Pri takojšnjem plačilu do popust POSEBNE UGODNOSTI PRI PLAČILU OBVEZNEGA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA Si 11 n IB E Stanje duha in kakovost Murska Sobota, 12. marca 1992 • LETO XLIV • Št. 10 • Cena 45 tolarjev SlENi^^1 sHOD NEZAPO- Oelo, kje RENATA FICKO. n *• &IP1M' i.v. Kr . govor, da ,n ne more biti iz-^ia, da nezaposleni brez sl,hŠe. “ dneva v dan ** k«t /nZ'®! d? se 1 nam’ ra ^en "eina ka‘erim noti de|a 1,1 'n ne more preskrbe- BJELOVAR VESTNIKOV KOLEDAR žen tudi sneg. VELETRGOVINA VREME MURSKA SOBOTA sušeč' nastopajo: Superkombinacija: Ob koncu tedna se bo vreme poslabšalo. Oblačno bo s padavinami, v nižinah je mo- ansambel Slovenija Božidar Woltand-Wolf Tomislav Ivčič Vinko Simek Brane Drvarič spalnica Mateja, pralni stroj, avtomobilska prikolica, vrtna kosilnica, steklena vitrina, konectedenski paket, usnjeni torbici, zlata broška, športna oblačila. predprodaja vstopnic: soboška knjigarna, soboška tržnica. Murski val. Integral Ljutomer, diskont Slana G. Radgona, Nepujsag Lendava Pregovora Če breskve pred svetim Gregorjem cveto, trije eno pojedo. Lepa Jerica dobro letino obeta. Marijan Smode Aleksander Jež Toni Šafarič Duo Regina Če bo izžrebana vaša kartica in boste na prireditvi, dobite še posebno lepo nagrado. Sobota 21. marec ob 18.00 Beg pred stečajem Str. 5 m kdaj? Kril® _ ”h h,mh nczaposle-^nn^acijski odbor J’*" Pod okr.l^ "^PO^nih. Skatov Svobodnih sin- SL05 H Uri" 17 C'nt ^ndav« Pred Skupščino ob-“hlev neza-jurske občini0 scenska kot * “krepe za n, ** \ade sprejme-*v 1,1 ’ak s,e«a’ ^ev- Oh de- , pravic u?il.Lde,a*w: "ima ‘ž*dell*n£^ «ko-delavec merJ«h. če je pre- polenih nezaposlenih in i i7J° L°j™a ? N*dt>ik. ^har ter << k* P^u«kih občinskih • prihodnji številki °D ŠOLE DO KRUHA ^USKA PpODAJA °d12.d?2?eLKOV marca’92 -^20 Možnost plačila v štirih zaporednih mesečnih obrokih prvo žrebanje v akciji Za športnike in Murski val Nagrade: 12. marec, četrtek, DOROTEJA 13. marec, petek, KRISTINA 14 marec, sobota, MATILDA 15 marec, nedelja, KLEMEN Marec 16. marec, ponedeljek, HI LA- IK. marca bo Luna v znamenju 17. marec, torek, JERICA ŠČipa. 18. marec, sreda, EDVARD Ko lAUthtf Knu I 'X»'*1ST Nepredvidljivost in neprotekcionizem narave ustvarja stanje, da smo ljudje najmanj ustvarjalni takrat, ko bi morali bili najbolj. Slaba volja in zaskrbljenost blokirata našo domiselnost, voljo do dela. Ustvarjalen pa je lahko samo sproščen, gibčen in zaupljiv duh Kakšen je v teh dneh duh Prlekov in Prekmurcev ? Mrtev je, umorila sta ga zagrenjenost m boj za preživetje, ki negira in izničuje vsa pametna in kulturna obnašanja, ko ne zaupamo več niti sebi, kaj šele drugim. In tak duh je nevaren. Vodi nas v brezno p katerega bomo sami padli in iz katerega bomo morali sami splezati. Odrešilne vrvi ne bo od nikoder. Agonijo, ki vlada v podjetjih, je plastično, z besedami ponazorit odstopljeni direktor Milan Kurbus: »Zadnje mesece smo se vodilni v Elradu štirinajst dni v mesecu trudili, da delavcem zagotovimo plače, preostalih štirinajst dni pa smo se zagovarjali To ti vzame voljo do dela, to vodi v apatijo.« Apatični so vodilni, brez volje so delavci. Pa vendar pomeni stanje duha kakovost. Na tej resnici gradi svojo poslovno strategijo francoski Renault. Bernard Coursat, visoki funkcionar tega podjetja pravi, da pozitivno stanje duha ni mogoče na dolgi rok umetno ustvarjati, potrebno ga je izgrajevali, se zanj boriti in ga negovati Potrebno pa si ga je tudi zaslužiti. Stanje duha je tudi osnovna prvina konkurenčnosti, zato dvignimo moralo, dvignimo svoj duh. Država se sicer na gospodarskem področju trudi, da bi nam ga zbijala še naprej, vendar bo pol uspeha že, če razčistimo stvari pri sebi Ko bo naš duh bolj gibčen in sproščen, bo tudi bitka z mlini na veter manj težka. Dosti bo že, če bomo povrnili zaupanje vase in v svoje najbližje, da ne bomo več iskali dlake v jajcu v lastno in splošno škodo. Na cesti je že skoraj vsak tretji za delo sposoben Pomurec. In še več nas bo. če bo stanje duha tako mrtvo, kot je sedaj. aktualno po svetu Z Dunaja piše Dober dan, slovenski diplomat! Na Dunaju sije sonce, piha teter, in ko vas obiščejo prijatelji, vam prinesejo zvončke. Dogodki v cesarskem mestu se z izboljšanjem vremena vrstijo z neverjetno hitrostjo in pestrostjo. Tako gospa Katja BOH ob obisku pri avstrijskem zunanjem ministru Alojzu MOCKU le-temu ni izročila šopka zvončkov, marveč diplomatske papirje, ki opravičujejo njeno nadaljnje bivanje na Dunaju. Prihod prve uradne predstavnice Republike Slovenije je zabeležila tudi avstrijska televizija, v enem od resnejših dnevnih časopisov, v STANDARDU, pa smo lahko na prvi strani občudovali fotogeničnost naše predstavnice na Dunaju. Pod fotografijo lahko preberemo, da je gospa BOH rojena v avstrijskem Gradcu in da bo njena naloga »izgrajevanje odnosov med obema deželama«. Pri tem ji bo pomagal njen šarm in pa seveda kompetence, ki jih nedvomno ima, končuje Standard. Nadobudni diplomatski predstavniki neodvisne in samostojne države Slovenije so se tako začeli pojavljati v vseh pomembnejših evropskih središčih, pa tudi čez veliko lužo jih že imamo. V veliko primerih gre za ljudi, ki so bili prej naši gospodarski predstavniki v tujini m so med desetdnevno vojno v Sloveniji po sili razmer poštah tudi diplomatski predstavniki republike Slovenije. Rešitev je precej elegantna. vendar ima vsaj eno lepotno napako; zelo redko je funkcija diplomatskega predstavništva združljiva s funkcijo predstavništva posamezne firme v tujini. Zato je vprašanje, koliko diplomatskih predstavništev si »podjetje Slovenija«, kot Slovenijo nekje poimenuje ekonomist dr Bogomir Kovač, pravzaprav lahko privošči. Odgovor je preprost: odvisno od uspešnosti poslovanja tega podjetja, oziroma od uspešnosti posamezne podružnice podjetja Slovenija v tujini. Državotvorje. ki ga na novo nastala država Slovenija navzven se kar uspešno razvija, je naletelo tudi pri naših severnih sosedih na prijazen sprejem. Zato pa toliko manj razumejo, zakaj naša notranja politika svoje probleme rešuje s hitrostjo m gsopodarsko zrelostjo, ki sta bolj na ravni kakšne afriške »BANANA REPUBLIKE. NJAM. NJAM« m ne dežele, ki si je za svoj cilj postavila Evropo zdaj. Obnašanje podjetja Slovenija pa je že takoj ob njegovem nastanku skregano s politično-ekonomsko logiko podobnih zahodnih »podjetij«; podjetje na veliko ekspandira v tujini, doma pa mu gre slabo kot še nikoli doslej. ANDREJ HORVAT San Marino v OZN Sanmarinska zastava od prejšnjega tedna plapola na posebnem drogu pred stekleno palačo v New Yorku. V OZN so sprejeli majhno, domala miniaturno državo, ki šteje borih 25000 prebivalcev, njeno ozemlje pa ima le 00 kvadratnih metrov. Ta najstarejša republika na svetu — državna tvorba je namreč že 1600 let — ima danes svoja predstavništva v kar 150 državah v svetu. To so seveda v glavnem honorarni konzuli, večinoma tuji, toda ugledni državljani. Najbolj pomembno za San Marino je, da je bil politično vedno nevtralen. Pri vsem tem pa seveda ne smemo pozabiti, da je bil San Marino tisti, ki je brž za Vatikanom priznal Slovenijo in Hrvaško, torej med prvimi in pred, denimo. Italijo. globus MOSKVA - Nekdanji vzhodnonemški voditelj Erich Honnecker je zapustil moskovsko bolnišnico in se znova zatekel v čislko veleposlaništvo v Moskvi, kjer je od decembra lani. Medlem pa Nemčija še naprej vztraja, da ji ga Rusija izroči. Obtožuje ga za smrt okrog 200 ljudi, ubitih med poskusi pobega iz nekdanje Vzhodne Nemčije. TIRANA — Albanija je te dni v znamenju splošnih parlamentarnih volitev, napovedanih za 22. marec. Na drugi strani Otrantskih vrat v južni Italiji pa se zaradi vse slabših socialnih razmer bojijo novega vala albanskih beguncev.- LJUBLJANA - Na delovnem obisku v Sloveniji sta se mudila predsednik avstrijskega parlamenta dr. Heinz Fischer in državni sekretar za integracije in razvojno politiko dr. Peter Jankovits. Pogovarjala sta se z najvišjimi slovenskimi voditelji. BUDIMPEŠTA - Mad žarski parlament je sprejel predlog, naj bi mirovnim silam OZN dovolili prehod čez madžarsko ozemlje na poti na Hrvaško, pa tudi bivanje, če bo to potrebno. PEKING - Kitajski premier Li Peng je v govoru na seji državnega sveta poudaril, da bodo na Kitajskem pospešili gospodarsko reformo in se še bolj odprli svetovnemu trga. Gospodarske reforme naj bi spremljale tudi politične. TRIPOLI — Libijski vodi telj Gadafi je obtožil Irsko republikansko armado zaradi stopnjevanja bombnih napadov v Londonu in dejal, da je naredil napako, ko se je po- vezal z njo. VATIKAN Prvič po vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Slovenijo in Svetim sedežem se je slovenski zunanji minister dr, Dimitrij Rupel srečal z državnim tajnikom kardinalom Sodanom. Zahvalil se mu je za pomoč in stališča Vatikana do priznanja samostojne Slovenije. Če bodo imeti res modre in ne maskirane čelade, bodo odlične tarče za nas! Karikatura: Stevo Stračkovski JA ne more preprečiti spopadov v BiH JA ne more preprečiti spopadov v Bosni in Hercegovini, je za televizijo Beograd izjavil podpredsednik okrnjenega zveznega predsedstva dr. Branko Kostič. V BiH gre za poskus, da bi izzvali srbsko ljudstvo in da prišlo do stopnjevanja spopadov, kar dokazuje tudi uboj v Sarajevu, je izjavil dr. Kostič. Dodal je, da so k povečanju mednacionalnih napetosti prispevali tudi politika Evropske skupnosti in njena zahteva po referendumu v BiH ter neodgovorne izjave nekaterih predstavnikov te republike. Poziv evropskih parlamentarcev Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je pozvala države članice, naj sprejmejo nujne ukrepe za pomoč okrog 600 tisoč beguncem v Jugoslaviji. Parlamentarna skupščina je zahtevala pomoč tudi za Madžarsko, Avstrijo in Italijo, saj so se begunci umaknili tudi v te države. Evropski parlamentarci so od drugih držav sveta zahtevali, naj sledijo Evropski skupnosti ter navežejo diplomatske odnose s Slovenijo in Hrvaško. Pogajanja v slepi Prihod mirovnih sil ni ogrožen I Najnovejši dogodki v BiH ne bodo preložili prihoda miro«^ svetovne organizacije v Jugoslavijo. Razmere v BiH prav tako1 spremenile odločitve, da bo glavni štab mirovnih sil v Sara)*** J| po prihodu v Beograd izjavil posebni odposlanec generalnega^ OZN Cyrus Vanče. Vanče je podrobno pojasnil program obiska kdanji Jugoslaviji in napovedal, da se bo v Bruslju udeležil konference o Jugoslaviji. Dodal je, da bo ta teden v Jugoslavijo »r vala predhodnica modrih čelad, za tem pa tudi vse druge enote' mirovnih sil. Nambiar že v Beograd Poveljnik mirovne operacije OZN generalpolkovnik Salti biar je v Beogradu začel pogovore s predstavniki razpadlih Hj vanskih organov. Ta indijski general je rekel, da je odločen, J uspel. Njegov namestnik, francoski general Phillippe Monllon“, pripomnil, da je operacija za ločitev srbskih m hrvaških sil 1^ točke, od koder ni vrnitve. Vodja civilnega dela misijeirec . Thonberry je povedal, da bo v operaciji sodelovalo tudi ’ C.l stov. Civilisti bodo v treh conah, v vzhodni in zahodni Sla* Krajini. j I । Agresor ne odneha Tudi minule dni je bilo na hrvaških bojiščih več k o- g I rajevskega premirja. Zaradi napadov jugoslovanske vdP'‘ J morali v Šibeniku celo razglasili splošno nevarnost. | pa je bilo v Osijeku, kjer je ob napadu izgubilo žtvlj®^ ■ oseb, več pa je bilo ranjenih; med drugim so bombardira-^, bolnišnico. Kot trdijo hrvaška sredstva obveščanja, je as izzival tudi na l UUIJU IHVdiM Situli W v V3VUIIJ«, J 1 območju Dubrovnik« in v zadarskem za . 0 BiH in jugodediščin' Sedež Evropske skupnosti v Bruslju je postal edino mesto. Vojna pljuska čez Kavkaz Po odhodu zadnje enote bivše sovjetske armade iz Gorskega Ka-rabaha se je vojna med Azerbajdžanom in Armenijo šele prav začela. Odstop predsednika Ajaza Mu tali bova je v Bakuju okrepil radikalne nacionaliste okoli narodne fronte Predsednik vlade Hasan Hasanov se javno zaklinja, da bo Azerbajdžan nadaljeval z bojem do končne zmage, kar praktično pomeni le iztrebljanje vseh Armencev v Karaba-hu. Iz Erevana pa je slišati poročila o vsesplošni vojaški mobilizaciji. Nova belgijska vlada Po 103 dneh iskanja možnosti za novo vladno kombinacijo so Belgijci vendarle dobili novo vlado. Vodil jo bo Jean-Luc Dehaene (CVP, flamski krščanski socialisti), ki je obdržat rtekaj ministrov minule vlade, med njimi tudi dosedanjega podpredsednika vlade Claesa, ki je po novem prevzel še zunanje ministrstvo. Nova vlada, ki jo vodi 51 -letni pravnik in ekonomist Jean-Luc Dehaene, šteje le 15 ministrov in državnega sekretarja, medtem ko jih je imela dosedanja Martensova vlada kar 27. Glavni >boj< med tremi V Avstriji se je tudi uradno začela predvolilna kampanja za novega predsednika države. Avstrijskim državljanom so na voljo štirje kandidati: tretja predsednica parlamenta Heide Schmidt (FPO), dosedanji minister za promet Rudolf Streicher (SPO), vodja zunanjepoliti enega oddelka pri OVP, Thomas Klestil, in kandidat zelenih, 76-let ni upokojeni Robert Jungk. Slednjega ne jemljejo preveč resno, zato naj bi glavni »boj« potekat med tremi, pogojno rečeno »velikimi«. O možnostih je verjetno še preuranjeno govoriti, čeprav jih ima realno največ socialdemokrat Streicher. Begin umrl V telavivski bolnišnici je umrl nekdanji izraelski premier Begin. Med svojo vladavino je podpisal mirovni sporazum z Egiptom, bil pa je tudi , pobudnik izraelskega napada na Libanon leta 1982. Papež in komunizem Papež Janez Pavel II. je imet odlo Ciino vlogo v dogodkih, ki so privedli do padca komunizma, meni bivši sov* jetski predsednik M ihail Gorbačov V svojem članku, ki ga je povzelo več svetovnih listov, je Gorbačov zapisal, da dogajanja zadnjih lei v vzhodni Evropi ne bi bila mogoča biez prisotnosti papeža Janeza Pavla It, ki je odigrat pomembno vlogo tudi na svetovnem političnem prizorišču PREBLISKI Italijanska diplomacija je v zadnjih 50 teli h vodila napačno politiko do Italijanov v Jugoslaviji Posledica lega je umiranje skupnosti Italijanov v Istri, medtem ko je ia>kupnost v Dalmaciji že mrtva. Corriere della Sera, Rim »Zamuda« V zvezi s priznanjem Slovenije in Hrvaške s strani ZDA je konec koncev upravičena, saj si Washingron. kije zdaj dejansko prvi na lestvici svetovne polilike, ne more privoščiti »prehitrih korakov«, kakršnih je v preteklosti naredil veliko, pogosto pa so bili zgrešeni The Nev Ynrk Times ulici Četrti krog mirornih pogovorov o Bližnjem vzhodu, ki poteka v Washingtonu, se je končal brez večjega napredka. Kdaj bo novo srečanje, ni znano, saj je Sirija predlagala, naj bi pogajanja prekinili do konca volitev v Izraelu, napovedanih za 23. junij. Vodja sirske delegacije je ob tem obtožil Izrael, da mirovna pogajanja izkorišča kot izhodišče za politiko priključevanja zasedenih ozemelj. »Pomotoma« v Beogradu Delegacija hrvaškega sabora, ki je nepričakovano in nenačrtovano dopotovala v Beograd, je imela krajši vljudnostni pogovor s podpredsednikom srbske skupščine dr. Borivojem Petrovičem in predsednikom zakonodajnega odbora Milošem Brajovičem. V sporočilu informativne službe srbske skupščine je rečeno, da je hrvaška delegacija v Beograd prispela iz Sarajeva, kjer je spremljala referendum. Iz Zagreba pa se je zvedelo, da je bila delegacija iz Sarajeva namenjena proti Subotici in madžarski meji, vendar so jo obmejne oblasti vrnile v Beograd, ker člani delegacije niso imeli ustreznih dokumentov. Tako je naključje hotelo, da se je skupina hrvaških po-liltikov prvič po vojni na Hrvaškem mudila na obisku v Srbiji. kjer se še srečujejo pr*°^ nekdanjih jugoslovanski^ blik Tako so vse do vega jutra potekala pogajanja o BiH. 'Tč*'k mednarodne konference portugalski diplomat 1 g je voditeljem treh bosan j« cegovskih nacionalnih nudil načrt o prihodnjih 1 med tremi narodi v tej O tem se je najdlje predsendikom Srbske 0 ske stranke Radovanom žičem. Po daljšem času P d belgijskem glavnem n'*’ Ijevala konferenca o Potekala je na ravni kov republik. V slovensk- j: ciji sta bili predsednic J Kučan in zunanji rtu11 t; Dimitrij Rupel, V BrusT./ bilo srbskega predsednik" f dana Miloševiča, ker jJ boto zvečer v promelfll laže poškodoval. Srbsk« ';. je na konferenci pod ‘ , lorda Carringtona in 0 čnosti posebnega OZN Cyrusa Vancea zunanji minister Vladi*' novic. V ŽARIŠČU Joj, kam bi del!? Kakor kaže, da se bo Peterle vladanja dodobre-ga nasitil. Še do pred kratkim so mu vsi stregli po premierski poziciji, zdaj pa kaže, da se nenadoma nihče več resno ne zmeni zanjo. Na kratko povzamimo celotno zgodovino naskokov na vladni prestol, od Bavčarja naprej, ki so ga za mandatarja ponujali Demokrati bilo je v času, ko so med volilci, kakor so kazale raziskave javnega mnenja, zaradi razkola z desnim krilom nekdanje SDZ kotirali najvišje. Bavčar pa v odkrit spoprijem sploh ni vstopil. Potem je v ringaraja vskočil Drnovšek, takrat še strankarsko neopredeljen. Vse pa je tudi tokrat ostalo pri motrenju in skrivnostnem dogovarjanju Šele M. Voljč, ki se je kakor komet pojavi! na slovenskem političnem nebu, je stopil v odkrit boj — in izgubil, tako da je zmagal, ker so tako narekovala pravila o glasovanju konstruktivne nezaupnice Po njegovi kandidaturi seje potem čisto jasno pokazalo, kako malo so »opozicijske« Stanke pravzaprav prpravljene tvegati in kako nerade se s svojimi kandidati spuščajo v odprt boj za man datarja. Voljč, ki je takoj ugasnil s političnega neba, je bil v resnici grešni kozel. Potrebno ga je bilo žrtvovati, da bi politično igro naredili čimbolj verjetno. To se potrjuje ves čas od takrat, ko se je v parlamentu jasno pokazalo, daje vladajoča koalicija v »konstruktivni« manjšini. Težko je namreč verjeti, da katerikoli od obeh drugih, v zadnjem času najpogosteje omenjanih, kandidatov za mandatarja ne bi v ponovnem glasovanju dobil potrebne večine. Posebno še potem, ko so tudi socialdemokrati in zeleni, ki so po neki inerciji pri pomerjanju med Voljčem in Peterletom še podprli slednjega, postali manj kooperativni Posebno zeleni. Vendar pa se niti Drnovšek niti Pučnik nočeta ponovno podati v zdaj nič več nego tovo kandidaturo. V kalužo, v katero so namakali Voljča, noče nihče zakoračiti. Objektivno si nobena stranka prek mandatarja iz svojih vrst ne želi prevzeti vlade Vse pa bi želele biti v skupini strank, ki tvorijo novo vladno koalicijo. Čeprav se jih je v sredini političnega prostora nagnetlo že dovolj, da bi bil izid glasovanja pozitiven, bodisi za enega ali drugega Ull kandidatskih »sredincev«. hic^f Peterle je tako postal ujetnik svoje nosti. Tistega, kar bi pred časom moral f13 ,«< vendar je bil preveč zagledan v mesijam*0 e svoje stranke in sebe, zdaj skorajda ne n"''3-'i če hoče, da bodo krščanski demokrati pridih državotvorne stranke. Takrat bi I" \i)i odstopil ali ponudil kandidaturo Pf,I'L[ri|i Zdaj mu ne preostane drugega, kot da si • prizadeva za čimprejšnje volitve. , Na srečanju, ki so ga imeli pretekli .»i’ čanski demokrati in prenovitelji, je tako 1^ e verjetnosti iskreno izpovedal svojo ver°’ ; n volitve junija še vedno možne. Toliko P'^' je, kakor sc zdi, prvič javno pristal tudi nost zamenjave vlade. Za taksnega, k-' smo še do nedavna poznali, si je bilo kaj nemogoče predstavljati. Iz česar sledi, o" ^if nekoč tako zelo vladanju vdana ramena, rih nosi mejnik svojega mandatarstva, tč 1 otiščana. Mil' Ko ga bo odložil, bo s tem ponovno ra politično pokrajino: kajti odloži ga lahko rf; sredino. Kakor pa smo že omenili, sc Je (1/ gnetlo vse polno strank. Tudi lake, ki za’5t njihovo število, ampak to, da za uresničeva-ki bodo v hr’ " predvsem zaposlene, aktivne zavarovanci, “nI* Prihodnosti morali deliti usodo s sedanjimi upo- Kot ^anka, s. politična de’jena, bo neopre- »jenih dejavni1105 do države ^ske družč ,k,ov ter d<> slokimi straniUS^eva,a ludl z 7 'n društv atm,’.Of8an'zacija-$,n»i in invalid^1' 2 uP°koJen- Se £ ld*k’mu To pome-^•»karske v ozke 7 ,a«ni nrMV< e’ Saj se bo,no tistim v J' PLov«ovali z ža interl ' Se bodo zavze-^‘nikov £ “gojencev m iali,« k. J‘h tudi udeja-S^renct ^kovm m? '""■^'jiuSo K Kot m, bo Mihova J^ta v °8a’ da prek parla s Poslanci ne L?nnda*c' ki upu n? Pndohr znt»nj<’CValn z ^^la ri ^]h P'3'i< in N. _________vteli du n° sLtavka Preblago °Pozorilo? v k3o tud "b°, Hkrati stari^Jetij, L: ■ 'a težave ti. Žato d°'8°vi in h bremenijo ?'h sindV'" kih "'"u ' ,roba vd,katih k'b sv0b0d. s'ovati ^ra^i do da |e iz l dn° ?Po- b Phčee- ^Končno ni.k nc C|ti Predvse »dmreni- ahJ ugodno -----------JERŠE vne enote še lep čas ne bodo za živele, je seveda iluzorno pričakovati, da se bo s proporcionalnim volilnim sistemom zagotovila tudi primerna regionalna zastopanost v republiškem parlamentu. Navsezadnje se tudi v naši pokrajini zavzemajo za pravičnejšo razdelitev poslanskih mest v korist »province«. Ta bi konferenca demokratične stranke upokojencev Zaupajo le še v svoje poslance slej nezakonito zadržanih pokojnin oziroma njihovih uskladitev. Pri tem se bodo zavzemali za brezplačno zdravstveno varstvo in zaščito stanovanjskih pravic upokojencev, pa tudi za uveljavitev pravic v procesu lastninjenja s primernim deležem kupnine za prodano družbeno premoženje. »Že sprejemanje pokojninskega zakona v parlamentu je jasno pokazalo, da nas hočejo lačne in žejne prenesti čez vodo. Do I. Inštrukcije za slovensko levico in desnico ali kaj je novega na levici Že je postalo pravilo, da je sleherni obisk levih strank iz M. Sobote pri SPD v lugolsladtu sprožil vrsto komentarjev in polemik v lokalnih sredstvih obveščanja. Očitno tudi naš obisk na Bavarskem ne more mimo lega. V razgovoru z g. Smejem sva bežno odprla številna vprašanja, ki bi jih za razumevanje bilo treba širše razgrniti in argumentirano komentirati. Ker me je urednik opozori) na omejenost prostora, ki mi ga lahko odstopi, želim za boljše razumevanje komentirati le izjavo o trenutnih odnosih med našo stranko ter SDP in SDSS, ki je bila natisnje- na posebej krepko in v okviru in je Menim, da je sleherno takšno mnenje (tudi neuradno) treba postaviti v prostor in čas in s tem onemogočiti možne špekulacije, komu pa tudi zagreniti prerano in neutemeljeno tiho veselje. Pa pojdimo za razliko od konca zapisanega, kjer piše: »ker prenovitelji ne morejo preboleti, da zdaj ne odločajo več oni« To pa zato, ker se v tem skriva bi; sivo, katerega posledica so tudi določena razhajanja in nihanja v sicer kooperativnih odnosih med Socialistično stranko in SDP Celotni splet medsebojnih razmerij med obema strankama ni mogoče popolnoma razumeti, če ne upoštevamo medsebojnih od nosov predhodnic obeh sedanjih strank (ZKS in SZDL) in težav, s katerimi smo se srečevali sociali- Srečanje lutkarjev Kaže, da je lutkovna dejavnost v vrtcih in osnovnih šolah v občini Murska Sobota po enoletnem premoru spet zaživela, kot je bila to tradicija minulih let. Tako je Zveza kulturnih organizacij ponovno organizirala občinsko srečanje mladih lutkarjev, na katerem je sodelovalo 6 skupin. Lani je namreč srečanje odpadlo, ker sta se prijavili samo 2 skupini. Selektor srečanja Vrane Darilo je bil dokaj zadovoljen z nastopi vseh letošnjih udeležencev, še posebej pa je pohvalil tiste, ki so si sami izdelali oziroma zamislili originalne lutke, takšne, kakršnih drugje Še ni videl. Kot zgled, je navedel začaranega volka iz vreče. Povedal pa je tudi, kaj bi bilo potrebno po njegovem mnenju izboljšati, pri čemer je poudaril zlasti pomen videnja na odru Na splošno pa jc bilo srečanje dokaj uspešno, čeprav so pogrešali lutkovne skupine iz podeželskih šol in vrtcev v soboški obči- morala biti zastopana sorazmerno s številom prebivalcem v določenem volilnem okolišu. Naravnost idealno pa bi bilo, če bi imeli novoizvoljeni poslanci stalno bivališče v svoji volilni bazi. Toda po drugi strani se zastavlja upravičeno vprašanje, ali bo v primeru, če bi bila regionalna zastopanost poslancev uveljavljena, izvoljeni poslanec res zastopal interese svojega območja ali pa bo na prvo mesto postavil svojo strankarsko opredeljenost. Slednje ne bi bilo priporočljivo, saj bi se potem znova znašli v labirintu najrazličnejših interesov. Dosedanja praksa žal potrjuje takšno bojazen. Res pa je tudi, da novonastale regije ne bi smele pomeniti novih centrov moči. V njihovem aprila, ko bo začela veljati nova pokojninska zakonodaja, bomo namreč prikrajšani za več kot dve pokojnini. Ker stranke v prvi vrsti ščitijo svoje ozke interese, ne potrebujemo takega parlamenta. Zato bi morali ustanoviti državljanski forum, ki bi se ukvarjal s problemi ljudi,« je bil odločen RADO ROTAR, sekretar DSLJS. Pridružil se mu je tudi DRAGO LIPIČ, predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije, ki meni, da z zdajšnjo strankarsko politiko drvimo v prepad. »Mi smo edina stranka, ki je nastajala na terenu, saj smo začeli z občinskim programom in se šele potem preselili v republiško središče, vse druge stranke pa so storile obratno. Zato imajo nekako obvisela v zraku. sti pri svojem oformljanju v'samostojno stranko leve sredine. Kol vemo se je prav Socialistična stranka zadnja in z največ težavami izluščila iz lupine svoje predhodnice — SZDL Za širšo razlago zgodovine ni prostora, zato je enostavno treba reči, da osnovna medsebojna zaostrovanja ne izhajajo iz programskih razlik, ampak iz ne do kraja preživetih odnosov iz preteklosti, to je občasnim pojavom želja po politični hegemoniji ene stranske (SDP) na levici (to ni samo posebnost levice, ampak je podobna ocena tudi na politični desnici, vendar ta korenini v razmerjih sedanje politične moči) na eni Strani in odločnosti socialistične stranke, da se otrese bremen preteklih odnosov in zaživi kot po ni. Poleg skupin iz Murske Sobote (vse štiri OŠ m VVO) so nastopili še mladi lutkarji z osemletke na Gornjem Seniku v Porabju. Zaigrali so igrico Ko se ptički ženijo, ki jo je režiral Milivoj Roš, napisal pa Feri Lainšček. Poželi so buren aplavz. JOŽE GRAJ Iz prizora gornjeseniške igrice Ko se ptički ženijo. Fotografija Jure Zauneker okviru bi morali omogočiti odločanje vsaj o dohodku, ki ga ustvarjajo na določenem območju. Hkrati pa bi z regionalno oblastjo vsaj posredno lahko dosegli pravičnejšo delitev dohodka, ki ga sedaj pretežno razdeljuje center v Ljubljani. Ob nevarnosti, da bi se razpasla državna birokracija, pa je treba opozoriti še na nekaj, in sicer na to, ali bodo občine pripravljene prenesti del svojih pristojnosti okrajem oz. pokrajinam. Če tu ne bo močne volje in sodelovanja vseh zainteresiranih za hitrejši razvoj posameznih delov Republike Slovenije, ni upanja, da bi kmalu presegli centralizacijo, ki že zdaj ponekod presega nerazumne me- je. MILAN JERŠE velike kadrovske in organizacijske težave. Smo pa trdno odločeni iti na volitve s svojimi kandidati, pri čemer se bomo s stranko Sivih panterjev morda dogovorili za skupen predvolilni boj.