LguasKa ioiQiznxca 6429o TRŽIČ leto XVII glasilo organizacije združenega dela bombažne predilnice in tkalnice - tržič september 1976 št. 9 Problematika tkalnice Po ustaljeni praksi, da se problematika opisuje za daljše obdobje, bom oriisal glavne značilnosti za obdobje od januarja do avgusta. Osnovni material Zaloge bombažne preje so bile zadostne, tako da ni bilo problemov z oskrbo, razen občasnih nihanj posameznih Nm open-end preje, kot tudi konvencionalne preje višjih Nm. Težave pa smo imeli z oskrbo preje iz mešanice po-linozika in bombaža Nm 34 Koplon, zaradi problema oskrbe polinozne komponente. Oskrba preje iz mešanice PE in bombaža Nm 50 Dacron (Per. 1, 2, 3, 4) je po začetnih težavah z kooperantom Tekstine iz Ajdovščine dobro stekla. Omeniti moramo, da sta bili mešanici 1 in 4 dobri, medtem ko za 2 in 3 tega ne moremo trditi in smo zahtevali kvalitetno reklamacijo, ki je bila ugodno rešena za BPT. Glede kvalitete izdelane preje naj omenimo, da smo imeli precej težav pri predelavi. Največji kvalitetni problem je predstavljala Nm 50 in Nm 40 Wc bombažna preja zaradi neenakomernosti oziroma slabše trdnosti, kar je imelo za posledico precej večje število pretrgov in visok odstotek izvrženih kopsov na avtomatskih previjalnikih. Težave smo imeli tudi pri uporabi Nm 20 in Nm 28 flanel preje zaradi neenakomernosti. Prva nam povzroča velike težave zaradi večjega števila pretrgov in kosmatosti na novih brezčolničnih strojih. Kvaliteta zlasti višjih številk klasičnih prej s prstan-čnih preditaih strojev ni na zadovoljivi višini in bo potrebno ukrepati tako pri strojnem parku, uporabi surovin kot tudi v sami izdelavi ali pa problem reševati z dokupom nekaterih Nm. Omenjene pomanjkljivosti vplivajo na kvaliteto stkanega izdelka, kot tudi na produktivnost, ki se odraža v slabšem doseganju planskih obveznosti. Težave so se pojavljale tudi pri uporabi OE prej za osnovo, zaradi neenakomernih dolžin navitkov in občasno tudi zaradi povečanega števila pretrgov. V mesecu juliju je predilnica začela na BD 200 strojih izdelovati osnovo Nm 50 iz bele meaniice, poizkus pa je bil narejen tudi s pre- je iz rumene mešanice, ki pa za tkalnico ni bil sprejemljiv. Tudi pri Nm50 iz BD strojev (bela mešanica) so se pojavile težave zaradi nižje trdnosti in kvalitete navijanja. B. Izkoriščanje strojev na efektivne ure na pogonske ure C. Produktivnost Fizični obseg proizvodnje se je v meseou aprilu zmanjšal, in sicer za 46 tkalskih strojev Kovo 275 v nočni izmeni. Z januarjem se je pričela proizvodnja v dveh izmenah tudi na prešivalnem stroju za enostranski frotir Malipol. Z mesecem avgustom pa je pričelo poizkusno obratovati v eni izmed prvih 20 brezčolničnih strojev z L-stovlko Saurer-tDiederichs. Doseganje planskih obveznosti je zadovoljivo glede na mesečne plane, vendar je na nekaterih oddelkih slabše zaradi omenjenih težav s prejo, dodatnega koriščenja letnih dopustov in zaradi masovnih menjav artiklov. Doseganje planskih obveznosti glede na letni plan pa je nekoliko nižje zaradi zakasnitve pri montaži novih brezčolndčnih strojev in obsega obratovanja teh strojev. Poleg priprave za domačo tkalnico, smo pripravljali tudi osnove za kooperanta Tekstilno tovarno Senožeče, ter v zadnjem obdobju škroblje-no prejo za prodajo TŠC Kranj. Občasno pa smo vršili previjanje in elektronsko čiščenje preje Nm 34 za sukal-nico. 101,12 % 101,35 % 97.2 % 92.2 % 43,60 enot/del. uro Strojni park Generalni remont Elitex tkalskih strojev je vseskozi potekal normalno. Delni remont tkalskih strojev ES II. 275, ki se je pričel v mesecu februarju, pa je bil občasno prekinjen zaradi nekaterih važnejših remontnih del. V mesecu februarju je biki zaključena prigraditev 15 komadov listovk RHB tip 203 kupljenih v MTT Maribor. Naknadno se je prigradiila še ena listovka, tako da so na vseh zunanjih strojih na II. oddelku, kjer je to prostorsko možno, prigrajene listovke. 11. marca je bil opravljen dokončen prevzem Unifil navij alnih aparatov za votek montiranih na strojih KOVO 275. S tem so bili odpravljeni vsi problemi razen lovilnega jermena, ki pa se bo reševal z montažo zračnih dušilcev firme HAAG. Poraba cevk kot glavni problem pa je v normalnih mejah in se dnevno spremlja. Od dneva prevzema naprej teče tudi 6-mesečtni garancijski rok. V tem obdobju je bil opravljen tudi generalni remont Savio previjalnika, za previjanje mehko navite barvaste ali beljene preje. Ob koncu meseca junija je bila izvršena preureditev Mohr škrobilnika za navijanje vseh vrst osnovnih valjev. Prvič smo ga preizkusili pri barvanju osnov artikla Jeans 90. 21. julija pa je bila zaključena montaža prvih 20 brez-čolničnih strojev Versamat z lastovko. Na dveh strojih smo pričeli izdelovati prvo pestro tkanino »kanafas«. Montaža preostalih 20 strojev, ki so opremljeni z žakar-di, pa se bo pričela v drugi polovici meseca septembra. Izvršena je bila tudi zamenjava najbolj problematičnih kolutov s povečanim premerom za osnovne valje Kovo 275, ki nam jih je dobavil Metalurg Zagreb. Od gradbenih del je bil izvršen prvi del sanacije (južne stene tkalnice, in sicer v srednji etaži, nadaljevalo pa se bo v mesecu septembru, ko bodo Na prvem zasedanju Zveznega zbora skupščine SFRJ dne 28. 9. 1976 bo med drugimi važnejšimi zakoni posebna pozornost usmerjena obravnavi in potrditvi PREDLOGA KAZENSKEGA ZAKONA. Pred tem bodo delovna telesa Zvezne skupščine, to je odbor za pravosodje, odbor za notranjo politiko in zakonodajno - pravna komisija, vnesli v predlog zakona pripombe in predloge republiških in pokrajinskih pravosodnih organov. Poleg omenjenega bodo na dnevnem redu še naslednji trije osnutki: — Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku, — Osnutek zakona o izvršnem postopku, — Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku. Predlog dnevnega reda 26. zasedanja je obširen kot običajno. Želel bi informirati bralce našega glasila le o zagotovljena kreditna sredstva s strani Zavarovalnice Sava. Delovna sila Težave s pomanjkanjem delavcev so bile precejšnje še zlasti glede na sklep, da se novi delavci začasno ne zaposlujejo. Delno smo reševali problem z začasnimi razporeditvami iz drugih TOZD. Za ilustracijo naj navedemo, da je bilo stanje delavcev 1. januarja 372, 30. junija pa 352. Ukinitev VII. oddelka v nočni izmeni je prinesla samo zmanjšanje za 5 delavcev. V tem časovnem obdobju je bilo tudi nihanje bolniških izostankov od 4,8 do 6,9 %, najpogosteje pa so se gibali prek šest odstotkov. % izostankov 18,2 % porodniški dopust 3,8 % bolezenski izostanki 6 % letni dopust 8,2 % odobreni izostanki 0,2 % doseganje norm 119,5 °.'o kvalitetni faktor 10 % ocenjevanje tkan. 59,7 % Obratovodja tkalnice Janez Šmid važnejših vprašanjih in stališčih, ki jih bo zbor obravnaval na tem zasedanju. — Predlog zaključnega računa federacije za leto 1975 s prilogami: a) Predlog zaključnega računa zvezne direkcije za rezerve industrijskih proizvodov b) Predlog zaključnega računa zvezne direkcije za rezerve prehrambenih proizvodov. — Osnutek zakona o temeljih bančnega sistema. — Predlog zakona o temeljih poslovanja organizacij združenega dela na področju prometa blaga in storitev v blagovnem prometu ter o sistemu ukrepov, s katerimi se preprečuje spodkopavanje enotnega jugoslovanskega trga na tem področju. —- Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. — Predlog za izdajo zakona o službi družbenega knjigovodstva. Nada! j. na 2. strani Z modernizacijo strojnega parka se dviga produktivnost, povečuje pa se tudi asortiman izdelkov Proizvodnja (od januarja do avgusta 1976) A. Izvršitev plana m2 votki Iz Zveznega