Iz naše orgamzacije. Skupne zadeve. Darila za Učiteljski konvikt: Tov. Jos. Tscherne iz Kočevske reke K 5; tov. Fran Rant iz Radeč pri Zidanem inostu K 2.33; Martin Svetč iz Ljubljane K 5; tov. Schilfrer Egidij iz Jesenic K 13.77; tov Pavšič Anton Iz Kostanjevice K 2; Jože Uršič iz Cateža ob Savi K 22; učiteljska zbora v Trbovljah namesto venca na grob sestrc tovariša Jos Velkavrha K 12; tov. Ignacij Supan iz Brežic K 20; tov. Jos. Stritar iz St. Vida pri Orobebiem K 10; Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju K 27. — 2iveli darovalci! Društvene vesti. -f Kozjansko učiteljsko društvo. Za učiteljski podporni sklad Zveze štaj. učlteljev in učiteljic sta še naknadno prispevala Oradišnik Anton, nadučitelj, 45 K. in Oradišnikova Viktorija, učiteljica, oba v Polju. 26 K 28 v, torej skupaj 71 K 28 v. Prej izkazanih 678 K 86 v in sedaj 71 K 28 v je skupaj: 750 K 14 v. — M. Grmovšek, t. č. preds. -f Učiteljsko društvo za celjskl okraj. Za Zvezin sklad sta nadalje plačala tovariša Culk Leopold 8 K in Zagažen Ivan 8 K; z že izkazanimi K 1043:11 je tedai skupaj 1059 K 11 h. — Fratic Brinar. -h Podjunski krožek koroškesa deželaega učiteljskega društva se je ustano vil dne 19. svečna v Pliberku. Vabilu sklicatelja tov. nadučitelja Pet Močnika se je odzvalo 40 tovarišev m to varišic. Prvo pot so imeli koroški tovari§i priliko pozdraviti tov. in tovari^ice iz Pr1.morske, Kranjske in Štajerske, kl so pri hiteli iz narodnega idealizma na pomoi koroškim bratoin, da pomagajo urati narodno ledino na Koroškem, kjer je bii nemški terorizern najhujši in Je zatorej danes preobrat največji. Se čaka velik del Koroške narodnega odrešenja. Z zadovol.istvom ugotavlja, da plapola narodnu trobojnica raz pliberško Solo, kjer se jc i^ pred par meseci potujčevala naša deca in kjer je poslovala »Siidmarkina« knjižnica. Tov. Doberšek je v globoko zasno vanem govoru obračutial s starim slstemom, obračunal tudi z dutiom tesnosrčnega lažiliberalizma, ki je vladal v vrstah nemškega in nemškutarskega učiteljstva in pričal o njegovi duševni plitvosti. V duhu prave svobode, ki se javlia najbolj v strpnosti napram drugomislečim, hočemo vzgajati novi zarod, zarod zaveden in polosen. Podal je široko idejno osnovo za bodoče delovanje učiteljstva, ki mora postati iniciator, voditelj in duša vsega ku!turnega in gospodarskega napredka v narodu. Poudarjal je pri tem potrebo vzajemnega delovanja z drugimi vzgojnimi či nitelji, kl pa mora biti zgrajeno na abscv lutni medsebojni odkritosrčnosti. Lep;.' misli je podal v lepi obliki, vredne, da se ponatisnejo in otmejo pozabnosti.* V debatl je nadzornik tov. Mencin podčrtal nekatere inisli predavatelja, a tudi izrazil gotove pomisleke protl preširokemu delokrogu stanovskih organizaclj. Tudi on si želi učitelja, stojcčega v središču vsega gospodarskega in kulturnega življenja uarodnega, a zdi se mn umestneje, da se za Izvenstanovsko delovanjc učiteljevo ustanovijo posebne organiza cije. V interesu neodvisnosti učiteljskega stanu je, da se ustanovi izvunstrankarska stanovska organizacija, ki združuje vsi.' učiteljstvo brez razlike mišljenja in se zato omejl na zastopstvo tistih interesov, ki so res vsem skupni. Iz tega razloga je zato, da se izločijo iz stanovskega programa vsa vprašanja, ki utegnejo zanesti načel_ ae spore v našo organizacijo, to so zlasti vprašanja