« Podobnega mnenja je bil tudi IVAN SISINGER, podpredsednik DSUS, ki pravi, da je bilo preveč praznih obljub. »Zahtevamo popolno samostojnost pokojninskega sklada, ki mora biti neodvisen od države. Borili se bomo za gospodarsko trdno in socialno pravično državo, zato ne bomo odnehali z zahtevami po 13. pokojnini, za človeka vredno življenje in primeren socialni program, da regres za upokojence ne bo sramota!« je še dodal. MILAN JERŠE polnoma avtonomni politični subjekt. Seveda ni mogoče sedanjemu pomlajenemu republiškemu in občinskim vodstvom prenoviteljev linearno in generalno pripisati takšnega izvirnega greha po paternalizmu, vendar so taksna fosilna hotenja še prisotna, kar kaže na to, da se nekateri še ne morejo do cela sprijazniti, da so tudi ostale stranke samostojne in si ne dajo vsiljevati odločitev. Te so lahko le sad skupnih dogovorov ob spoštovanju suverenosti in enakopravnosti vseh sodelujočih partnerjev. V izjavi sem imel v mislih »prebolevanje takšnega odločanja, ki ga v naši stranki zavračamo, ne pa odločanja v družbi nasploh, ki je seveda osnovni cilj in namen eksistence vsake politične stranke. Na drugi strani je razvoj dogajanj na slovenski politični sceni spreminjal odnose med SSS in SDSS. Od prvotnega popolnega izključevanja kakršnekoli možnosti sodelovanja s SDSS, ki je zaradi položaja dr Pučnika v Demosu in zaradi njegovih stališč zaplavala relativno desno, je v zadnjem času prišlo do intenzivnih stikov med obema strankama, čeprav mnogi predsodki in razlike še niso preseženi. Torej istočasnost oziroma sosledje takšnih dogajanj v slovenskem prostoru v nekem krajšem časovnem pre. rezu je osnova zapisanemu mnenju. V občinah, tudi naši, so trenutne pozicije različne. Kljub neformalnemu preseganju prvotnih grobih razhajanj, še ne moremo govoriti o institucionalno vzpostavljenih stikih z SDSS v občini M. Sobola Medlem, ko skupni opozicijski položaj narekuje drugačno vrsto kontaktov med SSS in SDP v občini. Vse to seveda samo potrjuje izredno dinamiko dogajanj na zaenkrat relativno razdrobljeni le vici. Hkrati pa izraža dokaj konfuzno situacijo, v kateri se zagotovo tudi sedaj ni zgodilo nič revolucionarnega. Bližajoče volitve bodo zahtevale določene premike. Zaradi pomanjkanja časa bo vmes tudi kakšna neracionalna poteza, kar bo povzročalo nihanja v intenzivnosti odnosov med posameznimi strankami, te bomo to vzeli kot normalno dogajanje ter vlekli ustrezne poleže na naši še dokaj neiz-nsani politični šahovnici, bo lažje prišlo tudi do prečiščevanja in oblikovanja slovenske politične levice v sodobnem evropskem smislu. Ta v Sloveniji in tudi v pokrajini ob Muri svoj politični proslor vsekakor ima, kako se ho oblikoval, kakšna bo njegova organizacijska podoba pa bo ireba prepustili času in prihodnjim dogod kom. Počakali bo treba vsaj na volitve. Geza FARKAŠ Socialistična stranka Slovenije M Sobota Ščeketanje srake in gruljenje goloba Takole pripovedujeta dva mila, ki izvirata iz različnih kultur in svetovnih nazorov, eden iz hinduizma, drugi iz krščanstva, o nastanku ženske. Najprej hindujska zgodba »Stvarnik je vzel lahno lebdenje lista, barvo srne, radostno jasnino plešočega sončnega žarka in solze megle, nestanovitnost vetra in plašnost zajca nečimernost pava, voljnost puha in grlo laboda. K temu je doda! še trdoto diamantov, sladki vonj medu, nasilnost tigra, toploto ognja in hlad železa, ščeketanje srake in gruljenje goloba«. Krščanska zgodba o stvarjenju nam je bolj poznana. Beremo jo v Drugem poročilu o stvarjenju, v Prvi Mojzesovi knjigi, v Svetem pismu stare zaveze: »Nato je poslal Gospod Bog človeku trdno spanje: in ko je zaspal je vzel eno izmed njegovih reber ter napolnil z mesom njegovo mesto. In gospod Bog je naredil iz rebra ki ga je vzel človeku, ženo ter jo privedel k človeku. Tedaj je rekel človek : »To je zdaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa: ta se bo imenovala možinja: kajti iz moža je vzeta. Zaradi tega bo zapustil mož očeta in mater in se držal svoje žene in bosta eno telo«. Ti dve zgodbi o stvarjenju ženske sem navedel, da bi pokazal, kako nesmiselno je prepiranje o tem, kateri praznik je resnični praznik ženske. 8. marec kot dan žena ali25, marec kot materinski dan? Psa ko prihajajočo pomlad so ženske ponovno ponižane Namenijo jim en dan in jim rečejo, da je to njihov praznik. En dan med vsemi drugimi dnevi! Zdi se. da je za ženske edino pametno, če se odrečejo praznovanju in ignorirajo hinavstvo moškega sveta, ki jim »podarja« en dan za praznik. Zakaj navsezadnje nimamo »dneva moških« kol ritualno in z družbenim soglasjem potrjenega praznika? To. da se o pustu govori kol o prazniku moških, namreč ni utemeljeno na kolektivnem spoznanju, na kolektivni potrebi, ki bi bila regulirana na tak način, da bi vsakemu spolnemu delu človeštva podeljavala po en dan za praznovanje. Obstaja razlog, zaradi katerega ženske ne bi smele tako ravnati in zavreči »svoje« praznike, ker bi šele s tem v resnici pristale na »enakopravnost«. Enakopravnost ženske kot ženske in moškega kot moškega pa je nesmiselna. Nekaj drugega je človeška enakopravnost . V političnem in gospodarskem smislu sla ženska in moški kot človeka enakopravna. Na tem področju njuna spolna razlika ni pomembne. Nista pa enakopravna oziroma enakovredna v duhovnem smisla. Znani jrancoski raziskovalec morskih globin in ekolog Jacgues-Ives Cousteau je pred nedavnim izjavil, da samo ženske kot ženske, s svojo naravo, ki je po človeški plati drugačna od moške, lahko preprečijo svetovno ekološko katastrofo. Iz tega izhaja preprosta ugotovitev, da so ženske, ki se zavedajo svo/e ženske narave, svoje ženske drugačnosti, svojega »poslanstva«, v lem našem času vredne več! Iz svetopisemske zgodbe je očitna podrejenost ženske. Ustvarjena je iz rebra moža, imenuje se možinja. Za mnoge, ki so v dilemi, bi to lahko, bil razlog, da se odločijo za praznik, ki ni krščansko zaznamovan. Toda krščanski 2S. marec in »komunistični« 8. marec sta zgnetena iz istega testa. Zrasla sta iz istega duhovnega razpoloženja. Berile hindujski mit o stvarjenju ženske in mislite ob tem na tako imenovane »zgodovinske temelje« za dan žena Ali ni to bedno? Kako pa je na lem ozadju ženska opredeljena ? Kje je njena lepota m njena kontroverznost? Kje je ščeketanje srake in gruljenje golobice, trdota diamanta in voljnost puha? Kako vidijo žensko tisti, ki jo vidijo samo kol »enakopravno« v gospodarstvu m politiki? Vidijo jo kot nežensko! V resnici jo ponižujejo tako listi, ki zagovarjajo 8. marec, kol tudi oni. ki ji podarjajo materinski dan Edina samosvoja posebnost, ki ji jo pripisujejo, je njeno spolovilo! S to razliko, da si ga eni prilaščajo bolj v naslado, drugi bi z naslado želeli dobiti še oblast nad maternico. Kaj naj storijo ženske? Za začetek naj si vzamejo kar oba dneva. tako dan žena kol materinski dan. Vendar ne zato, da bi se bedno na loka le in dale ponižujoče počastiti kot tiste, ki so dale svoja rodila na voljo domovini. Marveč naj zavržejo vso to moško opuhlosl in začnejo pripovedovati o ekološki zmoli in grozi, ki nam jo je pripravilo moška civilizacija Potem naj si vzamejo, preprosto zato, ker so ženske, pa tudi zato ker so rodnice, besedo še katerikoli drug dan v letu. Zenske morajo bili vodnice ekološkega gibanja, kajti miti se ne morejo motiti. Ne samo hindujski, tudi krščanski mili govorijo na drugem mestu Svetega pisma o njeni posebni naravi in torej tudi njenem posebnem poslanstvu. OBČNI ZBOR RADGONSKE LJUDSKE STRANKE Za večjo agresivnost kmečkih poslancev Na občnem zboru podružnice Ljudske stranke v Gornji Radgoni so izražali nezadovoljstvo zaradi neizenačitve z drugimi gospodarskimi panogami. Menijo namreč, da v procesu kmetijske proizvodnje, torej od setve do žetve, kmetje največ izgubijo zaradi visoke inflacije. Med drugim so opozorili, da še vedno ni zagotovljenih okrog dveh milijard tolarjev za regresiranje obresti za naložbe, nakup nafte za kmetijstvo in drugo Pri tem jih je novi član kluba poslancev LS Franc Ferlin seznanil, da bo državni proračun sprejet šele sredi leta, ko bo tudi jasno, kolikšen bo delež zahtevanih regresov. Hkrati je pripomnil, da je treba večino v parlamentu prepričati o upravičenosti njihovih zahtev, pri čemer bo odprtost njihove stranke za pobude ljudi velikega pomena. V razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki krščanskih demokratov in Demosa, so načeli še vrsto drugih vprašanj. Tako so se zavzeli za čimprejšnje volitve in hitrejše vračanje lastnine, pa tudi za hitrejše razseljevanje velikih prašičjih farm, saj živijo, kot so opozorili. na ekološki bombi. Tudi z vodo v Apaški dolini, ki je že oporečna za pitje, bo treba nekaj narediti. Ko je bil govor o programu stranke, so menili, da morajo imeti dober program, ki bo ponudil konkretnejše rešitve za kmetijske proizvajalce. Pri tem naj bi republiški program Ljudske stranke upošteval tudi vse dobre predloge kmetov. Zavzeli so se za večjo agresivnost poslancev njihove stranke, zlasti še pri sprejemanju zakona o zadrugah. Ponovno je bila omenjena pobuda za ustanovitev Višje agronomske šole v Rakičanu. Namesto dosedanjega predsednika radgonske podružnice Ljudske stranke Franca Režonje pa so za novega izvolili Petra Krefta iz Biserjan pri Vidmu ob Ščavnici. MILAN JERŠE Stran 3 železnica Železnica naša preteklost in prihodnost SEDANJOST Danes je za marsikoga že samoumevno, da ugotavljamo številna zmotna prepričanja in odločitve v zadnjih petih desetletjih. Pa vendar ugotavljanje zmotnih odločitev o železnici ni samoumevno, temveč še kako utemeljeno dejstvo. Prometna politika Jugoslavije in Slovenije je bila že v osnovi zgrešena; zmotno je bilo prepričanje. da je prihodnost v cestnem prometu ter da je potrebno ukinjati vse nerentabilne železniške proge — na nekaterih so ustavili promet le začasno, druge pa povsem »ubili«, tako da so jim pobrali tudi tračnice. Take »ubite« železniške proge imamo tudi v Pomurju. Pravzaprav je bil razvoj cest ali železnic v zadnjih desetletjih precej odvisen od tega, kam si prišel po listi poti; prednost so imele železniške in cestne poti med jugorepubli-kami. nato smeri proti severu in zahodu, najslabše pa je bilo s slovenskimi povezavami z vzhodom, saj so bile le-te že speljane prek drugih republik (Hrvaške in Vojvodine). Pomurje je imelo vse te »slabosti«: mejilo je z vzhodom in ne z zahodom ali severom, železniške povezave pa so bile nerentabilne, saj se je vsak raje vozil z avtom ali avtobusom. Če je bilo to le mogoče. Zakaj? Tega ljudem v Prekmurju in Prlekiji ni potrebno posebej podrobno pojasnjevati — vožnja z vlakom je še danes predolga. Pa ne zaradi dolge poli, ampak zaradi neorganiziranosti in predolgih postankov na postajah od Pragerskega do Murske Sobote. Najprej železnica v Radgono Pomurje je danes povezano z železniškim omrežjem le z železniško progo Murska Sobota—Ljutomer-Ormož—Ptuj—Pragersko. C e bi pogledali zemljevide z označenimi železnicami pred sto leti, le proge še ni bilo na njej. Označeni sta bili le dve progi, ki sta potekali čez ozemlje ob reki Muri: 1885 leta so odprli progo med Spiljem in Radgono. 1890. leta pa še nadaljnji krak od Radgone do Ljutomera. Istega leta so tudi Madžari predali namenu povezavo s Čakovcem prek Lendave. Sedanje železniške proge baron Rothschild Drugi večji koncesionar je bil bančnik Sina, ki se je loti) železniške povezave južno od Dunaja Ker je država kmalu spo-i znala, da se bodo zasebniki bore malo ozirali na državne interese, da pa morajo biti vsaj glavne prometne poli pod konlrolo države, se je odločila za gradnjo železnice v la stm režiji proti severu do meje s Saško in na jug do pristaniškega mesta Trsta Dvotirna proga je dosegla Gradec 1844, Celje 1846 in Ljubljano 1849. leta. Lokomotivi, ki sta vlekli vjak, sta se imenovali Lai-bach m Terglov. Sotesko Save in spodsrstvo na svojem podro^ju' mreč obrt, industrijo, naravnih bogastev in »tujski P metu. Česio so šele p« dolgovi' pogajanjih in številnih prošnji segli državno koncesijo za progo, Na podlagi koncesije ustanovili delniško družbo, ki H I gotovila sredstva za gradnjo. bila lefa 1890 odprta proga Ljutomer (za katero se je delniška družba šele leta 1^*^ kateri je obratovanje prevzela J1^ železnica«. (Mladen BogiC razvoja železniškega omrežja na PRIHODNOST Toda prihodnost evropskega prometa je v železniški povezavi. Sosednje države že nekaj let skrbno propagirajo potovanje z Železnico kot najudobnejše in najhitrejše; tovornjaki naj bi izginili s cest, tovor pa naj bi prevažali v glavnem le z železnico. Slovenija je v Evropi, toda glede prometne politike še vedno na Balkanu. Najodgovornejši v vladi vztrajajo pri starih prometnih križih in načrtih, kjer je najpomembnejši predznak »jugo« zveza. Ne vedo ali nočejo razmišljati o prepletenosti in razmejenosti Evrope z železniškimi tiri in cestami, o Evropi brez meja, ki pa bo vseeno razmejena veiiko bolj kot prej. Pred sto leti so se tega zavedali; država je vedela, kdaj mora vzeti vajeti v svoje roke. Danes pa le neodločno mencajo in tarnajo, pa najsi gre za ceste ali železnice — niso pa tako neodločni, ko je treba kupovati tanke. S tankom ne bomo prišli v svet, ampak z železnico in po dobrih cestah. Oživljanje prog 1968. leta je bila ukinjena in delno demontirana proga Murska Sobota—Hodoš. Prav tako smo v osemdesetih letih bili priče ukinjanja vse večjega števila železniških potniških povezav z začetno postajo v Murski Soboti. Najpomembnejši vzrok — neren-tabilnost. Za upravičenost posamezne zveze bi morali potniki napolniti vsaj dva vagona oziroma bi se moralo prevažati okrog 150 potnikov. Kakor so zagotovili najodgovornejši s področja integralnega transporta pri Žeiez- niškem gospodarstvu Ljubljana, je bilo lansko leto glede velike težnje po minimalizaciji potrti-škega prometa prelomno. Skupaj z ministrstvom za promet in zveze si bodo prizadevali ponovno oživljati železniški potniški promet, prve spremembe pa naj bi bile opazne že v novem voznem redu, ki bo začel veljati sredi leta. Za oživitev železniškega potniškega prometa je potrebno pridobiti najprej večje število potnikov, toda, če povzamemo besede Olge Žvanut (pri ŽG-ju je odgovorna za stike z javnostjo), kako naj si železnica pridobi priljubljenost s slabimi železniškimi zvezami in slabimi vagoni? Če bi hoteli slediti evropskim težnjam. PREDVIDENI TRANSPORT BLAGA PO NOVI PROGI Po dosedanjih predvidevanjih bi po železniški povezavi med Slovenijo ta Madžarsko prek Murske Sobote in Monoštra prepeljali letno več kot 23 milijona ton blaga. Od tega bi bilo slovenskega uvoza 560 tisoč too, slovenskega izvoza 170 tisoč ton, luškega tranzita 750 tisoč too in suho-zemnega tranzita čez milijon ton. Novo železniško povezavo bi uporabljale Češka in Slovaška, Poljska, Madžarska in republike nekdanje SZ, kjer vse več blaga prevažajo po železnicah, potovanje z vlakom pa je hitro, udobno in (kar ni nepomembno) ekološko, bi morali že včeraj sprejeti generalno usmeritev prometnega razvoja. Slovenska vlada pa se še ni odločila, kaj hoče od železnice — bo to javno podjetje, državno ali bo postala delniška družba. Kajti prav s tem so povezani tudi vsi nadaljnji načrti. Nihče namreč ne bo dal koncesije ali postal delničar za 30 kilometrov železniške povezave! Tako potnik kot tovor INVESTICIJSKA VREDNOST Skupna dolžina celotne proge od Morske Sobote do Monoštra je 38,3 kilometra, dolžina enotirne proge na slovenski strani pa 213 kilometra. Proga je načrtovana za hitrost 1W kilometrov aa uro. maksimalni vzpon pa bi bil 16-odstotni. Gradnja 213 kilomelra slovenske proge nsj bi stala 313 milijona dolarjev, 17 kilometrov proge aa madžarski strani pa 27,4 milijona dolarjev, torej skupno okrog 60 milijonov. Danes se železniški potniški in tovorni promet med Slovenijo in Madžarsko odvija preko mejnih prehodov Kotoriba (Murakeresztur) in Koprivnica (Gyekenyes), torej preko sosednje Hrvaške. Direktne povezave med Slovenijo in Madžarsko še vedno ni, čeprav se je pojavil močan interes že sredi sedemdesetih let, ko se je začela blagovna menjava med bivšo Jugoslavijo in Madžarsko povečevati, predvsem pa ko se je začela v mednarodne prometne tokove uspešno vključevati Luka Koper. Železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko Judita Strmčnik iz Razvojne službe ŽG Ljubljana je bila med prvimi snovalci železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko preko Murske Sobote in Martinja do Monoštra: »To je bil moj prvi investicijski program, ki sem ga začela samostojno pripravljati že 1977 leta še v okviru Za-jednice JŽ. Ta projekt je bil »obešen« na širšo študijo imenovano Jadranska os. Takrat so bili proti Hrvatje, zavlačevali pa so (udi Madžari, ki nikoli niso rekli ne, pa (udi ne da.« V minulih petnajstih letih so se razmere močno spremenile; spremembe v Evropi so še dodatno pospešile aktivnosti za ponovno vzpostavitev železniške povezave med Slovenijo in Madžar morata neovirano prispeti na cilj od začetne do končne postaje. Pri prometnih tokovih lahko govorimo le o povezavah med Budimpešto, Prago, Dunajem in povezavah S pristanišči v Reki. Kopru in Trstu. Pomembno je narediti čim krajše povezave s čim manj postanki in nepotrebnimi formalnostmi. Poleg tega se morajo slovenske železnice še vključiti v vse ustrezne mednarodne organizacije, kar je za nadaljnje poslovanje še kako pomembno. sko, gospodarkemu interesu se je pridruži) ludi politični in kulturni interes regionalne povezave obmejnih območij. Vsekakor je najpomembnejša ekonomska upravičenost takšne povezanosti, zato so strokovnjaki slovenskih in madžarskih železnic izdelali posebno programsko študijsko dokumentacijo. Že v prvi študiji, ki je bila izdelana 1980 leta, so izbrali kol najustreznejšo povezavo med Mursko Soboto in Monoštrom. Zadnje leto so se ponovno pojavile različne variante (kot posledica predvolilnih poli tičnih obljub), toda tako madžarski kot slovenski železničarji vztrajajo pri strokovnih rezultatih V uradnem poročilu ŽG Ljubljana Področje razvoja iz januarja letos je zapisano:... Želez- wc riOtrv ŠflIOhor Tabijd PodMostcr Ličane šarhmk \rspifia 'hobmočii\?/rT,’’b.,‘.a razvt>ini program demografu,- i^nUr-ki ie te nriL ? J!. P°dal' na prejšnjem zasedanju. Na izeršo« wrt. 'ojnesa dAL mb* kblral in na njihovi osnovi predlag.il bruiiilo rai-vsernu ostr pa so b''e v družbenopolitičnem zboru navkljub vet zaradi r'1' • ^a .ne zarad' vsebine razvojnega programa, tem-stranka ie 'l za njegovo izdelavo. Socialdemokratska g>a^'anje o zaupnici izvršnemu svetu, 8r»mu in L™ i,an ,e stranke. Kaj meni o razvojnem p,J ostajajo enake. Realizem v gospodarstvu je grole- M Je liti hib ssv^0 od >W- ko ^“^ih izkui^' da Se '2M0' na,Je ^obv2J niSm° « Ja '"v Politiko pd° iamo z W0‘ decemhPr?'ZVOd^a Pa' . podaik' ka- ^'1 Pfde'- ki*no- PO ^nneb.Oničma^‘ h ‘^elko^0^^!0 ™loge tubi trii^a :ar ob ,ako veli- bo Jjedl pa nan najbolj lij o PfidruM^ brezP°sel-nsoUd'- Socialna^ Se ,o' hh 0,0. brez derOZe,U pa ni' Irt, doh niz- ^0^1° bolj tudi C po.s'aja'° •'ce^h ^vodn ' zaP°^ni. Po Ploce s.,a,i*tiko so v di,oCh blo nT0*’ lrisl1’ I”‘ V-' Projek, znese pu- ur,a' drii'» , Je urad"o stal 767.000 •»ME lo knn» n °b£in?n ?