Bežigrad, Skupščina občine Ljubljana Center, Skupščina občine Ljubljana Mo-ste-Polje, Skupščina občine Ljubljana Šiška, Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, Skupščina občine Ljutomer, Skupščina občine Logatec, Skupščina občine Maribor, Skupščina občine Metlika, Skupščina občine Mozirje, Skupščina občine Murska Sobota, Skupščina občine Nova Gorica. Skupščina občine Novo mesto, Skupščina občine Ormož, Skupščina občine Piran, Skupščina občine Postojna, Skupščina občine Ptuj, Skupščina občine Radlje ob Dravi, Skupščina občine Radovljica, Skupščina občine Ravne na Koroškem, Skupščina občine Ribhica. Skupščine občine Sevnica, Skupščina občine Sežana, Skupščina občine Slovenska Bistrica, Skupščina občine Slovenj Gradec, Skupščina občine Slovenske Konjice, Skupščina občine Šentjur pri Celju, Skupščina občine Škofja Loka, Skupščina občine Šmarje pri Jelšah, Skupščina občine Tolmin, Skupščina občine Trbovlje, Skupščina občine Trebnje, Skupščina občine Tržič, Skupščina občine Velenje, Skupščina občine Vrhnika, Skupščina občine Zagorje, Skupščina občine Žalec, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije Republiška konferenca, Zveza sindikatov SJovenije Republiški svet. Gospodarska zbornica SR Slovenije, Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije. Raziskovalna skupnost Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Telesno-kultuma skupnost SR Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Predvideni prispevki m prispevne stopnje za skupno porabo v letu 1975 iz družbenega sektorja Tabela I Iz bruto OD_ ______________________Iz dohodka TOZD Samoupravne interesne skupnosti prispevek stopnja Osnova: Bruto OD Osnova: korig. davčna osnova Osnova^ poslovni skupaJ pri- spevek stopnja pri- spevek stopnja spevek stPPnJa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Zveza skupnosti otroškega varstva * — v milijonih din SR Slovenije . 906 2,37 - 906 Skupnost otroškega varstva 132 0,34 132 Izobraževalna skupnost Slovenije 1.373 8,63 1.373 Občinske izobraževalne skupnosti 2.007 5,26 2.007 Kulturna skupnost Slovenije in občinske kulturne skupnosti 299 0,78 299 Telesnokulturna skupnost SR Slovenije in občinske telesnokulturne skupnosti 170 0,45 ' 170 Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti za zaposlovanje — — 63 0,16 63 Raziskovalna skupnost Slovenije 290 1,83 290 Zdravstvena skupnost Slovenije in občinske zdravstvene skupnosti 3.062 8,01 560 1,47 3.622 Skupnost socialnega skrbstva Slovenije in občinske skupnosti socialnega skrbstva 224 0,58 224 Skupaj 6.800 17,80 623 1,63 1.663 10,46 9.086 Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 4.505 11,80 382 1,00 502 0,27 1,27 5.389 Skupaj 11.305 29,60 1.005 2,63 1.683 10,46 502 0,27 1,27 14.475 — v milijonih din - Tabela II Bilanca dohodkov samoupravnih Interesnih skupnosti po sprejetem druzDenem dogovoru in ocenah dohodkov po valoriziranem družbenem dogovoru v letu 1974 ter predvideni dohodki v letu 1975 iz družbenega sektorja Samoupravne Interesne * skupnosti l»n Dohodki po: sprejetem družbenem dogovoru valorizira- nem družbenem dogovoru* 1975 Pred- videni dohodki Indeks 3 : 2 1 2 3 4 Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije 607,4 722,3 906,0 125,4 Skupnost otroškega varstva 114,5 127,8 132,0 103,3 Izobraževalna skupnost Slovenije 878,1 958,7 1.373,0 143,2 Občinske izobraževalne skupnosti 1.389,6 1.339,8 2.007,0 130,3 Kulturna skupnost Slovenije in občinske kulturne skupnosti 210,5 234,8 299,0 127,3 Telesnokulturna skupnost SR Slovenije in občinske telesnokulturne skupnosti • 137,4 161,6 170,0 112,1 Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti za zaposlovanje 52,4 59,5 63,0 105,9 Raziskovalna skupnost Slovenije 194,3 227,7 290,0 127,4 Zdravstvena skupnost Slovenije in občinske zdravstvene skupnosti '2.616,9 2.898,2 3.622,0 125,0 Skupnost socialnega skrbstva Slovenije in občinske skupnosti socialnega skrbstva 178,4 224,02 125,6 SKUPAJ 6.201,1 7,098,8 9,086,0 128,0 Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 3.850,4 4.209,9 5.389,0 128,0 SKUPAJ 10.051,5 11.387,0 14.475,0 128,0 1 Valorizirani družbeni dogovor na višji ravni DP * Del sredstev za socialno skrbstvo, ki se združuje iz skupne porabe sredstev občinskih samoupravnih interesnih sknpnosti iz družbenega sektorja za leto 1975 Prispevki iz bruto osebnega dohodka .5 73 1 S ► I Sl ™ i 3 ■o “ g |'5£ CO o-o. 5 c« > lin to m a. M S« lil m .■5 'C > (d I o ssssaassa š s s g s OlOOOa30CO rH ‘n CN O) 1> tH pj incpOCNC^f-^COCD r-tc^ COlrtCOincOCC’ COCO’TincStC) d s d s s s d S 8' ° S" 2 8 s s' rH s ssa s sg 00'^ in <53' CO O O oj CO r-I esi cb CN f—i ČN rH o 1-7 f O) 00 CN W CD c) Irt rr r-i O 03 Irt CO CD I t> Irt 1—1 CO trt 03 CN ^ T-t 03 D— 03 Irt Irt r-l 03 Irt 00 CN 1-i I Ig to* COcO«-^rHO OSOC003 — COCOCO *-«tOCO©CMcO 03 tO C— CO CO CO •—1 03 © O CO* C— Irt’ ©' trt —CM O ^ CO C3 cJ CM Irt © Irt C- tO Irt © C"! CO —' © © CM’ CMCM»-Ht—ir—(trti—Ir-I CO CM CM r-1 Irt rh CM *-^CMCOCM 1-1 CM Irt r-7 t-7 © ?-• Irt 03 to r-« CO © «^ Irt t#i t—1 r—I »~1 CD CO CMCM CMCMCMCMCMCM CM CM CM CM CM CM CM CM CM CM CM CM CM CM CM CMCMCMCMCMCMCMCM CM CM CM CM CM CM rji O' rj. Tf- rf- O-rJirfTrTf^rrO- rJirfrJ'T^TtO’O'O' *f *r O- Tfi r. — r u r. — * V" r. ^ rx r. ^ r> •» r> #• r' • r. # v. — r » r .. ' r rr r^^ tr-^ O O1 C— C— D- D- I> c-' t-T o*' c— C*»' t> C* C* C- C** t-" C* c*-" c* c* c* c* c* r- p-' c-' p* c- e» i> co irt t> co trt. »-i cm © ©^©C^OCM©© CMCOOtOt^COrf CM CM 03 iH rH Mi r-i cocococococococo Irt Irt Irt Irt Irt Irt Irt Irt o" o' o" o' © ©*" ©' ©' S S s 5 a S 5 co irt eo p5 co ih 03 CM r-i f-i r-i ir CO 1-i © CO CO © © TO CO irt irt irt irt irt irt irt o* O © o © o" ©*" S 5 8 8 § S 8 8 toirtcoro©coc--© CO 03 CM 1-4 T-l' T-i © irt COCOOOCOCOCMCOCO irtirtirtirtirtirtirtirt O © © © O* o" O ©" T-H©lrtrfCOi-©CM©CO' r-4 cb T-l T# P- tb CM CO co m CQ CQ CC CQ CQ irt irt to irt irt irt 14 irt © o*" ©* © ©' © © o' © CM O- © ©‘ »-7 1— © irt p- © co © f-; Tf © CM i-4 CM Irt 11 M1 CO © cc CO CO 00 00 irt irt to to in irt o' ©' o*" O ©' ©- . «3 'C> 2 g o Qa c «- o v: D C O O, Sil C 2 cM©©©irtP-co—i rt co irt cm © © © © irtocM©ro©M<© 1-4 r—1 © CM 1-1 © © © © p* © M* © © 1—« CM © © rt T-7 © 03 1-1 © T-7 1-4 t-i i-4 rt f-4 i-4 ©©©©©rt©p- © rfi_ xf7 ©^ ©^ © © ©^ ©" © © © o** o oS ©" p- © © © ©© irt © ©^ © © ©^ © © © © ©“ ©^ © © CO’fP-P-03rf7t>03 r-7 © © © r-7 Irt Irt ©rt©©Tfcj^io rt P- t-4 i-4 rt i>©M CM © © © I « a m ©" CM © I rt ^7 ©© co rt © © Ol rh I I p- © iH P^ 1-7 ©" © © © OO O*1 ©*" I I © II© I CO © rH* © Gi , © S I 18 I rH © vo § CO CM © © P- © o' cT 8 o o rt © © © © © I i © © p- I I © © o' o' ©*" 2g8S3SS3 0 in © ^ ^ © S ©©©©©©rt© g5g23§2Rrt© ©8g8©S ©?©2Sco©© $ © © 5 © © rt 03 2 © ^7 rt 2 © b) p-S©5>§©Sp- § S S 2 © S © © cd rti co 03 co rr’ © © p4 © 03 tb cb © rfi © ©* © rfl rt t-4 r-i ©' © rt t-4 o © © © © © rh cM p»* © r7 © rH T-i © rH CM 1-7 rH 1-7 © CM r-7 p-p-©i-7 t-7 rH © rH L- 1-70*10© r-7 CM UD T-t © © © © »-7 Irt O © © rt o4 © rt © •—• © rt rt V rt rt irt rt K S 3.8 K S S $ S K 3 K 3 S S £888^3383 8 Sž 8 8 3 8 in in ir m" in cn rr in V-rininininincnTniriv'minih-rin iri in in V 71 7 g S 0 te .S I i|»-| BO 73 ■o ™ , 2 02 o 2 q 1 .1 - b. E I g I m S 8 5 S fi 3 35 5 6 ra ‘Č M m *lll 8 3.S ■r; c > S E v 8 « o rt ti co s 8 ^ S S •g s ra .« « O E ra Q E OJ o o M <6 1 £ 1 c -|S V > 0) sl 1E CU K K M |1 M 5=5 "<9 .2 3-C S a D. M w l|lž ur oo c— ocoo>oio)i>coi> cococ^m-t^^cot^-oco COLOCDC^TfiOCOTT CNlOCOCOCN^L^iO T-i Oi LOCOOCOCOlOlOCN OO C5 O) O co O t-‘ cd l> f-i 00 ^ CT) rf< Tfi CO CO CD O) id rH CS1 OOCMr^CNC^LO-^CO COCMMCDCNCNt^^ Tt< LO CM t> IO ^ v t> 21 O) 00 CD I OO O 00 CD CO I lO 01 LO O TP co id oo r-" os T-t , o lO T-H I CM o | CD CD LO i-l CO* CO CM Th CM COOOOr-ICO!>OOl> CDOOCMiO^COCDlD co r-< LOlOCOrHT-HOOOO CM^CDOOCM-^ft-CD LO LO T-H C0 O rh CO LO ^ co OO 03 o CD CD I> CM* o' O I> t>' cm" C'-* rji CD* rji 05 CD rji cd CO rji oj t-h' rH CM COCMCOCMrHlOCMCM COi-tCMcOCMCMrJiCO cm" CM CM CM CM CM CM CM CM CM CM CMCMCMCMCMCMCMCM Th rh r^r^rJH^Tj^rJtrJir^ ws #• C— D- t-t-U'-t'-D-C— t'-C— C— l>- C— L'- C^- D~ L— L'- to 4 ii« $ a o c- co e\]OOi—HcocooL'- |> 03 rjt CD CO rji CO CO lO CM 03 LO C0T-lC0t>C0CMO03 i-i CM CM oj rH r-i rji CM* i-i 00 00 cocooooococoooco lO LO IO LO^ lO LO LO LO LO o" o o" o* o o" o' o" o" o" O3t>a3iOC0rJitD00 CO t- CO CD CO i-t rH CD rH CM CD CO O 03 rH 1-H rji rH i—< rji CM* rH xfi r^" CM CDCOCOCOCOCOCMOS c- in lo^ m to io co LO o" o" o" o" o" o o" o" pi =1 m 6 ^-*■8 « a 5 ES 3 C 3& «8 ,8 H £ | O CM oo COC^Ot>rHrHrJ1I> CO CM rHCOOCOCOCOrHrH rj< O IO CO T-H 03 CO rH CM o r-i T-i r-i 1-i CM OO rH r-i CO r- [>[>CMCMCDCOrJirH 00 00 CO 00 rj^ CO CO rh CO CO O O O O O o" O* o" o" O OOlOr-lCDCMrJteot-CD CO CO rH CM C^* r-H rH 03 CO ^ CM CD O rji rH CM r-i OO r-i i-i CM O C003r*tC0inC0C0tO LO CT3 rj^ CO rj^ 00 CO rh O O O O o" O O o" CO CO COlOOCMt>CDOOO mcO-HjOr^lOrJtr-rH 03 CDCMOC003rHD-0 COC3ln03CDa3CMCD — — — — — - — CO rH ^ LO 03 l> to 03 00 rH rji rH rH CO C0 03 rji rHOCMCOCMrHtOCO rH CM’ CM* CM r-i rH rji r-i i-i rj< rj« rJir^rJirJirJiCDOCO lO LO lO^io rf^LOiOiO M^rh O O O cT O O O O o" O CO^rHrhrfiTjtrJiOO CO LO^ CD in LO^ LO io o" cT 0* o" o" o o o" lis Hi S 5 ? to o •I <8 I o O rji Cj3rHOCOCOgLOCO rH rHrHcdCMrHCOrHrH čo S ^ rfi cd CM rji ^ CO T-i T-i CM T-H* LO rh CDCOrjicOlOlOCOO rh LO OOrJ«COCOrf.rHD-COt— rj< °» « oo r.« « « « OOo°®-°<30 8ts Is ■o os 4,3 m ° c ,8 u 8- ra I o fs |E II & r s M 2 II I S I I I S I I CO 03 M I I I ” I o o" S? I a £ £ I CM cD O 03 O CD co' CD CM . CO C0 CM C0 I C0 rH 00 I co O rH I O C> CO I ,LO co T—T rH o cT o" o* 03 CO uoSwt25coSS CO LO § cS S 03 CD rji' io" LO LO to" LO IO rji' LO io" crT id' rji1 rji rji' m" rji rjT m O CO M 8 .8 ii§ O to a > C .2.5 .2, s 'S 296. Izvršni sveti skupščin občin v SR Sloveniji, mesta Ljubljane, skupnosti obalnih občin in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1975 sklepajo DRUŽBENI DOGOVOR o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975 I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Družbeni dogovor o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975 (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor) temelji na resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1975 in na zakonu o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. 2. člen Podpisniki se dogovorijo, da bo; rast splošne porabe v letu 1975 v republiki zaostajala za rastjo družbenega proizvoda v letu 1975 za 6 %>. 3. člen Podpisniki se dogovorjo, da bo splošna poraba v posameznih družbenopolitičnih skupnostih rastla različno, tako da se postopoma zmanjšujejo razlike v ravni splošne porabe, v družbenopolitičnih skupnostih. Občine Ljubljana Bežigrad. Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik se glede pravic in obveznosti po tem družbenem dogovoru štejejo kot celota. 4. člen Podpisniki se zavezujejo, da bodo z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi racionalno gospodarili in varčevali pri vseh oblikah splošne porabe. II. REPUBLIŠKI PRORAČUN 5. člen Splošna poraba na ravni republike (republiški proračun) raste v letu 1975 za C °/o počasneje od družbenega proizvoda v republiki v letu 1975. 