zbora skupščine SFRJ Proslavili smo 40-letnico stavke tekstilcev Kakor pred štirimi desetletji so se tudi v soboto, 18. septembra, oglasile v Kranju tovarniške sirene, id pa niso pozivale k stavkovnemu uporu, ampak k proslavi zmage nad nekdanjimi izkoriščevalci. Na slovesno okrašenem odru so se v dve-urnem sporedu zvrstili nastopi več sto pevcev in recitatorjev v delovnih oblekah, ki so is svojim petjem in recitacijami še bolj popestrili praznično razpoloženje 30.000-gIave množice. Med udeleženci proslave so bili tudi gostje Mitja Ribičič, Sergej Kraigher, Andrej Marinc, Marjan Brecelj in še nekateri drugi predstavniki družbenopolitičnega življenja in JLA. Organizatorje in udeležence stavke ter vse navzoče je najprej pozdravil predsednik republiškega sveta ZSS Janez Barborič. Ob burnem pozdravljanju in ploskanju je o revolucionarni dejavnosti slovenskih tekstilnih, gradbenih in drugih delavcev spregovoril predsednik CK ZKS France Popit. V svojem govoru je orisal odločilno vlogo komunistične partije, kajti prav ta stranka, čeprav potisnjena v ilegalo, je bila glavni organizator in pobudnik revolucio- narne dejavnosti delavstva. Že uvodoma je obudil spomine na revolucionarna dogajanja in med drugim dejal: »Letos mineva 40 let, odkar je naš delavski razred z organizirano in zavestno akcijo — veliko stavko tekstilnih in gradbenih delavcev — napovedal skupaj z drugimi neposrednimi silami slovenskega naroda skorajšnji odločilni revolucionarni obračun s kapitalistično družbeno ureditvijo. Te dni je buržoazijo na Slovenskem zajel preplah. Stavko tekstilnih in gradbenih delavcev so podprli tudi delavci drugih strok, name- Iz Zveznega zbora skupščine SFR| (Nadaljevanje s 1. str.) Delegati zveznega zbora skupščine SFRJ iz Slovenije imamo za 28. 9. 1976 med drugimi tudi naslednje delegatsko vprašanje: OZD Splošna plovba Piran je 9.6. 1976 poslala predsedniku ZIS pismo v zvezi s plačevanjem uvoznih dajatev za ladje, ki so veljale v času sklenitve kupoprodajne pogodbe. Omen j ena organizacij a združenega dela je že leta 1974 v skladu s srednjeročnim programom razvoja jugoslovanske in slovenske trgovske mornarice pričela z zbiranjem ponudb za gradnjo ladij. Nobena domača ladjedelnica ni poslala ponudbe in tudi drugače ni pokazala nobenega interesa za ta .posel. Zato so v začetku leta 1975 sklenili kupoprodajno pogodbo z japonsko firmo za 5 sodobnih linijskih ladij, ki naj bi jih prevzeli v obdobju od julija 1976 do maja 1977. Te ladje nujno potrebujejo za vzdrževanje stalnosti poslovanja na liniji okoli sveta in na liniji za Zahodno Afriko. Obe liniji predstavljata okositnico njihovega poslovanja. Na njih doslej pluje 6 zastarelih ladij, ki bodo morale biti v štirih letih umaknjene iz prometa. Gre torej le za zamenjavo in ne za širjenje kapacitet. Celotna investicija, vključno s takrat veljavnimi uvoznimi dajatvami v višini. 9 %, je bila odobrena in pokrita v skladu z veljavnimi predpisi. V Uradnem listu SFRJ št. 61/75 pa je bil dne 30. 12. 1975 objavljen odlok o povečanju carinskih stopenj za uvoz posameznih proizvodov, ki je začel veljati 1.1.1976 in po katerem bi morali plačati za uvožene ladje 12 % višje uvozne dajatve od dotakrat-nih, in sicer takoj po prevzetju vsake ladje. Kaj to pomeni za omenjeno OZD v finančnem smislu, je razvidno iz tehle podatkov: 1. Za omenjenih 5 ladij bodo morali plačati uvoznih dajatev 278,3 milijona din oz. za 159 milijonov din več kot pred 1.1.1976. 2. Ker bodo v letu 1976 morali prevzeti tri ladje, pomeni to, da bodo morali še letos plačati iz naslova uvoznih dajatev 152,7 milijonov din več od prvotnih 11,4 milijona din oz. 13,4 krat več. 3. V letu 1977 bodo prevzeli še dve ladji, za kar bodo morali plačati 114,2 milijona din oz. 80,7 milijonov din več kot je bilo kalkuli-rano prvotno. 4. Povečanje uvozmih dajatev za 12 % predstavlja 35,1 odst. od ustvarjenega družbenega proizvoda podjetja v letu 1975 oz. je ta znesek enak masi bruto OD, .ki bi ga 1.300 delavcev slovenske trgovske mornarice uresničilo v obdobju leta in pol. Seveda je tako poslovanje podjetja bistveno ogroženo in odgovorni predstavniki podjetja sprašujejo, ali je takšno ogrožanje poslovanja res namen tega odloka, zlasti glede na že sprejeto resolucijo o temeljih skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v 1.1975, ki med drugim tudi decidira-no določa podpiranje gospodarske aktivnosti v letu 1975 z dinamično rastjo investicij in njihovo usmerjanje v prioritetne smerj (... razvoj železniškega in pomorskega prometa . ..). Omenjeno vprašanje navajam v članku zato, da bodo bralci Tržiškega tekstilca seznanjeni, kako znajo nekatere organizacije združenega dela in občinske skupščine prikazati težave in le-te preko delegatov prenesti v Zvezno skupščino in Zvezni izvršni svet. O poteku razprave in rezultatih tega problema, prihodnjič. Takih in podobnih vprašanj je bilo na zasedanju enajstih sej postavljeno predstavnikom zvezne vlade 179. Povprečno 16 na enem zasedanju. Največ, in sicer 25, jih je bilo na zadnji seji zbora. Večinoma so bile s področja gospodarstva in finančne problematike organizacij združenega dela, prav tako pa iz drugih podjetij. Omenim naj, da delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru izhajajo iz delegacij združenega dela (17 ali 56,6 %), delegacij družbenopolitičnih organizacij (1 ali 3 odst.), delegacij krajevnih skupnosti (7 ali 23,3 %), delegacij JLA (1 ali 3 %) in družbeno - političnih zborov skupščin (4 ali 13,3 %). Na 25. zasedanju Zvezne skupščine je bila skupna seja Zveznega zbora republik in pokrajin. Obravnavana so bila naslednja poročila: — Ekspoze tovariša Dje-mala Bijediča —- predsednika Zveznega izvršnega sveta v zvezi s predlogom družbenega načrta Jugoslavije za obdobje od leta 1976—1980. — Poročilo o delu Zveznega sekretariata za notranje zadeve v letu 1975 z akspoze-jem člana Zveznega izvršnega sveta Franja Sterijeviča in zveznega sekretarja za notranje zadeve. — Poročilo o delu Zveznega sodišča v letu 1975. Poročilo Zveznega javnega pravobranilstva. Poročilo Zveznega javnega tožilstva. Uvodne besede so imeli Pero Korobar — predsednik zveznega sodišča, dr. Vuko-Joce Gucetič — zvezni javni tožilec in Ramiz Crnišanin namestnik zveznega javnega pravobranilstva. Po obširni razpravi so bila poročila in ekspozeji sprejeti. Na poročilo o izvajanju zakona o zveznih blagovnih rezervah je bila dana naslednja pripomba: Delegat SR Hrvatske je dal pripombo v zvezi s poročilom, ki se nanaša na prijave Zveznega deviznega inšpektorata, o katerih pa v poročilih ni govora in je predložil, da ZIS preveri to zadevo in o tem poroča na prihodnji seji. Na tem zasedanju je bila imenovana komisija Zveznega odbora za pripravo zakona o temeljnih pravicah s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Člani komisije so predstavniki vseh republik in pokrajin, Slovenijo pa zastopa Jasna dr. Peče- Janiči j evič in Rudi Bregar. Poročilo o delu komisije bo podano 28. 9. 76, ko se bo sprejemal zakon. Tone Jurjevčič ščenci, študentje, obrtniki, mali trgovci in kmetje. Vsi Slovenci, ki so dolga leta trpeli socialno krivičnost takratnega družbenega reda, so v tistih dneh stisnili pest. V zgodovini boja slovenskega delavstva za socialno in družbeno preobrazbo ta stavka ni značilna le po največjem številu udeležencev, marveč sodi med najbolje organi- ne pogodbe, je začelo v Ljubljani in okolici stavkati okrog 2200 gradbenih delavcev, katere so Ljubljančani podpirali materialno in moralno. Stavkovnemu gibanju se je v istem letu pridružilo še okrog 3000 gradbincev iz drugih krajev Slovenije. S stavkovnim gibanjem si gradbinci niso izboljšali samo svojega materialnega položaja, temveč Slavnostni govornik na osrednji proslavi ob 40-Ietnici stavke je bil predsednik CK ZKS France Popit zirane akcije slovenskega proletariata. Izpričala je, da je obnovljeni komunistični partiji na Slovenskem že uspelo združiti slovensko delavstvo v skupnem boju proti izkoriščevalski buržoaziji, da je delavski razred že užival podporo vseh naprednih sil slovenskega naroda. Komunistom in njihovim simpatizerjem je uspelo vključiti v stavko socialiste, krščanske in narodne socialiste in tudi neorganizirane delavce.