■ “Oim Veste ki‘ko v resnici ^ir"' J'1 "*aj v so. v sanje 'f” nohe"e8a dvoma I& krnjen'^,UglhanK To. kar, resurs7 4 ,1 na papir prc”c' 'k n?4’ “se to luj ni dnL '»^^^Uska moC. • v'. kai “zda?;8 Vsc 10 Predstavlja J na enem Cio- 110 kb iih^ “bratcev« n ’ Lkj,;r Je nase-'Jr'< kilometer. ^'bor<,x'So Toda h Z 4?!dovo|j, SPORAZUM O SODELOVANJU — Za pripadnike madžarske narodnosti v Prekmurju je bil pretekli petek dokaj pomemben. V Lendavo sta prišla predsednika županijskih svetov Železne in Žalske županije in prvič je prišlo do skupnega podpisa sporazuma o sodelovanju s Pomursko madžarsko narodnostno samoupravno skupnostjo, ki ji predseduje Maria Pozsonec. Gre predvsem za sodelovanje v kulturi in izobraževanju, prvič pa je omenjena tudi skrb madžarske oblasti za svojo narodnost v Sloveniji, kar daje temu sporazumu večjo težo. (J. G.) Fotografija: N. JUHNOV Po napovedi k ljudeh V slabem mesecu, odkar je bil objavljen javni poziv za oddajanje napovedi za dohodnino (davek), so v občinah v Prekmurju in Prlekiji zbrali le malo obrazcev, okrog 1500. Vzrok je v tem, da večina ne pričakuje, da jim bo država kaj vrnila in zato Čaka na zadnji rok za oddajo napovedi, najverjetneje pa je krivo tudi neažurno delo geodetskih uprav, ki bi morale imeti že lani v računalnikih vse lastnike zemljišč in njihove EMŠO-je. Najlepši biser Slovenskih goric je Sv. Trojica! Ko se vozite skozi Slov. gorice. zavijte v Lenartu »po štiri cesti« v Gradiš-če. S prijaznostjo vas pričakuje GOSTILNA PRI TROJICI Priporoča vam tople malice, domače narezke, Jedi po naročilu m domača vina. Ob petkih in sobotah pa obiščite DISKOTEKO FLORIJAN Odprta je od d« A zjutraj. Okrog 70 tisoč davčnih napovedi na levem in desnem bregu reke Mure bodo zbrali v prihodnjih dneh, kajti zadnji rok za oddajo izpolnjenih obrazcev je 31. marec. Uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota bo morala zbrati okrog 35 tisoč napovedi za dohodnino, do konca minulega tedna je 20 davčnih uslužbencev pregledalo okrog 800 obrazcev. V glavnem so jih izpolnili upokojenci, le malo pa se jih je odločilo za pošiljanje po pošti. Večina je raje kar lastnoročno prinesla obrazce na upravo, saj so tako skupaj z uslužbenci lahko sproti popraviti vse napake. Kakor je povedal diretkor DDP Srečko Grosman, je bila najpogostejša napaka upokojencev, da niso vpisali evidenčnih številk ali pa so se pozabili podpisati. V druge podrobnosti (če uveljavljajo olajšavo ali ne, če so vpisali vse izdatke itd.) se uslužbenci ne spuščajo. Kmetje in lastniki zemljišč so prejeli obvestila o odmeri davkov že februarja, vendar bodo tudi ti oddajati napovedi po krajevnih uradih, na katerih so začeli delati že v petek. V pone- vestila o odmeri davka lastnikom zemljišč, pri čemer jim je pomagal — je poudaril direktor Daniel Vrzel - računalniški center tovarne Mura. Geodetska uprava namreč še vedno nima vpisanih vseh novih podatkov. Cvetka Petere« (UDP Lendava); »Ljudje so do sedaj kar prinesli s sabo prazne obrazce in vse račune in obvestita, ki so jih prejeli. Mnogi še ne vedo, kako je s temi olajšavami in z vzdrževanimi družinskimi člani. Nekateri sre prišli1 tudi povedat, da prejemajo tuje pokojnine — ti bodo morali obračunati vrednost v tolarjih po srednjem tečaju in vložiti napoved.« dan, kaj je narobe pri njihovi napovedi, ker še ni take gneče. Ljudje so se začeli bolj zanimati za davčne napovedi, zato je prav, da bomo obrazce prodajali in jih pomagali izpolnjevati po krajevnih uradih. Morali bi spremeniti vse nesmiselne predpise, ker zdaj moramo na primer poslati obvestilo o odmeri davka iz kmetijstva, četudi je to le 2 tolarja. Tistemu, kt prodaja mleko, sladkorno peso in druge poljščine, ni potrebno posebej vpisovati tega dohodka, kajti to je že všteto v katastrski dohodek Močno pa dvomim, da bomo dobili vse na- Stantslav Feguš iz Spodnjega Ka-menščaka mora oddati napoved za odmero dohodnine zase in za svojo ženo, čeprav sta upokojenca in prejemata le malo denarja. Kupil je obrazce, pobral doma vse račune in prišel na upravo za družbene prihodke. »Prosim, če mi lahko tukaj pomagate ...« povedi. Ali bomo mora’ ■ hiše do hiše za nekaj to-® ■ Tudi v Lendavi bod® *1''^ rali zbiranje napovediM' no po krajevnih uradih dve soboti od 8. do I* zadnje Štiri delovne dn’ od 16. do 19. ure. Vsi oi, lendavski občini so ugotavljajo pa, da so nili le malo računov, S i,# bi lahko dokazali vetje Marsikdo tudi ne ve, ■ uveljavi 10-odstotnO oiaf^ di za 80 odstotkov plaian rine, precej nejasnosti p ,. glede lastnih sredstev v nih družinskih članov- m potrebno prav tako vpisa kojenci, ki so do sedaj। okrog 110 napovedi, radi dvojnih obvesti! >n P na davčno upravo kat in obvestila. Davčni M' y . opozarjajo, da je potre'”1P ^5 stt na vpogled le delnice ter potrdilo o Ji V prihodnjih dneh bo 1 trebno oddati napove^1 ।' ro dohodnine tudi tis° prejeli obvestila o od®16 ati iz kmetijstva, — neka*** prejeli prejšnji teden. 0 te dni. Vsekakor je bolje šatt trt izpolniti napove' . s svinčnikom kol pa P ....__nepravilno i poved ali celo za (ne® zen za utajo. Od 10. do 20. marca 1992 v prodajnem centru JIJjRE NČEJLOMMLR C E Kranjčeva 10, LENDAVA 25% popust pri plačilu z gotovino 10% popust pri plačilu na 3 obroke brez obresti. deljek so začeli zbirati napovedi tudi v skupščinski sejni dvorani, kjer bodo delali trije uslužbenci vse delovne dni v marcu od 7. do 18. ure. V Gornji Radgoni so zbrali le okrog 200 napovedi, ki sojih prav tako izpolnili v glavnem upokojenci. Najpogostejše napake so. da ni podpisa, polnega naslova, EMSO-ja ali pa so vpisali le vse prihodke, niso pa vpisali izdatkov ali že plačanih akontacij. Zaradi tega so okrog 40 napove di občanom vrnili po pošti (bolje tako kot pa da bi plačali več deset tisoč tolarjev kazni). Tudi v gornjeradgonski občini se je društvo upokojencev organiziralo in pomaga pri izpolnjevanju napovedi za dohodnino, kar bi bilo priporočljivo tudi za vse druge društvene in strankarske organizacije. Uprava za družbene prihodke v Gornji Radgoni je šele minuli teden začela pošiljati ob- Ljutomerska uprava za družbene prihodke se je dela lotila zelo natančno. Najprej so organizirali sestanek s tajniki krajevnih uradov, ki bodo pomagali davčnim uslužbencem pri pobiranju obrazcev. Informativne sestanke so organizirali tudi v krajevnih skupnostih, kjer bodo pobirali napovedi, v Ljutomeru pa bodo napovedi zbirali na upravi (po 16, marcu bo njihov delovni čas trajal do 20. ure zvečerg Ker so konec februarja poslali obvestila vsem lastnikom zemljišča, uradnih obvestil o poteku pobiranja napovedi pa še ni bilo, je bila na upravi v začetku prejšnjega tedna neverjetna gneča. Do konca tedna so sprejeli okrog 200 napovedi upokojencev, ki pa jih najbolj motijo slabi računalniški izpisi SPIZ-a (številke so slabo vidne, nekateri so prejeti dva izpiska). Jožica VoršiČ je povedala: »Zaenkrat še uspemo vsem pove- BERNARDA 8 Ta teden so začeli pobirati napovedi za odmero dohodnin« ., krajevnih uradih v občinah Gornja Radgona. Ljutomer. , tn Lendava, Čeprav so do sedaj pomurske davčne uprave Pr*< .po.« । 1500 napovedi (ostane jim še okrog 70 tisoč napovedi), j® |Kkj , potrebno pomagati skoraj vsem, ki niso zaposleni in so Irena Muhic iz Veržeja je sicer povedala, da se ji izpolnje* ^»In/ zdelo tako težko, toda koliko napovedi bo v resnici pravilno <*r foto: bbp J Stran 6 VESTNIK, 12. I sociala, šolstvo, zdravstvo SlVF.® - SOCIALNA Otrokom v pomoč osebnostni, °',Ok £' ni lud] prh-" Nlč dru®a‘ vilo kaznivih^ nara^a šle medtem i.deja?j prl otr°c>h, njih mioj e ,pr' kaznivih deja-jih v or vedno več 'ež-tiva h ^mu Socialna preven-*i čent^f^P1?7'1 ‘jutomer-naj M »a n™ S??'^no delo in ki de- okolij L:da tbdl v doma-)e pomo ?feLCJotrok potrebu-vljffi ^obvladovanju ži-na pWj sammirnr_.5 podporo IDo«ktualS> a 1 sa’ Števil° otrok iz ‘rp’Jo XiTLn’ Tllni »‘roči fužini alkr>h""i^eni^ odnosov v ^b01®"4' dosti Jih J« sebi K Peščenih st k^rciso^diE VZgoje*!> kl s svoiim “T"'*een(i m ta-'W, posk ? vedenjem, bega-po ali pose- J/ ^ovem^i;, °P°J W, redu. okoIju nekaj m v S ^JPogo^?"1' mladlh si-14 todaTn? na šo-^‘°valnihkjer n, ^kom, kj ' ; v. se učitelji n pomoč, ,Jtajo nat? •' P^vtčuri saj Plevam * J “dostiii učnim pranih ,P®«bnih spe-se ukvarja? nih '“^''ucij. za družjn^ 5 sve«ovalnim in JavnostJO ?? ln ^rapevtsko Vv«jih centrih'*'’klJlh,ma' ^nalna n'1 m°ral orne ra m e m??0 n,tl Pra«" Tf^ve družin? d Mošami ne boS S?ie -n okolju J^tilosodSole ali na-za ?? in P^go- ^Polnilo nj. "Ih oblikJveimaJa ncpri' den 'anJa oseh 'o s tem "V"- in ve-Pomeni td, d^or°-*ars^ Pr' strošk,h d ' r ,k Pfl’ n. ..... UsPešn0 kAlJe drago, a S« delo koi dUalno in sku’ v cer?! S0 mla* javnosti, tekmovalnemu SP in turističnemu jahanj0 ' parku pri gtadu » ki so ga dobili v upra»lj’^ 50 fet, po ravninski t®' * gorički turistični poti- Še letos bodo uredili? del gradu v prijeten a«101 gostinsko ponudbo, i1* celotno ostrešje ter oži*1 nimho grajsko dvori«0, tih letih pa bodo obno*fl gr«* n.iitf 27. junija bo v tekmovanje konjev v kovanju ovir. 23. mgus jahalni turnir. , sko, Bukovniško in zero povezali z vinsko Slovenskih goricah in P^ skih vinogradih hkrati s P -bo vinotočev, turistični" ter Bukovnice. Za dosedanje kakovost^j stične ponudbe pa bod° j upoštevati tudi predlog Bavčar (podpredsednice škega (S) in povezati tuf ponudbo s kulturo. Bernarda “ ' ueTALS«l Prave lepote pokrajine ob Muri lahko vidiš le iz zraka — o tem se je prepričal tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, ki je skupaj s Kolomanom Cigiitom in Alojzom Hanžekovicem poletel v leta- Panorama II Športno letališče Murska Sobota je eno najbolj varnih, 01 pa mu zagotavlja bližina meja. V AEROKLl B M. Sobota j« * 20 pilotov motornih letal, 40 pilotov jadralnih letal. 6 zmajan 'J dalcev in modelarji. 90 odstotkov svoje dejavnosti financiraj0^!1 prihodnje pa želijo tudi bolj sodelovati v turistični ponudbi 5 I turističnih letalskih prevozov — vse različice letalskih prevozo* stavljene v zloženki Panorama. , 28. junija bo na letališču, ki postaja spet priljubljeno čitka željnih ljudi, velika prireditev Športne zveze Pomurja in -nv vala, novost pa bo tridnevni LETALSKI SEJEM 14., 15. in nil? na katerem bodo sodelovali gostje iz Poljske, Češke, Madžars«*' Švice in od drugod. i. s o e o cvetličarstvo FERENČAK PE TRNJE—BELTINCI -ČRENŠOVCI lu Aerokluba M. Sobota. Foto: bbp EKOLOŠKI VADEMECUM rezano cvetje, lončnice, šopki in darila pogrebne storitve z opremo, krste, križi, venci sveče keramika okrasne rastline za vrtove V ameriškem kongresu so se oni dan kongresniki silovito spravili Nas skupni ozonski plašč • _______ , ..... ._.._ „ ...... nad predsednika Busha, ker tako malo stori za zaščito ozonskega plašča. Večerna poročila evropskih televizijskih postaj so bila podložena z dramatičnim vrvenjem oblakov v soju večerne nebesne svetlobe. bodo zboleli za kožnim rakom, Telefon: (069) 70-560 globtour kupo- skupaj * deželi sanj! Z VESTNIKOVIM po nom 10-odstotni pust! Posebno presenečenje VESTNIKOVE naročnike — dva, ki bosta izžrebana, bosta v katerem koli času potovala v Italijo zastonj DOBRODOŠLI V GARDALAND Majhni vlakci, vrtiljaki, vožnje s kanuji med afriškimi vasmi in uničenimi civilizacijami, indijanska vas z divjega zahoda, šotorsko gledališče z akrobatskimi predstavami in smešnimi fantazijskimi in čarovniškimi predstavami, ki se med seboj menjavajo. Vrhunec predstav so nastopi delfinov, ki se igrajo in merijo svoje moči s tjulenji in morskimi levi. Vodiči pripovedujejo velikim m majhnim obiskovalcem o življenju teh živali in tako poučujejo tisoče, ki vsak dan obiščejo ta čudoviti zabavni park IZLET petek—sobota april 17. 4. — 18- 4. maj 15. 5.-16. 5. junij 19. 6.—20. 6. ali ali sobota — nedelja 18. 4,—19. 4. 16. 5,-17, 5, 20. 6,-21. 6. Cena dvodnevnega izleta je I I 5 DEM v SLT. Cena enodnevnega izleta — za Sole m druge je 35 DEM v SLT Cena vstopnice za Gardaland je 15.000 Lil ali 1.000 SLT. Velja za neomejeno število voženj in zabave za ves dan. Z K) O Podrobnejše informacije in rezervacije v agenciji Globtour, gospa Karmen Kavčič — Zibrer, hotel Radin Radenci, tel. 65-375. Rok prijave za prvo potovanje v Gardaland je 10. april. In ne pozabite — i Vestnikovim kuponom je ceneje! Imena dveh izžrebanih naročnikov za prvo potovanje bomo objavili v Vestniku, ki izide 9. aprila 1992. Ozonski plašč je tanek sloj, ki v gornji stratosferi, na višini kakšnih desetih kilometrov, ovija naš plaet in življenje na njem ščiti pred ultravijoličnimi žarki. Uničujejo ga plini klorfluorome-tani (CFC), ki uhajajo iz klimatskih naprav, hladilnikov in raznih pršil (aerosolov). Klor, ki pride do ozonske plasti, povzroči kemijsko verižno rekacijo, v kateri se cepijo ozonske molekule. Pri zelo nizkih temperaturah je klorova ubojna dejavnost večja. Ob sliki prekopicavajočih se oblakov na ekranu se sliši zavijanje vetra. Nad Antarktiko na tak način vsako zimo izgine okrog 50 odstotkov ozonskega plašča. Poleti pa sonce spet pospeši nastajanje ozonske plasti. Nad Evropo je zimsko razkrajanje ozona mnogo počasnejše, ker nad njo redko pride do tako nizkih temperatur. Vse pa se spremeni, če je v atmosferi veliko prašnih delcev, zaradi česar pride do ohlajanja, v naslednjem letu se bo ohladilo za kakšne pol stopinje. Nasini strokovnjaki se zaradi tega bojijo, da se bo ob neugodnih vremenskih ramerah do poletja ozonska plast nad Evropo in Ameriko zmanjšala za 40 odstotkov. Povečano »ozonsko« sevanje pozvroča kožnega raka in spreminjanje dednih substanc rastlin. V spletu neugodnih okoliščin se ozonska plast tudi poleti ne bo več obnovila in za pričakovati je torej, da se bo iz leta v leto manjšala za okrog pol odstotka. Klor, klor. klor. Česa vsega ne povzroča ta nesrečni klor. Na nebu para ozonske luknje, na zemlji sodeluje pri izdelovanju nadležne plastike, zastruplja vodo, če je vezan v kloroform, najgrozljivejši pa je v superstrupu dio-xinu, ki se med drugim najde v transformatorskem olju. Samo v Nemčiji ga proizvedejo nad 4 milijone ton letno, za različne namene, najbolj na udaru javnosti pa je seveda kozmetika. »Na sveže popršen (pospre-janjje na pol mrtev.« Tako pravi neko antipropagandno geslo. Vendar se s pomočjo njega kot pogonskega plina v pršivkah (sprejih) ne razpršujejo samo razne dišave. Je tudi v dozah, iz katerih se usujejo penaste snovi za polnjenje avtomobilskih sedežev, tesnenje okenskih okvirjev, posteljnih vzmetnic, snovi za zvočno izolacijo, skozi pršilne šobe poganja snovi za čiščenje mikročipov, oblek v kemičnih čistilnicah ... Od vsepovsod se dviga klor proti nebesom kakor kadilo v nekakšni satanski molitvi. Tisti, ki ga izprsimo danes, bo ozonsko plast poškodoval šele čez 10— 15 let. Toliko časa potrebuje, da se prav namesti in potem opravlja svoje delo, ki lahko traja do 380 let, dokler se ne razgradi. Že 1987. se je 46 vodilnih »civiliziranih« nacij v Monteralu zedinilo, da bodo do 1999. prepolovile proizvodnjo klorovih pogonskih plinov. Ce bo ostalo pri tej pogodbi, se bo do leta 2050 količina klora v stratosferi kljub temu početverila! Kaj lah- toda kje sem tukaj jaz, kako se to tiče mene? Smučanj je pri sončni svetlobi nevarno, vendar jaz ne smučam. Četudi tega ne izrekamo na glas, so mnogi med nami takšnega mnenja. Kakšna naj bo vendarle grožnja, ki je nikjer ne vidimo. Nevihtne oblake vidimo, vidimo točo, poplave, vse to so otipljive grožnje. Toda ozonska lu- Pripoveduje tudi o nih drevesnih poganjki0, pigmentaciji morskih Njegovi rojaki pa s' ' i/i dujejo zgodbe o čud^nr5)/ sreči; nekdo je z golu111 • nalovi) 300 zajcev, kerso^^ samo sedeli v pampi, b> tacije očesne leče so J prerasle s sivo mreno- Pastirjem, ki se ves ^aje|jlF jejo na prostem, ra® ko pri tem naredi pi Pravzaprav veliko. C< >osameznik? 'e že ne mo- rento neposredno vplivati na profitno lakoto kemijske in drugih industrij, sc lahko odpovemo vsaj pršivkam, ki vsebujejo klor kot pogonski plin. In to sploh ni malo, kajti po neki statistiki, ki jo je že leta 1989 objavil časopis Standard, je kar 38 odstotkov vsega klorofluorovodika iz spre-jev. šele na drugem mestu so umetne pene, na tretjem topila in čistila, na četrtem hladilne naprave , . . Zdi se, da je s to luknjo v ozonskem plašču za večino ljudi tako kakor s strahom, ki je v sredini votel, naokrog pa ga nič ni. Govori se sicer O nekih statističnih podatkih, o številu tistih, ki knja, kje pa se to sploh vidi! Razen kot simulacija na računalniških zaslonih, ki nam jo potem vso živopisno kažejo po televiziji. Saj po televiziji kažejo tudi vojne prizore, pa zaradi tega ni še nihče umrl od strela — razen seveda nekateri redki, ki jih je morda zadela kap. Prikazujejo nam igrane vojne filme, izbruhe vulkanov, zastrupljene ribe, posušeno drevje. Prav tako kakor nam kažejo računalniško skonstruirano luknjo v ozonskem plašču. Ne eno in ne drugo nas ne prizadene bolj kakor zgolj toliko, da občutimo nelagodje. Ponekod pa to luknjo še kako občutijo. Na primer v Čilu. Tamkajšnji znanstvenik Bedrich Ma-gas govori o čudaških pojavih na najjužnejšem štrclju svoje dežele, blizu meje z Argentino, na Ognjeni zemlji. Ovce in lososi so oslepeli zaradi povečanega ultravijoličnega sevanja iz vesolja. sončna očala in široko^j f* buke. da bi se tako H žarčenjem. saj jih nata . ski plašč več ne ščiti- • /r V Avstraliji in na diji je strah pred ne*a ',eSi^ prihaja iz vesolja. |T-vsakdana. Poleg dan v glavnih poročil1'1 dujejo tudi pričakovat10 ...ij tracijo ultravijoličnih čemer je bilo 10 od /Jrff dni skrajno nevarnih ne oblasti so si celo |Z , slo: Betvven eleven sli p under a tree . 1 slo in tretjo spi pod 0 Mediteranskim m )f/j ljudstvom kaj takega ' 0 i'* (rebno dopovedovati ' j v tem času siesto. W Vendar pa živalim 1,1 (ega ni mogoče dopOve“ |t,' tudi ljudje bodo nap1 ' darle morali stopiti . K Fotografija s > VESTNIK, 12. MARcA Stran 8 kmetijska panorama PRAŠIČI NA KMETIJE 5 septembru 1990 je odbor za prašičerejo pri Živinorejski po-slovni tkupnosti Slovenije predlagal, da se pristopi k izdelavi študije oslovski prašičereji do leta 2000. Slovenski kmetijski minister dr. Jože Ost. n Je lani julij« imenoval posebno strokovno komisijo, ki jo je pozni j,- dopolnil Še z nekaterimi strokovnjaki, v dobrega pol teta Pa le t» lomisija svoje delo končata in v začetku februarja študijo predstavila prosti. Pri izdelavi Študije so izhajali predvsem iz usmeritev, ki so si jih zastavili že v letu 1987, ko so načrtovali razvoj Pmsicereje za obdobje 1986—90. že lakrat so zapisali, da je slmenrta prašičereja sestavljena it dveh delov: iz velikih prašičjih farm, ki vzredijo 50 odstotkov vseh prašičev, in iz zasebne prašičereje, ki pa je v pri-me-javt z govedorejo slabo raz-vnu Z vprašanjem velikih družbenih prašičerejskih farm bi i morala posebej ukvarjati tudi ta komisija, žal pa prav na tem področju ta ni opravila "oje naloge. Te očitke smo lahko dišati tudi ob predstavitvi študije, sai v njej ni povsem jasno opredeljeno, kakšna bo usoda teh farm. V prihodnje jih več ne nameravajo širiti, ostaja pa seveda vprašljiva njihova ekološka sanacija in navsezadnje tudi razseljevanje in postopno zapiranje. Čeprav je v tem trenutku še veliko neznank, kako se bo slovenska prašičereja razvijala v prihodnjih letih, saj bo to precej odvisno tudi od ekonomskih razmer, daje študija predvsem možnost razvoja na družinskih kmetijah. Vendar bo tudi pri tem potrebna realnost, saj ni mogoče pričakovati, da bi lahko kmalu prišlo do bistvenih sprememb. V sedanjih Rez sadnega drevja Mmb hruške, predvsem na jab\’"a Pree za proizvodne, trgovino m storitve Muska Sot»ia ao o 69000 MURSKA SOBOTA BjediCeva t Tel, 069/21472 Freza z ravnimi noži Za- razliko od klasičnih frez, ki se zaradi ustvarjanja velikih količin prašnih delcev in s tem kvarjenja strukture tal ob nepravilni uporabi (ob nepravem času), gre pri tej frezi za drugačno konstrukcijo nožev. Tl so po velikosti in izvedbi prilagojeni spreminjajočim se obremenitvam, ki'se pojavljajo v tleh.. Osnovni konstrukcijski princip je naravnan na čimvečji izkoristek moči traktorja. Nastavni kot in rezilni profil nožev omogočata enakomerno obrabo, tako da ostaja kvaliteta dela ves čas enaka. Konstrukcija je omogočila maksimalno varčevanje z energijo ter dolgo življenjsko dobo; glede na to, da je za setveno pripravo tal potreben samo en prehod, pa je večja tudi produktivnost dela. Odvisno od vrste tal in globine obdelave je (ahko prihranek časa in energije tudi do 50%. Freza, ki je opremljena tudi z valjem pripravi idealno ležišče za semena, zelo dobro pa se obnese tudi pri obdelavi strnišča takoj po žetvi. PERTOMERX d.o.o. ČERNELAVCI razpisuje prosto delovno mesto diplomiranega inženirja agronomije za delo v trgovini s kmetijskim reprodukcijskim materialom in zaščitnimi sredstvi. Delovno razmerje sklenemo za določen čas s polnim delovnim časom z možnostjo kasnejše stalne zaposlitve. Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov PERTOMERX, d.o.o., Černelavci. LiŠkova 4, Černelavci. 69000 Murska Sobota PAN-AGRA Murska Sobota, Bjedičeva I, razpisuje naslednji delovni mesti: 1. VODJA RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA — Z visoko ali višjo izobrazbo, ustrezne smeri, s 4-letni-mi delovnimi izkušnjami na podobnih delih. 2. VODJO FINANČNE SLUŽBE: Z visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri, s 3-letnimi delovnimi izkušnjami, na podobnih delih. Rok prijave 8 dni od dneva razpisa. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na gornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa. Stran 9 odsev mladosti Pustna pesem Spet prišel je norčavi pust kot vsako leto širokih ust. Z njim bili so levi, mačke, miške, črnke in še klovn, ki je imel zelene brke. Krofe jedli smo ves dan. nihče od nas ni bil zaspan. Ko pa vsega bilo je konec, spet poklical nas je šolski zvonec. TATJANA VRBAJNŠČAK. J.r.. OŠ Apače Telovadba Komaj čakamuro športne vzgoje, ki je moj najljubši predmet. Žal imamo staro in premajhno telovadnico. Ko stopiš vanjo, vse škriplje. Na kratko rečeno, naša telovadnica vse bolj razpada. Pred kratkim smo se veliko pogovarjali o referendumu za samoprispevek, s katerim bi zgradili tudi novo telovadnico pri naši šoli. Takrat je bil rezultat negativen. Prosimo vas, da sedaj glasujete ZA. Ne razočarajte nas znova! Še ptički ščebetajo o tem. kako nujno potrebujemo novo telovadnico. JANJA HOZJAN, 4.b. OŠ Crenšovci. Spomin na grofico v v ■ ■ se živi Nekoč je živela v našem kraju grofica. Prebivala je v lepem gradu v parku. Rada se je sprehajala, v žepu pa je vedno nosila bonbone. Dajala jih je otrokom, če jih je srečala. Zato so jo imeli radi. Med vojno pa je morala grofica zapustiti grad in se odseliti. Beltinski otroci pa je še dolgo niso pozabili. MIHA MAUČEC, 2.b, OŠ Beltinci 5 Dušan Bencik, 111 I Sporočilo za javnost Izvršni svet Pomurske madžarske narodnostne samOdP^jir skupnosti odločno zavrača vse obtožbe na račun narodnost"^; štitucije v zvezi z eventuelno organizacijo nekakršnega zbo^j/ zoper hrvaške delavce, ki so zaposleni iz sosednje države v F* ji jih lendavske občine, ne glede na to ali so jih izrekli posath5^ nekatere družbeno-poiitične skupnosti ali mediji. Tako ob n* p' ocenjujemo kot skrajno neodgovorno politično manevrira11! 