6. člen Izhajajoč iz obveznosti SR Slovenije, določenih v ustavi in zakonih, se sredstva republiškega proračuna za leto 1975 uporabljajo v skladu z zakonom o proračunu SR Slovenije (republiški proračun) za leto 1975. III. SPLOŠNA PORABA V OBČINAH a) Raven porabe 7. člen V občinskih proračunih za leto 1975 se zagotavljajo sredstva zlasti za dejavnost državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, v skladu z možnostmi pa tudi za komunalne in druge dejavnosti ter kmetijstvo. 8. člen Pri oblikovanju proračunske porabe v občinah se v osnovo za dogovarjanje v letu 1975 ne upoštevajo sredstva, ki jih občine glede na različne obrambnopo-litične razmere morajo prispevati za program splošnega ljudskega odpora. Sredstva, ki so v smislu prejšnjega odstavka namenjena za izvedbo programa splošnega ljudskega odpora, se posamezni občini prištejejo k dogovorjenemu obsegu splošne porabe. 9. člen V leju 1975 se vključi v program samoupravne interesne skupnosti za socialno skrbstvo tisti' del nalog, ki se po zakonu o socialnem skrbstvu (Uradni list. SRS, št. 39/74) prenašajo na SIS in za katere so se v letu 1974 zagotavljala sredstva v občinskem proračunu. Obseg porabljenih sredstev v letu 1974 ugotovijo pristojne občinske službe. Dokler ni ustanovljena samoupravna interesna skupnost za socialno skrbstvo, se začasno zagotavljajo sredstva za to dejavnost iz sredstev občinskega proračuna s pogojem, da se naknadno izvrši proračun najpozneje v enem mesecu od ustanovitve interesne skupnosti. Občine bodo v letu 1975 iz svojih dohodkov po načelu vzajemnosti prispevale sredstva za financiranje nalog skupnosti socialnega skrbstva, za katere ne bodo zadoščala sredstva, zbrana po stopnji 0,58 iz osebnih dohodkov dfelavcev v vseh občinskih skupnostih socialnega skrbstva v SR Sloveniji. Sredstva za socialno skrbstvo se v letu 1975 povečujejo največ za 23.3 "/o. Tako povečani programi skupnosti socialnega skrbstva se vključujejo v sistem vzajemnega prelivanja. Dokončna razmejitev obveznosti proračuna sc ugotovi po podatkih 11-mesečne realizacije prispevka po stopnji 0,58 za skupnost socialnega skrbstva. V dogovorjeno osnovo za oblikovanje splošne porabe v občinah se v osnovo za dogovarjanje v letu 1975 tudi ne upoštevajo sredstva, ki jih morajo občine zagotoviti po zakonu o socialnem skrbstvu samoupravni interesni skupnosti socialnega skrbstva Obveznost proračuna po prejšnjem odstavku se prišteva k ugotovljenem obsegu porabe po 15. členu. 10. člen Neporabljena proračunska sredstva občin iz leta 1974 do ravni dogovorjene porabe v letu 1974 se ne vštevajo v obseg dogovorjene porabe po tem dogovoru. 11. člen Sredstva za osebne dohodke.delavcev upravnih organov in drugih organov in organizacij, ki se financirajo iz proračuna, se določijo na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo, sprejetih za leto 1975. 12. člen Občine se zavezujejo, da z obstoječimi sredstvi v okviru dogovorjene porabe ne bodo prevzemale novih obveznosti za posege v gospodarstvo. 13. člen Splošna poraba v občinah za leto 1975 se ugotavlja na podlagi dogovorjene porabe po posebnem druž- benem dogovoru o višini splošne porabe v letu 1974 in aneksu k temu dogovoru s tem, da se tako ugotovljena višina porabe zmanjša za socialno skrbstvo in splošni ljudski odpor. Tako ugotovljena osnova se poveča po merilih iz 15. člena tega dogovora in dodajo zneski, potrebni za financiranje splošnega ljudskega odpora in za del socialnega skrbstva, ki se zadrži v posamezni občini. V obsegu dogovorjene porabe za leto 1974 se ne upošteva povečanje oz. znižanje proračuna posamezne občine glede na odstotek izterjave davkov občanov 14. člen Za občine, ki niso izpolnile svojih obveznosti po zakonu o ukrepih za zagotovitev dovoljene ravni splošne porabe v občinah za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 39/74) se za višino dovoljene porabe upošteva višina, določena z navedenim zakonom. Presežena poraba v letu 1974 se šteje v dogovorjen obseg porabe za leto 1975. 15. člen Občine se dogovorijo, da se osnova iz prvega odstavka 13. člena v letu 1975 globalno poveča za 24,1 odstotka s tem, da se odstotek povečanja za posamezne občine določi po naslednjih merilih: — občine, ki v letu 1975 ne dosežejo 70% poprečne proračunske porabe na prebivalca v republiki, lahko omenjeni odstotek povečajo za 2%, občine, ki dosežejo poprečno porabo na prebivalca v republiki od 70% do 85 %, lahko povečajo za 1%, občine, ki dosežejo poprečno porabo na prebivalca v republiki od 85 odstotkov do 100 % pa lahko omenjeni odstotek povečajo za 0,5%; — občine, ki v letu 1975 presežejo poprečno proračunske porabo na prebivalca v republiki do 15 "/o zmanjšajo omenjeni odstotek povečanja za 0,5 %, občine, ki presežejo proračunsko porabo na prebivalca v republiki od 15% dp 30%, zmanjšajo omenjeni odstotek za .1 %, občine, ki presežejo proračunsko porabo na prebivalca v republiki za več kot 30 %, pa zmanjšajo omenjeni odstotek za 2 %. Poprečna proračunska poraba na prebivalca v smislu prve in druge alinee prejšnjega odstavka se ugotavlja na podlagi porabe, določene po prvem odstavku 13. člena tega dogovora. 16. člen Občine, ki do 25. novembra 1975 dosežejo izterjavo davkov občanov najmanj v višini 75 %, lahko za presežene dohodke iz izterjave povečajo proračun, pri čemer lahko do 40% teh dohodkov uporabijo za izboljšanje pogojev, delovanja upravnih organov. Občine, ki do 25. novembra 1975 dosežejo izterjavo davkov občanov, ki je manjša od 72 % morajo za razliko med omenjenim odstotkom zaostajanja in dejansko realizacijo izterjave znižati splošno porabo. 17. člen Ce posamezno občino v letu 1975 prizadene naravna nesreča in povzročena škoda znaša več kot 3 % družbenega proizvoda celotnega gospodarstva v tej občini v preteklem letu, predlaga odbor podpisnikov za tako občino podpisnikom družbenega dogovora ustrezne ukrepe, s katerimi se na drugačen način opredeljujejo posamezni elementi tega dogovora. 18. člen Za zagotovitev ravni splošne porabe v republiki v letu 1975 bodo podpisniki združevali presežena sredstva nad dogovorjeno porabo. Občine se dogovorijo, da bodo po načelu vzajemnosti združevale presežena sredstva z dopolnilnimi sredstvi, ki so zagotovljena v republiškem proračunu za leto 1975, za zagotovitev ravni porabe v tistih občinah, ki z lastnimi kalkulativnimi dohodki ne bodo mogle zagotoviti sredstev za dovoljeno raven porabe. 19. člen Za kalkulativne dohodke občine se štejejo vsi dohodki v letu 1975, ki po zakonu pripadajo občini, ugotovljeni glede na poprečno obremenitev osebnih in drugih dohodkov delavcev in drugih dohodkov delavcev in drugih občanov ter prometa proizvodov, in ob doseženi 90 odstotni izterjavi davkov, ki jih občani plačujejo neposredno. Do 30. VI. 1975 se za kalkulativne dohodke občin, začasno uporabljajo planirani dohodki sprejetih občinskih proračunov. Kalkulativne dohodke občin ugotovi republiški sekretariat za finance na podlagi podatkov o realizaciji dohodkov občinskih proračunov v prvem polletju 1975 in meril iz prvega odstavka tega člena, in sicer naj-cozneie do 15. avgusta 1975. 20. člen Višina letne akontacije sredstev za dopolnjevanje in vzajemno prelivanje za posamezno občino se določi v znesku, ki ustreza razliki med obsegom sredstev, potrebnih za zagotovitev ravni porabe, določene, s tem dogovorom m na novo ugotovljenimi kalkulativnimi dohodki občine. 21. člen Sredstva za vzajemno prelivanje na posamezne občine po prejšnjem členu se zagotavljajo iz dohodkov občin, kjer kalkulativni dohodki presegajo obseg sredstev, potrebnih za zagotovitev ravni porabe, določene s tem dogovorom. Ugotovljena presežena sredstva iz prejšnjega odstavka izloča služba družbenega knjigovodstva z računov občin na poseben račun, in sicer v višini ene petnajstine predvidenega presežka ob zadnji praznitivi v mesecu za prihodnji mesec. 22. člen Občinam iz 20 člena tega dogovora se zagotavljajo sredstva za vzajemno prelivanje z mesečnimi akontacijami v višini ene petnajstine predvidenih potrebnih sredstev, in sicer najpozneje do 5. v mesecu za tekoči mesec, razen za mesec december. Sredstva iz prejšnjega odstavka nakazuje občinam služba družbenega knjigovodstva s posebnega računa iz drugega odstavka 21. člena tega dogovora na podlagi izračuna, ki ga v zvezi z ugotavljanjem kalkulativnih dohodkov pripravi republiški sekretariat za finance. 23. člen Ponovno oceno višine kalkulativnih dohodkov ter dopolnilnih in vzajemnih sredstev za posamezno občino ugotovi odbor podpisnikov iz 33. člena tega do- govora na podlagi podatkov o enajstmesečni realizaciji vseh dohodkov občine, in sicer najpozneje do 20. decembra 1975. Dokončen izračun dopolnilnih in vzajemnih sredstev pripravi republiški sekretariat za finance najpozneje do 25. januarja 1976, potrdi pa ga zbor podpisnikov iz 33. člena tega dogovora. Zneski, ki jih je občina dobila kot akontacijo dopolnilnih in vzajemnih sredstev, se na podlagi ugotovitve iz prejšnjih odstavkov poračunajo do 25 januarja 1976. 24. člen Občine se dogovorijo, da bodo morebitna presežena sredstva po zagotovitvi vzajemnosti namenile za gospodarske posege v občini. b) Financiranje posebnih DPS 25. člen Sredstva za dejavnost skupščine obalne skupnosti in njenih Organov se zagotavljajo s prispevki občin Izola, Koper in Piran, ki so sestavni del proračunov teh občin. Sredstva za dejavnost Skupščine mesta Ljubljane, se zagotavljajo s prispevki občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, ki so sestavni del proračunov teh občin. Merila za oblikovanje višine prispevkov iz prejšnjih dveh odstavkov določijo občine sporazumno in niso predmet tega dogovora. c) Usklajevanje davčne politike 26. člen Občine bodo za leto 1975 predpisale naslednje občinske davke in takse, ki so po zakonu dohodek občin: 1. davek iz kmetijske dejavnosti 2. davek iz obrtnih dejavnosti 3 davek iz intelektualnih storitev 4. davek iz avtorskih pravic 5. davek na dohodke od premoženja 6. davek od premoženja 7. davek na dobitke od iger na srečo 8. davek od prometa proizvodov in storitev 9. davek na promet nepremičnin 10 upravne takse 11. komunalne takse. 27. člen Občine" se dogovorijo, da ne bodo spremenile stopnje posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, za katere se plačuje davek po splošni stopnji, to je v višini 4 %>. 28 člen Občine bodo v obsegu ukinjenega republiškega davka iz kmetijske dejavnosti in davkS iz avtorskih pravic predpisale oba navedena davka kot občinska davka, in sicer ob enakih pogojih, kot se je doslej plačeval republiški davek. 29. člen Občine bodo stopnje davka iz obrtnih dejavnosti in iz intelektualnih storitev, ki se plačujejo od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek, določile tako da stopnja pri osnovah do 10.000 dinarjev ne bo presegla 25 °/o pri osnovah nad 200.000 dinarjev pa ne bo presegala 50 %. 30. člen Občine bodo v okviru medsebojnega sodelovanja v regionalnih okvirih analizirale razlike v davčni politiki ter že za leto 1975 uskladile rešitve v urejanju tistih vprašanj, ki bi glede na svoj pomen morala biti v merilu regije enotno ali usklajeno rešena. 31. člen Občine bodo v letu 1975 oblikovale posebno delovno skupino, ki bo vzporedno s pripravo sistemskih sprememb republiških davčnih predpisov, v okviru usklajevanja tega področja z novo ustavo najpozneje do 31. oktobra 1975 pripravila osnutek dogovora občin o davčni politiki. 