« V nadaljevanju svojega govora je tovariš Popit poudaril izjemen pomen pokrajinske konference KPJ v Goričanah leta 1934, kjer so komunisti kritično ocenili svoje delo in si ob udeležbi delegata CK tovariša Josipa Broza-Tita zadali nove naloge. Komunisti so bili tisti, ki so snovali in utrjevali resnično delavske sindikate, saj so že sredi leta 1934 začeli snovati sindikat gradbenih delavcev, ki so bili zaradi neorganiziranosti in popolne brezpravnosti naravnost nečloveško izkoriščani Ko so ljubljanski podjetniki v maju 1936 odbili predlog kolektiv- je nastala tudi njihova razredna zavest pripravljenosti za nadaljnji organiziran boj. Stavke slovenskih tekstilcev so bile druga za drugo s pomočjo orožništva zatrte, a de. lavci so kljub temu dosegli podpis kolektivne pogodbe, delodajalci pa so morali pristati vsaj na nekatere delavske zahteve. Delavski razred je spoznal, da mu le enotnost in borbenost dajeta možnost, da bo prerastel v vodilno družbeno silo demokratičnega revolucionarnega gibanja.« Tovariš Popit je podčrtal, da delovnim ljudem v današnji samoupravljalni družbi ni treba s silo terjati svojih pravic. Da bi še bolj uveljavili ustavno opredeljen položaj in vlogo delavskega razreda in delovnih ljudi, je zelo pomembna priprava in sprejem zakona o združenem delu, saj bo to velik korak v prizadevanjih, da bi na ustavnih določilih v praksi zgradili socialistično samoupravno družbo. Ob zaključku svojih izvajanj je tovariš Popit omenil še gonjo proti narodnim (Nadaljevanje na 3. str.) Konferenca 00 ZSMS BPT V četrtak, 9. septembra, je bila v učilnici centra za izobraževanje volilno^program-ska konferenca 00 ZSMS BPT. Po i vzolitvi organov konference in potrditvi dnevnega reda je predsednik organizacije tov. Lado Brzin podal poročilo o delu mladine drugih oblik usposabljanja na samoupravnem področju. Tudi na vseh ostalih področ jih ni bilo storjenega kdove-kaj, povsod je bilo aktivnosti dokaj malo, precej manj kot je bilo prvotno predvideno, kar pa je po eni strani tudi razumljivo, saj je tudi v zad- Predscdstvo na konferenci OO ZSMS BPT v času od 16. maja 1975 do 9. septembra 1976. V svojem poročilu je v začetku navedel, da so bili storjeni že določeni premiki v aktivnosti mladinske organizacije, vendar še vedno ne v talki meri, kot je bilo sprejeto na konferenci preteklo leto. Izvedenih je bilo nekaj samostojnih akcij, člani OO pa so sodelovali tudi na drugih akcijah oz. področjih skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Veliko pozornosti je bilo posvečene reorganizaciji, tako da bodo v bodoče osnovne organizacije po vseh TOZD, za koordinacijo pa bo skrbel koordinacijski svet, katerega bodo sestavljali predsedniki in sekretarji 00 ZSMS. V nadaljevanju svojega izvajanja je predsednik govoril o vključevanju mladih na vseh ostalih področjih dela in življenja v podjetju. Kritično je ocenil majhno udeležbo mladih v samoupravnih organih ter pri tem poudaril, da bo mladinska organizacija predlagala ob naslednjih volitvah več mladih, posebno tiste, ki so se udeležili raznih seminarjev in njem obdobju slonela celotna aktivnost organizacije na peščici mladih, ki sami niso zmogli vseh bremen, ki so jih pred njih postavljali začrtani programi dela. Zanimiv, hkrati pa tudi zaskrbljujoč je podatek, da je bilo ob zadnji konferenci od 374 mladih v podjetju le 62 članov ZSMS. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da so med tistimi mladimi, ki niso pristopili v ZSMS tudi mladi člani ZK, kar je nerazumljivo in vredno obsodbe in najstrožje kritike, kajti med drugimi dolžnostmi in nalogami mladih komunistov je tudi ta, da aktivno sodelujejo v organizaciji ZSMS. V takih primerih bi morala zadevo obravnavati tudi 00 ZKS ter svet ZK ter ustrezno ukrepati. Po poročilu predsednika je sledilo še blagajniško poročilo in poročilo nadzornega odbora, nakar je bila razprava na vsa poročila. Danilo Roblek, predsednik konference OOS, je v svoji razpravi poudaril, da ima organizacija ZSMS BPT vse pogoje za uspešno delovanje, da pa nekateri posamezniki od- Udeležba na konferenci je bila zelo dobra klanjajo sodelovanje tako v samoupravnih organih kot tudi na drugih področjih dela. Zavzel se je za večje sodelovanje mladih v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravljanju, ter zaželel organizaciji uspešno delovanje in sodelovanje s sindikalno organizacijo. V nadaljevanju je govoril tudi sekretar sveta 00 ZK tov. Švab, ki je podobno kot tov. Roblek podčrtal premajhno vključenost mladih v osnovnih organizacijah; v zvezi z delovanjem pa je predlagal naj bi izvolili razne komisije za različna področja, seveda naj bi bile te komisije kva- litetne in naj bi svoje delo dobro opravljale. Ludvik Perko, predsednik OK ZSMS Tržič, se je v svoji razpravi dotaknil problematike izobraževanja, štipendiranja in kadrovanja mladih, govoril pa je tudi o organiziranosti ZSMS. Konferenca je sprejela tudi nekaj drugih zaključkov. Med njimi velja omeniti pobiranje članarine 1 dinar mesečno ter zbiranje sredstev po 20 din za izgradnjo vrtca v Posočju. Po 20 din naj bi prispeval vsak mladinec oz. mladinka do 27. leta starosti, tisti pa, ki tega ne bi hoteli, pa naj bi oddali izpolnjen popisni list z navedbo razloga. Akcijski program za leto 1977, ki je bil na konferenci sprejet, je dokaj obširen, sestavljen je po področjih dela posamezne komisije. V programu so zajete vse tiste naloge, ki so osnova uspešnemu delovanju mladinske organizacije, od članov komisij in ostalih mladih v podjetju pa bodo zahtevale veliko angažiranosti in prave aktivnosti, saj je to predpogoj za realizacijo programa. Upamo, da se ne bo ponovilo stanje zadnje mandatne dobe, ko je bil tudi sprejet podoben program dela, a ga zaradi premajhnega števila aktivnih članov ZSMS v podjetju ni bilo mogoče zadovoljivo realizirati. Proslavili smo 40-letnico... Veličasten pogled na tribuno ob priliki proslave 40-letnice stavke tekstilcev in gradbincev (Nadaljevanje z 2. str.) manjšinam v Avstriji in jo opredelil kot del sovražne politike do Jugoslavije in poizkus, da bi zadržali procese v Avstriji, ki nezadržno vodijo svet k socialistični družbeni ureditvi. »Danes, trideset let po zlomu naciofašizma, se na Koroško in Gradiščansko vse bolj grozeče vrača obdobje mračnjaštva. Botruje mu uradni Dunaj, ki namesto, da bi učinkovito ukrepal v skladu z določili državne pogodbe v prid slovenske in hrvaške manjšine — razglaša »pravico« manjšin do asimilacije, hkrati pa si lasti pravico, da sam vodi politiko asimilacije, ki jo zagrinja s kopreno svobode in demokracije. Takšna politika je omogočila neonacističnim silam, da so ob pomoči orožništva ustvarile na Koroškem in Gradiščanskem ozračje prisile, napetosti, negotovosti in strahu. Pri tem se sprašujemo, od kod tak odnos avstrijske socialdemo- kracije do ostankov naciofašizma. Še naprej se bomo odločno in neomajno bojevali za to, da bo Avstrija izpolnila vse obveznosti, ki jih je sprejela z državno pogodbo. Izpolnitev tega dolga bomo terjali vse dotlej, dokler