izrazito kulturnega značaja, ki ne pripuščajo kompromisov. Razpravljalo se je še o raznih stanovskih zadevah. Zborovalci so se izrekli odločno proti onemu r>aragrafu v obstoje • čem šolskem zakonu, ki dopušča preineščenje definitivnih učiteljev »iz službenlh razlogov«, ker odpira ta paragraf na stežaj duri samovoljnosti ^olskih oblasti. Od naše centralne organizacije pričakujejo, da prepreči v novcm i>olsketn zakorm vsako tako določilo. Tav. nudzornik Mencin pojasnjuje, da so vsa premeščenja, ki so se v zadnjem času izvršila, le provizoričnega značaja, da se bodo mcsta, ko nastopijo urejene razmere, razpisala, ln da bo merodajna pri definltivnem nameščenju zgolj le kva lifikacija. Protckcije v Jugoslaviji ne sme biti in je tudi ne bo. Sklenlle so se resolucije, v katerlh S3 pozivlja vlada, da se odmerijo učiteljem, premeščenim na KoroSko, preselllnl troški, kakor državnim uradnlkom in da se jim kakor le-tem prlzna obmejna doklada. Prehranjevalne in stanovanjske razmere so zaradi številnega vojaštva neufodne: ne gre zahtevatl od učlteljev, da bi rnltno druglh žrtev §e trpell gmotno Skodo z^" radl preselltve na Koroško. V načelništvo krožka so izvoljeni: tov. Peter Močnik, nadučitelj v Pliberku, Karel JDoberšek in tov. Strelova. Lepo uspelo zborovanje smo zaklju čili s petjem naše narodne himne. -f Šmarsko-rogaško učiteijsko dru&tvo je zborovalo 2. svečna t. 1. v deŠkl šoll v Smarju pri Jelšah. Predsedaik iskreno pozdravi navzoče v novi državi - mill nam Jugosla viji; poudarja, da je vzpored obširen, sai vsebuje koj 7 točk, to pa zaraditega, da se zgovorimo po dolgern molčanju, saj smc rešeni tolikoletnega suženstva. Poseben pozdrav izreče vrnivšima se tovarišema vojakoma Purkartu in Fiinku. Nova člana pozdravi, tovarišico Peychovo in tovaiiša Fišerja.. Spornni nas velikega dela jji truda, ki nas čaka v mladi državi. Treba je nadomestiti izpad pri pouku zadnjih let ter ueumorno delovati, da bo naž> narod v kulturi, izobrazbl in omiki lahko tekmoval tudi z velikimi evropskimi narodi. Srbska deca rada obiskuie šolo. Velika je njena želja po izobrazbi in ravnotaka pokornost in ljubav napram svojemu učltelju in svojim roditeljem. Iz takega tiaroda izliajajo junaki, kakršne ravno občudttjemo Srbc. Poleg izobrazovanja bodi iki tudi naša skrtj, da vzgojirno naši domovkii kretnenite značaje iti poštene Jugoslovane. Na to prečita dopis Savinjskega učit. društva od 19. grudiia 1918. h katerenm izjavi, da se ni čutil prinioraincRa storiti zahtevano, kar nas sedanjost uči. Tovarišica tajnica prečita Se nesprejete zapisnike lanskega leta ter poda dt>tiino poročilo. Tovarišici blagajničarki se izreče zativala za njen irud, ker sta pregledovalca tov. Verk in Fišer dobila račune v najlcpšem redu. O delegacljskem zborovnaju poroču sicer kratko, a jedrnato tov. Zupančičeva; 7.a njeno častno zastopanje ii Izreče drustvo zahvalo. Prav temeljito in zanlmivo poročilo smo slišali o božičnem zborovanju upravnega odbora Zaveze od tov. Šumra. Med zborovanjem je došel s tov. Verkom poročnik in tovariš Franc Brglez od Sv. Jederte nad Laškim, ki ga preds. predstavi in v našem krogu iskreno pozdravi. Tovariš Zidar nas je vodil po različnili krajih prirode, a ne samo po suhi zemlji, ampak tudi visoko po zraku in globoko po vodi ter dokazoval šesto čutilo Vsestransko odobravanje je poplačalo njenovo zanimivo