32 člen Občine bodo v letu 1975 oblikovale posebno delovno skupino, ki bo najkasneje do 31. oktobra 1975 pripravila osnutek dogovora občin o merilih za oblikovanje davčnih služb v občinah in neposrednih ukrepih za hitrejšo usposobitev teh služb za učinkovito izvajanje davčne politike. IV. IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA 33. člen Izvajanje družbenega dogovora spremlja poseben odbor (odbor podpisnikov), ki ga sestavlja šest predstavnikov občin in en predstavnik republike. Predstavnike občin v odboru podpisnikov imenujejo izvršni sveti skupščin občin sporazumno, predstavnike republike pa imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 34. člen Odbor podpisnikov analizira uresničevanje družbenega dogovora in predlaga podpisnikom ustrezne ukrepe. 35. člen Odbor podpisnikov spremlja gibanja v porabi po tem družbenem dogovoru in rta podlagi podatkov za Prvih devet mesecev opravi uskladitev, dogovorjene ravni splošne porabe z gibanji družbenega proizvoda na ravni republike. 36. člen Podpisniki se dogovorijo, da bodo morebitna sporna vprašanja v zvezi z izvajanjem družbenega dogovora reševali v okviru odbora podpisnikov tega dogovora. 37 člen Druzoem dogovor velja za občine, ki ga podpišejo, uporablja pa se za proračunsko leto 1975. Pristop k družbenemu dogovoru je mogoč samo brez določitve posebnih pogojev. Rok za pristop k temu dogovoru je 28 februar 1975. 38. člen Podpisniki se dogovorijo da bo administrativno tehnične posle v zvezi z izvajanjem družbenega dogovora opravljal republiški sekretariat za finance. 39. člen Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-72/74 Ljubljana, dne 28. februarja 1975. Podpisniki tega družbenega dogovora so; Skupščina SR Slovenije — Izvršni svet, Skupščina občine Ajdovščina, Skupščina občine Rrežice, Skupščina občine Celje. Skupščina občine Cerknica. Skupščina pbčine Črnomelj. Skupščina občine Domžale Skupščina oočme Dravograd, Skupščina občine Gornja Radgona. Skupščina občine Grosuplje, Skupščina občine Hrastnik, Skupščina občine Idrija, Skupščina občine Ilirska Bistrica, Skupščina občine Izola. .Skupščina občine Jesenice, Skupščina občine Kamnik, Skupščina občine Kočevje, Skupščina obalne skupnosti Koper, Skupščina občine Koper. Skupščina občine Kranj, Skupščina občine Krško. Skupščina občine Laško, Skupščina občine Lenart, Skupščina občine Lendava, Skupščina občine Litija, Skupščina mesta Ljubljane, Skupščina občine Ljubljana Bežigrad. Skupščina občine Ljubljana Center, Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje, Skupščina občine Ljubljana Šiška. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, Skupščina občine Ljutomer. Skupščina občine Logatec, Skupščina pbčine Maribor, Skupščina občine Metlika, Skupščina občine Mozirje. Skupščina občine Murska Sobota. Skupščina občine Nova Gorica. Skupščina občine Novo mesto. Skupščina občine Ormož, Skupščina občine Piran, Skupščina občine Postojna. Skupščina občine Pjuj, Skupščina občine Radlje ob Dravi, Skupščina občine Radovljica, Skupščina občine Ravne na Koroškem, Skupščina občine Ribnica. Skupščina občine Sevnica, Skupščina občine Sežana, Skupščina občine Slovenska Bistrica. Skupščina občine Slovenj Gradec. Skupščina občine Slovenske Konjice, Skupščina občine Septjur pri Celju, Skupščina občine Škofja Loka, Skupščina občine Šmarje pri Jelšah, Skupščina občine Tolmin, Skupščina občine Trbovlje. Skupščina občine Trebnje, Skupščina občine Tržič. Skupščina občine Velenje, Skupščina občine Vrhnika. Skupščina občine Zagorje, Skupščina občine Žalec. 297. V zvezi s prvim odstavkom 299. in 308. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št 1/73) je Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 27. marca 1975 sprejela SKLEP o določitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posebne primere zavarovanja, ki veljajo v letu 1975 / I Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki so zavarovane samo za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni (307. člen statuta) ter za osebe zavarovane za posebne primere zavarovanja (308. člen statuta), se plačujejo po naslednjih stopnjah oziroma naslednjih zneskih: A. Po prispevni stopnji 1. 1,50 "A — za zavarovance po L, 2. in 3. točki 24. člena statuta, ki delajo manj kot polovico delovnega časa; — za starostne upokojence s polno pokojninsko dobo zavarovane po 187. členu statuta; 2. 0,50 »/o — za osebe zavarovane po 0<7. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. B. V stalnih mesečnih zneskih 1. V stalnem mesečnem znesku 2,50 din za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu in poklicne bolezni: — za študente visokošolskih zavodov, za učence strokovnih šol, otroke in mladostnike z motnjami v razvoju, ki so učenci zavodov za poklicno usposabljanje oziroma profesionalno rehabilitacijo ter za učence na posebnem osnovnošolskem šolanju oziroma na specialnem šolanju v ustreznih zavodih za šolanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, kadar so na obveznem praktičnem delu v učilnicah šol ali specialnih zavodov, ali kadar so na praktičnem delu pri delovnih ali drugih organizacijah in pri državnih organih, — za otroke in mladostnike v vzgojnih zavodih za vedenjske in osebnostne motnje. 2. V stalnem mesečnem znesku 6,30 din a) za vse primere invalidnosti in za telesno okvaro ne glede na vzrok — za osebe na mladinskih akcijah; b) za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu in poklicne bolezni ,— za vajence in učence strokovnih šol s praktičnim poukom, — osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne dobivajo plače; c) za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče, ki zadepe osebe v času, ko: — kot športniki v okviru organizacije športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah. 3. V stalnem mesečnem znesku 12,50 din za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče, ki zadene osebe v času, ko: — sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred elementarnimi nezgodami ali nesrečami; — opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki: — opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti; — so kot vojni-invalidi ali mirovni vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji ali praktičnih delih ali vajah 4. V stalnem mesečnem znesku 25 din za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče, ki zadene osebe v času, ko: — opravljajo naloge kot pripadniki partizanskih enot; — pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam teh organov pri izpolnjevanju nalog s področja z ustavo določenega reda, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vdrževa-nja javnega reda in miru, preprečevanja in odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. II .Prispevek za osebe na prestajanju kazni plačuje kazensko poboljševalni zavod, v katerem obsojenec prestaja zaporno kazen. Prispevek za ostale primere plačujejo zavezanci iz 307. in 308. člena statuta. III Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevkov' za pokojninsko in invalidsko« zavarovanje za posebne primere zavarovanja (Uradni list SRS, št. 22-239/74). IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1975. Št. S-130/8-75 Ljubljana, dne 27. marca 1975. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 298. N? podlagi 49. člena zakona o pokpjninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št 54/72), 299. in 300. člepa statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) in družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975, je sprejela skupščina skupnosti na seji dne 27. marca 1975 SKLEP o stopnjah prispevka zavarovancev, prispevka za nesrečo pri delu in poklicne bolezni in prispevka za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjeor ki veljajo v letu 1975 I Zavarovanci plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od skupnega osebnega dohodka po stopnji 11,80 odstotka od skupnega osebnega dohodka oziroma zavarovalne osnove. II Temeljne organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti, zasebni delodajalci in osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavrost (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni iz dohodka, oziroma last- nih sredstev, po stopnji 0,8o odstotka od skupnega osebnega dohodka oziroma zavarovalne osnove. III Zavezanci prispevka za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem, plačujejo ta prispevek po lestvici: — ko šteje 12 mesecev za 14 mesecev, je prispevek 3.5 odstotka, — ko šteje 12 mesecev za 15 mesecev, je prispevek 5,2 odstotka, — ko šteje 12 mesecev za 16 mesecev, je prispevek 7,0 odstotka, — ko šteje 12 mesecev za 18 mesecev, je prispevek 10.5 odstotka od skupnih osebnih dohodkov zavarovanca, ki mu povečanje pripada. IV Osnove ter način obračunavanja in plačevanja prispevkov so določene z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni Ust SRS, št. 39/74). Kadar se prispevne stopnje obračunavajo in plačujejo od čistih osebnih dohodkov oziroma od zavarovalne osnove, se prispevki po tem sklepu plačujejo po stopnji, povečani na višino, ki upošteva dajatve 4. člena zakona iz prvega odstavka. V Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o stopnjah prispevka zavarovancev, prispevka za nesreče pri delu in poklicne bolezni in prispevka za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem (Uradni Ust SRS, št. 22/74). VI Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem- listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St. S-130/6-75 Ljubljana, dne 27. marca 1975. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. «■ 299. Na podlagi družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 ter 13. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja na seji dne 27. marca 1975 sprejela SKLEP o posebnem prispevku iz, dohodka za leto 1975 I Poseben prispevek iz dohodka plačujejo temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti, ki so zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega 'dela. II Zavezanci plačujejo prispevek: — po stopnji 1,27 odstotka od poslovnega sklada, s katerim se opravljajo dejavnosti iz 5., 6. in 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (Uradni list SRS, št. 12/73); — po stopnji 0,27 odstotka od poslovnega sklada, s katerim se opravljajo dejavnosti iz 8., 9. in 9a. člena tega zakona. Prispevek se ne plačuje od osnovnih sredstev 2. odstavka 9a. člena omenjenega zakona. III Osnove za obračun prispevka iz prejšnjega člena so sredstva poslovnega sklada temeljne organizacije združenega dela (brez tujih sredstev) po stanju, ki je izkazano v zaključnem računu za leto 1974 v bilanci stanje, zmanjšana za sredstva, vplačana kot obvezno posojilo za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo, za sredstva, vplačana kot posojilo v sklade skupnih rezerv in za sredstva prenesena na temeljne organizacije združenega dela po zakonu o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 13/74). IV Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti, ki so zavezanci, plačujejo poseben prispevek iz dohodka mesečno v višini ene dvanajstine letnega zneska prispevka, in sicer do 20. v mesecu za tekoči mesec. V Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St. S-130/7-75 Ljubljana, dne 27. marca 1975. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA 300.—304. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) in samoupravnih sporazumov o ustanovitvi občinskih zdravstvenih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje, so skupščine skupnosti na skupnih sejah zborov uporabnikov in izvajalcev od 11. do 25. marca 1975 sprejele v enE^em besedilu sledeče sklepe: I. SKLEP o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje za delavce v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih 1 Prispevke za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje plačujejo, obračunavajo in odvajajo organizacije združenega dela oziroma zasebni delodajalci, in sicer: 1. za delavce v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih a) iz osebnih dohodkov 8,01 % b) iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela (za nesrečo pri delu) 1,47 Vo 2. za delavce v delovnem razmerju pri delovnih ljudeh, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi ali so združili delo z drugimi delavci a) iz osebnega dohodka delavcev 8,01 °/o b) iz osebnega dohodka delavcev (za nesrečo pri delu) 1,47 Vo 2 Prispevek za naložbe v zdravstveno dejavnost za 1975. leto plačujejo, obračunavajo in odvajajo organizacije združenega' dela oziroma zasebni delodajalci po stopnji 0,40 Vo, in sicer: 1. za delavce v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih — iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela pri čemer je osnova za obračunavanje bruto osebni dohodek delavcev, 2. za delavce v delovnem razmerju pri delovnih ljudeh, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi ali so združili delo z drugimi delavci — iz svojih sredstev pri čemer je osnova za obračunavanje osebni dohodek delavcev. 3 Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati razglas stopnje prispevkov za združena finančna sredstva, potrebna za zdravstveno varstvo in druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja v 1974. letu (Uradni list SRS, št. 18-518/74). e 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. II. SKLEP o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov 1 Prispevke za zdravstveno varstvo kmetov plačujejo, obračunavajo in odvajajo — delovni ljudje-kmetje zase in za svoje družinske člane: a) od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek od negozdnih površin) in osebnega dohodka od gozda 55 ”/o b) letni prispevek na gospodarstvo 760 din. 2 Pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo kmetov v znesku 1.200 din na osebo plačujejo, obračunavajo in odvajajo: — za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom, — za uživalce stalnih preživnin organ oziroma organizacija, ki izplačuje preživnino, — za člane ožje družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot z edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane — lastnike zemljišč. 3 Plačilo prispevka po tem sklepu začne teči ali preneha s prvim oziroma zadnjim dnem v mesecu, v katerem pridobi ali izgubi lastnost zavarovanca. 4 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o stopnji prispevka in višini pavšalnega prispevka ter prispevkov, ki jih plačujejo organizacije združenega dela in zasebni delodajalci za zdravstveno zavarovanje kmetov (Uradni list SRS, št. 18-524/74). 5 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. III. SKLEP o merilih za razvrščanje v osnove pa plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje delovnih ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi in odvetnikom 1 S tem sklepom se določajo osnove, od katerih se plačuje, obračunava in odvaja prispevek za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje in sicer: — za delovne j udi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi (obrtno, gostinsko, avtoprevozniško, itd.), — za delovne ljudi — odvetnike, ki so vpisani v register pri odvetniški zbornici. 2 Delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lasnimi sredstvi, se glede na letno davčno osnovo razvrstijo v naslednje zavarovalne osnove, od katerih plačujejo, obračunavajo in idvajajo prispevek za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo: znaša mesečna Ce znaša letna davčna osnova za plačevanje osnova dinarjev prispevka za zdrav- stveno zavarovanje do 28.000 1.800 od 28.001 do 38.000 2.300 od 38.001 do 48.000 2.800 od 48.001 do 58.000 3.300 od' 58.001 do 68.000 3.800 od 68.001 do 78.000 4.300 od 78.001 do 88.000 ' 4.800 od 88.001 do 98.000 5.300 od 98.001 do 108 000 od 108.001 do 118.000 6.300 od 118.001 do 128.000 6.800 lad 128.001 7.500. 3 Delovni ljudje — odvetniki se glede na letno davčno osnovo razvrstijo v naslednje zavarovalni osnove, od katerih plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo: znaša mesečna Ce znaša letna davčna osnova za plačevanje osnova dinarjev prispevka za zdrav- stveno zavarovanje do 80.000 3.800 od 60.001 do 70.000 4.400 od 70.001 do 30.000 5.000 od 80.001 do 90.000 5.600 od 90.001 do 100.000 6.200 od nad 100.001 110.001 do 110.000 6.800 7.400 4 Delovni ljudje iz 1. točke se razvrščajo v zavarovalne osnove, od katerih plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, na podlagi pravnomočnih odločb o davčni osnovi za preteklo leto. Delovni ljudje iz 1. točke tega sklepa, ki prvič registrirajo svojo dejavnost, do konca koledarskega leta obračunavajo in plačujejo prispevek od najnižje osnove, določene v 2 oziroma v 3. točki tega sklepa. 5 • . Delovni ljudje iz 1 točke tega sklepa obračunavajo prispevek in sicer: — za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje po bruto stopnji 8,01 %>, — za nesrečo pri delu in ža obolenje za poklicno bolezpijo po bruto stopnji 1,47 "/o, — za naložbe v zdravstveno dejavnost za 1975. leto po bruto stopnji 0.40%. 6 Do odmere davčne osnove za preteklo leto delovni ljudje iz 1. točke tega sklepa obračunavajo in plačujejo akontacijo na prispevek od zadnje odmerjene davčne osnove. 7 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje delovnih ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi in odvetnikov (Uradni Ust SRS, št. 18-519/74). 8 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. IV. < SKLEP o plačevanju, obračunavanju in odvajanju orispevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje za občane, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom 1 Ta sklep določa osnove za plačevanje, obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje in za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo ter osnove za denarna nadomestila za občane, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom. 2 Za filmske delavce, ki jim je priznan status umetnika: s din — za scenariste in režiserje celovečernega igranega filma, za glavnega snemalca, skladatelja, scenografa, kostimografa, filmskega igralca igranega filma, pisca scenarija, režiserja dokumentarnega lutkovnega ali risanega filma, snemalca dokumentarnega ali lutkovnega filma, risarja značajev, scenografa in animatorja risanega filma 4.600 3 Za filmske delavce, ki jim ni priznan status umetnika: — za pisca scenarija in režiserja igranega filma, glavnega snemalca, skladatelja, scenografa, kostimografa in filmskega igralca igranega filma, pisca scenarija in režiserja dokumentarnega lutkovnega ali risanega filma, direktorja ekipe igranega filma, snemalca dokumentarnega, risanega ali lutkovnega filma, risarja značajev, scenografa in animatorja risanega filma, snemalca zvoka, snemalca slike, prvega asistenta režije, prvega asistenta scenografa, pomočnika direktorja ekipe !granega filma in montažerji, za vodjo snemanja, glavnega maskerja, tajnico režije (skript), prvega asistenta snemalca in glavnega rekviziterja igraiega filma, organizatorja snemanja in montažerja dokumentarnega in njemu podobnega filma, glasbenega sodelavca pri filmih vseh vrst, drugega asistenta snemalca, drugega asistenta scenografa, asistenta snemalca zvoka, asistenta montažerja, glavnega osvet- din Ijevalca, r akviziter j a, maskerja in fotografa igranega filma, asistenta snemalca dokumentarnega filma, tajnico ekipe igranega filma, animatorja lutkovnega filma, snemalca, frizerja in risarja risanega filma, pomočnika vodje snemanja, frizerja, maskerja, šminker j a, garderoberja, osvetljevalca in kaskaderja igranega filma, kopista in kolorista risanega filma 3.100 4 Za književnike, skladatelje, umetnike ter prevajalce znanstvenih in književnih del 3.100 5 Za duhovnike 2.300 6 Za železniške in ulične prtljažne nosače 2.100 7 Za športnike-amater j e, ki prejemajo hrana-rino 1.800 Za športnike-nogometaše s statusom ne-amaterja 4.100 8 Za kolporterja tiska 1.800 9 Za artiste — plesalce 3.100 10 Za zdravnike, zobozdravnike, dentiste, zo-botehnike in arhitekte 4.800 11 Za izvajalce instrumentalne in vokalne na- rodno-zabavne, narodne in jazz glasbe, dirigente, glasbene aranžerje, muzikologe, skladatelje, glasbene kritike, avtorje tekstov in 'scenarijev, glasbene urednike radia, televizije ali produkcije gramofonskih plošč, režiserje, tonske mojstre, kostimografe in scenografe, ki so člani društva glasbenih delavcev Slovenije »Sloveni-jakoncert«, Ljubljana 3.600 12 Za druge osebe, glede katerih so bile po dosedanjih predpisih sklenjene pogodbe o izvajanju socialnega zavarovanja in za druge osebe, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost 3.100 13 Osnove, navedene od 2. do 12. točke tega sklepa so hkrati tudi osnove za obračunavanje in plačevanje prispevka za naložbe v zdravstveno dejavnost po programu razvoja za 1975. leto po stopnji 0,40 %>. 14 Osnove za obračunavanje prispevkov, ki jih določa ta sklep, so hkrati osnove za denarna nadomestila. 15 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 18-520/74). 16 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. i V. SKLEP o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje določenih kategorij oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja 1. člen Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din 1. Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu 50 2. Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost, delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavcev v združenem delu ' kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se s tem strokovno usposobijo ali izpopolnijo 140 3. Udeleženci javnih del in mladinskih de- lovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti 50 4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine 50 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju 50 6. Učenci srednjih šol ter študentje višjih in visokih šol ter akademij 50 7. Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci družbenih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči 135 8. Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja 140 9. Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost 140 10. Druge skupine delovnih ljudi — občanov, pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost 140 Osebam, naštetim od 1. do 10. točke tega člena, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določa zakon in samoupravni sporazum, osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu: zakon) se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenje za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din 1. Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji 80 2. Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 20 — kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic na nesistemiziranih delovnih mestih za določen čas Uk oo 3. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 1. in 2. člena tega sklepa, so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve, 4. člen Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic .poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh prejemkov po stopnji 8,90 °/i>. 5. člen Skupnosti za zaposlovanje, plačujejo za začasno nezaposlene osebe, ki so in dokler so pri njih prijavljene. prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 8,90 »/o. Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe, je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim spo: ažurnom drugače dogovorjeno. 6. člen Zavarovanci iz 1 odstavka 57. člena zakona, ki so sklenili v tujin delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in do- bivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov: din 1. se ne zahteva nobena kvalifikacija 3.900 2. se zahteva po osnovnem šolanju preučitev za določeno delo in poklic 4.200 3. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 4.600 4. se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma, delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 5.500 5. se zahteva višja šola, prva stopnja fakul- tete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 6.500 6. se zahteva diploma visoke šole ali fakul- tete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 8.700 Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje. Zavarovanci iz 1. odstavka 56. člena zakona, ki združujejo svoje delo z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena. 7. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela, pod pogoji k jih določi skupnost v svojih aktih, v višini 8.01 «/n. Osnova za obračun prispevka zdravstveno zavarovanje je povprečni osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali. ko je nastopim kaka druga okolnost iz J. odstavka tega člena. 8. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč 'er delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek kadar zaposlijo za občasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca-kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti, prispevek v višini 6,29% od izplačanega zaslužka. 9. člen Za de'avce in upokojence, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa sc plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevki po stopnji 4 "/o od bruto osebnega dohodka v breme dohodka. 10. člen Vsi. prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom povprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s sklepom ne določi drugače. 11. člen Za vse kategorije oseb in občanov, naštetih od 1. do 9. člena tega sklepa zavezanci prispevka plačujejo, obračunavajo in odvajajo tudi prispevek za naložbe v zdravstveno dejavnost za 1975. leto po stopnji 0,40 °/o, pri čemer je osnova za obračun tega prispevka ista kot za obračun prispevka 'za zdravstveno varstv m zdravstveno zavarovanje. 12. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, prenehajo veljati sklep o pavšalnih zneskih prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo (Ur. list SRS, št. .18-521/74), sklep o osnovah in stopnjah prispevkov za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje delavcev, ki delajo, ali so- na strokovnem izpopolnjevanju oziroma na praksi v tujini in za tuje delavce, zaposlene pri tujih predstavništvih (Uradni list SRS. št. 18-522/74) in sklep o stopnji prispevkov za zdravstveno zavarovanje oseb, ki začasno nima lastnosti delavca v združenem delu (Uradni list SRS, št. 18-525'74). 13. člen Kočevje Predsednik Herman Struna 1. r. Trbovlje Predsednik Milan Janežič r. Logatec Predsednik Bogomir Ajdič 1. r. Zagorje Predsednik ' Ivan Zore L r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR 305. Po 12. točki samoupravnega sporazuma o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti Maribor sta sprejela zbor uporabnikov in zbor izvajalcev zdravstvenega varstva skupščine regionalne zdravstvene skupnosti MaHbor na skupni seji dne 5. marca Tf75 S K LEP o potrditvi zaključnega računa skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Mariboi za leto 1974 I ' Sprejme in potrdi se zaključni račun skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor za lete 1974, ki izkazuje: din Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1 januarja 1975 dalje. St 420-6 75 SKUPŠČINE OBČINSKIH ZDRAVSTVENIH SKUPNOSTI Ljubljana Bežigrad Predsednik Jože Baraga 1. r. Cerknica Predsednik Damir Mazi 1. r. Ljubljana Moste-Polje Predsednik Marja Miloradovič 1. r Grosuplje Predsednik Alojz Škerjanc L r. Ljubljana Vič-Rudnik Predsednik Anton Dolničar 1. r. Idrija Predsednik Roman Heing 1. r. Domžale Predsednik Vladimira Habe 1. r. Kamnik Predsednik Ivan Motnlkar 1. r. Hrastnik Predsednik Ivan Medvešček I. r. Litija Predsednik Janez Zarnik 1. r. Ljubljana Center Predsednik Niko Isajevič L r. Ribnica Predsednik Lado Poljanec 1. r Ljubljana Šiška Predsednik Janko Heberle 1. r. Vrhnika Predsednik Alojz Sivka 1. r. — skupnih dohodkov 655,888.610,20 — izločitev za investicije zdravstvu 41.058.654,10 — izločitev v solidarnostni sklad 20.742.165.60 — izločitev v rezervni sklad 9,881.755,80 — čistih dohodkov 484.206.034,70 — skupnih izdatkov 490,041.502,51 — presežka izdatkov nad dohodki 5,835.467,81 II Izločena sredstva rezerve se prenesejo v celoti v rezervni sklad skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor. III Presežek izdatkov nad dohodki v znesku 5,835 467,81 se v celoti pokrije s sredstvi rezervnega sklada skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor. IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-158'75 Maribor, dne 5. marca 1975. t Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Maribor ’ Predsednik Leo Cepič L r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI BREŽICE 306. Izvršni svet Skupščine občine Brezij e je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na 32. seji dne 13. marca 1975 sprejel SKLEP o razgrnitvi predloga za dopolnitev zazidalnega načrta Hrastina 1 Na javni vpogled se na trideset (30) dni od dneva objave tega sklepa razgrne predlog ddpolnitve zazidalnega načrta za Hrastino. 2 V času razgrnitve lahko k osnutkom poda svoje pripombi vsak občan ali zainteresirana delovna ah druer oreanizacua 3 Sklep se oljavi v Uradnem listu SRS in na oddelku za gospodarsko upravne zadeve Skupščine občine Brežice Javna razgrnitev bo na oddelku za gospodarsko upravne zadeve Skupščine občine Brežice vsak delovni dan od 8. do 15. ure. 4 Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Uradnem ' listu SRS. St. 350-5/75-4 Brežice, dne 14. marca 1975. Predsednik izvršnčga sveta Skupščine občine Brežice Ivan Živič 1. r. CELJE 307. Na podlagi 33. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74) je skupščina skupnosti socialnega skrbstva Celje 'na seji dne 13. marca 1975 sprejela SKLEP o ustanovitvi Centra za socialno delo Celje 1 Ugotovi se. da nastopa kot ustanovitelj Centra za socialno delo Celje iv nadaljnjem besedilu center) skupnost socialnega skrbstva Celje Center je organizacija združenega dela za opravljanir strokovnih nalog r.a področju socialnega skrbstva. Sedež centra je v Celju. Gregorčičeva 6. 2 Naloge centra so: — reševanje socialnih problemov posameznikov in skupin prebivalstva, — spremljanje in analiziranje socialnih problemov ter ugotavljanje vzrokov njihovega nastajanja, — predlaganje ukrepov ustreznim organom za rešitev in preprečevanje socialnih problemov. — opravljanje strokovnega socialnega dela na področju varstva družine in varstva odraslih, izvzemši izdajanje upravnih odločb, — odkrivanje otrok in mladoletnikov z motnjami vedenja in osebnosti in izvajanje pomoči v obliki vzgojnega svetovanja staršem, skrbnikom in drugim vzgojiteljem, ki obravnavajo otroke, — odkrivanje, razvrščanje in izvajanje skrbi za usposabljanje ter zaposlitev ‘otrok in mladine prizadete v telesnem in duševnem razvoju, — obravnavanje in zagotavljanje pomoči vzgojno ogroženim otrokom, vzgojno zanemarjenim in delinkventnim otrokom in mladostnikom ter izvajanju vzgojnih ukrepov. — izvajanje ukrepov socialnega skrbstva za občane, ki niso zmožni skrbeti zase, — izvajanje pomoči pri resocializaciji družbeno negativnih oseb in reševanje socialnih problemov njihovih družin, — koordinacija in sodelovanje z drugimi organi in organizacijami, krajevnimi skupnostmi ter strokovnimi službami pri reševanju socialnih problemov delovnih ljudi in občanov, ■ „ — izvajanje raziskovalnega dela na področju socialnega skrbstva (študijsko-proučevalno in, analitično razvojno delo), — izvajanje različnih (dogovorjenih'« akcij v korist otrokom'in družini (letovanje in drugo), — izvajanje drugih strokovnih nalog s področja socialnega skrbstva po programu skupnosti socialnega skrbstva. 3 Center upravlja s premoženjem, ki mu ga da v upravljanje skupnost socialnega skrbstva Celje kot ustanovitelj centra. 4 Center upravlja delovna skupnost prek zbora delovnih ljudi. V zboru delovnih ljudi v zadevah posebnega družbenega pomena sodelujejo poleg članov delovne skupnosti tudi predstavniki družbenega interesa, ki jih imenujejo: — pet članov skupščine skupnosti socialnega skrbstva — dva člana skupnost otroškega varstva — pet članov krajevne skupnosti. 5 Direktorja centra imenuje in razrešuje skupščina skupnosti socialnega skrbstva v soglasju z občinsko skupščino za dobo 4 let. I 6 Sredstva za izvajanje dela zagotavlja centru skupnost socialnega skrbstva s pogodbo na podlagi predloženega programa dela. 7 Center je za svoje delo odgovoren skupnosti socialnega skrbstva. Zakonitost dela centra nadzoruje pristojen občinski upravni organ. 8 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. Celje, dpe 13. marca 1975. Predsednik Skupščine skupnosti socialnega skrbstva Celje Fanika Jugovič, inž. 1. r. nERKNICA 308. Na podlagi drugega odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) ter v skladu s 168. členom statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1975 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč 1. člen V odloku o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 19/74) se zadnji odstavek 3. člena spremeni in se glasi: »Ce se na kmetijskem ali gozdnem zemljišču g^adi rastlinjak, hlev ali s hlevom funkcionalno povezan gospodarski objekt dovozna pot zaradi smotrne uporabe kmetijskega zemljišča ali gozdne ,orome'tnice zaradi trajnega boljšega gospodarjenja z gozdovi, se prispevek od spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča ne plačuje. Oprostitev, kolikor se nanaša na poti, velja za primere, ko je investitor gradnjo kmetijska organizacija ali gozdnogospqdarska organizacija ali kmet.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-17/74-1 Cerknica, dne 28. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Cerknica Slavko Tornič, dipl. oec. 1. r. 309. Na podlagi 1. in 4 člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29'65. 7'70) ter 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS. št. 20/74) je zbor združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na seji dne 28. februarja 1975 sprejel 1 ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Cerknica 1. člen 2. člen odloka o komunalnih taksah v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 1/71) se spremeni in pravilno glasi: v »Turistična taksa za začasno prebivanje se plača dnevno: — ne glede na kraj in letno sezono od nočnine — 3 din. Za začasno prebivanje se šteje bivanje do 30 dni. 2. člen 7. člen odloka o komunalnih taksah v občini Cerknica se spremeni in pravilno glasi: »Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.