ga Avstrija ne bo v celoti poravnala,« je dejal tov. Popit. Po govoru predsednika CK ZKS Franceta Popita je delavka Tekstilindusa prebrala pozdravno pismo nekaij deset tisočglave množice predsedniku republike Titu. V njem je bila očrtana težka predvojna pot našega proletariata, v krvi prekaljeno bratstvo naših narodov in narodnosti med vojno ter prikazana povojna pot, ki vodi vedno višje — k boljšemu. Izražena je bila želja nas vseh, da hi čimprej okreval in še dolgo čil in zdrav vodil naše narode po jasno začrtani poti [samoupravnega socializma. V programu proslave so se prepletale revolucionarne, de- lavske in borbene pesmi, recitacije Cankarjevega Kurenta in pesmi Klopčiča, Kosovela ter Čufarja in odlomki iz Klinar-Gobčeve kantate »Splavarji na ognjeni reki«. Pesmi in recitacije so povezovali kronisti. Nastopili so združeni pevski zbori Gorenjske, ki sta jih spremljali delavska godba Trbovlje in godba milice Ljubljana. Dirigiral je Radovan Gobec. Recitirali pa so člani gledališkega centra občine Kranj in Prešernovega gledališča. Ob koncu proslave je gradbinec kranjskega »Projekta« prebral protestno pismo zbrane množice, naslovljeno avstrijskim oblastem, zaradi kratenja najosnovnejših človekovih pravic narodnostnima skupinama na Koroškem in Gradiščanskem. Z burnim pozdravljanjem in ploskanjem je bila slovesnost ob 40-letnici stavlke tekstilcev in gradbincev zaključena. F. G. Društvo tekstilnih mojstrov Tržič Udeleženci ekskurzije so si z zanimanjem ogledali naše proizvodne obrate Obisk članov DITI iz Velane V okviru sodelovanja med društvi, so v petek, 17. septembra obiskali naše podjetje člani društva inženirjev in tehnikov iz Velane. Sprejeli so jih člani 10 društva, nakar je sledil temeljit ogled naših proizvodnih obratov. V posameznih obratih so goste seznanili z organizacijo dela, strojnim parkom in proizvodnjo vodilni delavci določenega obrata, ki so poleg splošne razlage odgovarjali tudi na konkretna vprašanja. Po ogledu, ki je trajal uro in pol je bil razgovor, na katerem Na zadnji seji IO DITT je bil med drugim obravnavan tudi program dejavnosti društva do konca leta. V zvezi s tem so bili sprejeti določeni sklepi, ki se nanašajo na izvedbo posameznih akcij. V programu za mesec september je bil obisk Zagrebškega velesejma in spominski pohod k plošči ponesrečene članice društva Jožice Dolinarjeve. V mesecu oktobru je predvidena strokovna ekskurzija v Bovec, v tovarno ČIB. Ob tej priliki bo izvedeno tudi športno srečanje med društvoma. Na seji so člani razpravljali tudi o organiziranju igranja namiznega tenisa v dvorani TVD Partizan ter o izvedbi predavanja o problematiki tekstilne industrije. Komemorativni pohod je na žalost kljub prizadevanju članov 10 odpadal iz razloga, ker je bilo zanjj prijavljenih le 14 članov DITT. Tega dejstva ne moremo ikar tako prezreti, saj kaže kakšni smo, ko gre za udeležbo na akciji v spomin na tragično preminulo sodelavko in članico društva. Težko je reči, kaj je razlog za tako stanje, so bili kolegom iz Velane posredovani podatki o podjetju, delovni sili, izobrazbeni strukturi, izobraževanju in štipendiranju, družbenem standardu, dejavnosti društva DITT in delovanju družbenopolitičnih organizacij. Vodilni delavci posameznih TOZD so na kratko še enkrat predstavili svoj obrat, nakar je sledil razgovor o zanimivostih naše proizvodnje in vzdrževanja. V razgovoru so bila izmenjana mnenja in izkušnje, kar ponovno kaže na koristnost tovrstnih srečanj. vendar pa je povsem jasno, kako hitro je človek pozabljen pri ljudeh, s katerimi je skupaj delal in preživljal dobre in slabe čase. Presenetljivo in skoraj neverjetno je, da med prijavljenimi ni bilo niti enega njenega najhližjega sodelavca iz obrata oplemeniitilnlce; nikogar od tistih, ki so se z njo srečevali vsak dan na delovnem mestu v času njenega službovanja v BPT. Ljudje smo pač ljudje in kot taki se v različnih situacijah tudi zelo različno izkažemo, enkrat bolje, drugič slabše. Tokrat smo se pokazali kot slabi in sebičrti ljudje, ki jim razen skrbi za lastne koristi ni dosti mar nobena druga zadeva. Verjetno se bomo izkazali precej bolje, če bo organizirana kaka ekskurzija v inozemstvo, ali ogled kakega sejma, razstave ali tovarne izven naše domovine. Toda vprašanje je, ali bo to res dejanska pozitivna slika nas samih oz. želje po strokovnem izpopolnjevanju ali pa bodo pod to kritiko skriti naši osebni interesi. Prav bii bilo, da bi o teh zadevah včasih tudi malo razmislili in verjetno bi marsikdo ugotovil, da ne ravna prav. Delo in cilje novoustanovljenega Društva tekstilnih mojstrov Tržič smo se namenili predstaviti že v eni od prejšnjih številk našega glasila, a to iz objektivnih vzrokov ni bilo mogoče, zato smo se za to odločili sedaj. Pogovarjali smo se z Marjanom Zupančičem, predsednikom društva. Marjan je v naši delovni organizaciji zaposlen od 1963. leta. Najprej je delal na delovnem mestu — natikalec votka, kasneje še na nekaterih drugih mestih, dokler ni 1967. leta opravil izpita za podmojstra. Od tedaj dela v tkalnici, kjer je vrišlec dolžnosti mojstra. »Kdaj je bilo ustanovljeno vaše društvo?« »Ustanovni zbor Društva tekstilnih mojstrov Tržič je bil letos aprila. Pred tem smo bili mojstri kot sekcija vključeni v DITT, a se je zaradi velikega števila članstva pojavila potreba po večji samostojnosti bivše sekcije, zato smo ustanovili svoje društvo. Naše društvo šteje 108 članov, od tega je pet žensk, kar je res neverjetno šibko zastopstvo za delovno organizacijo, ki zaposluje kar dve tretjini žensk.« »Kakšna je izobrazbena struktura članov našega društva?« »Večina članov društva ima dokončano osemletko, poleg tega imajo vsi nekajletno prakso in opravljene razne tečaje s poznavanjem strojev. V našem društvu so včlanjeni tudi tisti, ki imajo dokončano poklicno šolo. Sicer pa naše društvo tesno sodeluje z DITT, saj oni organizirajo predavanja, ker jih mi zaradi nižje strokovnosti ne moremo, skupaj s člani DITT se udeležujemo tudi raznih strokovnih posvetovanj. Ekskurzije pa organiziramo sami, seveda s pomočjo posredovanja naših strokovnjakov. Če upoštevamo številčnost članov našega društva, je udeležba kar zadovoljiva, saj nas gre na vsako več od tretjine.« »Kakšen program dela ste si začrtali ob ustanovitvi vašega društva?« »V redni letni program našega dela smo vključili več ekskurzij. Doslej smo si ogledali »Predilnico v Škofji Loki, obiskali pa smo tudi Zagrebški velesejem. Sodelovali smo na osrednji slovenski proslavi 40-letnici stavke tekstilcev in gradbincev, ki je bila 18. septembra v Kranju. Predvsem pa morajo naše naloge temeljiti na prizadevanju za povečanje produktivnosti dela, kar bi dosegli s sodelovanjem na področju inventivne dejavnosti in izmenjavi delovnih izkušenj pri razvijanju tekstilne tehnologije. Naša stalna naloga je tudi organiziranje vseh možnih oblik nadaljnjega usposabljanja in stalnega napredka, kar bomo dosegli z izobraževanjem in kontinuimim delom. Nadalje imamo v programu predavanja o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o komercialnem ter finančnem poslovanju posameznih TOZD v naši delovni organizaciji. Naša stalna naloga pa je delavce seznanjati z obrambnimi priprava- Delovna Skupina, ki jo sestavljajo člani kolegijskega poslovodnega organa, začasni individualni poslovodni organi TOZD, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in strokovni delavci iz posameznih sektorjev, je konec avgusta zaključila delo v zvezi s pripravo osnutka samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo. Osnutek sporazuma ima 33 strani in je razdeljen na naslednja poglavja: 