3^ tako negotovem gospodarskem in socialno političnem trenu Ji rablja zelo občutljivo narodnostno vprašanje pri vznemiC80* tako razburjene javnosti. Jel11 PMNSS ima sicer jasna stališča in cilje v zvezi z r%r'^ vprašanja nezaposlenosti, vendar naš program ne temelj1 čutljivi narodnostni diferenciaciji, temveč upošteva realn0 na omenjenem področju. nO1*- Izvršni svet PMNSS se prav tako ograjuje od vsakršne ^1 zave v zvezi s tekstom, ki so ga poslali neodgovorni posa, ji ' iz Prekmurja s podobnimi cilji kot smo že prej IW%M predsednikoma Socialistične in Liberalno-demokratske Predsednica 1S Novak Csasž® J Romi predlagaj0 Spoštovani, v naši mladi slovenski državi smo si vsi nalogo, da bomo s svojo programsko osnovo ne glede na opredeljenost pripomogli k temu, da bomo v Evropo vstop” I zumna in po evropskem merilu država. hijjH Državljani te mlade države smo tudi mi Romi. V naši J« več kot polovica vseh slovenskih Romov. Naša Zveza Rom ^jii^ ga skupščini občine Murska Sobota, da naj na naslednji sej' ne da na dnevni red reševanje romske problematike na nivoji' . Skratka mislimo, da pri vseh spremembah, ki jih bodo 0 jjf ležne, kakor tudi naša občina, ki ima med svojimi prebivale' 1 Roine ne more mimo reševanja romskega vprašanja. |l< Romani Union — občine pr«0 , Stran 10 VESTNIK, 12. kulturna obzorja bJeMO POTRE-Zam.?,’, KULTURO «ne Murska ^°Sram ZK0 ob' «lo obsežen S b°ta Za 'et0 1992 P0l»S Prak^no »raz-^c'v^Xna VSe” dvana^t usPOsablja-ter čUm Rokovnih vodij ^javnntti k uP|n posameznih letu i^’1?0 'odi v evropskem Janje in razvi kulturne »veda h ravneh ter tnet za ln us,varjanje raz-^^"■nskupt)^ Se kU,tUrna Sobotah r ,ajn’K Z KO Murska Prizadevali'T^-K'šfalvi’s' bodo razvoj kult ’ T Za uredi‘ev >n d‘^/i(m™ “javnost, na Pa bi radi ?brn°čju; končno kul'“™ hota R°moi Oborov™ □ strokovnih sbena' Nesna, lu- ^na. likov™ a’ 'fctarno-knji-Javnost) t 9 gledališka de-ZaI°gaj za ? j ?n' 'n kar velik bolj prazno 5itlsk^eL°J?v,ct leta bodo ob-Wvno$tlh ^Ja V P°sa[n«riih de-^očrta £ rlm L?do na vrsti še t ^eda t> ,^pubhška srečanja, ploske rev "c 'zdaJanje kul-Vilna gostov SeParaPo, pa na nt Junaj ma"‘ _ lne ne bodo pozabili. TA SOBOŠKA ZKO je ki lma že dol- Vi*!?s^m slovenski, če ne tudi srednjeevropski kr»*DP® v beltinvk ’ . v četrtek, 27. februarja, zvečer po sedmi Ma» stat, k.«0 gostdno Zvezda. Pri točilni mizi, kjer sem že več« SUP 'i ,0Lrat na d *r° Od mnogih ondotnih ciganskih »mužtkaških« ''‘nih Cigan g 8u.za n°gc> kakor v kakšnem kavbojskem saloonu, h^icii vendar kot znamenje ene od mnogih glas- v zart območju Behinec. WV 8l° mizo o D’a' pr,re‘ so ” v Prihod ^ nost' v Bel-ott»Pozneje ta obd°bju«, 8Usb^,e nekajkrat PevS M^rko k Tamburaši, i.^' Aon o N ?ar°dn,h i Pov d°seda ^t >dX*°vnih*olo- Zale Spominska SS^^^ri-s i* ^t^ l0» ^EiU^Pru h Lendava. E> WC| V ado 5- aprila. ■ J K;,; ., a Radin r„S,aVn«m sa- UkSkKAOz°le iz Trh^1!3 Sl’’ k Jci usta sOBOtAb°vclj ^bošk,? e sekci-kulturno goletno tradicijo. Z osnovami plesa se seznanjajo prav vse starostne stopnje. V obnovljenih prostorih za plesno dejavnost v soboškem gradu potekajo ob ponedeljkih od 15. do 18. ure deljeni tečaji plesa za vrtec ter nižjo in. višjo stopnjo osnovnošolske mladine. Nadaljevalni in izpopolnjevalni plesni tečaj standardnih in latinskoameriških plesov za odrasle pa je že od novembra lanskega leta na soboški tretji osemletki. Konec februarja bo ob torkih spet na vrsti začetni plesni tečaj. Vse tečaje vodi plesni učitelj Jože Martinec. Izvirnost ple nih gibov ponuja PLESNA §01 A INTAKT. Šola za izrazni ple je zaživela pred dobrimi tremi leti. Predvsem po zaslugi znane a slovenskega koreografa, por, urskega umetnika Matjaža Fariča. Med šolskim letom se plesalci srečujejo ob sredah in petk i popoldan (od 16. do 18. ure) v prostorih prve soboške osemletke. Plesno šolo Intakt vodita Matjaž Farič in Svetlana Krstič. Za BALETNO SOLO in RITMIKO pa skrbi bolgarska baletna umetnica Žuržeta Atanasov. Mlade baletke se srečujejo ob torkin in četrtkih na prvi soboški osemletki. Akademska slikarka Ditka Petkovič iz Murske Sobote že drugo šolsko leto zelo uspešno vodi LIKOVNO ŠOLO. Predšolska mladina se seznanja z osnovami Kod naj gredo KUD-i? Umetna dilema večera je bilo vprašanje, postavil gaje moderator Milan Zrinski, če naj KUD še naprej obstaja. Dejanska dilema pa je bila razlika med dvema gledanjema na kulturo. So kultura proslave in delovanje različnih sekcij, ali pa je kultura predvsem vprašanje vrednot, ki veljajo v komuniciranju ljudi z naravo in med seboj? Uvodničar v razpravo, beltinski ravnatelj Avgust Farkaš, je bil piker do »vehementnih in malomeščanskih« Beltinčanov, kot je s prijateljskim podtonom označil svoje rojake, ker jih ni več prišlo na večer obračuna S kulturniško preteklostjo. Moderator okrogle mize Milan Zrinski je Farkaša tolažil, da v Soboti na kulturni koledar # kulturni koledar umetniškega društva prirejata DP Mura in Likos razstavo v prostorih tovarne lahkih oblačil. Razstava bo odprta do 20. marca. PRIREDITVE • MURSKA SOBOTA: Zveza kulturnih organizacij in Cankarjev dom prirejata 13. marca oh 18.00 in 20.00 v grajski dvorani: POGOVORI Z MARŠALOM TALK SHOW z IVANOM GODNIČEM kol maršalom Titom jn soprogo Jovanko Rezervacija vstopnic: 12. in 13. marca od 10.00 do 12.00 po telefonu 21-957. Prodaja vstopnic eno uro pred predstavama. KNJIZNICE MURSKA SOBOTA: Vsi od- delki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti vsak dan od 8.00 do 18.00. ob sobotah pa od 8.00 do 12.00. GORNJA RADGONA: Mali- Narodu (predvsem) . kruha in iger ne velja več*1/.' opc>ana Gaza iz časa antike danes skoraj (pri nas), žal, nu besede * nari>d kmalu ne bo kruha, kaj šele igre v pravem pome- tem se pred katero si več ni mogoče zatiskati oči, pred ka- h ka ne di smemo, pa^ud ^"1 da narediti kruha, s praznimi želodci se (tudi) ne turen narod * ~ morem° 'l' kulture; lačen narod ne more biti kul-liliji. s ca kulture' peirmu pa Ponebod niso povsem oropani hrabrosti. Hrabrosti J^notned redk? f‘r*,nurs boso boški Zvezi kulturnih organizacij je ver-m ’ ki se zaveda, da brez kulture tudi lastnega naroda ni. Za Plesno šolo Intakt je med pomursko mladino zelo veliko zanimanje. likovne vzgoje ob ponedeljkih v VVO Štefana Kovača, osnovno-in srednješolska mladina pa ob torkih med 16. in 18. uro na prvi osemletki. KOLIKO IGER V PRIHODNJE? Z enim stavkom — veliko. Skoraj preveč za narod z vedno tanjšo rezino kruha. Murska Sobota bo v začetku aprila gostila amaterske gledališke skupine na 34. področnem srečanju ter pripravila srečanje slovenskih Romov. V kinodvorani bo sredi aprila še mladinska predstava Skriti dnevnik Jadrana Krta. Režirala jo je Duša Škof. Sledil bo tudi zadnji, tretji koncert Glasbene mladine Slovenije. Na harfo bo pogovor o kulturi ne bi prišlo čez trideset ljudi. Za beltinske kulturnike je kulturniško delovanje sladko-gren-ka slast. Zato si vprašanje o smiselnosti KUD-a postavljajo samo za šalo, samo zato, da so lahko potem, ob srhljivi misli, da bi morali živeti brez njega, še bolj predani kulturniškemu delovanju Milica Šadl je rekla, da je kultura širok pojem. Nekdo je pred tem omenil, da naj bi na šole dobili sporočila, kako proslav ni potrebno več organizirati. Šadlo-va je polemizirala s takim stališčem. Meni, da mladi ljudje tako ne bodo več imeli možnosti nastopanja pred javnostjo, ne bodo se mogli več preizkušati v recitatorskih sposobnostih. Navsezadnje ima prav. Nič manj pa nima prav gospa Tončka Osterčeva, ki je rekla, da je kultura spodbujevalec celotnega ž' Ijenja, Njena opredelitev čna knjižnica je odprta vsak dan razen torka od 8.00 do 18.00. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10.00 do 18.00, čitalnica pa v ponedeljeJc, sredo in petek od 7.00 do 18.00, v torek in četrtek od 7.00 do 15.00, v soboto pa od 8.00 do 12.00. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, srebo in četrtek od 8.00 do 17.00, ob torkih in petkih pa od 8.00 do 15.00. Vsak ponedeljek ob 16.00 so pravljične ure za otroke. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Dr. Dragutin Rosandič METODIKA KNJIŽEVNE VZGOJE Založba Obzorja. MOJI PRVI KORAKI DO ZNANJA — Pomurska založba. Zbirka Zdravo življenje VAJE ZA ZDRAVO IN OBOLELO HRBTENICO Mavrica Celje. igrala mlada umetnica Mojca Zlobko. Predstava Cankarjevega doma Leticija in Luštrek v režiji Dušana Jovanoviča bo v soboški kinodvorani predvidoma sredi maja. Kulturne prireditve v prvi polovici leta bodo sklenili pri soboški ZKO z dnevi porabskih Slovencev in tednom amaterske ljubiteljske kulture. V drugi polovici poletja bosta med drugim na sporedu mednarodna plesna delavnica in nepogrešljivi letos že 22. folklorni festival v Beltincih. V razstavnem ateljeju soboškega gradu pa se bodo od marca naprej v mesečnih ciklusih predstavili člani pomurske likovne skupine Likos. G. G. V pelek, 20- marca ob 20. uri, bosta na odrske deske grajske dvorane v Murski Soboti stopila plesalca Matjaž Farič in Ingrid Kerec. Umetnik Farič, prav tako prekmurski rojak, se je že pred leti uveljavil kot izjemen slovenski koreograf. Za avtorski projekt Veter, pesek in zvezde, je dobil celo Borštnikovo nagrado Zalo je enourna plesna predstava leht (premierno je bila uprizorjena 22. oktobra lanskega leta v MGL), sicer Faričev peti samostojni plesni projekt, vredna vse pozornosti. Plesna kompozicija leht iz repertoarja Vzhodnega plesnega projekta, »je celovita odrska stvaritev, do nadrobnosti obdelana in zanimiva plesna študija vsakodnevnega doživljanja in dogajanja«. kulture je, kako se ljudje na cesti ogovarjajo, kako ravnajo z odpadki (spraševala je, zakaj novi lastnik hiše Klepčeve llonke ne očisti smeti pred vrtno ograjo). Vprašanje kulture je zanjo tudi pljuvanje po tleh in videz vasi. Dejanska dilema je razrešljiva z združitvijo obeh gledanj, vendar tako, da je večji del kulturniške skrbi, ljubezni in strasti namenjen tisti opciji kulture, ki jo zagovarja Osterčeva Brez prevrednotenja vrednot, brez drugačnega komuniciranja med ljudmi in ljudi z naravo je kulturna proslava in najživahnejše delovanje kudovskih sekcij še vedno samo krizantema na obleki raztrganca in umazanca. Za Beltinčane je kultura tudi vprašanje menedžmenta, kakor je razmišljal dr. Knafelj. Zato bodo zdaj začeli iskati pokrovitelje za financiranje posameznih sekcij in Geza Farkaš je rekel: »Jaz vam bom pomagal.« Župan Jože Kavaš, ki bo najbrž tudi prvi župan nove beltinske občine, je še enkrat ponovil Zrinskijevo ugotovitev, da na soboški kolokvij o kulturi nikoli ne bi prišlo toliko ljudi, kakor jih pride v Beltincih takrat, ko so navzoči še vedno nezadovoljni zaradi premajhne udeležbe Prihodnji občni zbor beltinskega KUD-a bo zadeve, ki so jih pretresali na okrogli mizi, potrdil. Saj drugega jim niti ne preostane, ker je v Beltincih kultura porojena iz notranje stiske, beltinska kultura se rodi iz ranjenosti, tako kot biser v školjki. BeL tinčani so ranjeni, ker jim je Sobota vzela primat najpomembnejšega prekmurskega mesta. Zato se bodo beltinskih kulturniških prireditvam pridružile še nove. Mogoče bodo že kmalu imeli večerne pogovore pri Zvezdi z znanimi osebnostmi, kakor je predlagal dr. Knafelj. Zakaj pa ne, če ima Sobota ekološki forum in estradne večere? Rivalstvo je dobro, kulturniško rivalstvo je najboljše od vseh. Stefan smej Heraldika Murska Sobota je v marsičem slovenska posebnost, omenimo te nekatere njene značilnosti: je gospodarsko, kulturno in politično središče najbolj ravninskega deta Slovenije, Prekmurja, imenovanega tudi Slovenska Panonija. Je obenem naša najsevernejša trdnjava kulture, ki gospoduje severovzhodu slovenske države ter varuje Slovenstvo na kar treh državnih mejah. Murska Sobota je tudi slovensko »mesto samo po sebi« tipso fac-to), tako torej, za katerega vemo. da ga je »postavil« grof Szechy J4 76 mu podelil in priznal mestne pravice, vse to potrdil z mestnim pečatom in Mursko Soboto z mestnim grbom predstavil deželi (državi) ter jo na ta način tudi uveljavil kol mesto. Vprašanje mestnega grba še ni dokončno raziskano. Takšna in podobna imenovanja smo v naši deželi skrivoma in skoro neuradno priznavali v vseh obdobjih po koncu prve svetovne vojne. Tedanje oblasti niso natančno opredelile hierarhično-sti naselij (vas, trg, mesto), niti pravno ter kulturno urejevale tovrstnih medsebojnih odnosov, kaj šele da bi gojile in ohranjale vse tiste kulturne tradicije. Id spodbujajo narodno identiteto, na čemer temelji narodna zavest. Sele sedaj, v novi svobodi, ko smo začeli vse to urejevati, se Grbi nekdanjih trgov, ki po vsebini sodijo v nižji heraldični razred. kaže vsa posiedičnost prezrte tovrstne kulture. Toda Slovenke in Slovenci smo izredno dojemljiv narod in že po prvih tovrstnih prizadevanjih kaže, da z izgubljenim časom nismo izgubili tudi smisla za la plemeniti del kulture. Le kdo bi pomislil, da bo vse to v nas prebudila na videz sicer preprosta odločitev, da si po evropskem vzoru okrasimo registrske tablice motornih vozil z mestnimi oz. regionalnimi grbi. Tudi to je namreč zelo pomembno za občutek krajevne pripadnosti naših krajanov, občanov in meščanov ah kakorkoli jih že imenujemo Sedaj smo namreč vsi državljani hkrati tudi graničarji naših meja in poroki svoje domovine, naše mlade države. S prijetnim občutjem zaznavamo, da je vse to tudi v zavesti srca Slovenske Panonije, Murske Sobote. Po vsem, kar je o tovrstni tematiki že bilo napisanega, pomurskim bralcem zagotovo ni potrebno posebej razlagali, kaj je grboslovje oz. heraldika. Za tiste pa. ki so to kakorkoli prezrli, naj ponovim, da je grb barvna podoba, ki predstavlja točno določeno osebo, rodbino, stanovsko združenje itd., ali pa predstavlja določen kraj, mesto, deželo, državo in podobno. Pomembno je tudi to: pravi (veljavni) grb mora biti zasnovan in upodobljen strogo po posebnih heraldičnih zakonitostih, ki jih priznava in spoštuje ves kulturni svet, sicer taka podoba ni več grb. temveč emblem (znak i. Znak pa je seveda lahko prav vsako znamenje, ki ima namembnost predstavljati nekaj ali nekoga (zaščitni znak), ne glede na vsebino in obliko. Tak znak je lahko tudi zelo podoben pravemu grbu, iz h er a Idi- PINCE Deset let KD Zala Gyory Kulturno društvo Zala Gyorgy iz Pinc ima za seboj desetletno delo. V okviru društva, ki ga vodi Magda Jaklin, delujejo: mladinska otroška lolklorna skupina, recitacijska skupina in skupina za ročna dela. Društvo, ki mu veliko pomaga svet za prosveto in kulturo madžarske narodnosti v Lendavi, nastopa na raznih proslavah v Lendavi, Dobrovniku, Lakošu, Centibi, Pincah in na Madžarskem. V dveh letih delovanja je imela folklorna skupina, ki pleše predvsem madžarske plese 27 nastopov. Skupina za ročna dela, ki vključuje predvsem ženske, pa izdeluje izvirna madžarska dela. Recitacijska skupina pa sodeluje na raznih proslavah. Društvo je pobrateno z dvema madžarskima društvoma in vsako leto izmenjujejo srečanja j. ž. k e pa ga torej izključuje ravno neupoštevanje prav vseh heraldičnih pravil. Emblemograjija (stvarjanje znakov) v svojem ustvarjanju koristi torej oblikovalsko svobodo. Ob omenjenih dveh pojmih poznamo še predstavitveni atribut, ki je lista značilna podoba nečesa, po čemer tisto tudi spoznavamo. Takšnim atributom običajno rečemo kar simbol, ki pa je lahko naravni objekt alt pa delo človeške ustvarjalnosti Tako je bila še pred desetletji značilnost Ljubljane Nebotičnik z ljubljanskim gradom v ozadju, (kar je danes že zaradi mnogih novogradenj spremenjeno), Novega mesta pa zagotovo Kapiteljski hrib s cerkvijo (samo za primerjavo, predstavitvene značilnosti Pariza so med drugimi Eifflov stolp. Slavolok zmage in Notredamska cerkev). Zanimivo je, da takšni atributi mnogokrat nastopajo v emblemografiji, medtem ko v heraldiki skoro nikoli. Pečati mest so začeli nastajati v srednji Evropi (današnja osrednja Nemčija) v 12. stoletju. Iz tistih časov so tudi pečati najstarejših slovenskih mest. V preteklih osmih stoletjih je zgodovinski razvoj izoblikoval način heraldičnega predstavljanja krajev v grbih. Zametke prvih urbanih naselij so ustvarili potujoči ljudje (obrtniki, trgovci) pred vsem na običajnih križiščih regionalnih poti. Predvsem nastajajočo obrt m trgovino je bilo nujno zaščititi pred »uradnim« ter vsem drugim razbojništvom. Zato so si trške skupnosti ustvarile pravila, za potrditev istovetnosti pa si omislili posebne trške pečale, v katerih je bi! največkrat upodobljen farni patron, mestni zaščitnik. Kasneje so v pečatih upodabljali tudi svoje predstavitvene atribute, pri čemer so v tistih obdobjih to bile Živah iz njihovih okolij. Čim si je trg gospodarsko opomogel, se je osamosvoji! tudi politično, postal je samostojno mesto (v bistvu državica), to svojo svobodo politično zavaroval s pokroviteljstvom državnega vladarja, fizično pa z jarki, obzidji in vojaško bombo Takšna mesta se običajno niso več zadovoljila s preprostim »trškim« pečatom, temveč so si v njem največkrat upodobila naj-markantnejši videz svojega mesta (mestna vrata, obzidje z obrambnimi stolpi — predstavitveni atribut), ki je bi! tedanji umetnostni dobi primerno stiliziran. Obdobje heraldike je takšno podobo heraidiziralo. s čimer je nastal mestni grb, ki je bil v primerjavi z grbom trga že tudi po videzu in vsebini višjega »heraldičnega ranga«. Ze tedaj so se izoblikovale manire, kako v heraldiki različno predstaviti npr preprost kraj, kako trg, mesto, deželo itd Najvišji heraldični rang imajo seveda tista stara mesla, ki jih je ustanovilo naj višje plemstvo (knezi, kralji, cesarji). zato imajO v svojih ščitih upodobljeno tudi najuglednejšo heraldično favno (orle, leve, panterje in podobno). /dalje) ^^ARCA 1992 Stran It Raje imajo psa kot pa Beneški karneval otroka Neprijaznost grobost do otrok se kaže na različne načine. celo posebno besedo Kinde Čudovite zgradbe Biblija za Eskime STRELEC OVEN LEV KOZOROG BIK DEVICA VODNAR DVOJČEK eehtnica RIBI RAK ŠKORPIJON VESTNIK, 12. MAI Stran 12 Sicer pa so imeli tudi letos po končanem karnevalu naj- več dela beneški smetarji. Okoli milijon obiskovalcev je tudi za Benetke preveč. Z združevanjem Evrope Nemci po časi prevzemajo liberalnejše pogle de o vzgoji, ženski vlogi m družini. Morda bi se kazalo vprašali, koliko »kinderunfreundlichkeita« se je udomačilo tudi pri nas Nekateri iščejo razloge v značaju Nemcev. Opozarjajo, da otroci, Sveto pismo je knjiga, ki je prevedena v največ jezikov na svetu-ni živega (in mrtvega) jezika, v katerega ne bi bil preveden, če ne vsaj del Svetega prstna. Slovenci smo prav po zaslugi Dalmatinovega P knjige dobili trdne temeljne narodne identitete. Za mnoga ljudstva s Ija, da jim prevod biblije v njihov jezik le-1ega ohranja. Zganil se je tudi nemški parlament in pripravil predlog nove zakonodaje. ki naj bi zaščitila otroke pred njihovimi lastnimi starši. Prepoveduje staršem, da bi se grobo znašali nad otroki, jim trdo navijali ušesa ali jih pretepali. Zaščitne zakone so predlagali zato, da bi nemško socialno prakso približali standardom, ki jih predpisuje konvencija Združenih narodov o pravicah otroka, ki jo je Nemčija podpisala lani. »V najem dajem apartma z dvema spalnicama in s posebno sobo, primerno za otroke ali psa.« Tako se je glasil mali oglas v enem od bonskih lokalnih časopisov, ki je pritegnil pozornost novinarja tednika Newsweek. Pogledat je šel in izkazalo se je. da je bila tista posebna soba navadna luknja brez oken pod stopniščem. Vsekakor primerna le za psa Kako je potem mogoče, da je oglaševalec prisodil, da bi bila primerna tudi za otroke’’ Pri Nemcih naj bi to niti ne bilo tako čudno. Nemška hladnost do otrok je pač dejstvo, zanj imajo Ona Nikakor ne moreš pozabili tistega, ki si ga po neumno sli izgubila. Konec tedna boš izvedela informacijo, ki ti bo pomagala do ponovnega zbližanja. Pazi, da ne boš vse skupaj ponovno pripeljala v slepo ulico. On: Odlično se boš počutil, saj ti bo šlo naravnost fantastično. Oglasila se ti bo prijateljica in skupaj bosta preživela kar. seda nor konec tedna. Nikar ne odlašaj, saj ti lahko v nasprotnem marsikaj uide. Ona: Ce boš hotela prisilili partnerja, da bo žive! po tvojih pravilih, ga boš kaj kmalu izgubila. Poskusi biti vsaj malo strpnejša in mu ponudi neke vrste kompromis, zadnja beseda pa bo vseeno tvoja ... On: Bodi bolj oprezen, saj ti nekdo prav vneto pripravlja zanko, v katero naj bi se ujel. Prijazen nasmeh se lahko kaj hitro spremeni v posmeh, vendar pa bo takrat že vse prepozno Raje malo pohiti Ona V življenju gre mnogokrat za masko in kdo jo sname, lahko naleti na neljube težave. Zato nikar ne vzdihuj, ampak se sprijazni z dejstvom, da je tudi odkritosrčnost včasih povsem nezaželena vrlina. On: Postavi se na noge m si zavihaj rokave! Le tako lahko upaš, da se ti bodo načrti tudi uresničili. Prijetni pogledi te bo do sicer za kratek čas zmedli, vendar pa se bos kaj hitro znašet. Le pogumno! Ona . Še najbolje bo, če se odločno spopnmeš z nastalo težavo, saj je to edini način, da preprečiš še večjo zmedo, kot je sedaj. Prijatelj te bo sicer pohvalil, a vedi, da ga to prav v ničemer ne obvezuje. On Obeta se ti enkratna priložnost pri tvojem konjičku, zato je nikar ne zamudi V začetku delovnega tedna pa se raje posveti predvsem denarnim zadevam, ki jih že dalj časa prav nesramno zanemarjaš. Povečana skrb za zaščito pravic le kaže, da se spreminja dosedanja splošna neprijaznost do otrok. Ni lahko najti razloge za takšno ravnanje. Mnogi sociologi pravijo, da so Nemci postali prehudi materialisti in so preveč zaposleni s pridobivanjem gmotnih dobrin, da bt se lahko ukvarjali še z otroki. Življenjski stroški v Nemčiji so res med naj višji mi v Evropi. Da si sodobna nemška zakonca lahko kupita sijoč nov BMW ah si privoščita počitnice kje v eksotičnem delu sveta, morata trdo delati Če pride otrok, potem mora mali običajno opustiti svojo službo in poslali gospodinja. To pa sodobnim Nemkam ne diši preveč. Nič čudnega ni. da je v Nemčiji vse manj rojstev. saj pride v povprečju na družino le še 1.4 rojstva in da je skoraj polovica vseh nemških zakoncev brez otrok. Ker ni prave prisrčnosti med starši m otroki, se zdi razumljivo, da se vse manj zakoncev odloča za več otrok Nemška vlada je ukrepala s propagandnimi akcijami prek množičnih medijev. Namenila /e tudi denar za otroške dodatke. Mati prejema 900 mark za vsak mesec materinstva do 18 mesecev otrokove starosti. Vendar ne propaganda niti denarne nagrade niso kaj prida spremenili vznemirljivega stanja. V glavah in srcih Nemcev, se bo moralo spremenili še marsikaj, da bo neprijaznost do otrok izginila iz njihovega življe- Pri prevajanju so nemalokrat zelo hude težave, ker mnoga sehna lista, ki žive v odmaknjenih severnih ali tropskih predelih s»y X[ znajo ne pojmov ne stvari in ne živali, o katerih govori biblija Vso If* janja biblije so občutili prevajalci, ki so pred več desetletji prevedli ' . zo Svetega pisma v inuitščmo, jezik arktičnih Eskomov Takrat so si ' kanjo ustreznih besed pomagali z opisi in so denimo »jagnje božJ^.