« St. 423-5/68-1 Cerknica, dne 28.,februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Cerknica Slavko Tomič, dipl. occ. 1. r. 310. Na podlagi tretjega odstavka 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS. št. 51/71) in v zvezi z 2. odstavkom 27. in 1(?8. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1975 sprejela V ODLOK o oprostitvi plačevanja pristojbin za gasilske avtomobile in kmetijske traktorje ter njihove priklopnike 1. člen V občini Cerknica se ne plačuje pristojbina za gasilske avtomobile, za kmetijske traktorje in njihove priklopnike v lasti občanov, ki se z osebnim delom bavi j o s kmetijsko dejavnostjo. Oprostitev iz prvega odstavka tega člena velja pod pogojem, da občan, ki je kmet, ne opravlja služnostnih storitev. 2. člen Oprostitev velja tudi v primeru če občan iz drugega odstavka 1. člena tega odloka s traktorjem opravlja zimsko službo ali pa vlači (spravlja) lastni les iz gozda. 3. člen Občan ima pravico do oprostitve, če izpolnjuje pogoje 4. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) in ima zato potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa, da je kmet. 4. člen Oprostitve po 1. in 2. členu tega odloka začnejo veljati ob prvi registraciji oziroma ob prvem naslednjem podaljšanju registracije vozila. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi(v Uradnem. listu SRS. St. 22-67/75-1 Cerknica, dne 28. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Cerknica Slavko Tomič, dipl. oec. 1. r. 311. Na podlagi 5. člena zakona o inšpekcijah (Uradni list SRS, št. 13/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1975 sprejela SKLEP I S tem sklepom Skupščina občine Cerknica poobla-šča Veterinarsko postajo Cerknica za opravljanje naslednjih strokovno operativnih nalog veterinarske inšpekcije Skupščina občine Cerknica; 1. Zdravstvene preglede živine (diagnostične ter druge preiskave na TBC, brucelozo iru podobno) 40. šlen in 1. točka 77. člena temeljnega zakona; 2. ugotovitev vzroka pogina živali, če je podan sum kužne bolezni (41. člen temeljnega zakona); 3. veterinarsko sanitarni pregled klavne živine, mesa, mesnih izdelkov, jajc, mleka, rib ter njihovih izdelkov pred oddajo v promet za javno potrošnjo, v klavnicah, mlekarnah in drugih obratih za proizvodnjo živil živilskega izvora ter na tržnicah (pregled živil individualne proizvodnje pred oddajo v promet — 48. člen in 49. člen temeljnega zakona); 4. pregled pošiljk živine, mesa in mesnih izdelkov ter surovin živalskega izvora pri nakladanju, razkladanju v notranjem prometu (53. in 54. člen temeljnega zakona). II Ostala opravila s področja veterinarske inšpekcije opravlja veterinarski inšpektor. III Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 021-5/75-1 Cerknica, dne 28. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Cerknica Slavko Tomič, dipl. oec. 1. r. GROSUPLJE 312. Na podlagi 1., 4., 16., 19., 37. in 40. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72 in 28/73) in 21. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela' in zbora krajevnih skupnosti dne 14. marca 1975 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 39/73 in 2/74) se v tarifi št. 2 točka 5. spremeni, tako da se glasi: 5. likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za 1 liter: — nad 32 dinarjev 36 <*n 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1975 dalje. St. 421-14 Grosuplje, dne 14. marca 1975. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak I. r. 313. Na podlagi 180. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 14. marca 1975 sprejela ' ODLOK o spremembi odloka o občinskih priznavalninah 1. člen Odlok o občinskih priznavalninah (Uradni list SRS, št. 5/72) se spremeni tako, da se v 2. odstavek 1. člena odloka doda še stavek: »Udeleženci narodnoosvobodilne vojne se smatrajo za upravičence po tem odloku, če so vstopili v NOV vsaj do 1. julija 1944 in so bili v NOV do konca vojne«. 2. člen Člen 3. odloka se spremeni in se glasi: »Stalna občinska priznavalnina se podeli upravičencu iz 1. člena odloka: — če živi sam in njegovi dohodki ne presegajo osnove za dodatek za zaposlene udeležence NOV v tekočem letu, zmanjšane za 20%); — če živi upravičenec v skupnem gospodinjstvu z enim družinskim članom, ki ga preživlja in dohodki družinske skupnosti ne presegajo osnove za dodatek za zaposlene udeležence NOV v tekočem letu; — če živi upravičenec v skupnem gospodinjstvu z dvema družinskima članoma, ki jih preživlja in dohodki družinske skupnosti ne presegajo osnove za dodatek za zaposlene udeležence NOV v tekočem letu, povečane za 20%; — če živi upravičenec v skupnem gospodinjstvu s tremi ali več družinskimi člani, ki jih preživlja in dohodki družinske skupnosti ne presegajo osnove za dodatek za zaposlenega udeleženca NOV v tekočem letu, povečane za 30%. Dohodki iz kmetijskih virov se ugotavljajo na podlagi desetkratnega (10 X) katastrskega dohodka iz leta 1971, dohodek od obrti in drugih svobodnih dejavnosti pa po davčni osnovi, ugotovljeni za tekoče leto.« 3. člen , Črta se člen 4. odloka. 4. člen Člen 5. odloka se spremeni in se glasi: »Stalna ali začasna občinska priznavalnina se podeljuje upravičencem glede na stopnjo materialne ogroženosti od 200 do 700 din mesečno. Upravičencem, ki jim je priznavalnina glavn: vir preživljanja pa do višine minimalne mesečne pokojnine. Višina enkratne priznavalnine je odvisna od gmotnega stanja upravičenca in njegovih potreb ter praviloma ne sme presegati 1.000 din.« 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 191-4/74 Grosuplje, dne 14. marca 1975. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 314. Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), v skladu s statutom krajevne skupnosti Podtabor in sklepa zbora delovnih ljudi in občanov z dne 2. februarja 1975 je svet krajevne skupnosti Podtabor dne 25. februarja 1975 sprejel SKLEP o razpisu rererenauma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vodovoda Podtabor—Ponova vas—Spodnja Slivnica—Račna I Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vodovoda za območje krajevne skupnosti Podtabor z izjemo delov naslednjih naselij: Vino, št. 13. 14, 15, 16; Udje, št. 20, 21; Medvedi-ca št. 8, 9 (Borštnik, Kraljič); Cerovo, št. 1, 2, 3, 4, 7, 8; Ponova vas št. 1, 2. II Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v volilnem imeniku naselij krajevne skupnosti Podtabor razen volivcev delov naselij določenih v I. točki tega sklepa. • III Referendum bo v nedeljo 6. aprila 1975 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih, izvede pa ga volilna komisija krajevne skupnosti Podtabor. IV Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Podtabor Glasovnica za referendum dne 6. aprila 1975 o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vodovoda Podtabor—Ponova vas—Spodnja Slivnica—Račna, ki bi bil predpisan za obdobje treh let od 1. maja 1975 do 30. aprila 1978 in naj bi ga plačevali hišni posestniki v naslednjih zneskih: — v prvem letu uvedbe samoprispevka — 2.670 din — v drugem letu uvedbe samoprispevka — 3.100 din — v tretjem letu uvedbe samoprispevka — 3.720 din Glasujem »ZA« »PROTI« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«. V ' Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka. Za izvedbo referenduma se imenuje tričlanska volilna komisija. VII Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Podtabor, • dne 25. februarja 1975. Predsednik sveta krajevne skupnosti Podtabor • Janez Štibernik 1. r. 315, Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in v skladu s statutom krajevne skupnosti Račna je na predlog zbora delovnih ljudi občanov z dne 2. marca 1975 svet krajevne skupnosti Račna na seji dne 2. marca 1975 sprejel SKLEP 0 razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vodovoda Podtabor— Ponova vas—Spodnja Slivnica—Račna I Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinancirhnje gradnje vodovoda za območje krajevne skupnosti Račna, razen zaselka Bre-z°va gorica. II Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v volilnem imeniku, naselij krajevne skupnosti Račna in zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice. III Referendum bo v nedeljo 6. aprila 1975 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih, izvede pa ga volilna komisija krajevne skupnosti Račna po načelih aplošnih volitev. IV Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno ln tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Račna Glasovnica za referendum dne 6. aprila 1975 o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vodovoda Podtabor—Ponova vas—Spodnja Slivnica—Račna, ki bi bil predpisan za obdobje treh let od 1. julija 1975 do 30. junija 1978 in ga naj bi plačevali hišni posestniki v naslednjih zneskih: — v prvem letu uvedbe samoprispevka — 2670 din — v drugem letu uvedbe samoprispevka — 3.100 din — v tretjem letu uvedbe samoprispevka — 3.720 din Glasujem »ZA« »PROTI« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samo- -ispevka, sicer pa besedo »PROTI«. V Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevkai VI Za izvedbo referenduma se imenuje tričlanska volilna komisija. ( VII Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Račna, dne 2. marca 1975. Predsednik sveta krajevne skupnosti Račna Anton Potokar 1. r. 316. Na podlagi 4 člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in 23. in 24. člena statuta krajevne skupnosti Spodnja Slivnica je na predlog zbora delovnih ljudi in občanov z dne 22. februarja 1975 zbor delegatov krajevne skupnosti Spodnja Slivnica na seli dne 25. februarja 1975 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vodovoda Podtabor— Ponova vas—Spodnja Slivnica—Račna I Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vodovoda za območje krajevne skupnosti Spodnja Slivnica in za vas Spodnja Slivnica razen zaselka Podlom. II Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v volilnem imeniku naselja navedenega v točki I. tega sklepa in zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice. in Referendum bo v nedeljo 6. aprila 1975 od 7. do 19. ure na običajnem glasovalnem mestu, izvede pa ga • volilna komisija krajevne skupnosti Spodnja Slivnica po načelih splošnih volitev. IV Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in ta*frio z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Spodnja Slivnica Glasovnica za referendum dne 6. aprila 1975 o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vodovoda Podtabor—Ponova vas—Spodnja Slivnica—Račna, ki bi bil predpisan za obdobje treh let od 1. marca 1976 do 28. februarja 1979 in ga naj bi plačevali hišni posestniki v naslednjih zneskih: — v prvem letu uvedbe samoprispevka — 3.100 din — v drugem letu uvedbe samoprispevka — 3.720 din — v tretjem letu uvedbe samoprispevka — 4.464 din Glasujem »ZA« »PROTI« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«. V Preo izveaoo reierenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka. . VI Za izvedbo referenduma se imenuje tričlanska volilna komisija. VII Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Spodnja Slivnica, dne 25. februarja 1975. Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Anton Perme 1. r. LITIJA 317. Izhajajoč iz smernic plana razvoja občine, organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela v letih 1967—1980 in na podlagi določil ustave SR Slovenije, členi 36., 91. 1. odstavek, 147., 186. 3. odstavek 1. alinee ter določil statuta občine Litija v členih 34., 35., 36. in 37. ter upoštevajoč spoznanja, da je hitrejši gospodarski razvoj občine, organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela skupna odgovornost vseh nosilcev planiranja in gospodarjenja sklenejo organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela in gospodarske samoupravne interesne skupnosti SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju dela sredstev razširjene reprodukcije za gospodarski razvoj organlsacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela in o ustanovitvi samoupravnega sklada v občini Litija I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S samoupravnim sporazumom uredijo podpisniki vse zadeve, ki so skupnega pomena za njihova medsebojna razmerja. Določijo natančneje delovanje sklada, način delegiranja v skupščino sklada, način odločanja in opredelijo odgovornost skupščine in njenih organov, Prav tako opredelijo način reševanja spornih vprašanj, kakor tudi druge zadeve, pomembne za funkcioniranje sklada skupnosti. 2. člen Podpisniki so tisti subjekti, ki sklenejo samoupravni sporazum in prevzamejo obveznost vplačevanja v sklad in sicer: — organizacije združenega dela In temeljne organizacije s sedežem v občini in izven nje — obrati oziroma delovne enote OZD, ki Imajo sedež izven občine — samoupravne interesne skupnosti z gospodarskega področja K samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo tudi drugi interesenti, ki sklenejo samoupravni sporazum in plačajo prispevek. 3. člen Sklad je pravna oseba, sedež sklada je v Lttlji, II MEDSEBOJNA RAZMERJA, PRAVICE IN DOLŽNOSTI 4. člen Cilj združevanja sredstev v skladu je: — v srv 'u predvidenih planskih nalog pospeševati razvoj posameznih OZD in TOZD — pospeševati razvoj zlasti tistih OZD in TOZD, ki imajo zastavljene razvojne programe, vendar ne morejo same takoj zagotoviti zadostna finančna sredstva — pospeševati dejavnosti, ki so v občini preslabo razvite oziroma nimajo zadosti lastnih sil, da bi hitreje zastavile razvojne programe — podpirati možnosti, da se v gospodarstvu občine odpirajo nove gospodarske dejavnosti. 5. člen Skupni interesi podpisnikov se kažejo v pospeševanju gospodarskih dejavnosti v OZD in TOZD, posebno v tistih primerih ko tak skupen pristop pripomore k hitrejšemu razvoju OZD in TOZD tar istočasno pomeni prispevek k razvoju občine kot celote. 6. člen Financiranje razvoja je vezano aa čvrsto zastavljene programe razvoja, dobijo pa jih lahko tisti interesenti, ki nudijo najboljše pogoje, med katerimi je pomembno zlasti hitro vračanje sredstev, in imajo ustrezno kadrovsko zasedbo vodilnih in strokovnih delovnih mest. 7. člen Oblike in pogoji financiranja so: — investicijski kredit do 5 let in pol — premostitveni kredit do 12 mesecev za osnovna sredstva in do 6 mesecev za obratna sredstva — soudeležba sklada pri investiciji kot lastna naložba za nove objekte v občini, če se tako odločijo posamezni ali pa vsi podpisniki — obresti in drugi pogoji se določajo po bančnih odločitvah, odstopanja pa lahko določi skladno z in- . vesticijsko politiko skupščina ob razpisu posojila. 8. člen Osnova za dodeljevanje sredstev je razpis, ki ga skupščina sklada razpisuje skladno z zahtevami razvojr-nih programov TOZD, OZD in občino. Medsebojna razmerja med skladom, OZD in TOZD urejuje pogodba, ki vsebuje običajne elemente. Do končne odločitve opravi skupščina sklada prek Posebne komisije konsultacijo z vsemi interesenti in pristojno poslovno banko. Na razpis se javijo lahko podpisniki; drugi inte- , resenti pa lahko konkurirajo tako, da predhodno ali pa v času odločanja podpišejo samoupravni sporazum. Izjemoma pa se lahko javi na razpis še drug interesent, v svojem programu predvideva na območju občine realizirati razširitev oziroma zgraditev novih kapacitet in šele potem pristopi k samoupravnemu sporazumu. 9 člen Podpisniki namenijo del sredstev razi.tjene reprodukcije za financiranje razvojnih nalog posameznih Podpisnikov. Podpisniki se zavežejo, da zberejo letno najmanj 2.000.000 din z izhodiščem v letu 1975 in se lahko nato vrednost, določena s samoupravnim sporazumom, valorizira v prihodnjih letih s posebnim aneksom k samoupravnemu sporazumu. 10. člen Delež, ki ga prispeva posamezni podpisnik v sklad se določi tako, da je premo sorazmeren njegovemu deležu v skupni masi ostanka dohodka in bruto osebnega dohodka vseh podpisnic tega sporazuma. Pri izračunu se upošteva predvidena vsota, ki jo podpisniki zberejo v posameznem letu. Zato se delež posameznega podpisnika izračuna po naslednji formuli: (ostanek dohodka + bruto OD) X 2.000.000 p = ------- ---------—-------------------------------- skupna masa ostanka dohodka in bruto OD vseh članic Za izračun se upošteva doseženi ostanek dohodka in bruto osebni dohodek dosežen v preteklem letu in se uporablja za izračun prispevka za drugo leto. (Izračun na osnovi rezultatov v letu 1973, se uporablja za leto 1975.) 11. člen Delež, ki ga prispeva posamezni podpisnik, so njegova neodtujljiva sredstva in se zato evidentirajo tako. da je možen stalen vpogled nad celoto vplačanih sredstev vključno s tistimi, ki se pripisujejo deležu na osnovi poslovanja sklada. 12. člen Vplačani delež posameznega podpisnika je dolgoročni brezobrestni kredit sklada, vendar najmanj za šest let. 13. člen Vračanje kreditov poteka tako. da se odplačujejo letne anuitete v celoti v letu dospelosti. Vračanje kredita se začne z začetkom osmega leta po vplačilu posameznega deleža. Podpisnik se lahko odloči, da se odpove vračilu kredita in se za toliko poveča njegov delež v skladu. Podpisnik se lahko odloči, da v delež prispeva za tekoče leto, v katerem zapade vračanje kredita, vračuna zapadlo anuiteto v sestavni del deleža 14. člen Ce je podpisnik v težkem finančnem položaju ali pa ima 'zkazanc celo izgubo so plačilo obveznosti odloži, naknadno pa lahko skupščina sklada njegovo obveznost črta kot sestavni del akcij za sanacijo poslovanja podpisnika. 15. člen Vplačila za leto 1975 se nanašajo na podatke po zaključnih računih za leto 1973. Podpisniki so dolžni, da obveznosti za, posamezno leto poravnajo do 30. junija tekočega leta. 16. člen Vsak podpisnik lahko odstopi od sartioupravnega sporazuma. Odpovedni rok je dve leti. Pravice in obveznosti iz njegovega dptakratnega sodelovanja se realizirajo po tem samoupravnem sporazumu in sklepih skupščine sklada. 17. člen Poleg virov sredstev sklada, ki jih prispevajo podpisniki, so možni še drpgi viri kot so razni krediti, dotacije, vplačila raznih presežkov in drugo. III. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE ZDRUŽENIH SREDSTEV V SKLADU 18. člen Organ upravljanja je skupščina sklada. Delegate v skupščino izvolijo delavski sveti oziroma drugi organi samoupravljanja. Vsak podpisnik izvoli najmanj enega člana v skupščino. Podrobnejša določila o skupščini in njeni sestavi kakor tudi o izvolitvi, določijo podpisniki s posebnim sklepom, ki ga pripravi odbor za pospeševanje gospodarstva. 19. člen Vsebina dela skupščine je: ■ — usklajevanje programov razvoja OZD in TOZD s programom občine, — določanje osnovnih finančnih načrtov za uporabo sredstev, — določanje valorizacije prispevkov podpisnikov, — obravnavanje poročil o rezultatih naložb, — odločanje o delu sredstev, ki jih sklad nameni v sovlaganje, — določanje notranje samoupravne organizacije poslovanja skupščine sklada. v 20. člen Delegati skupščine sklada so dolžni najmanj enkrat letno poročati o svojem delu organom, ki so jih izvolili. 21. člen Skupščina sklada se sklicuje po potrebi, mora pa zasedati najmanj dvakrat letno in sicer pri sprejemanju plana koriščenja sredstev ih nr< obravnavanju rezultatov poslovanja minulega obdobja. 22. člen Skupštino sklicuje predsednik skupščine sklada, ki ga izvoli skupščina na prvi seji in traja njegov mandat štiri leta. Skupščina sklada ima enega ali več podpredsednikov. 23. cien Delegati skupščine so izvoljeni za štiri leta in so stalni. Organ, ki jih je izvolil jih lahko zamenja pred iztekom mandata. 24. člen Skupščina sklada lahko imenuje za proučitev posameznih vprašanj stalne in občasne komisije. Vsebino dela komisij določi skupščina sklada s posebnim sklepom. 25. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta, je predsednik skupščine sklada. 26. člen Administrativne, tehnične in finančne posle sklada opravljata oddelka za gospodarstvo in finance občinske skupščine. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 27. člen Celotna sredstva sklada se ob morebitni ukinitvi sklada razdelijo vsem vlagateljem, sorazmerno Z višino vplačil. 28. člen Skupščina sklada prevzame s 1. I. 1975 v upravljanje glede pravic in obveznosti sedanji sklad za razvoj gospodarstva, ki je bil ustanovljen z odlokom občinske skupščine Litija dne 24. decembra 1970. 29. člen Skupščina sklada sprejme poslovnik, v katerem opredeli podrobnejšo vsebino, delo, medsebojna razmerja skupščine in njenih organov. 30. člen Sklad začne z delom, ko je sklenjen saptoupravni sporazum in se njegovi sklep; nanašajo na čas po 1. I. 1975 31. člen Samoupravni sporazum je obvezen za vse podpisnike. / 32. člen Sestavni del samoupravnega sporazuma so sklepi, sprejeti v OZD, TOZD in interesnih skupnostih, s katerimi so podpisniki sprejeli odločitve o ustanovitvi sklada in sodelovanju pri združevanju sredstev. 33. člen Konstituiranje v skladu mora biti izvršeno naj'-kasneje do konca februarja 1975; to nalogo opravi sedanji upravni odbor sklada za pospeševanje razvoja gospodarstva. 34. člen Samoupravni sporazum velja od vključno leta 1975 do vključno leta 1980. Po tem času samoupravni sporazum velja še naprej, če ne odpove' sodelovanja 2/3 podpisnikov. V tem primeru sel sprejme nov samoupravni sporazum. 35. člen Sedanji uprivni odbor sklada za pospeševanje razvoja gospodarstva v občini se z dnem konstituiranja upravljanja v interesni skupnosti ukine. .v 36. 'člen Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. 37. člen Družbeni dogovor o združevanju dela sredstev razširjene reprodukcije za gospodarski razvoj organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela v razvojni sklad ter ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za razvoj gospodarstva v občini Litija, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 2 z. dne 29. I. 1975 se z objavo tega samoupravnega sporazuma razveljavi. št. 016-1/75 Litija, dne 6. decembra 1974. Samoupravni sporazum so podpisale: Predilnica Litija, Industrija apna Kresnice. Lesna industrija Litija, Industrija usnja Vrhnika TOZD Šmartno, Kmetijska zadruga Litija, Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole, Gostinsko podjetje Litija, Splošna mizarska delavnica Gabrovka. »Kovina« Šmartno, Mizarstvo Litija, GOP »Komunala« Litija, Mesarija in prekajevalnica Litija, »Tekstil« Ljubljana TOZD Pletilja '■itija. GIP »Beton-Zasavje« TOZD Litija. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 318. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67), 4. člena odloka o sprejetju regulacijsko zazidalnih osnov za območja zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah MM 2/1, MM 2/2, MM 4, MP 1/1, MP 1/2, MP 2, MP 3 (Glasnik, št. 10/69) in 183. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je Izvršni svet pri Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje na svoji 24. seji dne 18. februarja 1975 sprejel SKLEP o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo proizvodnih obratov tovarne Plutal v zazidalnem otoku MP 3, kare 5, z zazidalnim načrtom za to območje (Glasnik, št. 10/69) 1. člen Izvršni svet ugotavlja skladnost dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo proizvodnih obratov tovarne Plutal v zazidalnem otoku MP 3 — kare 5 z zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov MM 1/1, MM 2/2, MM 4, MP 1/1, MP 1/2, MP 2, MP 3 (Glasnik, št. 10/69). 2. člen Dokumentacija za realizacijo zazidalne zasnove MP 3 — Kare 5 — Plutal, ki jo je pod šifro projekta 1968/75 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, je sestavni del tega odloka. 3. člen Kare 5 vključuje območje med južno in zahodno industrijsko cesto v coni MP 3. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 5. člen S sprejetjem tega sklepa preneha veljati sklep o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove tovarne Plutal z osnovne urbanistično dokumentacijo za zazidalni otok MP 3, kare št. 2, Uradni list SRS, št. 11-267/74. Št. 010-15/74-1 Ljubljana, dne 19. februarja 1975. Predsednik Izvršnega sveea Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Bogo Bratina 1. r. SEVNICA 319. Na podlagi 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS št. 20/74), 3. odstavka 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74) in družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkih ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v občini Sevnica v letu 1975 sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica na predlog Občinske skupnosti otroškega varstva Sevnica na seji 15. marca 1975 sprejela ODLOK o višini prispevne stopnje za otroško varstvo v občini Sevnica za leto 1975 1. člen Stopnja prispevka za otroško varstvo (občinska skupnost otroškega varstva) v občini Sevnica za leto 1975 se določi v višini 0,54 °/o od bruto osebnih dohodkov. 2. člen Prispevki po tem odloku se obračunavajo in plačujejo po določbah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74 in 5/75). 3. člen Ta odlok velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. St. 42-6/75-1 Sevnica, dne 15. marca 1975. » Predsednik Skupščine občine Sevnica Valentin Dvojmoč 1. r. " '••• • ‘V 320. Na podlagi 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS št. 20/74), 3 odstavka 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS. št. 39/74) in družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in neka'terih drugih osebnih prejemkih ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v občini Sevnica v letu 1975 sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica na predlog Občinske skupnosti socialnega skrbstva Sevnica na seji 15. marca 1975 sprejela ODLOK o višini prispevne stopnje za socialno skrbstvo v občini Sevnica za leto 1975 1. člen Stopnja prispevka za socialno skrbstvo (občinska skupnost socialnega skrbstva) v občini Sevnica za leto 1975 se določi v višini 0,58 “/o od bruto osebnih dohodkov. 2. člen Prispevki po tem odloku se obračunavajo in plačujejo po določbah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje Samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74 in 5/75). 3. člen Ta odlok velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. St. 42-5/75-1 Sevnica, dne 15. marca 1975. Predsednik Skupščine občine Sevnica Valentin Dvojmoč 1. r. 321. , Na podlagi 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74), 4. odstavka 12. člena zakona o telesnokultumih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20/73) in družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkih ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v občini Sevnica v letu 1975 sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica na predlog Občinske telesnokulturne skupnosti Sevnica na seji 15. marca 1975 sprejela ODLOK o višini prispevne stopnje za telesnokulturno dejavnost v občini Sevnica za leto 1975 1. člen Stopnja prispevka za telesnokulturno dejavnost (Občinska telesnokultuma skupnost) v občini Sevnica se določi v višini 0,37 %> od bruto osebnih dohodkov. 2. člen Prispevki po tem odloku se obračunavajo in plačujejo po aoiocoah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih sKupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS, it. 39/74 in 3/75J. 3. člen Ta odlok velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. St. 42-7/75-1 Sevnica, dne 15. marca 1975. Predsednik Skupščine občine Sevnica Valentin Dvojmoč 1. r. 322. Na podlagi 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SKS, št. 38/74) in družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 je skupščina občinske izobraževalne skupnosti Sevnica na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 15. marca 1975 sprejela SKLEP o višini prispevne stopnje za vzgojo in izobraževanje v občini Sevnica za leto 1975 1. člen Stopnja prispevka za vzgojo in izobraževanje (občinska izobraževalna skupnost) v občini Sevnica se za leto 1975 določi v višini 5,39 °/o od bruto osebnih dohodkov. 2. člen Prispevki po tem odloku se obračunavajo in plačujejo po določbah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS, št, 39/74 In 5/75). 3. člen Ta odlok velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. St. 400-1/75 Sevnica dne 17. ihatca 1975. Predsednik skupščine občinske izobraževalne skupnosti Sevnica Jože Bavec 1. r. POPRAVEK Pri odločbi Ustavnega sodišča SR Slovenije št. U I 54/74-14 z dne 11. II. 1975, ki je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 5 z dne 5. III. 1975, reg. št. 185, se je ugotovilo, da je v zadnjem stavku šestega odstavka »Obrazložitve« odločbe zaradi tiskovne napake nastala nejasnost besedila; navedeni stavek se pravilno glasi: »V poglavju o odgovornosti delavcev je v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih v združenem delu v Splošni bolnici Jesenice vrsta določb, ki so v bistvu istovetne s primerom, zajetim v 4. alinpi 37. člena samoupravnega sporazuma.« Uredništvo POPRAVEK V sklepu o zaključnem računu Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 6-239/75 z dne 19. III. 1975) so skupni izdatki 206.511 047.89 din in ne 260. 511.047.89 din kakor je bilo napačno objavljeno. Uredništvo VSEBINA PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 294. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Stran 347 Stran 308. Odlok o spremembi odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Cerknica) 366 309. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Cerknica 366 295. Družbeni dogovor o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 347 296. Družbeni dogovor o splošni porabi v SR Slovenijj v letu 1975 354 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 297. Sklep o določitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posebne primere zavarovanja, ki veljajo v letu 1975 357 298. Sklep o stopnjah prispevka zavarovancev, prispevka za nesrečo pri delu in poklicne bolezni in prispevka za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem, ki veljajo v letu 1975 358 299. Sklep o posebnem prispevku iz dohodka za leto 1975 359 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 310. Odlok o oprostitvi plačevanja pristojbin za gasilske avtomobile in kmetijske traktorje ter njihove priklopnike (Cerknica) " 366 311. Sklep o pooblastitvi Veterinarske postaje Cerknica za opravljanje strokovno operativnih nalog veterinarske inšpekcije SO Cerknica 367 k 312. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Grosuplje) 367 313. Odlok o spremembi odloka o občinskih priznavalninah (Grosuplje) 368 314. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega .•♦amoprispevka za sofinanciranje gradnje vodovoda Podtabor—Ponova vas—Spodnja Slivnica—Račna (Grosuplje) 368 315. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vodovoda Podtabor—Ponova vas—Spodnja Slivnica—Račna (Grosuplje) 369 300. Sklep o plačevanju, obračunavanju in odvajanju pri- spevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje za delavce v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih (Ljubljana) 360 301. Sklep o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov (Ljubljana) 360 302. Sklep o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje delovnih ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi in odvetnikov (Ljubljana) 360 303. Sklep o plačevanju, obračunavanju in odvajanju pri- spevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje za občane, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (Ljubljana) 361 304. Sklep o plačevanju, obračunavanju in odvajanju pri- spevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje določenih kategorij oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja (Ljubljana) 362 305. Sklep o potrditvi zaključnega računa skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor za leto 1974 364 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 306. Sklep o razgrnitvi predloga za dopolnitev zazidalnega I načrta Hrastina (Brežice) 365 307. Sklep o ustanovitvi centra za socialno delo Celje 365 316. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vodovoda Podtabor—Ponova vas—Spodnja Slivnica—Račna. (Grosuplje) \ 369 317. Samoupravni sporazum o združevanju dela sredstev razširjene reprodukcije za gospodarski razvoj organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela in o ustanovitvi samoupravnega sklada v občini Litija 370 318. Sklep o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazi- dalne zasnove za gradnjo proizvodnih obratov tovarne Plutal v zazidalnem otoku M P 3, kare 5, z zazidalnim načrtom za to območje (Ljubljana Moste-Polje) 373 319. Odlok o višini prispevne stopnje za otroško varstvo v občini Sevnica za leto 1975 374 320. Odlok o višini prispevne stopnje za socialno skrbstvo v občini Sevnica za leto 1975 374 321. Odlok o višini prispevne stopnje za telesnokulturno dejavnost v občini Sevnica za leto 1975 374 322. Sklep o višini prispevne stopnje za vzgojo in izobraževanje v občini Sevnica za leto 1975 375 — Popravek odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije o razveljavitvi določbe samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu v Splošni bolnici Jesenice 375 — Popravek sklepa o zaključnem računu Začasne skup- nosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto za leto 1974 375 Izdaja Časopisni, zavoo Uradni ust SRS - Direktoi in odgovorni urednik Milan Bibei — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za tete 1975 200 din. inozemstvo 30U din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke - Uredništvo tn uprava Ljubljana Veselova 11 ooštn- nredal 379 VTI - Telefon direktor uredništvo, uprava In knjigovodstvo i 20 701 orodaja. preklic) In naročnine 23 579 - Ztro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davke nn mnenl«. ra Informacije v izvršnem <*vetu Skupščin? SP Slovenije št 421-1/72-