1. Temeljna določila 2. Organizacija in pravni položaj TOZD in delovne organizacije 3. Združevanje dela in sredstev 4. Poslovni odnosi med TOZD 5. Medsebojni odnosi med TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb 6. Samoupravljanje v delovni organizaciji, v TOZD in v delovni skupnosti skupnih služb 7. Samoupravni akti delov ne organizacije 8. Informiranje in poslovna tajnost 9. Ljudska obramba in družbena samozaščita (Nadaljevanje s 3. str.) Vodstvo organizacije ZSMS bo moralo biti deležno rudi podpore oz. pomoči ostalih družbenopolitičnih organizacij, sodelovanje med sindikatom, ZK in mladino pa bo moralo biti še vnaprej vsaj tako kot doslej, sicer si uspešnega dela mladih ne moremo predstavljati, od vodstva pa tudi ne zahtevati, da stori vse tako, kot je predvideno v akcijskem programu. Končno se bo treba le zavedati neizpodbitnega dejstva, da neaktivnosti mladinske organizacije ne gre napr- mi in družbeno samozaščito. Naše dosedanje delo je potekalo dokaj uspešno; nečesa pa le nismo uspeli reabzira-ti. Poskušali smo organizirati prostovoljno akcijo — pomagati pri gradnji planinske koče na Dobrči; a kljub dvakratnim poskusom nismo uspeli. Sedaj, seveda preden zapade sneg, bomo z organizacijo omenjene akcije poskusili znova — tokrat skupaj s člani gasilskega društva.« F. G. 10. Družbenopolitične organizacije, aktivi in društva 11. Reševanje sporov 12. Prehodna in končna določila V osnutku sporazuma so sestavi j aloi poleg veljavnih zakonskih predpisov upoštevab tudi določila osnutka zakona o združenem delu, ki je sicer še v javni razpravi, bo pa predvidoma sprejet že pred 29. novembrom letos. Sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo je temeljni samoupravni splošni akt, iz katerega bodo morali izhajati in na njem temeljiti vsi ostali samoupravni splošni akti (statut delovne organizacije, statut TOZD in delovne skupnosti, samoupravni sporazumi, pravilniki). Prav zato je z zaikonom tudi predpisano, da morajo sporazum sprejeti delavci neposredno na svojih zborih z dvotretjinsko večino glasov vseh delavcev posamezne temeljne organizacije. Sporazum bodo po sprejemu na zborih podpisali začasni individualni poslovodni organi temeljnih organizacij (obratovodje) in predstavnik sindikata. Sporazum bo sprejet predvidoma sredi oktobra meseca, v celoti pa se bo pričel uporabljati s 1. januarjem 1977, ko bomo prešli na poslovanje po temeljnih organizacijah združenega dela. M.B. titi le članom predsedstva 00 ZSMS, temveč so za to odgovorni tudi drugi činitelji družbenopolitičnega življenja v podjetju. Konferenca je izvolila tudi 14-člansko predsedstvo, ki ga sestavljajo: Lidija Fornazarič kot predsednik, Bernarda Jereb kot sekretar, Stanislava Hafner kot blagajnik, kot člani pa Milan Šega, Franjo Novak, Lado Brzin, Cedo Vuče-novič, Jelko Urbančnik, Irena Rariko, Mira Veldin, Stanko šolar, Mija Purger, Cirila Rakovec in Rudolf Božič. Dejavnost društva inženirjev in tehnikov Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo Konferenca 00 ZSMS BPT Naš razgovor zadnje pa tudi raziskave trži-ča, nikakor niso priporočljive. Prodaja naih izdelkov nasploh zelo ugodno poteka, posebno dobro pa vse vrste konfekcije iz koplona. Tudi v tem pogledu plačevanja se je po aprilskem zakonu o zavarovanju plačil obrnilo na bolje, tako da je trgovina z nami zadovoljna, mi pa tudi z njenim plačevanjem. V bodoče bomo prodali še več in boljše, če bomo obdržali svoj renome ,ki smo si ga pridobili z 90-letno tradicijo.« Drago Isajlovtč je doma iz Gornjega Milanovca. 15. septembra je preteklo 6 let, odkar je zaposlen v našem podjetju. Področje njegove prodaje je kaj obširno, saj obsega zahodni del Srbije, celotno Makedonijo in Črno goro ter Kosovo. »V pogledu prodaje so najbolj »hvaležna« mesta Skopje, Priština in Nikšič. Prodaja pa nasploh poteka vse boljše, saj smo na področju proizvodnje posteljnega perila daleč najbolj znana firma z najdaljšo tradicijo. Največje povpraševanje je po artiklu Blanka, Breda v koplonih, Doris in Iris ter po otroški posteljnini. Če bomo Prodaja je eden glavnih elementov za uspešno poslovanje katerekoli delovne organizacije. Pomembnost te službe se zadnji čas kaže v vse težjem osvajanju tržišča, to kljub 90-letni tradiciji. Pri proizvodnji naših tkanin in konfekcije se je vse bolj treba prilagajati spreminjajočemu okusu potrošnika, ker le tako lahko pričakujemo, da bodo šli naši izdelki v prodajo, za kar med drugim skrbijo tudi predstavniki podjetja, ali kakor jim tudi pravimo — trgovski potniki. Na sestanku s predstavniki podjetja je bila obravnavana problematika prodaje naših izdelkov Ob priliki sestanka s predstavniki podjetja smo se namenili, da članom delovne organizacije v nekaj vrsticah predstavimo štiri člane kolektiva, katerih delo je prodaja naših izdelkov, spremljanje raizmer na tržišču in še bi lahko naštevali. Naši štirje predstavniki so le malo v podjetju, kajti njihova delovna mesta so širom Jugoslavije, kjer pri trgovcih oz. trgovskih hišah zbirajo naročila za naše izdelke. Zastavili smo jim le nekaj vprašanj, ker za kaj več ni bilo časa, hiteli so namreč na svoja delovna področja prodajat izdelke, ki jih vsak dan proizvedemo v naših proizvodnih obratih. Domačin Slavko Primožič se je v naši delovni organizaciji zaposlil že leta 1937. Med vojno je svojo zaposlitev prekinil, 1945. leta pa se je zopet zaposlil v BPT. kakšna je bila vaša delovna pot?« »Ko sem se zaposlil v tedanjem Glanzmannovem podjetju, sem se izučil za tkalca. Po končani vojni sem delal na delovnem mestu »planer za tkalnico«, nato kot obra-tovni knjigovodja, kasneje pa pomočnik komercialnega direktorja, ki me je uvedel v komercialne, oziroma prodajne posle. Leta 1967 sem prevzel mesto trgovskega potnika, ker sem čutil, da bo to težko a vendar zelo razgibano delo, zanimivo in uspešno.« »Zaradi obširnosti domačega trga ne prodajate naših izdelkov po vsej Jugoslaviji; zanima me, katero področje obsega vaš delokrog?« »Moj delokrog obsega območje vse Slovenije, Istre, Dalmacije in dela Bosanske krajine. V določenih časovnih obdobjih je potrebno obiskati vse stalne kupce in se seveda zanimati in pridobivati nove, kar pa ni vedno najlažje.« »Kateri izdelki naše proizvodnje imajo največjo prodajno perspektivo?« »Na tržišču imajo od naših proizvodov največjo perspektivo artikli posteljne konfekcije. Mislim, da bi tem končnim izdelkom v bodoče morali posvetiti več pozornosti, saj bi s tem ugodili okusu kupcev, ki se nagiba vse bolj k barvastim in tiskanim izdelkom.« »Ste član kolektiva z dolgoletnim stažem v naši delovni organizaciji, zato me zanima, Vitomir Jevremovič iz Beograda se je zaposlil kot trgovski potnik pri nas 1962. leta. V razgovoru je povedal tole: »Trenutno delam na področju vzhodnega dela Srbije, v moje območje pa spada tudi Beograd, Vojvodina in Slavonija. Izdelke naše tovarne sem prodajal tudi že drugod, toda menjave zaradi medsebojnega poznanstva — kupcev in ponudnika — ne na- spremljali trg z dobrim asor-timanom in se prilagajali potrebam in okusu kupcev, bo prodaja v bodoče še boljša.« Območje Hrvatske in BiH s svojo prodajno mrežo pokriva Stjepan Bogdanič, doma iz Zagreba. V našem podjetju je zaposlen od 1. 3. 1975. leta. Svoje dalo je takole predstavil. »V podjetju smo zaposleni štirje trgovski potniki, vsi prodajamo vse vrste artiklov, ki se izdelujejo v Tržiču. Vsekakor ima pri prodaji konfekcija veliko prednost pred metrskim blagom. Prodaja metraže počasi stagnira, nasprotno pa ima konfekcija še veliko perspektivo. Logično je, da je čas zlato in da časi šivanja doma počasi minevajo, ker v današnjem hitrem življenjskem tempu preprosto zmanjka časa za šivanje. Največ prodamo koplona in čipkastih tkanin, saj gredo ti artikli takorekoč še »topli« h kupcu na dom. Lahko rečem, da bi teh artiklov prodali še več, če ne bi bile tovarniške kapacitete premajhne.