^T kot »posebna božja žival, ki je videli kot mladič severnega jeleni -pripravi nov prevod, v katerem so prevajalci namesto dolgih opiso* I besede, izpeljane zvečine kar iz angleščine. In tako je zdaj jagnje »s*1 viti betlehemski osel pa je še naprej žival z dolgimi ušesi. Ona: Najprej se boš smejala, pozneje pa se boš glavi. Ne izmikaj se srečanju, ki ti je usojeno, saj ni n ,/1* no, da se boš morala tudi odločni Nekdo te bo p1** J prestrašil „ On Nekdo bo zagrešil napako, ti pa boš na ta ra ‘ Jr^r tudi tisto, kar se ti je še nedolgo lega zdelo povsem vo Na poslovnem področju se ti bo odprla ne priča m ložnosi, ki jo kar najbolje izkoristi. Ona Nenadoma te bo zagrabila silna želja po *C pazi, da ne ho nekdo lega izkoristil S prijateljicami prijetno zabavala, pa še nekoga boš spoznala Izkori*1 ' , , no priložnost! ■ k*^. On . Zaradi poslovnih interesov ve hoš znašel v prCi J^tC vem ljubezenskem položaju Poskusi se raje malo raz pretirana resnost lahko povzroči še večjo zmedo in nez Ona Kar nenadoma te bo obšlo, da se ti godi Kar brez skrbi, saj se ti ni treba prav ničesar bali ln pritožili, saj niso ostali prav v ničemer na boljšem-obratno . G On: Obeta se zanimiv konec tedna z osebo, za ► i’ dalj časa kar precej ogrel Naj te ne skrbi za posle, ssji kratka odsotnost ne more veliko škodili ln nikar se e Tekst: D. Fujs, fotografija: jure Zauneker. Ona Ko hoš spoznala, da si premagala določen boš sprevidela, da si bila kar predolgo nespametna ^1 bo zelo želel, da bi spregovorila o svojih čustvih, ti Pa -stavno ne boš mogla narediti u- / On: Šele odkar si začel živeli malo bolj razposajen' jr J, gibali v družbi, si spoznal, kuj vse si do sedaj zatmm j prijateljico hoš naredil račun brez krčmarja, a se bo* vendarle uspel izvleči iz nepriletnega položaja. J Jemen, dežela na skrajnem jugovzhodu arabskega polotoka, je še vedno zavit v rahlo tančico nedostopne skrivnosti, čeprav je dejansko bolj ali manj odprt vsem, ki ga želijo obiskati. Država je bila nekoč razdeljena na Južni in Severni Jemen, ki je bil pod komunistično vladavino, pred nekaj leti pa sta se oba združila. Na našem posnetku je del 80-sob-ne palače v Wadi Doanu (v nekdanjem) Severnem Jemenu, katere lastnik je leta 1966 pobegnil v sautsko Džido, letos pa se bo vrnil. Zanimivo je, da so po trideset in več metrov visoke zgradbe sezidane iz glinenih in na zraku sušenih zidakov, ometane s pepelom in apnom, nato pa pobarvane. Ona Bolje bo, da ne razmišljaš o maščevanju, saj je trenutek primernejši za pomiritev Proti koncu ledna boš prišla v polo žaj, ko se bo potrebno odtočiti o veliko več stvareh, kol boš pripravljena. On: Imaš srečo. da z lahkoto pozabljaš vse. kar je v tvojem življenju neprijetnega in preživelega. Več pozornosti pa boš po svetil radovednim očem, ki že dalj časa sledijo Ivojrm včasih celo smešnim avanturam. Ona: Tvoje slepo zaupanje prijateljici seje sedaj izkazalo kot izredno slaba poteza. Toda nikar se ne ustraši govoric, ki so začele krožiti v tvoji okolici, ampak se jim odkrilo postavi po ro- si so po naravi nemirna m igriva bitja, motijo prirojeni nemški čut za red Drugi vidijo razloge v zgodovini in dokazujejo, da je Hetler-jeva glorifikacija dobre arijske matere stigmatizirala materinstvo in otroke. Najpreproslejša razlaga je hkrati tudi najbolj skrb zbujajoča. najlepše pa jo je izrazil neki bonski učitelj, ki je dejal »Na splošno nismo odprti in prijateljski ljudje« Gore turistov, avtomobilske kolone, nepopisna zmeda in gneča, žeparji in tatovi, zadovoljni gostinci in turistične agencije ter znamenite pustne maske, od kolombin in harlekinov do polnagih črncev, na trgu Marca Pola. Beneški karneval je eden od najpomembnejših na svetu, takoj za tistim v Rio de Janeiru. Priprave na pustno rajanje so se začele že več tednov pred pustom in Benečani so se, vsaj po slikah sodeč, nanj dobro pripravili. On: V prihodnjem tednu se ti obeta marsikaj prijetnega in vznemirljivega, zato nikar ne omahtfj, temveč zagrabi za ponu jeno priložnost Znanec ti bo sicer poskušal nagajali, vendar pa sc bo na koncu ujel prav on. Ona: Presenečena boš nad nenadnim zanimanjem tvojega ne kdanjega oboževalca, vendar pa mu ne smeš zaupali. Drži se ra je lega, kar imaš, saj niti ni tako slabo, kol se ti dozdeva. In ne pozabi poklicati prijateljice, saj veš, zakaj! On: Nečemu se boš prav od srca nasmejat, dobre volje pa boš osial ves konec tedna Iztei z novimi prijatelji li bo prinesel ne pričakovana spoznanja o čustvih nekoga, do kogar nisi popolnoma ravnodušen Ona: Pred očmi imaš en sam cilj, zato pa ne vidiš priložnosti, ki se H kar ponujajo. S silovitim rezom boš prekinila trenutno zvezo, ki n greni življenje, nalo pa se boš posvetila tudi lepšim in prijetnejšim stvarem. On: Vse okoli sebe gledaš predvsem s temne strani, kar pa nikakor ni dejanska slika tvojega okolja Stara prijateljica si bo na vsak način poskušala ponovno pridobili tvoje zaupanje. Stopi ji naproti, ne bo ti žal... run-freudliahkeit«. kar hi lahko prevedli kot neprijaznost do otrok. * Izkušnje kažejo, da niso ciniki tisli, ki pravijo, da imajo Nemci raje pse kot otroke. Malokdo bi brcnil ščene. pri otrocih pa ni tako hudih zadržkov, hi lahko sklepali po žalostnih številkah, ki jih navajajo socialni delavci in se z njimi vse pogosteje ukvarja tudi tisk. Znani nemški tednik Der Speigei je nedolgo od tega objavil, da je vsako leto nič manj kot 400.000 otrok podvrženih zelo slabemu ravnanju in krutosti staršev in skrbnikov. Nemška zveza za zaščito otrok navaja več kol še enkrat višje številke in govori o najmanj milijunu trpinčenih otrok. »To je škandalozno«, trdi ministrica za mladino Angela Merke/. »Mi. Nemci, lepše ravnamo s hišnimi'živalmi kot s svojimi otroki.« Starši strogo kaznujejo otroka že za slabše obnašanje,trgovci nočejo postreči otroku, ki si kaj želi sam kupili, lastniki zemljišč ne dovolijo. da bi se otroci igrali na travnikih Večkra se zlovoljen odnos zakrije za prevetičano skrbnost. In tako lahko slišite nadvse zaskrbljeno vprašanje, kaj je z vašim otrokom narobe, da je tako hudo nemiren, v resnici pa žele povedati. da otroka odpeljite stran, ker jih moti. za vsakogar nekaj SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI Pogrinjki iz časopisnih strani * mwa,ne lastnosti D, N* ■“•«<* družbe n' u ^lo ma,°' nai’ J* i« »e mlrX’LV h Pri delu da vas kd« mo- čna. Samo dve krajši zvezi in en otrok. 4, Kariera« življenjsko delo, poklicna uspešnost Na poti k uspehu se boste ravnali po lastni intuiciji, občutku, da vedno počnete pravo stvar in da se dobro odločate. Vse želje se bodo prav gotovo uresničile, saj bodo sledile vašim mladostnim hotenjem. Vztrajnost in postopnost vodita k željenim ciljem. 5. Posebnosti K uspehu spada tudi okolje, ki vas lahko sprejme ali ne. Potrudite se, spoznati ga. Malo več samozavesti. 6. Nasvet Vsak že najmanjši problemček rešite takoj, in to sami s seboj. Šifra: Nino •»U ^»»veno stanje posamez-k#,erik ^^^^renih težav, opomogli-skrk, ° Postalo prveastvc^ ti3 zveze, zakon, otro- Pra»a J** ’»tno na JT'1"* ,j"beMi ^'^vzeTL^??1' « nihče bos,e zavl^*°\Tud*1 »ko-vo s.,,ah K« ta l. * h® vedno večji. b^uT’' P™® ,a najverjetneje napa- 1. Duhovne in moralne lastnosti posameznika nntsKi val— IR .mdbski val ^NMV * TUJ,H SKLADB ! Y0U _ T „ 4 Y?^OWn giu^ ~ Eros Ramazotti 5 n?u’VEGOT^7 B'"y J®«1 LET tu? ^IDE You R L OVE AWAY Joe Cocker 6 Uv3obn E ^GN GO DOWN — George Michael in F.I 7. CaV^N rt All my namL^ t?*" ^AME - Manah Carey L^bLoGl: L t ^mber th, , 3 GoM°Ur babies""\7 Michael Jackson ^ght fur? Sirnpiy red K1" — Wet Wet Wet ^TV)ca „ ^^Cas, SL°V^SKE ZABAVNE GLASBE ( ''ASINih B ^Oj Lj(jR|i^ ROŽICE — Tomaž Domicelj š. STg, A BI SE S TEBOJ — Damjana in Hot Hot 6 a^a - -°ran Pred'n 7 . wJ. SPIS Blagne ^AL jE ,. ?®n juan । J MATJAŽ — Modra kronika i AndreJa Makoter ’ Be-Ra<]- ' MONTAGNA — Irena Vrčkovnik Polni ste življenja in življenjske energije. Ste odločni, zlasti ko je treba dosegati za nekatere nedosegljive cilje. Volja je vaš zvesti prijatelj in zaveznik. Ne bojite se ničesar. Nikoli ne želite biti v podrejenem položaju. Čutite veliko odgovornost za vsa svoja početja. 2. Zdravstveno stanje posameznika Od bolezni ali zdravstvenih težav ste bolj podložni hitremu in nenadnemu bitju srca in težavam z očmi. Ste razburljivi in občutljivi. Že najmanjša stvar sproži pri vas pravi ogenj. Hitro se vam lahko pripetijo nesreče, ampak vi ste pod zaščito sreče. Pogosti in močni glavoboli. 3. Ljubezen, zveze, zakon, otroci Do moških ste ljubosumni, vedno dvomite in želite predvsem vladati. Če se vam zgodi ljubezen, kar hitro vse pokvarite. Več ljubezenskih izkušenj, dva zakona, po drugi zvezi vdovstvo in dva otroka. 4. Kariera, življenjsko delo in poklicna uspešnost Ste izredno sposobni. Pogumni in energična, le preveč nestrpni in neučakani. Uspeli bi v poklicih, kjer se od vas zahtevajo organizacijske in upravljalske sposobnosti. Želite biti prvi. 5. Posebnosti Za vas so značilna nepremišljena dejanja. Prespite. 6. Nasvet Ste senzibilni, a se preveč hvalite. Počakajte, da vas pohvalijo tudi drugi. Bralci pod šiframi Oven, Nataša, BGM, Lev, Panda 76, Rak, Roka, Dvojček-1 in Loma Doon pošljite še odtise svojih dlani. Brez njih analiza ni mogoča. Naj vas spomnim, da to lahko storite s kopirnim strojem ali z navadno tempera barvo na bel papir. Kam s starimi časopisi in revijami? Odgovorov na to vprašanje je veliko, mogoče pa bi se za spremembo odločili za nekaj drugega kot običajno. Barvaste ali črno bele strani časopisov in revij zložimo v trakove, trakove pa prepletemo, da dobimo pogrinjek pravokotne oblike. Pogrinjek polakiramo z brezbarvnim lakom. Sedite na pravem stolu? Približno osemdeset odstotkov ljudi, ki delajo za pisalno mizo, trpi zaradi bolečine v hrbtu. Nič Čudnega, saj sedijo preveč, poleg tega pa tudi napačno. Tega so večinoma krivi stoli. Ti so sicer narejeni po predpisih, toda to po mnenju zdravnikov ne zadošča. Stol se mora čim bolj prilagajati telesni drži posameznika. Za nemoten pretok krvi je pomembno, da je mogoče spremeniti tudi na- gib površine, na kateri sedimo. Naslonjalo za hrbet mora biti takšno, da ga je mogoče nastaviti s preprosto mehaniko. Kdor je višji od 1,8 metra, potrebuje 50 cm visoko naslonjalo, sicer zadošča petintrideset centimetrov. Naslonjala za roke niso nujno potrebna, so pa priporočljiva, saj razbremenjujejo hrbtne mišice. Domače naloge r!?Odno BALI z MARELOF 3. a... r,. . - ZABAVNE GLASBE NA z i‘: .J>E ?. RRINAS- Ans. Nika Zajca Štajerski vrelec aINCFri r ranca Flereta Po. LA — Ans. Lojzeta Slaka 7 5 4 6 t 3 ' l 1l ^LOVj ^n'; hr“rov Avsenik V *-j (j m (.'A — Slovenski muzikantje An' Marel“ . do f«nk,i. 19. marca 1992, na naslov Klij, ’ Murska Sobota, za glasbene lestvice. ' /^skladb r'”lwj, naslov Nega las Prgišče nasvetov Če ne veste, kako morate ravnati z lasmi, z vodo in šamponom, lahko lasem škodujete. Ne vzemite kar prvega šampona, ki vam pride pod roko, ampak izberite takšnega, ki bo ustrezal vašim lasem in njihovim potrebam. Izbira je danes že tolikšna, da bo res vsaka našla svoj šampon. Veliko žensk ravna napačno prav pri nanašanju šampona. Ne smete ga iztiskati ali zliti iz stekleničke naravnost na lase. Odprtina na steklenički je ponavadi preširoka in zato izteče iz nje preveč šampona, kakor je dobro in potrebno za lase. Najbolje boste šampon porazdelili, če ga boste zmešali s toplo vodo v posebnem lončku in potem tekočino zlili po laseh. Ko se speni, ga takoj sparite. Lase rajši splaknite večkrat. Voda ne sme biti niti prevroča niti prehladna. Mokrih las ne drgnite z brisačo, ker so takrat posebno občutljivi. Za sušenje las so izvrstne mehke frotira-ste brisače. Lasje ne smejo biti mokri, da bi od njih curljalo, ko se jih boste lotili s sušilnikom. Zato Je upoštevajte nasvet, da jih je dobro najprej osušili z brisačo. Znanstveniki so ugotovili, da do 15 cm dolgi lasje marsikaj prenesejo, daljši pa imajo za seboj že veliko napora, zato so izčrpani in občutljivi. Premočno sušenje je krivo, da so lasje hrapavi in da se vozlajo, da niso gladki. Rajši si vzemite za oblikovanje pričeske več časa in si sušite lase z manjšo močjo sušilnika. Več pozornosti posvetite glavnikom Že ko glavnik kupujete, ga preskusite tako, da s palcem podrsate po zobeh. Takoj boste začutili, ali so ostri in hrapavi. Tudi robovi pn glavnikih, ki so zanikrno izdelani, lahko ranijo lasišče in lase. Zapečeno kislo zelje Včasih je bilo zelje pogosto na kmečkih mizah. Menili so, da jim daje moč in imeli so prav. Kislo zelje vsebuje precej vitamina C, ki krepi človekov obrambni mehanizem. Danes vam predlagamo zapečeno kislo zelje. Potrebujemo: 3/4— I kg kislega zelja, 5 dag prekajene slanine, I žlice sesekljane čebule, 1 žlica moke, malo zelnice, I kg kuhanega in olupljenega krompirja. 50—75 dag prekajenega mesa, maščobo za kozico ali p«kač, I /41 smetane. Zelje prevremo in odcedimo. V kozici »cvremo drobno narezano slanino, zarumenimo sesekljano čebulo, dodamo žlico moke, razkuhamo z malo zeljnice, primešamo zelje. Biti mora gosto. Posebej skuhamo v slani vodi krompir, ga olupimo in zrežemo na rezine. Na rezine zrežemo še toplo kuhano svinjino. V pomaščeno kozico ali pekač zložimo za prst zelja, nanj denemo plast krompirja, sledi plast mesa. Ponavljamo, da vse porabimo. Na vrhu mora biti krompir. Polijemo s smetano in postavimo za 20 minut v pečico, da se rumeno zapeče. KRIŽKRAŽ Domače naloge ne povzročajo skrbi samo šolarjem, ampak tudi staršem. Dobro se je vprašati, ali je takšno nadzorovanje smiselno in kako starši lahko zares pomagajo otroku. Domače naloge so predvsem zaradi tega, da otrok ponovi snov, ki so jo vzeli pri pouku, in učitelju dokaže, da je pravilno razumel šolsko gradivo. Predvsem slednje pa je mogoče, če starši ne posegajo preveč v domače izdelke .svojih šolarjev. Starši naj se posvetujejo z učiteljem, kako je najbolje ravnati, če ima otrok težave z domačo nalogo. Najenostavneje bi bilo, če bi lahko otrok v šoli povedal, da nečesa ni znal rešiti. Tako bi mu učitelj še enkrat razložil. Kadar pa postanejo starši pomožni učitelji, lahko otroka samo zmedejo, ker pridejo do pravilnega rezultata drugače, kot so se učili v šoli. Včasih se staršem dozdeva, da potrebuje njihov šolar vse preveč časa za domače naloge. V tem primeru je dobro, da se posvetujemo s starši sošolcev in jih povprašamo, kako dolgo rešuje domače naloge njihov otrok. Pomoč otroku je potrebna, najti pa moramo pravo mero, saj ga lahko zbegamo. Stran 13 MURSKA REPUBLIKA Navzoči murskosoboškega, Franc Kuzmič Madžarski nacionalisti so se čedalje bolj zavedali, da se lahko Prekmurje kaj hitro izmuzne in se združi z drugimi Slovenci, za kar so si prizadevali že od sredine 19. stol, nekateri vidni narodni buditelji onstran Mure in iz Ljubljane. Tako so soboški politični voditelji pripravili 20. oktobra 1918 v Soboti v okviru proslave 25-le-tnice obstoja VMKE in letne skupščine učiteljskega društva za soboški okraj prireditev, na kateri bi ljudi te pokrajine prosvetlili, da so in bodo še naprej del Ogrske. Že prej’, 13. oktobra, je dr. Czi-frak v že prej omenjenem tedniku glede te prireditve zapisal: »Nas Sobočance posebej zanima jugoslovansko vp-ašanje. Antantno in z njim češko ter slovensko časopisje piše, da je dozorel sad jugoslovanske propagande, da se uresničujejo sanje — ustanovitev jugoslovanskega imperija. Ob tej priložnosti pa ni nič bolj razumljivo kot to, da Korošec in njegovi tovariši željno pričakujejo, da bi si ogrski Slovenci želeli priti v naročje Jugoslavije .. . Prepričani smo, da se bodo Koroščevi gospodje ob tej priložnosti streznili in zvedeli, da ni ogrskih Slovencev, marveč da obstoje le vendsko govoreči Madžari, ki niso nikoli mislili o tem, da bi se kdaj ločili od madžarske domovine . . Dvomimo, da bi med 70.000 Vendi bila ena sama duša, ki bi želela jugoslo- r SERVIS BELE TEHNIKE 10 Jus Makovec Živeti z zemljo MILAN CER Lendavska 19 0 69000 Murska Sobota 0 tete-fon: (069) 22-928 Leto 1926 je bilo izredno deže vno. M urica je bila čez vse leto polna. Pri Zadravčevih je je bilo na cesti vedno do kolena ... Vina je bilo zelo malo a dobrega. Zima 1928/9 je bila do novega leta brez snega, na Novega leta dan pa ga je zapadlo pol metra. Potem je začel pritiskati mraz. Na svečnico (2. februarja) je bilo že preko minus 22kstopinj C, naslednje dni pa celo minus 20. Snega je naletelo za dober meter in mrzlo je bilo vse do 17. februarja. Potem je zima nekoliko popustila. 1927 Pridelali 138 križev lepe pšenice — '7 drevenk, rži 105 križev — 16 drevenk, ječmena 9, ovsa 40 graholke 4, prosa 11 in 40 drevenk ajde. Bilo 4 voze krompirja in prav toliko koruze. Prodal 1.006 kg pšenice po 3 din, 416 kg težkega bika za 3.550 din, bikeca 71 kg po 45 din. Dobil za brejo kravo 3.000 din. * Kupil 15 kg soli po 3,75 din, sladkor kg 17, 3 1 petroleja 21, dal za dve novi vreči 80 din, krta ča za konje 18 din, za razno blago pri Seršenu 1.840 din, Mulecu za novo os pri kolesu 50 din, blago za gasilsko bluzo 333,75 din, žago — »fičafal« 18 din, krojaču za šivanje obleke 140 din, za vožnjo drv po grofovski zemlji v Meki, logarju 30 din, 6 kg soli po 4 din, šivanje otroške obleke 55 din, za cepljenje 11 svinj 88 din, popravilo vodnjaka Bratinu 207 din, 10 kg soli po 3,50 din, na žagi plačal 70 din, za popravilo žepne ure pri Maršu 30 dm, sedlarju Magdiču za izdelavo treh konjskih oglavnic 30 din, Lukaču za žaganje hrasta 50 din, za boks usnje za ene štinetine'4 44 din, par notranjih podplatov 46 din, gume za pete 39 din, za srp pri Vilarju v Ljut. 13 din. zračna tlačilka za kolo 38 din, nova betonska kopanja 84 din, za strojenje kož ža podplate 260 din, čevljarju 160, za gašperčka pri Vilarju 185 din, letna obleka 600 din, 32 kg železa po 3,70 din, kolarju za popravila 125 din. 1928 Bilo 166 križev pšenice — 76 drevenk, rži 116 križev — 40 drevenk, ječmena 18, ovsa 60, prosa 10, graholke 5 in 53 drevenk ajde Pridelali 9 voz krompirja in 5 voz koruze. Prodali 470-kilogramskega bika za 4,025 din in 47! I vina po 9,50 din, 724 kg pšenice po 2,50 in 361 kg po 2,55 din vansko državo. Gotovo je le, da Koroščevi nimajo tu kaj iskati . . .« Tudi samo vabilo je bilo temu primerno oblikovano, saj je med drugim pisalo: »Fanatiki južnoslovanske ideje odkrito razglašajo, da se hoče vendsko govoreče madžarsko ljudstvo soboškega okraja priključiti novi tvorbi. O vas, poštenem ljudstvu Vendske krajine, razglašajo, da se hočete odtrgati od tisočletne madžarske domovine, katere zvesti sinovi ste vedno bili, sklicujejo se na jezikovno enotnost, kadar vas snubijo, vi pa jezika, ki ga oni govore, niti dobro ne razumete, kajti vi niste ogrski Slovenci, temveč vendsko govoreči Madžari . . . VMKE . . . bo v Murski Soboti proslavljal 20. t. m. 25. obletnico svojega obstoja . . Pridite vsi, pridite izpovedat vero v svoje madžarstvo in sporočite južnoslovanskim apostolom, da pri vas nimajo kaj iskati.« (Vabilo z dne 14. 10. 1918.) Zbralo se je približno 1500 ljudi. Shoda so se udeležili celo najvidnejši predstavniki takratne oblasti iz Železne županije, pa tudi domača grofa, soboški in ti-šinski Vsi govorniki so agitirali za to, da ostane Prekmurje pod Ogrsko, med njimi je dr. Somen med drugim dejal: »Slišijo se govorice, naj bi se del ob Muri odtrgal od madžarske domovine in se priključil nastajajoči Slaviji. Dal za rokavač (nekakšna bluza) v M. Soboti 90 din, kolarju 45 din. Kupil na sejmu vNedellš-ču 7 — 8 let staro kobilo (fukso) za 1.375 din, plašč za kdo 87 din, krojaču za šivanje otroške obleke in hlač 60 din, za šivanje letne obleke Belec Log. 175 din, čevljarju 50 din, dal za sedlarski material za bagrli 144 din, za čiščenje bagrla sedlarju, Topolovcu 150 din, za podlaganje dveh komatov 90 din, sinu za popotnico k vojakom 100 din, kastriranje žrebca Feldasa živinozdravniku Škofu 100 din, za cepljenje 9 svinj 72 din, za žaganje hrastovi-ne pri Lukaču 20 din, plašč za kolo 80 din, za izdelavo 8 razsoh Aleksiču 100 din, kastriranje žrebca Finka 100 din, za strojenje telečje kože Martinušiču v Ljut. 76 din, za otroški sviter 80 din. za par podplatov 36 din, 2.40 kg podplatov po 85 din, davek 360 din, čevljarju 150 din, prinesla Liza Vrbnjak od Vaupotiča enega gosaka za 50 din. Leta 1925 klali 3 svinje — 394 kg, zaseke 68 kg. olja 9 litrov; leta 1926 5, tehtale 648 kg, zaseke 133 kg, olja 13 I, leta 1927 5, tehtale 555 kg, zaseke 137 kg, leta 1928 4, tehtale 548 kg, zaseke 137 kg. Obe leti težaki plačevanj po 10 dinarjev. Zamenjava valute — novembra in decembra 1919 se je menjavalo 3,5 avstrijske krone za I dinar, od I januarja 1920 pa 4:1 je pomenila devalvacijo in razvrednotenje tudi kmečkih prihrankov. Močna propaganda je imela za posledico vplačevanje vojnega posojila. Bili so tudi na Murskem polju primeri, ko so kmečki sinovi in hčere — najbrž zaradi višjih obresti — spremenili svoje dote v obveznice vojnega posojila, ki sojih od začetka vojne do leta 1918 razpisali, kar osem Od prvih vpisov cen v Dnevnik leta 1906 in naprej, lahko sledimo le cenam pšenice. Te je mogoče razbrati ah izračunati skoraj za vsa leta, dočim so cene živine navedene bolj pogosto kot cena živinčeta, manj pa je zabeležk o ceni za kilogram žive teže živali. Sicer pa pove nekaj tudi to, če so na primer cene krav poskočile od druge polovice prvega desetletja do druge polovice drugega desetletja celo za več kot enkrat. Dnevnik pa nam zelo nazorno prikazuje kaj je ria zemlji raslo in kaj je kmetija ponujala tržišču. To je bila v glavnem pše niča, potem tudi ajda in rž, gove- dolnjelendavskega in monoštr-skega okraja pa prostestirajo proti temu, da bi jih kdorkoli odtrgal od madžarske domovine, kajti oni so njeni zvesti sinovi. Enako protestirajo proti temu, da bi jih kdo imenoval Slave, ker tu ni Slovanov, pač pa so le Madžari .... V jugoslovanskem jeziku, književnosti in znanosti je ta krajina prikazana kot sestavni de), kar pa je potvorba. Tu ni Vendonije. Ta je bila nekoč v današnji Nemčiji ob reki Mulde in ob bregovih Elbe. OPOMBE (i) Rudi Kyovski, Slovenska krajina (Prekmurje) 1918—1919 Delo. Ljubljana, št. 5-6 Miroslav Kokolj. Prekmurje v prevratni dobi 1918— 1919, Svet ob Muri, Murska Sobota. 1957. str. I77—2IJ, 241-280. Laszlo Kovdgo. A Magyarorsžagi delszla-vok 1918- 19-ben Budapest 1964. F. Horvath. A Munkastanacsok sžtrveze-le es mukodese Vas megyeben 1918 novem-bo I * — 1919 augusztus 5. Szomba v Prekmurju. V: Prevrat v Prekmurju. M. Sobota 1989 (2) Julij Titi Murska republika I9|9. Murska Sobota 1970- (3) Miroslav Kokolj. Prekmurje v prevratnih letih 1918—1919. V Revolucionarno vrenje v Pomurju v letih I9I8--1920. M Sobota 1981, str. 53. ja živina, po vojni vedno bolj biki, svinje in prašiči za zakol, pri mnogih murskopoljskih kmetih pa tudi konji in to v glavnem plemenski, kar je bila posledica načrtne selekcije že od sredine 18. stoletja. Velikega pomena za konjerejo je bila tudi ustanovitev zadruge za vzrejo žrebet na Cve-nu leta 1911. Z bolj načrtno vzrejo goveje živine so se začeli na Murskem polju ukvarjati šele po letu 1928, ko je bilo ustanovljeno Živinorejsko društvo Ljutomer. Cene kmetijskim pridelkom, živini in vinu so rasle predvsem v prvih povojnih letih. Najbolj slabo ni bilo še niti v letih 1927/28, leta 1930 pa so začele cene agrarnih proizvodov naglo padati in leta 1932 so bile že za 45% pod cenami najbolj znosnega leta 1926. Analitiki cenovnih razmerij so ugotavljali, da je bil odstotni indeks cen med leti 1913 in 1926 pri agrarnih proizvodih, pšenica 6.600, rž in ajda 6.300, vino 7.000, goveja živina 3.300, prašiči 4.100 in hrastovina 3.500. Pri industrijskih proizvodih: sladkor 8.900, so) 5.500, čevlji 7.700, petrolej 7.400, podkovsko železo 5.800, polvolneno blago 14.000 in volneno blago celo 25.500. Restrektivni politiki finančnega ministra M. Stojadinoviča je v letih 1923/25 uspelo ustaliti tečaj dinarja m cene so potem zelo počasi začele padati. Najprej pri industrijskih proizvodih, potem pa, in to hitreje, pri agrarnih proizvodih. To kažejo primerjave pocenitev med leti 1923: 1926: goveja živina se je pocenila 7a 46,2%, prašiči za 60%, vino za 30 %, železo za 50 %, sol za 25 %, čevlji za 23 %. dočim se cena petroleju ni spremenila. Vse to so bili znaki prihajajoče svetovne gospodarske krize. Če je hotel kmet obdržati doseženi življenjski nivo, je moral vedno več prodati, dokler je seveda lahko. Na vidiku je bilo zadolževanje. Živeti z zemljo je spet posta jaio vse teže in teže ... (dalje) OPOMBE " — Siifletim iz nem. die Siiefelet-ten — Skornjeci. čeveljci, obuvalo z nekaj krajšimi sarami kot navadni čevlji, šivani iz bolj mehkega telečjega usnja, brez vezalk in jezika, ob gležnjih tako na zunanji kot na notranji Strani so imeli od podplata navzgor všit ozek pas močne gumilastike. ki je zaradi raztezanja omogočila lažje obuvanje. Za kmeta je bil to nekakšen bolj »gospodski« čevelj. Načrt ali plan autonomije, šteroga ]e spravlšče slovenskih duhovnikov, Zaladske županije, 14. Jan. 1919. leta, odno-• glasno sprijalo. ,/v' r k • . ■ , Ni fegnkca dtččl SlovtDci.maja n ■siiDoraiDinji notrAfiDji zadev {OgjtkJ, v prAtcaodji. v oiačbl, n6rcdnoj kub« lori, veri, ribi jeziki, kikli ne .poili«; vodijl J «vrijem n v Dinji, priti co «amo* odločbe, t 6 te roj se «j iledeb pravili (regule) oWUUo: Z tiaub । delov /Ždezoe i ^lavakt inpiDije, kde jptebivijo Slortad, ie mori a9Dav»ti, ipod jmiocmt »Slo-veaeka k ra j Idi«, edii ^ladflo dežela e ptavjeov samovlide. Z >&je-oega teritorija m d era e pOatlt! dedna oej, čirfiico bi lam lO^je metace n Arcdn p iti .bili, niti le nej, Slo-»«ud v mcDkinl-bili, to ,8a: ,Dolnja Lendavi, ■ Leadav£keMDqsovekke llbsie ^ore, K6t, £apei, .IMovcl. Mctvarjavci, Ritaožinci i drQge lik G e vesi v. Za la oj i ,železno] .