razmotrivanje. Ko pridemo do volitev, izjavi predsednik, da je z delom preobložen Ln biva v hribih, zaraditega ne more pristvovati različnim sestankom Zveze in Zaveze. Rad bi prenesel predsedniški posel na mlajše in agilnejše raine ter predlaga za predsednika tovariša Šumra. Zborovalci so soglasno aklamlrall novega predsednika; ta pa prosi, naj se rnu ne zameri, ker iz tehtnih vzrokov ne more tega častnega posla prevzetl. Izreče tovarišu Kurbusu zaupnico z željo, tutj vodi društvo kaKor doslej. -f- Smarsko-rogažko učiteljsko druStvo zboruje radi Fleretovih predlogov v Tovarišu v nedeljo, dne 23. sušca 1919 ob 10. uri predppldne v šoli Rogaške Slatine pp sledečem vzporedu: 1. Zapisniki. 2. Dopisi. 3. Valjar učna slika poda tovariš Stritar. 4. Sklepanje o zvišanju članarine v smislu Fleretovega člunka v Tovarišu. 5. Slučainosti. K obilni udeležbi vabi za odbor. Toma Kurbus tč. predsednik. r Učiteljsko društvo za mariborsko okollco je zborovalo dne 9. ianuarja v dvo rani moškega učiteljišča v Mariboru. Se stanek otvori oredsednik tovariš Požegar ter poudarja, da miio bili štiri leta ločeni od svojih zastopstev in prepuščeni sam. sebi. Videti je bilo, kakor da je vse naše društveno delovanje zapisano srarti. P3i!i so res hudi časi, zakaj smatralo se nas je državl nevarnim -jlementom ter so najvrlejše izmed nas tirali v ječe. A sedaj, ko dihamo svobodno, je treba vzdramiti društva k novemu smotrenemu delovaniu v urid šolstva in stanu. Povedal je tudi marsikatero pikro na naslov tistlh, ki iz kotnoditete ali zaradi brezbrižnostl in seblčnostl stoje na strani ter gledajo, kako se nii drugi pehamo za Solo in naš stan; nekatere je tudi imenoma postavil na sramofni oder. Kot vesel pojav našega dru5tva je omenll dejstvo, da je pristopilo 26 novih članov, tako da je sedaj število tlstili »dlvjakov«, ki niso člani društva, prav majhno. Kdor se še sedaj odteguje orRani zaciji, pa mu je mogoče preveč, žrtvovatl nar bornih kron zanjo, ta res nl vreden. fo ga nazivljamo tovariša. oz. tovarišico! Nato je govornik v vznesenih besedah slavil narodno ujedinjenje Srbov, Hrvatov •n Slovencev. Med državami, kl jlh je zad«la maščevalna roka vesoljne pravice, ie tudl krivlčna Avstrija. Slovanskl narodl so stopiH na plan s svežo močjo v novo svo»odno žlvljenje. Prvl naš danaSnJi pozdrav **J velj8 torej naši mladi kraJJevInl SHS, drugl naSemu kralju Petru in regentu Alek. sandru. — Spominja se nadalje tudi * presrčniinl besedaini dragih tovarišev, ki so bili žrtve svetovne vojne, ter opozarja tudi na lOOletnico smrti prvega slovensktga pesnika Valentina Vodnika. Prečitali in pogovorili so se nato raznl došli dopisi. Poročilo o stanju društvenc blagajnlce je bilo preloženo na prihodnjc zborovanje. Po daljšem ugibanju semlntja je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Pože-gar Avguštin, namestnik: Jurko Jakob, tainika: Emilija Tominškova in Crnko Dragotin, blagajničar: Pučelik Friderik, namestnik: Cepe Franc, odborniki: Crnko Jernej, Uodec Marija in Lichtemvallner Mato. Podavanje gospoda ravnatelja H. Schreinerja o odgoji mladine \- demokraškem smislu >e zbujalo kakor vsekdar veliko pozomost, zakaj obravnaval je tvarino, ki je ravno sedaj za učitelje vitalnega pomena. Ves njegov govor izide v letošnjih publikacijah Slov. Šol. Matice. Seveda je žel od poslušalcev najživahnejše odobravanje in zahvalo.