« F. G. Ob tednu požarne varnosti V letu 1976 bomo gasilci praznovali Teden požarne varnosti v času od 26. septembra do 2. oktobra. Za ta teden so si vsa društva, kot tudi občinska zveza sestavile poseben program dela. Iz občinskega programa naj navedemo predvsem prizadevanje, da v gasilske vrste pritegnemo še več naših občanov, predvsem mladih in žensk, saj ugotavljamo, da razen GD Podljubelj in našega gasilskega društva nikjer nimajo ženske gasilske desetine. Ne samo zaradi naših medsebojnih srečanj, kjer si želimo številčnejše udeležbe ženSk, temveč predvsem zaradi nalog, ki jih ima gasilska organizacija na področju LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE, 'kjer smo že v mirnem času dolžni za reševalne naloge usposabljati tudi ženske. Iz našega programa za TEDEN POŽARNE VARNOSTI pa povzemamo tdle akcije in naloge: — v ponedeljek, dne 27.9. ob 16.00 imamo skupno mokro vajo z gasilsko desetino GD Podljubelj, to je z gasilci, s katerimi imamo tudi sicer stalne delovne in prijateljske stike. — v četrtek, dne 30.9. ob 19. uri imamo nočno mokro vajo — dežurni gasilci bodo še posebno v tem tednu posvetili več skrbi požarni preventivi na delovnem mestu, kar tudi sicer uvajamo v naše delo kot stalno prakso. Omenimo naj še, da smo se ob razgovorih o nedavnem preventivnem pregledu dogovorili, da bomo predlagali uredniškemu odboru Tržiške-ga tekstilca, da uvedemo v našem časopisu stalno rubriko o požarni preventivi. Ob zaključku našega članka želimo poudariti nekatere najvažnejše naloge iz RESOLUCIJE VIII. kongresa gasilske zveze Slovenije, ki je bil v začetku junija v Novi Gorici: — strokovnemu izobraževanju bomo v prihodnje dajali prednost pred vsem drugim, — nenehen razvoj gospodarstva in novih tehnoloških postopkov ali spremljanje in dopolnjevanje sedanjih zahteva tudi skladen razvoj požarno preventivne dejavnosti. — pomembno je sodelovanje gasilskih organizacij z organizacijo civilne zaščite. To je treba še okrepiti, saj se je skupno reševanje problemov izkazalo kot zelo koristno za 'krepitev splošnega ljudskega odpora. Ne bo odveč, če si ob zaključku zadamo vsi skupaj še dva cilja varstva pred požarom: 1. Vsi Skupaj zmanjšujmo možnost za nastanek požara 2. Gasilci pa bomo stalno poučevali zaposlene, kako ukrepati ob nastanku požara. Boiili smo se za boljši danes V prejšnji številki našega glasila smo vam predstavili stavko tekstilcev na Slovenskem ter našo interno proslavo ob 40-letnici stavke, ki je bila združena s protestnim zborovanjem proti kršenju pravic slovenskega življa na Koroškem; tokrat pa smo se namenili, da oživimo spomine izpred 40 let z razgovorom. Naš sogovornik je bil eden izmed tistih naših delavcev, ki je aktivno sodeloval v stavki v Tržiču, Andrej Janežič, upokojene BPT od leta 1961, ki je res živa zgodovina tržiškega delavskega gibanja, saj je bil kot sin naprednih proletarskih staršev že od 1921. leta član Rdeče pomoči, leta 1936 pa je postal član komunistične partije. Ekipa nogometašev tkalnice — sport — sport Bivšega clama našega kolektiva smo obiskali na njegovem domu v Bistrici št. 40, kjer smo mu zastavili nekaj vprašanj. Takole je pripovedoval: »V Vojah sem se izučil za ključavničarja in od leta 1928, ko sem se zaposlil, vseskozi do začetka druge svetovne vojne delal v mehanični delavnici.« Med svetovno gospodarsko krizo se je težko stanje delavcev še bolj poslabšalo. Vzrok temu so bile stavke delavstva, ki je v težjih pogojih zahtevalo svoje, za življenjski obstoj neobhodno potrebne pravice.« Mesec pred začetkom štraj-ka v Kranju je na zborovanje tržiških delavcev prišel Lombarde, tedanji tajnik Slovanske klerikalne ljudske stranke. V svojem govoru je poudaril, da je za uspeh borbe proti izkoriščanju delavstva treba nekje na Slovenskem zanetiti žarišče stavke, v nasprotnem primeru bodo tekstilni delavci le težko dosegli podpis kolektivne pogodbe. S stavko je takrat slabo kazalo. Za vodjo stavkovnega odbora je bil izbran tovariš Rudolf Brenčič, ki pa je tik pred .začetkom stavke dobil telegram, da mu je umrla mama. Ker nismo imeli vodje, smo se morali zopet konstituirati, za novega vodjo pa smo izbrali tov. Jožeta Šviglja. Pred začetkom stavke so se s kolesi pripeljali kranjski delavci — okrog 50 jih je bilo — da bi nasilno ustavili stroje. Čakali so pred glavnim vhodom, da bi izkoristili priliko, ko se bo ob 14. uri glavni vhod odprl. Kališnik, tedanji vodja izmene, je organiziral odhod delavcev skozi pomožni izhod. Sam sem vztrajal na tem, da tovarno zapustim skozi vsakdanji vhod. Morali so mi odpreti glavna vhodna vrata, to pa so izkoristili Kranjčani in vdrli na tovarniško dvorišče, Kot vsa prejšnja leta, se je tudi letos, po premoru 2 let, ponovno organiziral za člane društva izlet v Poreč. UO je sklenil, da gredo v Poreč samo tisti člani, ki imajo zadostno število vaj, ostali člani pa plačajo oskrbnino. Čeprav je bilo kar 25 članov in članic prijavljenih, je na koncu odšlo vsega skupaj samo polovica od prijavljenih. Nekateri so pač odpovedali zadnji dan zaradi slabega vremena v Tržiču. Že v Postojni pa nas je pozdravilo lepo sončno vre- od koder pa so jih pregnali orožniki, ki jih je poklicala uprava tovarne. Poudariti moram, da nismo začeli stavkati le iz solidarnosti, o organizaciji štrajka smo v Rdečem konzumu sklepali že mesec pred začetkom stavke. Tu smo razpravljali tudi o predlagani kolektivni pogodbi, katerih določb pa nismo do podrobnosti poznali. Zaradi plač se Tržičani nismo pritoževali, saj smo za isto delo zaslužili tudi 3-krat več kot na primer v Kranju pri Sircu. Mezda, ki jo je plačeval delavcem, je prišla tedaj že v rek kot »Sirčev dinar«. Plačeval je namreč 1 dinar za eno uro dela. Od stavkovnega odbora sem bil zadolžen, da z verigo in obešanko zaprem glavni vhod, kar sem z veseljem tudi storil. Sicer pa je bila organizacija stavke v tedanjih razmerah — od zaposlenih nas je bilo le par komunistov — kaj težavna in odgovorna naloga. V času stavke se je izkazala solidarnost kmetov, trgovcev in malih obrtnikov, saj so nas oni izdatno podprli, ne samo moralno, skupno z nami so organizirali prehrano za zaklenjenimi tovarniškimi vrati. Stavkovno gibanje je iraškemu delavstvu prineslo predvsem družbenopolitične pridobitve, saj o materialnem izboljšanju ne morem govoriti. Delavstva, ki je v času stavke spoznalo, da bi tudi samo znalo voditi podjetje, če je organizirano, tudi z raznimi kaznimi (odpusti, zmanjšanje mesečnih mezd) ni bilo več mogoče zatreti pogleda v boljšo prihodnost.