županiji. V tem amiali ee_mcre -vzAti v fiuto-niiDDO nSiav«D|ko knjinc jl)di,|lo-nofter Neje -Slovenite . krajine dcloftl. iz, od Sloveoike krajine. I Vogrske ljudeh vlade uto odpoalani n 0g ni kot, j^a komi trije, Aat onemijo > Si c »enak e krajine tgi* riaterajflP) Da mirovno j kemfereoci nelepa c e vse velevliati i 1o ne aamo v krogi Vogrske dri A ve, pega iQdi te, 6 miroma konferenca Slovensko kra-^do k JngOBldviji prikipdi. Sloveneko IjOdstiO ae ’U vsem podvrže odJodhj mirovne konfe^eDee.■■) Vn ko,anion etn do zadevo Slovenski krajina z atojimi organi (obldslmi) o pr Ar h. Z Vognkov IjOdovjAdo, vkDppe ■ •) Te J« a*!*« itojijo. T« J« pdJčBO i JofMikvljo, dl n* kes c»i>wtn tli p* pa taliail Teflit Ca »■ JvfMli«!)« ti i p rije«, ga Roti n n la lil, | mi Vagnkt osipo4l<, ■ono« iU. Je jKoealJa U ' Ponovno smo odprli servis bele tehnike. Servisiramo likalnike ELMA, EMO; pralne stroje GORENJE • Delovni čas: od 8. do 10., od 10. do 16. na terenu, v soboto od 8. do 10. Feri Maučec Almanah pomurskega rokometa Sobočanke v republiški ligi Rokometaši Beltinec, ki so doslej dosegli največje pomurske uspehe, saj so že tekmovali v republiški ligi, v tekmovalni sezoni 1964/65 pa so v štajerski ligi zasedli drugo mesto, so zaradi pomanjkanja denarja in nekaterih nesporazumov odstopili od tekmovanja v štajerski ligi in se s povsem mlado ekipo vključili v pomursko ligo. Igralci Beltinec Horvat, Peterka, Balažič in Klemenčič so odšli k Ormožu, ki se je uvrstil v-republiško ligo, Roškar in Kovačič pa sta bila pobudnika ustanovitev rokometne ekipe pri soboškem Partizanu. V tekmovalni sezoni 1965/66 je v pomurski članski ligi sodelovalo devet moštev, naslov prvaka pa je osvojila ekipa ESS z 29 točkami pred Mursko Soboto, 26, in Krogom, 21 točk. Najboljši strelci so bili: B. Zri m Klun (Radgona) (ESŠ) 93 in Stevančec (MS) 79 golov. Zaradi pomanjkanja denarja se ekipa ESŠ kot pomurski prvak ni uvrstila v štajersko Ženska rokometna reprezentanca Pomurja, ki je leta 1965 odigrala prvi prijateljski mednarodni tekmi z madžarsko ekipo Pamut iz Sombotela. Rezultata sta bila 2:3 in 4:4. Stojijo od desne proti levi: Toplakova (kapetanka), Meglova, Harijeva, Zadravčeva. Kerčmar-jeva, Meoličeva, Horvatova, Holsedlova, Klemenčičeva, Lainščako-va, Klepčeva. zadeve bodo »kopni nprd»1»n. Takse vkOpne zadev« go: ztOodioje, šovečov (pecezce). vojne zede-e, ne. dale drHVIjansU, poalSrcdajal.tva za* seboogv ! kliligajoSrge prs»e i vedee*. Steze se lidejo goapdddrena, prometa Jtdezplce, pol)) pa vocliloe politika. 8» vlddnoprktooj 'zemll Slovenske krajine nema živtenjike modi poeUra. k) doveji cejeni imAnja (cerkev, farbv, pepovik) obled’M), jod kadim aldd pogojem zaatavltri zasvojiti. e) cerkveno zettlo, bi«1 primerne odškodnine'} 'brezi cerkjtncga pred dovoljenja, podižtvlti, d) dovdi met to teklim mdlelom. AteH neveratvo, oenrAvbcit (breibcžoo i aesridno žlvleoje) žirijo brezi togi, ka bl fifdlbo zgOblji. ' e) Cerkvi ne pripozna pravice do zdrtAvanja'žel I te dcpfiatj cerkvenim drCžbam I rddom deloimje brezi ziprdk, Postivndajilni orgAni tli ablAali Slove na k« Uijlae 00 C ' L] V anloDomnib n de vab dolensko n A rodu a BpiAvj^a, Z Vograkov IjadcvIAdov vkOpne zadeve pa vkOpno držAmo aprAalSte, v dteroin tjede, v primerni m broji filovenekoga JjDstva, ilovenskl poelAod, Ravnajoči org A ni SJotfDeke krajine: 11 L) Vlada (minisl/aHo) Slovenske krajlt?. ' " ‘ 2.) Bavoitelitvn Sloveoike krajine- Na čeli vldde Slovenske krajine stoji minister Sloveoske krajine, dteri je sloveDikoml narodnoml epiAtiBči j lOdi yo gr »kotni držAvncml apnUittj edn4k«'o<)jc»oren ji Deri jo » »kopni ligo, temveč je to mesto prepustila Veliki Nedelji. V pomurski rokometni ligi za članice, kjer je tekmovalo šest moštev, je pomurski naslov z 20 točkami prepričljivo osvojila ekipa Sobote pred ESŠ in Beltinci, po 13 točk. Najboljše strelke so bile: M. Toplak 43, Zadravec (obe Murska Sobota) 36 in Holsedl (ESŠ) 29 golov. Rokometašice Sobote kot pomurske prvakinje so se udeležile kvalifikacij za vstop v republiško ligo, ki so bile v Ljubljani. Med tremi ekipami so brez večjih težav zasedle prvo mesto in se uvrstile v republiško ligo. Sobočanke so premagale Storžič s 6:0 in Novo Gorico s 7:2. Za Soboto so igrale Harijeva, Ci-potova, Farkaševa, Holsedlova, Horvatova, Klemenčičeva, Klepčeva, Lanjščakova, Toplakova in Vrdoljakova. Za uvrstitev Sobočank v republiško ligo so imeli zasluge tudi njihov trener Peter Šraj ter neutrudna rokometna delavca Franc Kous in Aleksander Šmidlehner. MOcvaj vooviopti.oa (t « Mm)) želeti vogrske 1 r intenc roči udeitj P’ sUr* ’ Dijani cblbt. MiaieMrik »i1*1 drtirni tajnik Freiidnie* vlide SlariMi« J« Budi m p«s ii. Na teli nwllelalva S jlat aloji nvoiUo Slo«««*’ Ptatolplca ra TMtelil’* j* Ra Totlcl alf o je pcdirtac® 11J l^koDlrall mjDlaba Slednike t d tod ne tprirl*^ Jeg^rvi Jiddake pesti’« J , jBE ; podJagi •" w nepClrslca ^iaacfne ( , ifl«« odebtrt. । Odločbe, gledat pnalžoeK d 14 »nega iprifUta, ] Na i»nli SI o Ved ak« I čatol, nij alateneka a« popaca obtlDaka-vprirDi 1 ■ DtdDomlja tagatofi. fV I *o)i, i edoim v laakcn gDT4ql. ja orodni jedk ilc renski jezik I pitiopIlL NeprarilDo oore Drtdoo nidcmeailU * «$a > Načrt kleklove zamisl' ’ J Prekmurje so obra»ne«>H< . podpisali župniki dolinskrf1 med njimi: hen Baše. .ii Jožef Č ačič, Stefan Kiihar.’’ -i ko, Jožef Hauko. Pri prisoten še dr. Janoš Cigana (J ni okrajni glavar v Beltint* stopnik oblasti. Poudarimo nekatere še mi»e zahteve: učni jezik mo1* 'enščina. črtati izraz in.P0J*JL< in ga nadomestiti s starim ■ 4 Sledi zahteva po slovenski učiteljišču, gospodarski morajo preimenovati nazaj ’ ‘ ,, žive — predlog, da Murska j stane nazaj samo Sobote! /• j (udi lastno vojsko (polk) s s> jezikom... Beltinci, Ravenska 42-151 0 Tekstil in drog^ 16 I bliško ligo s svojo ig,L’ šile strokovnjake, lak® ' med kandidatke za s10' , f , mladinsko reprezentan\1 nastop v Subotici izbral’ Sobočanke: Olgo K , Štefko Holsedl in Nad° , Ker pa sta bili Harije^ sediova prestari za mlai P 6 0 n l> Franc Kous — tajnik P0'”* p rokometne zveze , ■ reprezentanco. |C v jJ01| dresu igrala le KIelTI®I ® ro pa je bila nova sp0^ l pomurski ženski roko'** Beltinčanke republiška ■ Poleg uvrstitve |j^ | kometašic v republik0 J nastop Klemenčičeve ./i I ski mladinski repreze" ' , I v letu 1966 dosegle P°, j l uspeh tudi pionirke • ■ ske osnovne šole. Nit P JI I Slovenije v Ljubljani mreč zasedle prvo r^e5 stale republiške prva^-jiijf | Šiško iz Ljubljane in Stran 14 VESTNIK, 12. MA?- kronika ! Spomladansko požiganje Iških najbolj primitivna oblika pridobivanja kmetij- čedalje boli Lu- ajTJ $e -1 kamene dobe. Takrat je človek postajal I "El poljščin'J,,;uel«c in čedalje bolj »civiliziran«. Kasneje so s po! ^odih b g"*1! le še barbarski narodi na osvajalnih | nekateri narodi ’ zgodovine so pri nas požigali Turki in dandanes IP°žigajo zato P02'^0 v osvajalnih vojnah. Amazonski pragozd prst za veii ’ j? * Prerevne zemlje žanjejo letino tri leta, nato voda “uno odplgvj I vojne1'?!?'0 P^^zda. nimamo ■ rijn 1bra*’ne P°l°kov, go-"j!™™! | inžive n!ije he lraVe’ grmišča | *lI'anht?ain Vas' al’ smo »civili- Po zakonu o gozdovih (UL _ SRS 18/1985) so gozdne orga- | nizacije in lastniki gozdov dol- ■ Žni varovati gozdove pred po- 1 žari v skladu z občinskimi I predpisi. Od vseh, ki požigate v pokra- | jini, pričakujemo, da se zave- ■ dale svojega početja, od oblasti I pa, da sprejmejo zakon, ki bo I varoval tudi tista bitja, ki se sa- ■ ma ne morejo braniti. ? I narod.51?? mkOrda & barbarski I ^otoškem b vseJ »ehmki in ! 5^ "c znamo I n’ovji> ati k, 'e v travi- ?r । dovolimo ,emveč da I *v°it osni^ga ICI’ da opravi | "lorda §e J”0 , deJanje? Ali V1Jenje naših T ° Poznamo ži- I H “ I-TKbn K nam delajo 'trstično unif.1^ ko mi tako prost«? m° nj'h°V ** n' mar in Vijenje £ f3®31' reŠeVati Ži-^njševa.; *•»«>* ter Je °d Plinov d ogoč<: emisi- Ali S’J? da ^nr, ne zavedamo, koristim .JJ?e 'a^ko najbolj pr«v0tij0 v^° ,ener8'jo, jo JC in n^-°rgansko ma«o, ki **> vžigah ’ po2l8alci samo z I v?iesQ’je? |a8°relo podrastje, nato pa je zajel nenaseljeno Qs«ni i- ’v tako da' lastnica je Irena B Poslopje je zgorelo sko-^liZi^Prei^ gmotna škoda 250.000 tolarjev. Od tod se je ^si|c, UO-hektarski gozd, vendar so medtem že posre- ZA LOVSKIH DRUŽIN POMURJA PROTESTIRATA ob požigalniških dejanjih v naši krajini, ki ne ogrožajo samo imetje ljudi ampak predvsem življenje vseh drobno-živk, majhnih žuželk od hroščev, metuljev, jerebic, prepelic, ptic, zajcev in še in še majhnih živali, ki se ne morejo ubraniti ognja. Sprašujemo, kje so naši civilizirani zakoni, ki bi preprečili takšna dejanja, in kdo so tisti, ki s(m)o dolžni zakone izvajati? Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (UL SRS 25/1976) v 9. alineji 49. člena prepoveduje spomladansko sežiganje suhih trav, grmišč, živih meja in podobnih površin, ki dajejo zavetišče divjadi. Zakon o varstvu pred požarom varuje le človekovo imetje. Ob koncu naj dodamo še podatke, ki nam jih je posredovala uprava za notranje zadeve iz M. Sobote o gozdnih požarih dne 6. 3. 1992: »V letu 1992 so policisti in delavci UNZ v Pomurju obravnavali oz. evidentirali 13 gozdnih požarov. V tej zvezi je bilo podanih 7 kazenskih ovadb javnemu tožilstvu, v dveh primerih sta bili podani poročili o prekršku inšpekcijskim službam in v štirih primerih je bilo o požaru v obliki poročila obveščeno javno tožilstvo. S požari je bila po nestrokovni oceni povzročena škoda 610.000,00 SLT. Ob tem so bili neposredno ogroženi 603 ha gozdov.« DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA IN ZVEZA LOVSKIH DRUŽIN POMURJA S. D. ■ i*... v vrtno uto iz M>> T3- zunaj Bakovec v vrtno uto v sa-rinile Lp°lomi| vhod 6 sobote- Povzročil je škodo za 5.000 tolar-“otrij Ž ^ano, a|i -na vrata' Lt ute Pa Sta zmanjkala liter vina in a delavcem itmt sPd.P° napornem delu ali pa pozneje — ■k _ ' ■ ni supelo priti do vlomilca. Vlom v kiosk V noči s 3. na 4. marec je nekdo vlomil v kiosk S. M. na tržnici v Murski Soboti in iz njega sunil 850 tolarjev, več glasbenih kaset, nekaj hrane in pijače, tako da znaša skupna škoda 3.001) tolarjev. »< ^ržan do iztreznitve ?aio u!?. a Ljutomer so 8. marca pridržali do iz- Pren,’ .Je na svniem Ja v poročilu so zapisali, da so ga odved-^tv,^ vevarjj^ jL m uomu vinjen kršil javni red in mir. Pnjatelj-Prostor čeba’ ni bdo usPešno, zato je moral v Ljuto-fc. ' ’ dez nekaj dni pa se bo še srečal s sodnikom za SLONJA ~ STORITVE - TRGOVINA UUTOMER. tel.: (069) 82-455 S* SALON POHIŠTVA KROG, tel.; (069) 32-465 In^rniira in nagrajuje 'n S* DrilJV'lmeta’ kl )e P° vašem mnenju na sliki, iz-ten’ na naslov viene®a na dopisnico pošljite do petka, 20. ^ti^ Smo 69000 Murska Sobota, Titova 29. • r‘ lO.OooA, . kupon številka 13. Žreb je nagrado v l, Cl’ O dvjo., _arJev dodelil Jožetu Irgoliču iz Sratovec 35. Poo n^p0na številv!.a^a^e 8a 6omo obvestili z dopisom. Pravil-vnt>'a' jjr'“ . Je avtomobilski ventilator. 'v,, ' ktinun 'C |X,bliža h koncu. Če doslej še niste v tagra^^nsko n? Pokusite srečo vsaj zdaj. Morda boste ra-f . -Srado! Lahko pa boste imeli še več sreče in P ič.j. ' cnju dobili glavno nagrado: Renault 5 CAM- i 4u«naslik. Kraja orodja Te dni so na farmi KZ Križevci v Bučkovcih odkrili, da je objekt obiskal ljubitelj delovnega orodja. Odnesel je dve težki kladivi, tri krampe, prebijalnik, povrh pa je z dvorišča še ukradel 30 metrov cevi, ventil in pipo. Preden je prišel v prostor, je z izvijačem odtrgal ključavnico. Za storilcem poizvedujejo. Kje je elektromotor? Betonskih mešalcev ni dobro pfiščati na prostem, četudi je prostor ograjen. Na sicer ograjenem dvorišču Se-grada Ljutomer v Pušenjakov! ulici v Ljutomeru je bil betonski mešalec, ki ga je neki dan »vzel na piko« neznanec in ukradel električni motor, kabel, stikalo in klinasti jermen, tako da mu zdaj manjka le še — mešalec. Kupon št. 15 I. Ključavnica volana 2. Kanalizacijski jašek 3. Gumb na plašču Vlak ga je podrl Po železniški progi iz Veržeja proti Murski Soboti je v četrtek proti večeru korakal 78-letni Karel Hleb iz Veržeja in ob sebi potiskal kolo. Za njim je pripeljal vlak. Strojevodja je sicer opazil potnika, zato ga je opozoril z zvočnim signalom, brž nato pa začel močno zavirali, a je bilo prepozno, lokomotiva je zadela kolo in pešca vrgla v jarek ob progi. Hudo poškodovanega so ga prepeljali v bolnico. ______ PONEDELJEK UJ.1992 OD11-I3h ZAPOKA RADGONA SRŠČAVNICA GOSTILNA KRIŽAN ^SOBOTA GOSTILNA GAJ « LJUTOMER STROČJA UAS Pl* I U* I *-- \ '----------------------- - LENDAUA ODRANCI PRED UASJO PRED ZAPORO UPOŠTEVAJTE PREDPISE IN NAVODILA ORGANIZATORJEV TER PROMETNE MILICE.PRIZGITE VARNOSTNE UTRIPALKE IN POSLUŠAJTE MURSKI VAL.KI VAS BO SPROTI OBVEŠČAL O DOGAJANJU. EKOLOŠKI FORUM-ORUŠTUO ZA VARSTVO OKOLJA M-I0-I Poziv - protest - zahteva M-10-1, cesta, ki je vse od lanskega poletja najbolj obremenjena v Pomurju in med najbolj prometnimi v Sloveniji, bo v ponedeljek, 16. marca 1992, od II. do 13. ure zaprta. bi smeli, kajti najbolj odgovorni iz republike so ostali zgolj pri obljubah, še vedno pa vztrajajo pri starih načrtih, ki severovz- Mnogi se čudijo, kako da tega nismo storili že prej in tudi ob zadnjem uradnem obisku v Ljubljani so mi nekateri odgovorni s področja prometne politike odkrito povedali: če bi bili vsi skupaj bolj glasni, bi se to že rešilo; čudim se, da te ceste niste že prej zaprli! Prav vsi so se zavedali, da je promet po cesti od Maribora skozi Gornjo Radgono in Mursko Soboto do Lendave in naprej na Madžarsko, nevzdržen. O tem so govorili na vseh sestankih, sejah izvršnih svetov, skupščinah, pisali v časopisih . . . toda nobena občina ali stranka se ni odločila za odločilne korake. Izjema je najbolj ogrožena lendavska občina, ki je za 13. decembra 1991. leta napovedala blokado mednarodnega mejnega prehoda v Dolgi vasi. Takrat so slišali številne obljube in popustili. Pa ne hodno Slovenijo skorajda popolnoma izključujejo iz mednarodnih prometnih tokov. V resnici pa ni tako — mednarodni promet in prevažanje tovora od severa na jug in z zahoda na vzhod nam uničuje edino cestno povezavo s Slovenijo in s svetom. Najbolj žaljiv pa je odnos odgovornih iz republike, ki obljubljajo, da se bodo odzvali vabilu na sestanek, potem pa jih brez opravičila ni. Na pobudo Ekološkega foruma Društva za varstvo okolja Pomurja (podpirajo jih vse pomurske občine in večina političnih strank) in ob sodelovanju policije in podjetij, ki skrbijo za vzdrževanje cest na območju občin v SV Slovenije, bo v ponedeljek, 16. marca 1992, zaprta Cesta M1-10-1; zapore bodo v Spodnji Ščavnici, pred Mursko Soboto in v bližini Odranec, solidarno pa še v Stročji vasi na prleški strani Društvo za varstvo okolja Pomurja poziva vse državljane pomurske regije, da se na zaporo ceste Maribor-Lendava odzovejo in z dopisnicami sporočijo ministru Kranjcu in predsedniku republiškega izvršnega sveta Lojzetu Peterletu protest zaradi ignoriranja in zanemarjanja pereče cestne problematike na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije. Edina vrata Slovenije na vzhod so popolnoma uničena; koliko smrtnih žrtev in nesreč bo potrebno, da bo ta problem posta! zanimiv tudi za vlado? Prekmurci, Prleki in Štajerci bomo v ponedeljek od 1 I. do 13. ure zahtevali takojšnjo skupščinsko razpravo o novem slovenskem prometnem križu, o zagotavljanju denarja in takojšnjem začetku del na celotnem pomurskem delu ceste M-10-1. Bernarda B. Peček AGROSERVIS , MURSKA SOBOTA Z Kroška c. 58, Tel.: 069/21-630, Telex: 35-219, Telefax: 21-322 SERVIS PROIZVODNJA TRGOVINA TRANSPORT GARANCIJSKI SERVISI VOZIL: RENAULT - TAS VW - CIMOS CITROEN -ZASTAVA - TAM TRAKTORJEV IN KMETIJSKIH STROJEV: TORPEDO - ZETOR - URSUS - IMT -TOMO VINKOVIČ - ZMAJ PRODAJA VOZIL: RENAULT - VW - AUDI - ZASTAVA - TAM S SVOJIMI STORITVAMI SE PRIPOROČAMO TUDI V LETU IW2! iz programa TAS PIV imamo na zalogi vozila GOLF. Rabljena vozila vam prodamo tudi na dva obroka. / PRIDITE, IZBERITE IN KUPITE! / Stran 15 šport AKTUALNO V ŠPORTU Nacionalni športni program v Republiki Sloveniji K osnutku je pripravljen NACIONALNI ŠPORTNI PROGRAM V REPUBLIK! SLOVENIJI, ki ga je pripravilo ministrstvo za šolstvo in šport, a je ključnega pomena za nadaljnji razvoj športne dejavnosti. V Sloveniji je tačas več dejavnikov, ki odgovarjajo za razvoj športa. Športna zveza je med osnovnimi nosilci dejavnosti, kar pa »nacionalni program«, ki ga je pripravilo ministrstvo za šolstvo in šport v celoti ne prikazuje, prikaz je pomanjkljiv. Vsekakor je potrebno, da tudi športni delavci, tako kot kulturniki, sprožijo potrebo po obravnavi športa v skupščini Za nadaljnji razvoj športa je pomembno, da vsak dejavnik predstavi svoje naloge in odgovornosti. To pa v tem trenutku velja za: ministrstvo za šolstvo in šport. Športna zveza Slovenije in Olimpijski komite. Slovenije. V »nacionalnem programu«, ki ga je pripravilo ministrstvo zasledimo v uvodu opredelitev o športu, ki zadovoljuje potrebe po igri, razvedrilu, sprostitvi in gibanju, o značilnostih športa kot razvedrilu, sprostitvi in gibanju. o značilnostih športa kot prostovoljni dejavnosti. V okviru vzorov, ki zahtevajo sistemsko obravnavo športa, navaja strokovnost, učinkovitost. racionalnost, za novo kakovost dela in profesionalnost. Nacionalni program obravnava tudi del športa, ki naj bi bi! financiran iz javnih financ. od katerih bi se večina nalog realizirala po občinah, le določene strokovne in druge naloge v republiki. Letne programe bi spremljala skupščina republike oz. skupščine občin. V občinah bi za program skrbele občinske športne zveze, po pogodbi med njimi in upravnim organom za šport. V tem opisu je bilo težko navesti vse podrobnosti iz »nacionalnega športnega programa« govor pa je o športni vzgoji predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, dejavnost srednješolske mladine, študentov in invalidov. Gradivo obravnava športno rekreacijo zaposlenih odraslih ljudi, športna aktivnost je svobodno izbrana, financiralo pa bi se predvsem načrtovanje in izvajanje aktivnosti. Vrhunski šport predvideva načrtno vzgojo športnikov, predvidene pa so tudi razdelitve športnih panog v tri skupine. Opisan je temeljni in usmerjevalni program od naj mlajših pa do specialnih programov za mlade športnice in športnike, priprave in nastop slovenskih reprezentanc in udeležba na mednarodnih kakovostnih tekmovanjih. Zanimiv je sklep, ki govori o upravljanju v okviru nacionalnega programa, govor je o novem svetovalnem organu — strokovnem svetu za šport. O Športni zvezi Slovenije govori le o tem. da bo z njo sodelovala ter da nacionalni program predstavlja de! programa športne zveze in njenih članic, preostali del pa je odvisen od delovanja članic znotraj zveze. Sodeluje tudi z Olimpijskim komitejem Slovenije, seveda za del. kije zajet v nacionalnem programu. Tačas je ta koncept v obravnavi. Zaradi nejasnosti, zlasti pa nedoločeno opredeljenih nalog m enotni vsebinski zasnovi športa so sklicani posveti. Upamo, da bodo športni delavci uveljavili svoje zahteve, zlasti tiste podrobnosti. ki naj bi jih nacionalni program zajemal in pomenijo skupen korak k reševanju enotnega pristopa vseh športnih dejavnikov, ki ne najdejo skupnega jezika že pri osnovnih športnih dokumentih. LUDVIK ZELKO OKNA - VRATA - SENČILA MURSKA SOBOTA Cankarjeva 25 telefon: (069) 22-921 Kategorizirani in perspektivni športniki Športna zveza Slovenije je izdala obvestila z seznamom kategoriziranih in perspektivnih športnikov Slovenije. Kljub pomanjkljivosti seznama, saj v njem ni nekaterih športnikov, ki so si ta status na tekmovanjih zaslužili (površnost republiških strokovnih zvez), je med kategorizirane in perspektivne športnike uvrščenih 21 športnikov iz soboške in 5 iz radgonske občine, medtem ko lendavska in ljutomerska občina nimata na seznamu niti enega športnika. V nacionalnem razredu sta namiznoteniška igralca Potrošnika iz Murske Sobote Mirko Unger in Borut Benko, športni ribiči Ribiške družine Gornja Radgona Miro Matjašec, Mirko Božič in Branko Novak ter kajakaŠ Brodarskega društva Mura iz Kroga Kemal Arna-utovič. Med perspektivnimi športniki so: Jasna Džordževič (Klub športno ritmične gimnastike Murska Sobota), Simon Skrilec, Matej Cigut, Boštjan Puhan, Branko Vidmajer, Kristjan Kutuša, Darko Fuie in Ferek Maučec (Hokejski klub Pomurje Murska Sobota), Uroš Kolarič (Aero klub Murska Sobota), Boris Rihtarič (Namiznoteniški klub Gornja Radgona), Tomaž Kus, Andrej Sapač in Mitja Horvat (Namiznoteniški klub Potrošnik, Murska Sobota), Goran Cestnik (Odbojkarski klub Radenci), Peter Lukašev, Mladen Zec in Rade Bačič (Rokoborski klub Pomurka, Murska Sobota), Boris Škedelj (Strelska družina Pomurka), Boštjan Maček (Strelska družina Štefan Kovač Turnišče) in Robi Markoja (Strelska družina Noršinci). ' p. Maučec $ H Zmagal A. Kos V Janževem hramu je bil tretji Šahovski turnir, ki ga je pripravilo ŠD Gornja Radgona. Sodelovalo je 50 šahistov in šahistk. Pri članih je zmagal Alojz Kos z 83 točke pred Kovačem in Režonjo, po 7,5, Neratom. Logarjem, D. H a rijem, Bolčičem, Glavačem, Maukom in Brunči-čem, po 6 točk. Pri nekategornikih je bil najboljši Glavač pred Maukom, Brunčičem in Lovrenčičem, po 6 točk. Pri mladincih je bil najboljši Mastinšek, pri ženskah pa Neratova. Četrti turnir bo čez štirinajst dni v Ormožu. --PD MATICA MURSKA SOBOTA--------------- Čez dvajset pohodov Člani Planinskega društva Matica iz Murske Sobote so ocenjevali svoje delo in ugotovili, da so v minulem letu organizirali čez dvajset pohodov, ki so se jih udeležili pionirji, mladinci in starejši. Ugotovili so tudi, da je čedalje več ljubiteljev gora, kar je razveseljivo. Dogovorili so se, da bodo tudi letos pripravili več raznih pohodov. Poleg enodnevnih načrtujejo tudi večdnevne pohode po slovenskih gorah. Ob tej priliki so čestitali zakoncema Mariji in Mihaelu Mesariču iz Lipovec, ki sta lani uspešno prehodila slovensko planinsko pot. Z zanimanjem pa so si ogledali diapozitive ter prisluhnili nepozabnim vtisom Lada Klara in Borisa Kukanje, ki sta se pred dnevi vrnila z zanimivega pohoda na Kilimandžaro. T. Horvat — KEGLJANJ E---------------- Radenska ni uspela V zadnjem kolu prvenstva v drugi republiški moški kegljaški ligi je EMO iz Celja v odločilni tekmi za naslov prvaka v Radencih premagal Radensko s 5109:5092 podrtimi keglji. Tako bodo morali kegljači Radenske še naprej tekmovati v drugi republiški ligi. Posamezni tekmovalci so podrli naslednje število kegljev: Smodiš 838, Drvariš 826, Kučan 838, Salamon 400, Steržaj 898, Kovačič 858 in Bavec 434 podrtih kegljev. Zmaga kegljavcev Nafte V tekmovanju varažinske kegljaške lige je lendavska Nafta premagala Zanatiijo iz Čakovca s 4709:4600 podrtimi keglji. Najboljši pri Nafti: Felšo 812, Žalik 809 in Matko 801 podrtih ke-8>jev. M. 2 Kocuvan in Šalamon V Radencih je bilo finalno sindikalno kegljaško tekmovanje soboške in radgonske občine. Sodelovalo je 12 kegljavcev, ki so si pridobili pravico tekmovanja na predhodnih tekmovanjih. V radgonski občini je zmagal Salamon (Aerkot) s 419 podrtimi keglji pred Brusom (Radenska) in Ho-pikom (Aerkot), po 425 podrtimi keglji. V soboški občini pa je prvo mesto osvojil Kocuvan (Obrtništvo) s 411 podrtimi keglji pred Duričem (Mura), 403, in Zorkom (Ljubljanska banka), 400 podrtih kegljev. Pokalne tekme Na območju MNZ Murska Sobota bodo odigrane pokalne nogometne tekme Srečanje Dobrina Rogaševci: Rakičan bo v nedeljo, 15. marca, v Rogašov-cih, tekmi Beltrans:Mura in Bakovci: Potrošnik pa v sredo, 18. marca. SLOVENSKA ROKOMETNA SUPERLIGA Odlična igra Pomurki Srečko Meolic — tokrat navdušil s svojo igro. V štirinajstem kolu tekmovanja v slovenski rokometni super ligi so rokometaši Pomurke iz Bakovec pripravili prijetno presenečenje, Z vodilnim in še neporaženim moštvom Pivovarno Laško iz Ceja so igrali neodloče- no 18:18. Bila je to i|rodneni ine ko Slavič r6u-‘e;,k usPeh Mar-“a evropcv,' Jsl lz Ključarovec Rv na FinXPt^nsIVU amaler‘ POdprvak Sir-«' kjer Je P0513' Sk' konjeni|kT|ju,omef-^8 ih uvr J P° š?v,lu r Sloveniji!