« Naš sogovornik je povedal še marsikaj zanimivega o dogodkih med stavko, vendar jih ne navajamo v tem članku, saj je bilo v zadnjem času v vseh pomembnejših dogodkih veliko napisanega v ostalih sredstvih javnega obveščanja, posebno pa še v prilogi »Glasa«, katero je prejel sleherni zaposleni. F. G. me. V Poreču — Materadi smo bili tudi zelo lepo sprejeti, tako da je bilo počutje res dobro. Morje je bilo toplo, kot v sezoni, seveda smo to znali tudi izkoristiti. Pomerili pa smo se tudi v rokometu z ekipo Obrtnega podjetja. Tako zabave res ni manjkalo, le čas je prehitro mineval in že smo se morali posloviti in odpeljati nazaj proti Tržiču. Res je škoda, da se tega izleta niso udeležili vsi člani, saj je tudi to nagrada za dobro delo v društvu. V soboto, 28. avgusta, sta se na igrišču v Podljubelju pomerili v nogometu ekipi tkalnice in oplemenitilnice. Že pred samim začetkom tekme je bilo slutiti, da bo boj za zmago trd i-n neizprosen, kar se je kasneje pokazalo tudi na tekmi. Sprva sta bili obe ekipi precej izenačeni, vendar so kljub temu v 7. minuti prvega polčasa igralci tkalnice po napaki obrambe oplemenitilnice dosegli gol in do konca prve polovice igre se stanje ni spremenilo. Obe ekipi sta igrali v glavnem po sredini igrišča tako, da je bilo zaključnih strelov bolj malo in oba vratarja nista imela dosti dela. V drugem polčasu sta obe ekipi zastavili vse sile, da bi nasprotnika vendarle ugnali. Pri tem ni manjkalo tudi nedovoljenih »startov« na nasprotnega igralca, vendar se je vse končalo brez hujših posledic. V prvi polovici tega dela igre so imeli Ko govoriš o svojem sovražniku, ne pozabi, da bi mu nekega dne lahko postal prijatelj. PERIANDER Krivica: Krivica, ti si stalna kot dihanje! MIHALIČ nogometaši tkalnice enkratno priložnost za dosego go'a, s - j so zaradi igranja enega od nogometašev oplemenitilnice z roko, streljali enajstmetrovko, ki pa je niso izkoristili. Malo kasneje bi igralci oplemenitilnice skoraj dosegli gol, vendar je žoga ostala v rokah vratarja tkalnice ob sami gol črti. Ob tem je bilo nekaj »nogometnih« komentarjev, vendar gola ni bilo. »Plajhar-ji« so potem še močneje pritisnili in rezultat teh prizadevanj je bil dosežen gol In izenačenje rezultata na 1:1. Kljub silovitim pritiskom obeh ekip se rezultat do konca igre ni spremenil in je dejanski odraz razmer na igri-ču. Po tekmi so predsedniki 00 sindikata in športni referenti pripravili malico za igralce, ki so bili po tekmi utrujeni, saj so posebno v drugem polčasu dali od sebe vse svoje moči, znanje in sposobnosti. Zlo: Vsako zlo ima dvoje zdra' vil: čas in sprehod. A. DUMAS Nikar si ne izmišljujmo zla’ ko pa se soočamo s toliki111 resničnim zlom. goldsmiT# Naši gasilci v Poreču Nogometaši oplemenitilnice po končanem srečanju Izreki Novosti na policah trziske knjižnice k- -—--v «clu K T* ■EST r r •rè&j 0 p u s T fJ 1 M 1 ŠET 0 T 0 K 1 i ; nM B A R m? N A A G E M T U R. K A T E R A fc A p R \ P 0 R E t u ' ' Ä0“ fflfesN ! 0 R SKI K 0 L A R * X “2? M 1 L A N ~ R A K ® A R A L **°A" K 0 SŠ5 V i L s K» A ' ' 1 “UT A l IÒ *3== bA h 0 p B A L E T N T D t SSL D A H T E EL A E> E E» E S D S -C E v A V E “'I1' 1- F P l! J h 0 7 ) sSür A 1 R. A T 6 F H A ffitT E bs. L * R 0 6 0 M O N T R 0 B A 1 t> L A Z N 0 iE N A S L 0 JI r *iIoi N N S A 0 Sr E L z A rSČT '3F1 3 A ™ V ' R ’.£■ V R A 7 A G A M S 1 «** e ° M s Pr A S A te! 1 13 T rv S T 1 L ■*“ T T »e«, jsa?'* i 0 P jo L ™ T Tfiš 5 T 0 7 A IjjŠjN 1 Er 0 K A P i H 0 1 rr« oče «1«, A R Z A 0 7 E — 1 V E R V Et LAN E K Iv P A D K v A R “°“ S A D E ž 1 Izžrebani reševalci nagradne križanke D. F. JONES: KOLOS Delo je znanstveno fantastični roman, ki prikazuje svetovno družbenopolitično situacijo okrog leta 2000. Kolos je ime ogromnega elektronsKega računalnika, ki ga zgrade v Ameriki in mu zaupajo reševanje vseh obrambnih nalog v hladni vojni proti Sovjetski zvezi. Kolos prevzema vso odgovornost za vojno in mir. Takoj za tem pa tudi v Sovjetski zvezi objavijo, da so zgradili podoben računalnik z istimi dolžnostmi, kot jih ima Kolos. Od tega trenutka dalje je usoda celotnega planeta odvisna od teh dveh računalnikov .. . Osebe, ki nastopajo v romanu, so žive in polnokrvne: to je predvsem znanstvenik Forbin s svojimi sodelavci, ameriški in sovjetski vrhunski matematiki, novinarji, vohuni, politiki, diplomati, generali — vsa pisana panorama družbene smetane na našem planetu. Mario Vargas LLOSA: PANTALEON IN TOLAŽNICE V zbirki Humor je tokrat izšlo delo južnoameriškega avtorja Maria Vargas Llosa, ki pri nas ni neznan, saj je bil že prevajan, prvič pa se z njim srečujemo kot s humoristom. V svojem delu o Pantaleonu pripoveduje, kako vojska v neki južnoameriški državi organizira službo »tolažnic« za svoje vojake, raztresene po nedostopnih džunglah, vodstvo tega podjetja pa poveri oficirju Pantaleonu. Delo kar prekipeva od smešnih in sočnih domislic, hkrati pa ostro obsoja dvoličnost cerkvenih in posvetnih veljakov, katerih žrtev postane na koncu tudi Pantaleon. To je zapis o najbolj protislovnem vojaškem streljanju, posledica so živi, ne pa mrtvi. SOCIALIZEM IN OSVOBODITEV ŽENSK Klasiki marksizma in revolucionarji so problemu ženske emancipacije posvečali veliko pozornosti. Zbirka misli Marxa, Engelsa, Lenina, Be-bela, Lafarguea in revolucionark Roze Luxemburg in Klare Zetkin nam z vseh strani osvetli položaj ženske skozi zgodovinska obdobja in še zlasti v dobi rasti kapitalizma. Bebel pravi, da je ženska postala suženj še preden se je pojavil prvi suženj. Z razvijanjem proizvajalnih sil in večanja bogastva je izginjal matriarhat, ženska je izgubljala svojo enakopravnost, postala je vse bolj stroj za rojevanje, domača delovna sila ... To je po Engelsovih besedah zgodovinski poraz ženskega spola. V kapitalistični družbi pa so delavke in kmetice kar dvakrat zatirane, kot ženske in kot delavke. Iz tega začaranega kroga je mogoče priti samo s korenitim spreminjanjem temeljnih družbenoekonomskih odnosov, z odpravljanjem izkoriščanja človeka po človeku, z osvoboditvijo kapitala. Osvoboditev ženske bo mogoče samo v takih družbenoekonomskih pogojih, ki bodo osvobodili izkoriščanja delavski razred in omogočili vključevanje žensk v proizvodnjo. Z razgaljanjem lažne kapitalistične morale in osvetlitvijo položaja žensk v svetu so klasiki marksizma nakazali tudi poti za razreševanje problemov položaja žensk kot sestavnega elementa boja delavskega razreda. Lenin kot teoretik in praktik je še posebej poudarjal, da je vključevanje žensk v borbo delavskega razreda nujno, da je nemogoče postavljati posebna društva izven delavskega gibanja. Zlasti pa poudarja, da je potrebno vključiti čim več žensk v delovanje najrazličnejših organov na vseh ravneh. Iz zbora misli klasikov in revolucionarjev bo lahko vsak izluščil osnovne probleme razreševanja problemov položaja žensk. S proučevanjem teh osnov pa bo tudi vsakomur omogočeno, da bolje razume borbo delavskega razreda v Jugoslaviji in drugod za spreminjanje položaja žensk in da bo lahko zavračal najrazličnejša ženska gibanja po svetu, katerih težnje so daleč od osnovne vsebine tega vprašanja. USTAVNOST, DEMOKRACIJA IN POLITIČNI SISTEM Janko Rupnik objavlja svojo doktorsko disertacijo v nekoliko predelani obliki, da bi bila dostopna poprečnemu izobražencu dn bi obenem rabila študentom za učni pripomoček pri primerjalnem študiju političnih sistemov. Ustavnost razume avtor v materialnem smislu kot zagotovitev osrednjega položaja človeka v političnem sistemu. Ta problem, ki je navzoč v razvoju moderne civilizacije od humanizma naprej, je našel najdoslednejše metodično izhodišče v šoli naravnega prava 17. in 18. stol. Na pravicah, ki gredo človeku zaradi dostojanstva razumnega bitja, je — ne glede na obstoj države — zgrajen sistem naravnega prava. Država je po tem gledanju organizacija, ki jo ustanove ljudje sami zaradi varovanja njihovega položaja. Človek je torej subjekt političnega dogajanja. V disertaciji nato sledimo družbenim, političnim in pravnim jamstvom tako razumljene ustavnosti. Nazadnje se dotika objektivnih možnosti za premagovanje antagonizma med oblastjo in podrejenostjo, ki jdh v socialističnem svetu daje naša družbena ureditev. Svetlana MAKAROVIČ: GLAVNI PETELINČEK Kakor smo že vajeni, je Svetlana Makarovič v svoji knjigi za mlajše bralce, posegla v živalski svet. Znova je pričarala pisano galerijo svojevrstnih likov, poosebljenih mišk, mačk, psov, lisic, kokoši in še nekaterih dvoriščnih, poljskih