« najboljši- zib“'-"ls,e Smolim k?SaIke?a Špor,a' danostjo vi - s sedanjo organi-""It Zatn zv«e SloK s temt p ’OS£,mosvoji. Kako S-:rin" zadOT“lini z ?ke«a športa ^TSOm d0 ka-i’1 de' sredsi^ ^noge v živino-Lenost Da0?"16"'1’ ‘udi za |c bl1 ta d“‘ r'Ja kalJ druS' st«"i P« nS*? ljudsko ‘7 ^“''^skemu ^Seb«J veha denl,teto, kar še iRr.X dolgom.3 na5e območje, h in v reji dos'eJ za kb d]rkah. Ker pa ^POrt ni na-bliF^bno v da io^^oveniji | most°jm Repu- I * . $□ I. P ■ LL 1 fk.l i in hrT18«« I t ^davn , n°je b^?° PU^O .......? 'S Ki ® s«.,,® Posavina 935^' 9453 in i- k Ir°8' pr> ; z 256^ n;»Jl>oljši {vs’ Sk 7- ln- Ri»j- V tW- K Tumišče), kil 2rndga| n * ato Pu- 7^42jsče) ° Rakuni (vsi &irke J^rke - 4? n 1 M j njimi 14-j j Zii, U- "akuvcc z.. b Urka-71.i 1 ' nmurkj 11 1'hiK^lo “■"7« |C laško četrti in Karo peto. gimi konjskimi športi, zalo predlagamo ustanovitev Združenja za rejo kasačev in konjske dirke To združenje naj bi imelo osnovni namen pospeševali rejo kasačev ter vodenje in nadzor nad vsemi dirkami v Sloveniji. Pri tem želi- mo, da se v pospeševanje reje kasačev vključi ministrstvo za kmetijstvo Republike Slovenije. To naj bi tudi skrbelo za plemenske žrebce, za kar so morali v zadnjih obdobjih skrbeti rejci sami. Finančno so jih pri tem podprle le nekatere občine in podjetja. Pri ministrstvu za šport Republike Slovenije pa je potrebno doseči, da se kasaške dirke obravnavajo enako kot drugi športi. To so seveda naši predlogi. Mi želimo, da se v Sloveniji dogovorimo. da bomo športne discipline konj enakovredno obravnavali in s tem omogočili hitrejši napredek v reji in tekmovanju kasačev. O teh naših predlogih bomo razpravljali na skupščini Konjeniške zveze Slovenije, ki bo še ta mesec.« — Kaj pa na vaše predloge in pobude pravijo pri Konjeniški zvezi Slovenije? »Le-ta uradno o naših pobu- ^tnovai^ delovalo je S’ mk^ S* sku„" , ude|^ vil Je žagala (Je bl,a v dru-4* ”, & j« *■»!?,' ki » dj-£la-ŠPela ,r"j' mesu" up,m za- Fot°: J- Zauneker STRELSTVO Tekmovali za občinske naslove V Gornji Radgoni je bilo občinsko tekmovanje v streljanju za ekipne in posamične naslove. Naslove občinskih prvakov so osvojili: pionirke — ekipno: Elrad 306, posamično: Vodnik (Videm) 14t> krogov; pionirji: posamično: Pivec (Elrad) 156; ekipno Elrad 441 krogov: mladinci — ekipno: Elrad 1034, posamično: Svetec (Elrad) 306 krogov; člani: ekipno: Elrad 1.089, posamično: Stergar (Videm) 367 krogov. V Murski Soboti pa je bilo občinsko tekmovanje z zračno puško za občinske prvake. Naslove so osvojili: člani — ekipno: Pomurka Ml 1.116, posamično: Markoja (Pomurka)‘38l; članice: ekipno: Pomurka Ml 1.010, posamično: Horvat (Tišina): mladinci: ekipno: Pomurka Ml 1.113, posamično: Markoja (Pomurka) 378; mladinke — ekipno: Tišina 1.045, posamično: Horvat (Tišina) 356; pionirji — ekipno: Pomurka 531 (nov občinski rekord), posamično: Karo (Pomurka) 185; pionirke — posamično: Flegar (Tišina) 174 krogov. Za najboljšega strelca soboške občine v letu 1991 so razglasili Robija Markojo, ki je prejel pokal Za občinske naslove v Turnišču SD Stefan Kovač je pripravilo občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško za občinske naslove. Sodelovalo je 19 ekip in 17 posameznikov. Skupaj je tekmovalo 74 strelcev. Zmagovalci so bili — člani ekipnp: ŠK Turnišče 1079. posamično: A. Maučec (Tur) 366 krogov; članice ekipno: ŠK Turnišče 964, posamično: Zver (Tur) 328 krogov; mladinci ekipno: Crenšovci 997, posamično: Muršič (Var stroj) 350 krogov; mladinke: ekipno: ŠK Turnišče 909, posamično: Zver (Tur) 322 korgov; pionirji ekipno: ŠK Turnišče 478, posamično: Režonja (Tur) 172 krogov; poinirke ekipno: ŠK Turnišče 472, posa- mično: Tuk$ar (Tur) 160 krogov. Pomurka druga v Hrastniku V Hrastniku je bilo tretje tekmovanje v streljanju z zračno puško za pokal Prijateljstva. Tokrat so tekmovali tudi za stekleno kapljo. Pomurka iz Murske Sobote, ki vodi v tem tekmovanju, je zasedla drugo mesto s 516 krogi, med posamezniki je bil Vajda prvi s 182 krogi. Ba- F Matko za kasače dah in predlogih še ni razpravljala Predsednik Konjeniške zveze Slovenije Mirko Mirtič razmišlja, da bi kasaškemu športu morali dati enako mesto kot drugim športom v konjereji.« — Lani je bila kasaška sezona ostrejša kot prejšnja leta. Kaj pa načrtujete letos? »Konjeniški klub Ljutomer načrtuje letos tri dirke. Prva bo že 26. aprila v Ljutomeru kot otvoritvena dirka sezone. To bo odprta dirka, s katero želimo privabiti tudi tekmovalce iz sosednje Hrvaške, s tem da se naši tekmovalci potem udeležijo tudi dirk na Hrvaškem. Potegujemo se za organizacijo slovenskega kasaškega derbija, kjer je poleg nas še kandidat KK Ljubljana. Za ta derbi smo pripravljeni dati visoko nagrado — 7.000 DEM. Dirka, za katero datum še ni določen, ker še ni sprejet koledar tekmovanj, bo predvidoma julija. Prav tako načrtujemo tradicionalno dirko v Gornji Radgoni med Kmetijsko živilskim sejmom. Poleg teh treh dirk bo na hipodromu v Ljutomeru letos še nekaj dirk, ki jih organizirajo drugi. Naš interes je, da naj bo čimveč dirk, ki jih vključimo v koledar tekmovanj. Poleg športnih tekmovanj pa v klubu tudi skrbimo za naše objekte. Graditi nameravamo nove tribune za sodnike in še nekatere druge objekte, za kar imamo sprejete načrte. Naša najpomembnejša naloga pa je. da pridobimo denar s svojimi prireditvami in ob pomoči pokroviteljev, kjer posebej računamo na povezavo s turizmom. saj mislimo, da je kasaški šport del turistične ponudbe. V hotelu Radin bomo 28. marca pripravili tradicionalni KONJSKI BAL. kjer bo poleg srečelova tildi .tradicionalna tombola, kjer je prva nagrada športni kasač. Prav tako si bomo prizadevali, da v klub, kjer imamo sedaj okrog 800 članov, pritegnemo čimveč ljubiteljev kasaškega športa.« FERI MAUČEC Filip Matko Franc Vitez SNL Maribor B. Olimpija 22 16 21 13 3 5 3 50:21 35 3 45:12 31 B Izola 22 12 7 3 34:13 31 Živila Naklo 22 12 6 4 33:20 30 Gorica 22 9 10 3 4322 28 MURA 22 12 3 7 4027 27 Kopar 22 12 3 7 22 17 27 Publikum 22 9 B 5 28:27 2E Steklar 22 9 6 7 34:36 24 Slovan M 22 a 6 8 30 19 22 E Ljubljar; 21 8 6 7 2420 22 E Zagorje 22 9 3 10 3326 21 Rudar (V j 22 7 7 8 32:35 21 L M. Svoboda 22 8 5 9 32:37 21 POTROŠNIK 22 6 6 10 30:46 18 Primorje 22 6 5 11 23:39 17 Rudar 22 6 3 13 28:39 15 NAFTA 22 5 4 13 26:44 14 Medvode L 22 5 3 14 1745 13 Domžale L. 22 3 4 15 13 34 10 Jadran Lama 11 2 a 17 1048 7 — MKOMn------- Super liga Pivovarna 14 12 2 0 393:263 26 Kolinska 14 10 0 4 313:165 20 Rudar 14 T 3 4 306:292 11 Jadran 14 7 2 5 311:313 16 Velenje 14 6 3 5 321=308 15 N. Oprema 14 7 1 6 318:332 15 POMURKA 14 6 1 7 304:314 13 Drava 14 5 2 7 340:356 12 Duia 14 4 2 8 312:325 10 Presad 14 4 2 8 301:313 10 Preddvor 14 3 2 9 290:365 B Inles Rako 14 1 4 9 173330 6 NT super liga Kovina 12 12 0 88:18 24 POTROŠNIK 11 10 1 71:28 20 Strojna 12 9 3 77:21 18 Merkur 11 4 7 35:65 8 RADGONA 11 3 8 38:61 6 Ingrad 11 3 8 3L68 6 Novutehna 1 1 3 8 31:60 6 Ilirija I.SOL' 1 1 1 10 27:72 2 - moški Brezovica 16 13 3 43:16 29 VIGROS 16 12 4 38:27 28 Bled 16 11 5 39:21 27 Šempeter 16 11 5 40:25 27 Žirovnica 16 10 6 37:25 26 EMONACGMMERCE 16 9 7 32:29 25 Topolšica 16 9 7 33:29 25 Črnuče 16 7 9 27:36 23 Celje 16 3 13 22:40 19 Mislinja 15 2 13 14:39 17 Izola II. SOL 15 2 13 1 1:42 17 - moški Vuzenica 12 11 1 34:13 23 Mežica 12 10 2 32:7 22 RADENCI 12 10 2 30:9 22 Turbina 12 7 5 24:21 19 Vileda 3 12 5 7 20:24 17 Fužinar 2 12 3 9 17:30 15 VERŽEJ 12 2 10 1 1:32 13 POMURJE 2 12 0 12 4:36 12 Jože Hartman — strelec za Potrošnik ROKOMET V zaostali tekmi pomursko-po-dravske zimske rokometne lige so Bakovci premagali Mladinca iz Murskih Črnec z 19:13 in tako postali prvak. Bakovci 9 8 0 1 189:137 16 Krog 9 B 0 1 182:120 16 V. Nedelja 9 7 11 164125 15 Radgona 9 5 1 3 173:140 11 Ormož 9 5 0 4 165:146 10 Polet 9 4 0 5 161:151 8 Mladinec 9 4 0 5 171:150 8 Razkritje 9 2 0 7 138:208 4 Videm 9 1 0 8 127:200 2 Polet ml. 9 0 0 9 109:202 0 — MOTOKROS---------------- Kampuš v domačem klubu Boštjan Kampuš, odličen motokrosist, ki je doslej nastopal za Jorg Reicing klub Karlovec, je v prestopnem roku prestopil k domačemu Mototouring klubu Radenci. Kampuš bo že 29. marca sodeloval na evropskem prvenstvu v Italiji, čaka pa ga še tekmovanje na državnem prvenstvu in odprtem prvenstvu Avstrije. — KOŠARKA Visoka zmaga V drugem kolu razigravanja košarkaric za razvrstitev od I3. do 19. mesta v Sloveniji je ekipa Pomurja iz Murske Sobote v Litiji premagala domačo ekipo z visokim izidom 73:40. Strelke za Pomurje: Ivančevičeva 2 (2:6) Brezičeve 24 (5:12), Drožinova 28 (8:17), Langova (0:2), Bohar-jeva 13 (1:3) in Karova 6 (0:4). Čez štirinajst dni igra Pomurje s Šentvidom v Ljubljani. zt SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Polovičen uspeh pomurskih ligašev V drugem spomladanskem kolu prvenstva v slovenski nogometni ligi so pomurski ligaši dosegli polovičen uspeh. Soboška ekipa je gostovala v Zagorju in z dobro igro premagala domače moštvo z 2:1. Zmaga Sobočanov bi lahko bila izdatnejša, saj nekaj idealnih priložnosti za gol niso izkoristili. Strelca za Muro sta bila Kukič iz enajstmetrovke in Vickovič. Mura je igrala v postavi: Černjavič 7, Cener 7, Zekič 6, Gramov 7, Posavac 8, Kokaš 6 (Vukman 5), Baranja 6, Preka-zi 7, Vickovič 7, Kukič 8, Kovačič 7. Nogometaši Potrošnika so v Beltincih gostili moštvo trboveljskega Rudarja in igrali neodločeno 1:1. Gol za Potrošnik je dosegel Hartman iz prostega strela. Beltinčani so imeli več od igre in zrele priložnosti za gol. ki pa jih Skaper ni izkoristil. Potrošnik je igral v postavi: Irgolič 6. Tratnjek 7, Zver 6, Zrim 6, Kosi 7, Forjan 6, Contala 7, VorOš 5, Hartman 7, Škaper 5, Baranja 5 (Godina —). Lendavska Nafta je gostovala v Velenju in izgubila tekmo z Rudarjem z 2:3. Lendavčani so tretji gol prejeli v zadnji miniti igre. Nafta je igrala v postavi: Palatinuš 5, Baša 6, Ratajac 6, Novak 7, Djurdjevič 7, Graj 5, Hranilovič 6, Sabjan 7, Bubek 7, Dovečer 6, Rob 5 (Kopinja 6). V prihodnjem kolu igrajo: Mura —Živila Naklo, Nafta—Gorica in Medvode—Porošnik. STRELCI SNL 14 golov: Milan Kuki E (Mura) 10 golov: Robert Šabjan (Nafta) 8 golov: Štefan Škaper (Potrošniki Duško Vickovič (Mura) 7 golov: Mario Zver (Potrošnik) Emin Prekazi (Mura) 4 gole: Peter Vdroš (Potrošnik) Jože Hartman (Potrošnik) Miroslav Graj (Nafta) Damir Rob (Nafta) 3 goli: Marinko Šarkezi (Mura) Robert Kovačič (Mura) 2 gola: Jože Kokaš (Mura) Miljenko Dovečer (Nafta) Mario Ružič (Nafta) Športna napoved V primerjavi s prvo športno napovedjo se je tokrat število reševalcev precej povečalo. Kljub temu pa nismo našli pravilno izpolnjenega lističa in tako nagrade ostajajo nerazdeljene. Upamo, da bo v prihodnje sreča bolj naklonjena našim reševalcem športne napovedi. Dolžni smo tudi opravičilo. V športni napovedi št. 2 je namreč pomotoma izostal par Zagorje—Mura. Rešitev športne napovedi št. 2 PARI REZULTAT TIP Koper—Maribor 0:1 2 Gorica—Slovan 1:0 t Rudar (V.)-Nafta 3:2 1 Potrošnik—Rudar (T.) 1:1 0 Živila Naklo—Medvode 0:0 0 Steklar—Jadran Lama 2:0 l Svoboda— Primorje 0:2 2 Publikum —Izola 0:0 0 Domžale—Olimpija 0:1 2 Športno napoved št. 3 je napovedal nekdanji nogometaš Mure in velik ljubitelj nogometa Karel Glažar-Boba iz Murske Sobote. Zanimivo je, da je napovedal zmago Mure ter neodločena izida za Nafto in Potrošnik. Pari tip 1. Olimpija—Publikum C. 1 2. Izola—L. M. Svoboda 1 3. Primorje—Steklar j 4. Jadran lama—E. Zagorje 0 5. MURA—Živila Naklo 1 6. Medvode L—POTROŠNIK 0 7. Rudar (T j-Rudar {V.) 1 8. NAFTA—Gorica o 9. Slovan—Koper 0 10. Maribor M.—B. Ljubljane 1 ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 3 TIP l. Olimpija ; Publikum C. 2. B. Izola : L. M. Svoboda 3, Primorje ; Steklar 4. Jadran Lama : E. Zagorje 5. MURA : Živila Naklo 6. Medvode L. : POTROŠNIK 7. Rudar (T) : Rudar (V) 8^ NAFTA : Gorica 9. Slovan : Koper 10. Maribor B. ; E. Ljubljana Športno napoved je potrebno poslati na uredništvo Vestnika najpozneje do sobote, 14. marca 1992. Naslov: Vestnik, Murska Sobota, Titova 29. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrajence. (Priimek in ime ter naslov) Stran 17 MURSKA SOBOTA Iščejo denar za preživetje Mestne krajevne skupnosti Park. Partizan, Turopolje, Alija Kardoša, Lendavska in Borisa Kidriča si zaradi pomanjkanja denarja, kar je posledica neuspešnega referenduma za krajevni samoprispevek, zaradi česar ne bo možno dograditi druge osemletke in nove študijske knjižnice, obetajo, da letos ne bodo ostale na cedilu. Zato predlagajo kot nove vire financiranja za izvedbo letošnjega programa del sredstva iz občinskega proračuna za lokalne ceste in sekundarne komunalne objekte, Z njimi bi lahko zagotovili vzdrževanje mestnih ulic, pločnikov, javne razstveljave, zasaditev dreves, ureditev zelenic in parkirišč v mestu. Poleg tega bi dokončali ureditev Gregorčičeve ulice ter nekaj denarja namenili za komunalno ureditev Južne in Partizanske ulice ter ulice ob mlinu Z uvedbo občinskega odloka o komunalnih taksah naj bi v mestu zagotovili vire za uporabo glasbenih avtomatov v javnih lokalih, za reklamne napise, objave, oglase, letake in vitrine, ki so na javnih mestih. Hkrati bi del denarja namenili za kioske, stojnice in javne prostore ob gostovanjih cirkusov. Računajo pa tudi na sredstva od uporabe javnega pločnika pred poslovnimi prostori, zlasti za razstavljanje predmetov in za organiziranje zabavnih prireditev v gospodarske namene. Ker se v sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora stekajo sredstva za uporabo mestnega zemljišča, ki jih plačujejo fizične in pravne osebe, se nadejajo določenega deleža tudi v mestnih krajevnih skupnostih. Pričakujejo, da se bodo dogovorili, kako bi jim izplačali vsaj polovico zbranih sredstev, ki bi jih KS v Murski Soboti morale dobiti zaradi uporabe mestnih površin in komunalnih naprav. Le-te namreč uporabljajo tudi tisti, ki niso prebivalci pomurskega središča. Naslednji pomemben vir za nemoteno delovanje mestnih krajevnih skupnosti bi lahko zagotovili iz amortizacije komunalnih naprav, to je od vodovoda in kanalizacije. To naj bi obračunavali od dolžine. In ne nazadnje: denar bi lahko dobili tudi iz ostanka dohodka tržnice in kioskov v Murski Soboti, o čemer pa bi se morali dogovoriti s podjetjem Komunala. Po eni od različic bi jim lahko odstopila celotno tržnico s kioski ali pa jim ostanek dohodka, ki ga med letom pridobi z upravljanjem tržnice, od sejmov, kioskov in drugih dejavnosti, ki jih trenutno opravlja. Mestne krajevne skupnosti in podjetje Komunala pa se morajo čimprej dogovoriti tudi o odloku za parkiranje v mestu, V njem bi zajeli tudi ureditev potrebnih parkirišč oziroma parkirnih prostorov, nadzor nad parkirišči in ceno parkiranja. Eden od možnih virov financiranja pa se obeta z novo reorganizacijo občin, ko bi bil v Murski Soboti sedež mestne občine, za bližnja naselja Krog, Bakovce, Rakičan in Cernelavce pa bi lahko opravljali vsa administrativno-fi-nančna dela. MILAN JERSE Bodo letos telefoni zazvonili? Najbolj demografsko nerazvito območje lendavske občine je del od Lendave, Cenlibe. Doline. Pince-Marofa do Benice. Na tem območju ni nobene industrije, le dve trgovini, še najmanj pa telefonov. Tako denimo v Pince-Marofu nimajo niti enega telefonskega priključka. V teh krajih so se že pred dvema letoma odločili, da bodo uredili telefonsko omrežje. Začeli so zbirati sredstva in svoj delež tudi zbrali, sedaj pa pričakujejo še pomoč občine in podjetja PTT. Ta predel občine naj bi že letos dobil kakih 300 telefonskih priključkov. Kable (glavne) so že začeli polagati, zato upajo, da bo do konca leta odpravljen tudi ta problem. Vaščani teh vasi upajo, da bodo s telefoni bližje svetu in da bodo lahko tako marsikateri problem rešili hitreje in ceneje. JD VERŽEJ Za ustvarjalno šolo Na osnovni šoli v Veržeju je bil dan odprtih vrat, dan, ko so bili povabljeni v šolo tudi vsi starši in več zunanjih mentorjev, ki so skupaj z učitelji in učenci ustvarjali na različnih področjih. Eni so slikali, drugi so bili gledališki igralci, tretji literarni ustvarjalci, četrti fotografi, peti . .. »Pedagoške interesne dejavnosti so ena od oblik dela, ki lahko veliko prispevajo k odprti, sodobni in ustvarjalni šoli, kakršno si vsi želimo. Ustvarjalno delo učencev in mentorjev v takšni delavnici ima širok pozitiven pomen za vzgojno in učno področje. Pri tem so zelo koristni tudi zunanji sodelavci, ki naše delo dopolnijo in popestrijo s svojimi izkušnjami,« nam je ob obisku povedal ravnatelj šole LOJZE TIBAUT. Učenci pa so nam z zadovoljstvom pokazali, kaj vse so tega dne naredili v pedagoških delavnicah, in dejali, da si želijo čim več takšnih oblik dela. j Učenci, ki jih je zanimalo gledališko delo, so se lahko veliko naučili od zunanjega mentorja Staneta Kralja iz Ljutomera. (Fotografija JOG) utrip življenja. Kristina v 102. letu Danes, 12. marca, bo Kristina Dolamič iz Šalinec pri Ljutomeru stopila v 102. leto. Kaj je doživela v desetih desetletjih svojega življenja? »Rodila sem se 12 marca ?SSL leta v Krapju. Poročila sem se šele, ko mi je bilo 30 let. Moram priznati, da sem bila izbirčna; nisem se hotela vezati s komerkoli. Imela sem srečo, saj je bil Franc Dolamič iz Šalinec. s katerim sem se poročila ! 920. leta, dober mož. Rodilo se nama je 7 otrok, od katerih pa živijo le še 3 hčerke. Mož je umrl 1971. leta, ko mu je bilo 30 let. Doma na kmetiji je ostal sin Stavko in se poročil z Barbaro, žal pa je pred nekaj leti umrl in zdaj zame skrbi predvsem snaha. Skoraj ne mine dan. ko me ne bi obiskala tudi katera od hčera, ki živijo v Grlavi. Radencih in na Cvenu. Imam tudi več vnukov in pravnukov in vsi me imajo radi,« mi je povedala Kristina Dolamič. Najstarejša prebivalka Pomurja je po svoje srečna. Že res, da jo daje bolezen, da dan prebije na vozičku, da na eno oko ne vidi. . .. toda nič zato, ko pa je je sama dobra volja. Dan ji mineva ob branju slovenskih večernic, mohorjank, že neštetokrat je prebrala življenjepis prvega slovenskega kardinala Messie. Če verjamete ali ne, Kristina Dolamič si tudi zapoje. V glavnem takrat, ko je sama v sobi, saj Dolamičev! obdelujejo veliko posestvo in tako ni mogoče, da bi bil vselej kdo ob njej. Poleti, ko je zunaj toplo, pa jo z vozičkom zapeljejo na dvorišče, kjer se naužije svežega zraka; ko pa pristopijo sosede, rada pokramlja. Kristina, s katero sem se pogovarja/ v njeni sobi, mi je znala zapeti katerokoli ljudska ali cerkveno pesem! Kaže, da je ohranila dober spomin. Tudi na manj prijetne trenutke, denimo na čas, ko na kmetiji še niso imeli traktorjev, ampak konje: nekoč se )e zapletla v uzde in malo je manjkalo: da bi se zgodila huda nesreča. Naporno je bilo tudi nekdanje delo na veliki kmetiji, saj še ni bilo strojev, ampak so veliko dela opravili ročno. Pomagali so tudi težaki, vendar ie-ti niso bili izkoriščani, saj so jih dobro pogostili, plačali, med delom se je slišala pesem. vsekakor pa zvečer po končanem delu. Ko sem se poslavljal od Kristine Dolamič iz Ša- Unec, sem ji podal roku Močno ml jo je stisnila in še nekaj časa držala. Bilo mi je hudo, ker sem mora! oditi, saj si je želela, da hi še ostal in se pogovarjal. Danes, ko vstopa k 102. leto svojega življenja. ji prav gotovo ne manjka obiskovalcev in čestitk. Tudi jaz si želim ponovnega srečanja z njo najkasneje čez leto dni. Ob obisku sem ji to povedal in dejala je. da bi bilo lepo, ko bi se nama ures- Vprašali $0 za vas Ali je res, da bodo dom vancev v Rakičanu prev«| niče? Tako se je v pismu sp naš bralec J.K, in nas PJ®^ mu poiščemo odgovor, ali pa so to samo govori« J pravi, da je ateist in da leta tudi sam želi v dot"' žene in ne sorodnikov, doli pa je delal v Nemčiji. Spoštovani J.K., o povprašali direktorico d Rakičanu Violo Berta«* ' bila nad vprašanjem nečena. Dom je vendar J*; ■ vod, torej družbena 'd* zato so to, da bodo dom . redovnice, lahko samo Redovnice so bile pri otroci, ki jih varujejo. P vij( nastop za varovance, re y tega, da bi v domu pofj* . delu s starostniki, ni ptea5y ničile te želje. Š SOBOČAN ntb1 nihče. Res je, da je Karitas rih slovenskih kraji0 rt i e. KOBILJE JUBILANTKA — Kristina Dolamič iz Šalinec je danes stopila v 102. leto. Veseli se toplih dni. ko bo lahko dan prebila zunaj, čeprav na vozičku, ki je njen spremljevalec v zadnjih dveh letih. Stoletnica GD Motvarjevci Krajani vasice Motvarjevci, ki premore manj kot 200 prebivalcev, bodo letos proslavili pomemben jubilej — 100-letnico gasilskega društva. Gre za zelo aktivno gasilsko društvo, ki je v preteklosti opravilo požarnovar-stveno poslanstvo v svojem oko lju, poleg tega pa se je uveljavile tudi na drugih področjih. Društvo, ki šteje 40 Članov, se udele- in dosega zadovoljive rezultate. Ima orodno vozilo in motorno brizgalno ter potrebno orodje. Pred dvema letoma so k zgradbi stare osnovne šole, ki jo je pred leti preuredilo domače kulturno društvo za potrebe kraja, zgradili prizidek, v katerem so sejna soba, knjižnica in garaža. Tačas pa gradijo tudi slačilnice za potrebe nogometnega kluba. Gasilsko društvo Motvarjevci, ki tudi skr- gasilskih tekmovanj žuje raznih 1 S prizidkom k zgradbi stare osnovne šole so gasilci v Motvarjevcih dobili svoje prostore. bi za pomlajevanje Članstva, že nekaj časa sodeluje z gasilci iz Szentgyorgyvolgya na Madžarskem. Na letošnji jubilej — stoletnico gasilskega društva — se v Motvarjevcih vestno pripravljajo. V ta namen so imenovali 5-čIanski organizacijski odbor, ki ga vodi dolgoletni predsednik društva in najstarejši član Geza Vida. Kot nam je povedal sedanji predsednik gasilskega društva Stefan Žohar, že skrbno zbirajo gradivo o razvoju gasilstva v kraju, ki ga bodo objavili v posebni jubilejni brošuri. Pripravili bodo tudi razstavo o razvoju gasilstva ter zaslužnim podelili priznanja in odlikovanja. Na proslavi s kulturnim programom, ki bo 2. avgusta 1992, bo predvidoma slavnostni govornik Ernest Eory, predsednik Gasilske zveze Slovenije in Občinske gasilske zveze Murska Sobota. Na proslavi ob 100-letnici društva pa tudi pričakujejo številne gasilce iz Pomurja in Madžarske, Ob tej priložnosti pa bodo tudi slavnostno predali namenu prizidek k stari osnovni šoli. F. MAUČEC Pijo osemdesetletnik Pod psevdonimom PIJO se je vrsto let podpisoval naš zvesti sodelavec Jože Pintarič iz Beltinec, ki je te dni praznoval visok življenjski jubilej — osemdesetletnico. Rodil se je v Beltincih, gimnazijo pa končal v Murski Soboti. Kot pripravnik se je najprej zaposlil na soboški pošti, kjer se je izkazal kot marljiv in vesten delavec. Zato so mu ponudili delovno mesto v rojstnih Beltincih, Služboval pa je tudi v nekaterih drugih krajih Slovenije. Leta 1970 se je upokojil in sedaj v domačem kraju uživa sadove svojega dela. Poleg službenih obveznosti in odgovornega dela, ki ga je opravljal na pošti, pa je vselej našel tudi čas za aktivnosti in delo v raznih organizacijah in društvih, kjer je bil cenjen in zaželjen. Bil je velik ljubitelj športa, zlasti nogometa, s katerim seje aktivno ukvarjal. Nogomet je začel igrati v gimnazijskih letih in bi) dober igralec povsod, kamor ga je zanesla službena pot. Cenili so ga tudi na Dolenjskem, zlasti v Metliki. kjer je bil celo irener nogometnega kluba. Jože Pintarič iz Beltinec je bil tudi eden od najzvestejših dopisnikov domačega tednika Vestnika. Poročal je predvsem iz krajevne skupnosti Beltinci. Prav njemu gre zasluga, da je bilo središče Dolinskega dobro seznanjeno z vsemi dogajanji v kraju in širši okolici. Njegovi prispevki, ki so bili skrbno napisani, so odmevali med prebivalstvom predvsem zaradi objektivnosti in poznavanja razmer, Njegovo pero je rado prisluhnilo ljudem, ki so bili v težavah. Bil je tudi kritičen, vendar ne žaljiv. Danes se rad spominja vseh teh dogodkov in je zadovoljen, da je opravil pomembno poslanstvo pri informiranju prebivalstva v svojem okolju. Kot nam je povedal zelo ceni novinarski poklic, ki je težaven in zahteven, novinarji pa lahko veliko pripomorejo pri reševanju marsikaterega problema. Tega se je pri svojem poročanju zavedal tudi sam. Kljub trdemu in zahtevnemu delu se je jubilant dočakal lepe starosti. Kot sam pravi, je k temu pripomogla njegova šport-no-rekreacijska aktivnost, saj mora za zdravje skrbeti vsak sam. Šport in rekreacija pa prispevata k boljšemu zdravju in počutju slehernega. Zato ni čudno.da ga lahko vsak dan srečujemo na njegovem pohodu po Beltincih. Zato tudi sam priporoča, zlasti starejšim in tistim, ki so v glavnem v zaprtih prostorih, da gredo v naravo, na sprehode in se sprostijo. Ob visokem življenjskem jubileju Jožetu Pintariču tudi naše čestitke z željo, da bi se Še dolgo sprehajal po rojstnih Beltincih! FERI MAUČEC Člani športnega drust Ije so na občnem zboru, ga udeležili tudi predstav cinske nogometne m organizacije Lendava. ocenili dosedanje oeiv .j-■ govorili o prihodnjih O' oi letos bodo posamezn*^ organizirale razna tekmovanja KobiljanJ* JpJ ki in športni delavci pa vsem želijo da bi športni obiekt Pri tem ' tor,., delovali predvsem s Plv nim delom TEŠANOV^ Radioklub deluje7 cih s krajšimi prekinit'* leta 1960. Signali iz sprejemno-oadaine P^f r. ntčkolikokrat obšli *'.jsi^ vsem mlajši radioamatpK h J jo novih prostorov, kir ‘zgradili predvidoma 1 H gasilskem domu Z T ad u celi že spomladi. Vehk f’ štev naj bi primaknjC^ klub Murska Sobota m novci. ufi Pred kratkim se je iz radioamaterizma za novne šole Bogojina, K'W. skuje več kot 30 mlad'— /a jine in Tešanovec 1 ‘ ‘ j., domači radioamaterji, pa bodo tudi člani sob1 diokluba. V. POLAl** V krajevni skupno*1 so s sredstvi krajevnega^n^. 