in gozdnih prebivalcev. Prepričani smo, da bo s svojimi novimi prikupnimi kožuhastimi in pernatimi prebivalci, doživela navdušen sprejem med najmlajšimi bralci. V tej knjigi je zbranih sedem novih pravljic, ki še niso doživele knjižne objave, zraven pa sta dve znani pripovedi — škrat Kuzma dobi nagrado in Pekarna Mišmaš. S temi živalskimi pravljicami je Makarovičeva obogatila zakladnico svojih tovrstnih pravljic, s katerimi je v naši mladinski književnosti že izoblikovala docela nov tip živalske pravljice. Motivi v njih so klasični in ponekod spominjajo na naše bogato ljudsko izročilo, njihova obdelava pa je docela sodobna in domača. Ilustracije v omenjeni knjigi so delo mlade slikarke Marije Lucije Stupica. Zahvale Ob izgubi dragega moža, očeta Stanka Pirjevca se zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti in za poslovilne besede ob odprtem grobu še enkrat hvala. Žena Pavla in sin Naca z družino Ob žalostni izgubi očeta Slavka Terana vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno pa družbenim organizacijam in gasilcem BPT iskrena hvala! Sin Slavko Ob smrti drage mame Jožefe Kopač se naj lepše zahvaljujem obratu tkalnice in IGD BPT za cvetje in venec ter vsem ostalim sodelavcem, ki so nam izrekli sožalje ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Sin Edi z družino Naše mamice Mišič Marija 22. julija dečka in Meglič Elizabeta 23. avgusta deklico. Vsem iskrene čestitke in najlepše želje! Uredništvo Od 68 prejetih križank je bilo 51 pravilnih. Izžrebani so bili naslednji člani našega kolektiva: 1. nagrado 50,00 din prejme Slavko Pajntar — TOZD predilnica, 2. nagrado 40,00 din prejme Ivica Tumpič — TOZD tkalnica, V mesecu avgustu 1976 so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD Tkalnica: Lazikič Ruža, Akalovič Marko, Kapič Muniba, čirbovič Dragan V vzdrževalne obrate Brovč Mirko, konec učne dobe, Rozman Janez, konec učne dobe, Hrovat Friderik, konec učne dobe, Cotelj Samo, konec učne dobe Skupne službe: Pesjak Mojca, pripravnica, Hafnar Stanislava, pripravnica, Krmelj Janko, pripravnik TOZD Oplemenitilnica Žnidaršič Jože, iz JLA V istem času pa so iz delovne organizacije odšli naslednji: Samovoljno: Rupar Franc, Lupša Anton 3. nagrado 30,00 din prejme Gita Možina — skupne službe, obr. OD, 4. nagrado 20,00 din prejme Ivanka Kukovičič — TOZD predilnica, 5. nagrado 10,00 din prejme Valentina Mozetič — skupne službe, obračun OD. Sporazumno: Peternelj Olga, Celcer Feliks, Šajnič Vili, Kovačevič Josip. V pokoj: Velkavrh Marija ZAHVALA Vsem sodelavkam, mojstrom in podmojstrom vseh treh izmen v navij alnici se zahvaljujem za pozornost, ki so mi jo izkazali ob moji upokojitvi. Prav prisrčna hvala za lepo darilo, ki mi bo v trajen spomin. Vsem želim še mnogo delovnih uspehov in osebne sreče! Marija Kryštufek Kadrovske novice Nagradna križanka 1000 KG Gorenjska METRO = POLA Začetek abecede ODUCEN NEKD. SLOVEN. ATLET VSE l srbohrv) Kirurška sfrgalka SLOVENSM TEDNIK KEM. ZN. „ ZA ŽVEPLO ŠPORTNI VADITELJ PLODNA RODNA ENA IZMED BARV NAŠ dezumi gasilec AVT. OZN. ITALIJE T 7 Naj večji med Družt otoki v Polineziji X Skupščina OBČINE 3 Temeljna izobraž. skupnost. Stane CIZELJ ; ! i c * wm POLMER OMOTAN, ZAVIT DELI TELESA KRATEK MOški plaSč prvi letalec %,, fjglp _. k. . ÄQtlf KE^I. ZN. STRONCIJ SAMO = GLASNIK IGNAC AHAČIČ 100 dkg RIMSKA 5 LADJA VLAČILK^ VLAČILEC ANDREJ MARINC BODICA, OST Vrstq um. snovi, pod GRAM EAST Vetrnj JOPIČ č SAMO = GLASNIK PREDLOG osnovna organizac. zveze kom VZVIŠENA lirska PESEM Obnavljajo prenašajoč SKANDIN. blu&A MUZA LJUBEZ. pesništva AMER. MOŠKO IME too mz SLOVENIJE KAZALNI ZAIMEK EDVARD VECKO VRSTA RAKA VNETJE SLUZNICE OSEBNI ZAIMEK VOZARNA LOPA KOL NICA zla st za tramvaje Vrtinčast VIHAR GLAVNO MESTO ITALIJE NENADNI NAPAD DROBEC ODLOMEK GRDA NEČITLJIV PISAVA JačkarijaM Starožid. KRALJ 100 AVTOM. OZN. SREMSKE MITROVIČ REZULTAT CESA, ODSEV, PODOBA Angstrom NAJ VIŠJA IGRALNA KARTA HUDA CREVES. BOLEZEN Etera# ALEŠ KUNAVER Glavno mesto GRČIJE KNJIGAZ zemljevidi ALPINIST ODSEK POGAČNIK TONE Vrsta premer*» : se SOCIALNI POLOŽAJ RISTO SAVIN AVT. OZN. SARAJEVO AVT.OZN ROMUNUE Desni pritok LlSAVF NA VRSTA ŽIVILA DVA ÌEAMOGLAS MISTER I kratica LADKO KOROŠEC Danska film. igral. NIELSEN TOVARNA DOMŽALA H — Dolenjske n VEŽA HODNIK KEM. ZN. za RADIJ Skupina žuželk Ppjemjz strojnih ATLETSKI KLUB OREL V germansk MITOLOGIJ DEL AVT. MOTORJA ŽENSKO IME elementov HRVAŠKI VEZNIK AKTER RIMSKA 1 E NICA AMPER TEBE tovarna alk. pijač cnesto.ob zenev. jezeru Grška boginja nesreče DOLENC TOMA? VOJSKA, AR MIJA AR Sest. au. Risal H.D. Naselje blizu Tržiča Vodilni PEVEC FLISER POTEM (srbohrv. ) NIKALNIC/ JOSIP STRITAR 18. ČRKA ABECEDE BOJAN ADAMIČ SLEHERNI DOMAČA PRITRDIL MAMICA 20. ČRKA ABECEDE TOZD TKAL PREDLOG 10.ČRKA ABECEDE NARODNA BANKA Ocenjevan s točkam i* OSEBNI ZAIMEK PREDPLA ČILO ŽENSKO IME ZVOK y GLAS ZGODEN TUJE IME ZA MESEC POMLADI NAVEDEK BESEDILO VRSTA MODNE TKANINE Žitarica KAZALNI ZAIMEK ROZMAN STANE PARADIŽ AVT. OZN. VALJEVA JANEZ OMAN 2150 km DOLGA REKA V BURMI ORANJE NORD DARILO NIČ SLOVENSK SLIKAR MATIJA 7. ČRKA ABECEDE KEM. SIMB ZA KISIK SAMO = GLASNIK SOUTH TOVARNA V MIRNI NA DOLENJ. Podaljšek pri mizij Privesek Pà . menici PIHALNI GLASBENI INSTRU = MENTI T T HUMOR Peter je srečal Janeza na cesti. »Ja človek, kakšen pa vendar si, tvoj obraz je ves otekel, kri ti teče iz nosa, manjkata ti dva zoba. ■Nasloni se name, pomagal ti bom, da prideš domov.« »Osel neumni, saj ravno od doma prihajam.« »Sedaj počistite še otaria, šele potem bom raMa ali boste lahko poročili mojo hčer!« »Francelj, ti me strahotno dolgočasiš!« je rekla Miöka svojemu možu. On je začudeno še naprej prebiral časopis ter vmes dejal: »Kako to, na kakšen način, saj ti že ves čas nisem rekel niti besede.« Mali Tonček je vprašal mamo: »Al; moški dežnik in ženski dežnik lahko dobita naraščaj?« »To je popoln nesmisel!« »Dobro, sedaj mi pa povej, od kod tale mali dežnik?« »Vam smem ponuditi moj prostor?« »Ti si verjetno pozabil, da sem ti pred enim letom posodil 100 j'urjev!« »Ah, kje pa. Na to imam jaz najlepše spomine.« Pregovori — reki — pregovori — reki Vsi zares veliki ljudje, ki sem jih poznal, so bili zelo marljivi in so uporno delali. ENGELS Vse, kar lahko dosežeš brez truda in dela, nima prave vrednosti. ADDISON Poleg ostalih prednosti delo skrajšuje čas in podaljšuje življenje. DIDEROT Sleherno zlo ima komaj vidne korenine. Jakob WASSERMANN So trenutki, v katerih je laž najsvetlejša dolžnost. Eugen LABICHE Dopisujte v glasilo Zavist razjeda človekovo srce. Arabski pregovor Ko bi bila zavist vročica, bi bilo vse človeštvo bolno. Danski pregovor Zavistneži umirajo, zavist nikoli. Francoski pregovor Jeza: Biti jezen pomeni, maščevati se sebi za napake drugih. Alexander POPE Blagor tistim, ki obvladajo svojo kri. Sovraštvo: Sovraštvo škoduje zdravju. DESCARTES Najnevarnejši so tisti sovražniki, o katerih človek niti ne pomisli, da bd se branil. GRAF Jeza nost. je kratkotrajna blaz-Latinski pregovor Sovražnika se znebiš, če ga napraviš za prijatelja. HENRIK IV. »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombažne predilnice dn tkalnice Tržič — ureja uredniški odbor: Lončar Janez, Fornazarič Stanko, Švab Anica, Eržen Vlasta, Cerar Franc, Markun Alenka, Rakovec Cirila, Herak Marjan, Šarabon Franci, Mrak Marjeta, Košir Jože, Novkovič Stevo. — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 50-340 int. 90 — Tisk GP Gorenjski tisk Kranj v 1350 izvodih — Glasilo izhaja enkrat mesečno — List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, Uradni Ust SFRJ št. 33/72, prosto plačila prometnega davka