1 spevka uredili vrsto m drugih objektn' dom, mrliško vežico m jjA parkirišče v središču o G tili so se tudi urejanj« odlagališč za smeti- * ni so uredili vaško * L ■ asfaltirali nekaj odse* ulic, ob pomoči (ydi ' skupnosti na le bila C, F", rana cesta Kapca— M ^0’7 Za letos načrtujejo 'LjU družnega doma in C ps11, poti ob pokopališč11 A &V šole. \ Brezovici pa 1' pravilo načetega as2rffi^/ tos avgusta mine reK obdobje, nameravaj^!-nov samoprispevek- Vi>!-načrtujejo kabelsko širitev telefonskega ‘ E j pridobitev I o k ac i js k%o 7 nja za avtobusno pO’Lreii 1 tografiii: Jože Pr»a’ sveta KS Polana VESTNIK Stran 18 utrip življenja Iz Slovenije v Slovenijo rnejl z^Avsit"1 pre' Pripovedoval, da živi v Sloveniji, m to ob jem v bližnn ,°' j8 Se odPravl H*’™ z avtomobilom nh traktor-tem naleti n Prede' vas' oziroma kam dlje po Sloveniji in pri sPraševg| / ®Pu,ščeno *«r običajno zmrznjeno zapornico. bi se stojna nenJ!aO /e.to mogoče. Dandanes, ko je Slovenija samo I1 ni več 'n demokrat!čna (na/ bi bila!) država, ko ob mesna zares čud 6 Ju9°sl°vor,ske ljudske armade, se kaj takega pa zapornica IŠČEMO NAJŠTEVILČNEJŠO DRUŽINO Zal'.reS B'' ’e P°’ Kuj™ nr . Te le Pot vodda iz 0^ "7^ a Sem Se M»1jaševr» Se JreJ zavi1 prot' ^^riboviT °b.^d0Val sem žn'*ia .pokrajino, ki se je DnntL- L bu,a1' IZ zimskega m tamVh P^'h so namreč tu ,rak’orji 'n krne miadanska XaVl|a" pfva spo’ 7ave-u oh de a ,z kakšnega lo raznA b 90zdu pa se je sliša-enkrMs®^10 Pt^je petje. Na-klenjeno z2e Znašel pred za daljšima ln dvema DalJa torej 5amem slil izMari ' Š ’ sem P°m|-USotovil da «1" 12 av,orlri°bila m Zemana se Pr'PeliaI do POseh^ a Z Na pre^d Odprt do ^al°' rt“ )e sredah lnp ’ dD 15 marca ob 'udi ri?°b°'ah Ugotovil ^vstriir, ,,6 Potrebno proti tate ni ve? deSn° in da ternveč ,./inoberie zapornice, opozorilna tabla; daliuieš J! "a levo, lahko na-Jaševen v dru9i predel Mat-Vei1iie v s/,e) se Pe|ieš 'z Sloviti prPoj?hen')o T°da STOP. a|il Mrn <, bo )e zapornica! Mi-nskdo prijr °brrti,f pa se je 0dlWkihXJal s traktorjem. P«|9m d-.i d6)al- da se lah-ftJdi tako 'Je' njemu pa da se pDmenek pQa nl bil° £asa za nas|ednji ’ 5em se ustavil pri arp^a NJIVO Z Dom^0 izkaznico? irENa ppl rle gospodinja p°mic07 bCAR Kaj je s to za- -Ne 10 zanimalo Ros,aviir m,S?nčrl°- kdaj so jo 9a Zdaj pa' da je od le-*ki PBbl^09 10 let B"' so Preiiodov v T' zaradi »črnih« dr|e sta vstr9P in nekega Policista^ V ?aŠ Predel vasi ^^rn.ca j0k!a' da bo od-kmmovaa/'n ^estim ali sed-kise morajo razdelila n; Zl” ha svoja njive. nzanie 50 Podpisali če se rtrL1a s,var oPravije-Pddnis dk bro spomnim, so 'h’ada n? 'e starci, ker dru-^0 se U'1 .n' bi|o doma Vsi ^.mico sprijazniti z za-kontrol/nas ’e ustavlja-81 kam t tudi vojska Ce k^ilnk.^ ' moral pokazati in kiH???13 Povedati. Pa številko ključa iahkm° Re dal'e Na i^° P°*ftnC 4 čas navadili in v nismo ’ j v°jaki v giav-uuSih Da ar. Problemov, ie m^ZrnV.^861 kd0’ kl ie hJ?Orala JUOnp iave Lani- k0 kn^5*1*' SlovPJ°Vanska vojska te1': smo priča- dvinn"a Dal zaPornice od-dn^'11' tako da odk|enili in st,^ bl sa lahko po- ^VA^' p0’ai «-vstnjo, ampak iz Slovenije v Slovenijo Toda v zadnjem času prihaja do nepričakovanih zapletov, predvsem tiste dni, ko so tu policisti zaradi odprtega mejnega prehoda z Avstrijo. Zapornica je običajno zaklenjena, in ko prideš do tja, moraš nekaterim pokazati osebno izkaznico, tudi če si na- mi odklepanje, dviganje, spuščanje rn spet zaklepanje zapornice dela precejšnje preglavice Tako je bilo tudi tedaj Zdaj ko se bodo začela dela na polju, born moral včasih 10-krat dnevno peljati po tej poti Slišal sem da se nekateri policisti kregajo, če si sam odklepaš zapornico. ko so oni tam To vsekakor ni lepo Nekateri so nam obljubili, da bodo uredili tako, da bo zapornica podnevi dvignjena. toda zaenkrat je v glavnem vse po starem,« je povedal svoje Janez. •■Tudi jaz pravim, da bi morala bili zapornica podnevi stalno dvignjena, ponoči pa, če je res potrebno, naj bo spuščena in zaklenjena O tem, kar vidim včasih, ko je tu kakšen policist, ki nas ne pozna, pa bolje, da ne govorim Ne morem tudi pozabiti nekega dne. ko je bila to še vojska in je močno deževalo, mene pa niso pustili, da bi se IRENA PELCAR: »Zd! se mi smešno, da bi morale na njivo nesti s sabo tudi osebno Izkaznico.« ve Murska Sobota Inšpektor LOJZE FLISAR, ki je pristojen za mejne zadeve, mi je povedal, da so to zapornico postavili pred 13 leti, ker so prej to pot nekateri od drugod izkoriščali za ilegalne prehode v Avstrijo in tihotapljenje Žal so sedaj potegnili krajši konec tudi domačini, s katerimi je policija doslej sicer dokaj dobro sodelovala Oni so tudi prvi varuhi meje. Ker pa je tam mejni prehod z Avstrijo, zakon o nadzoru državne meje med drugim določa, da se nadzor potnikov opravlja tako, da se morajo le-ti ustaviti pred spuščeno zapornico »Vemo, da je ljudem v Matja-ševcih, predvsem v Pelcarje-vem naselju, to neprijetno in trudimo se, da ne bi prihajalo do nesporazumov. Policisti opravljajo le svojo nalogo. Mislim, da se bodo kmalu spoznali z vsemi tamkajšnjimi ljudmi in se dobro razumeli, tako kot je bilo doslej, ko je bila za nadzor odgovorna postaja v Rogašov-cih, sedaj pa to nalogo opravlja mejna enota Gederovci. Seveda bi bilo še najbolje, če zapornice sploh ne bi bilo, oziroma da bi jo preselili, tako da bi bita na cesti, ki pelje v Avstrijo O tem se nameravamo čim prej dogovoriti z drugo stranjo.« To bi bila res dobra rešitev čeprav bi si človek želel, da na mejah zapornic sploh ne bi bilo; vendar bi nekateri to potem zlorabljali. Besedilo in fotografije: JOŽE GRAJ Samorastniki z Melinec SAMORASTNIKI — Tale slika je bila posneta 1949. leta, ko je Terezija Sraka iz Melinec ostala »rfova z 9 otroki. Medtem so se izšolali in so v srednjih letih, mati pa se od tedaj ni spremenila — ostala je še naprej skromna. menjen na bližnjo njivo. Če se pripelješ s traktorjem, moraš seveda ustaviti in počakati, da policist čez čas pride ven in preveri, kdo si ter kam si namenjen Če pa greš h ključavnici, da bi si jo sam odklenil in dvignit zapornico, kot delamo to druge dni. pa te mož postave lahko kar precej ošteje, češ kako si to sploh drznete Mož Herman je nekaj takega doživel že dvakrat Prvič mu je policist odvzel celo ključ, in ko se je vrnil z drugim, ki si ga je sposodil pri sosedu, je lahko peljal dalje Drugič pa je bilo potrebno telefonsko preverjanje Dokler so hodili na ta prehod policisti iz Rogašovec, se nam kaj takega ni dogajalo.« Irena je še povedala, da imajo njivo tudi na avstrijski strani in da na poli do tja ni nobene zapornice Res pa je, da lahko gredo tja samo tiste dni. ko je odprt mejni prehod in da morajo imeti s sabo ustrezne papirje. Vendar se ji to zdi razumljivo. saj potuje vendar v drugo državo Avstrijski stražniki pa so pri svojem delu dokaj korektni in vljudni. Večkrat jim samo pomahajo, naj se peljejo dalje. NI LEPO, DA NAS OŠTEVAJO O podobnih izkušnjah sta mi pripovedovala tudi JANEZ ŽOHAR in JOŽEF PELCAR Ne moreta verjeti, da mora biti tudi podnevi zapornica spuščena in zaklenjena Včasih je to zelo neprijetna ovira »Enkrat lani sem imel res veliko silo. Krava se mi je davila in s traktorjem sem pohitel po ži-vinozdravnika Ker sem že star. JANEZ ŽOHAR: »Včasih se moram .dnevno 10-krat peljati po tej cesti do bližnjih njiv. Kako mučno se je ustavljati, odklepati, dvigati in potem spet spuščati zapornico, da se lahko pelješ dalje!« peljal domov Šele ko so posredovali policisti iz Rogašovec. se je stvar uredila Zdaj ko je Slovenija samostojna, sem pričakoval, da bo več demokracije ludi v našem koncu,« je dodal Jožef. ZAPORNICA NI ZARADI DOMAČINOV Najbrž ne bi bilo prav, če k vsemu temu ne bi dodali še pojasnila Uprave za notranje zade- JOŽEF PELCAR: »Upel sem, da bo sedaj, ko je Slovenija samostojna, demokratična država, več demokracije tudi pri naši zapornici.« STOP, četudi ae nameravate peljati iz Slovenije v Slovenijo! V 13 letih zakonskega življenja Terezije in Andreja Sraka iz Melinec se je rodilo 10 otrok, od katerih jih živi 9, saj je Bernadka umrla kmalu po rojstvu. »Marjeta se je šolala v Ljubljani in v Rimu ter je končala teološko fakulteto. Marija je farmacevtka. Ana je več let delala v tujini, zdaj pa je gospodinja. Jožek je študiral teologijo, doktoriral, zdaj pa je salezijanski duhovnik v Opčinah na Tržaškem Marta je ostala doma na kmetiji. Tu žiyi tudi Regina, ki je sicer zdravstvena tehnica. Katarina je kmetijska tehnica. Janez je končal teologijo in je zdaj duhovnik v Mariboru, sicer pa je jezuit. Alojz je magister psihologije.« Tako nam je v nekaj besedah orisala poklicne opredelitve svojih devetih otrok mati Terezija Sraka, rojena 1913. leta v Melincih, čeprav nerada, saj je menila, da ni treba pisati o njej. Moramo pa povedati, da nas je za obisk nagovoril njen vnuk Janez iz Lipe. »Res mi ni bilo lahko, ko sem zgubila moža, otroci pa skrbnega očeta. Morala sem dobro poprijeti za delo. Pa tudi otroci so že zelo mladi opravljali njim primerna dela. Na kmetiji smo pridelovali zdravilna zelišča, povrtnine, rože . . ., skratka marsikaj takega, za kar je bilo treba veliko pridnih rok., in tudi zaslužek je bil temu primeren. Veliko več ga je bilo, kot če bi gojili zgolj klasične poljščine. Ker nam ni bila naklonjena štipendijska politika, so se moji otroci v glavnem šolali brez državne materialne pomoči. To je v neki meri »razumljivo«, ko pa so študirali tudi teološke vede.« Terezija Sraka je zdaj stara 78 let. Ta čas ni ravno najboljšega zdravja, zato je razumljivo, dg ob našem obisku ni bila ravno zgovorna. Ko pa je bila mlajša, pa je udarila tudi s pestjo po mizi, ko je naletela na birokracijo, na primer, ko so na grunt prišli tovornjaki, da bi odpeljali pridelek na račun obvezne oddaje, če bi ne bila tega preprečila, bi njenih 9 otrok, ostalo lačnih. Da pa pri hiši kruha ni manjkalo, gre zasluga tudi njeni naprednosti v kmetovanju, saj je dosegala dobre hektarske donose v pridelovanju krompirja, bila je prva zenska kooperantka v kmetijski zadrugi, za kar je dobila več priznanj Da bi izrabila številne pridne roke in da bi v hišno blagajno kanilo kaj več denarja, je organizirala tudi domačo izdelavo opeke, ki so jo potem prodajali. Ljubezen do neokrnjene narave je prenesla tudi na svoje otroke, zgrozila seje ob predlogih, da bi zgradili na Muri, ki teče tik ob njeni hiši, elektrarne, saj bi se potem morala izseliti. Letos bo poteklo 43 let, odkar je Terezija Sraka iz Melinec vdova in mati, ki je svojim devetim otrokom nadomeščala tudi očeta. Četudi jih je bilo veliko, je ob napornem delu našla dovolj časa tudi zanje, jih usmerjala na življenjsko in poklicno pot, za kar so ji srčno hvaležni. S. SOBOČAN »i k LJUTOMERSKEGA mestnega jedra ^ijub posegom ohraniti identiteto tvPkbh .^ru V ? •■La ^•uk* M * tl hatnen io V? Ulice S?'/’ od se Ra e Ra^°dni Oster- tehod' 4® Ulice *areiv. kalnih Ce n naju ’ idemu d bodo terj^Oi V° kulm te,° Liuto 'hi'; dcdišči so >» a c’jo 8-°uieraciie "je ‘ ‘e sku"'Zaseda- 'zhod^me. čaje za nadalj-iJoe- ker f? b'h P° .>1* n’""" 4 JNm,1 ■' h Je v Naprej tež. k"C’ Plen 8 ddnJe pa so možne le tam, kjer so neprimerni objekti ali pa ne ustrezajo arhi tekturi in gabaritom. Takšne ob jekte naj bi zrušili in jih nadomc stili z novimi, pri čemer pa bodo upoštevali ustreznost nadomestne gradnje. Ljutomerčane in druge obiskovalec mesta moti zlasti neustrezno oblikovan del mesla ob Ščavnici, Prešernovi ulici ter ob ulicah Slavka Osterca in Nade Rajh, delno pa ludi ulična linija v Postružnikov) ulici Poleg tega so negativno ocenjeni tudi vsi prazni objekti. Podobno bi lahko rekli za nelogično zgrajene lope, ki so pretežno namenjene za shrambo, skladišča in garaže. V neskladju z arhitekturo sosednjih fasad pa so na Glavnem trgu v Ljutomeru objekta Vesne in Pošte, na Starem trgu se jima pridružujeta vstopa v hiši, ki sla dvignjeni nad nivo parterja, pa tudi zgradba v Vrazovi 2, ki stoji v osi ulice, fasada in okno na strehi pa sla neustrezna. Strokovnjaki pa omenjajo še neustrezno ureditev površin v okolici stanovanjskih blokov, kot je to v Ulici Slavku Osterca in ne- koliko tudi na Glavnem trgu, kjer spontano nastali park in zelenje nista značilni identifikaciji mesla Vprašljivo je prav tako neurejeno parkiranje, ozko prometno grlo in nenadzorovana gradnja nekaterih manjših objektov. Da bi zelenice in vrtičke oču-vali, bodo v Ljutomeru morali najprej rešiti problem parkira nja. V ta namen naj bi vzdolž med objekti naredili več garaž in parkirnih mest, preostale dele površin pa bi funkcionalno uredili, predvsem v zelenice, vrtove, otroška igrišča in sadovnjake. Ob Ulici Nade Rajh načrtujem obulično pozidavo, ki bo funkcionalno dopolnjevala obstoječe dejavnosti ter zaprla poglede in vplive, zlasti hrupa, z ulice v notranjost bivalnih prostorov. Med drugim je predvideno rušenje skladišča Vesne, ob ulici pa je možna gradnja poslovno-stano-vanjskega objekta in pokrite tržnice Obnovila naj hi se peš povezava z Glavnega trga do Kaju- hove ulice, notranjosl zazidalnega kareja pa bi namenili parkiriščem in zelenim površinam. Ugotavljajo namreč, da je parkirišče pred hotelom Jeruzalem neprimerno. Tu bi lahko postavili sodobno stekleno verando. Sicer pa so ob Ulici Slavka Osierca predvideni dvojni drevored ter vizualna in funkcionalna zapora. Seveda v Ljutomeru načrtujejo še vrsto drugih sprememb, ki jih je nemogoče na kratko našteti. Zanemarljivo malo pa je izkoriščenih podstrešij. Večjo skrb bo- do namenili tu itvi dvorišč ter ulični in komunalni opremi« kar lahko prispeva k lepši in celovitejši podobi mesta. V ta sklop nedvomno sodijo tudi številni infrastrukturni objekti, predvsem pa primernost komu naInega omrežja Na vse to bodo morali računati snovalci obnove ljutomerskega mestnega jedra, če ne želijo doživeti večje kritike javnosti, ki je že doslej opozarjala na pomanjkljivosti. MILAN JERŠE Veselo v naravi V toplem januarskem dnevu so ljudje iz avtomobilov na dokaj prometni cesti Murska Sobota—Bakovci z radovednostjo opazovali večjo skupino otrok, ki so bili zbrani v gaju v neposredni bližini ribiškega doma Med otroki OŠ Karla Destovnika-Kajuha iz Murske Sobote sta izstopali njihovi učiteljici — Silva Sterman in Jasna Lovrenčič, pa tudi starejši lovec s puško na rami. Strnili so se okrog zimskega krmišča za fazane, ki so ga postavili lovci. Vsak otrok je prinesel od doma krmo za fazane in zajce. Krmišče je bilo hitro napolnjeno za raznovstno hrano: korenčkom, peso, solato, krompirjem, zeljem, ohrovtom, koruzo, kašo in drugim. Zimsko krmljenje divjadi je ena od zelo pomembnih nalog lovcev, še posebej v hudih zimah in visokem snegu Namen tovrstnega srečanja z otroki je bil spodbuditi skrb za živali v naravi in odgo-vornosl do narave. Taka srečanja v zimski naravi so na tem mestu že tradicionalna in so se začela pred sedmimi leti po zaslugi znanega lovca in glasbenega pedagoga Jožeta Grleca Zveza lovskih družin Prekmurje je zlasti prek svoje komisije za izobraževanje in ekologijo že pred leti iskala načine, kako seznaniti in pritegniti otroke k varovanju narave in živali. V ta namen so bila tudi po osnovnih šolah predavanja, nagrajevali pa so ludi spise na to tematiko. Legenda prekmurskih lovcev in izredno aktiven član zelene bratovščine na raznih področjih dela, lovski tovariš Jože Grlec, je našel razumevanje pri nekaterih predstavnikih soboške druge osnovne šole za zimsko srečanje z učenci v naravi pri krmišču za fazane. Prvo njegovo srečanje pred sedmimi leti je uspelo in srečanja so se uspešno nadaljevala vsa naslednja leta. Tudi tokratno srečanje je bilo za mlade posebno doživetje, z veliko radovednostjo pa so poslušali razlage o lovstvu, naravi, živalih . . . Malo strah zbujajoča je bila lovska puška na lovčevem ramenu, vendar je strah premagala radovednost o tem, kako se iz nje strelja in kako poči. Po dveh pokih iz puške so se vprašanja in oči ustavile na lovskem rogu. Lovec, rogist in sedaj učitelj Grlec si je ogrel otrple ustnice in hladen ustnik na rogu ter iz njega izvabil toplo, lepo zvenečo lovska melodijo, ki jo je kot mnoge druge sam skomponi ral. Svojo navdušenost so mladi izrazili s ploskanjem, nakaleri pa so se kar sami preskusili s pihanjem v rog. »Glej, to je zajček, to fazan, to jerebica, to srna,« je bilo slišati inž. Franc Lanščak Stran 19 PRIVOŠČIMO SEBI IN ŽIVINI ČISTO PITNO VODO! Te je v naši pokrajini malo. OČISTIMO JO S FILTROM ZA VODO! Voda se pri kroženju -obogati" s strupi, klicami in bakterijami, pa tudi z minerali, peskom in drugimi snovmi, ki puščajo sledi na našem zdravju, gospodinjskih aparatih in strojih. STORIMO KAJ ZA SVOJE ZDRAVJE! VODI VRNIMO NJENE DOBRE LASTNOSTI! Fifter dobimo v trgovinah po vsej Sloveniji in tudi v industrijski prodajalni MLM AKLIMAT LENART (telefon: (0621 724-691). • Filter vdelamo ob vodomeru. • Za podrobnejše nasvete nas pokličite po telefonu: (062) 721-931 MARiBORSKA LIVARNA MARIBOR aklimat d. Na podlagi 4. in 5 člena kolektivne pogodbe Služba družbenega knjigovodstva v Republiki Sloveniji, podružnica Murska Sobota OBJAVLJA prosto delovno mesto — vodje ekspoziture v Gornji Radgoni Pogoji: — strokovna izo- brazba stopnje nomske VI. eko-ali družboslovne smeri — tri leta delovnih izkušenj — poskusno delo štiri mesece 62230 LENART, Kraigherjeva 22 Filter za vodo INDUSTRIJA DEŽNIKOV INDIP LENDAVA, d.O.O. Po sklepu skupščine družbe z dne 28 2 1992 INDUSTRIJA DEŽNIKOV INDIP LENDAVA, d.o.o., Industrijska ulica 2, razpisuje javno dražbo za prodajo TOVORNEGA VOZILA, MERCEDES BENZ, tip 1213-42, moč motorja 96 KW. nosilnost 7120 kg. leto izvelave 1988. prevoženih 61140 km. Javna dražba bo 23. 3. 1992 ob 11. uri na sedežu družbe Indip Lendava. Industrijska ulica 2. Izklicna cena je 70 % od nabavne vrednosti novega vozila na dan dražbe Pravico do udeležbe na dražbi imajo vse pravne in fizične osebe, če prej plačajo pri blagajni družbe varščino v višini 100.000.00 SLT. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo. Najboljši ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo in plačati celotno kupnino na žiroračun prodajalca najkasneje v 8 dneh, sicer prodajalec zadrži plačano varščino Ob sklenitvi pogodbe plačano varščino vračunamo v kupnino, drugim udeležencem pa jo vrnemo brez obresti najkasneje v treh dneh po končani javni dražbi. Prometni davek in vse druge stroške plača kupec Nakup je po načelu videno-kupljeno. poznejših reklamacij prodajalec ne upošteva. Oglašujte v Vestniku Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba podružnice 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Zevod za permanentno izobrsšavsil Svet Ljudske univerze Murska Sobota razpisuje delovno mest« DIREKTORJA Ljudske univerze za 4 leta (ni reelekcija) .L Kandidati morajo — poleg splošnih zakonskih — izpolnjevati ni***-pogoje: — visoka izobrazba. — pedagoška izobrazba in strokovni Izpit, — 5 let izkušenj pri izobraževanju odrastlih. Direktor opravlja hkrati tudi dele strokovnega delavca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejeme svet Ljudske Kidričeva 19, Murska Sobota. 8 dni po objavi. Kandidati bodo ob** odločitvi v 8 dneh po Izbiri. Občina Murska Sobota, sekretariat za občo upravo razpis JAVNO DRAŽBO 1. odvzetih in najdenih koles in drugih predmetov, 2. rabljene telefonske centrale (z 200 internimi priključki] Javna dražba bo v soboto, 14. marca 1992, ob 9. uri na g«!1' dvorišču v Rakičanu. OBVESTILO SKB BANKA M Vzgojno-varstvena organizacija Murska Sobota obvešča starše, da bo vpisovanje otrok novincev za šolsko leto 1992/93 v oddelkih dnevnega varstva: 1. v GANČANIH — 16. 3. 1992 Od 13. do 15. ure za otroke Od 3. leta do vstope v osnovno šolo 2. v LIPOVCIH — 17. 3.1992 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo 3. v RAKIČANU — 18. 3. 1992 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo 4. v DOKLEŽOVJU — 19. 3. 1992 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo 5. v BELTINCIH — 20. 3. 1992 od 13. do 17. ure in 21. 3. 1992 od 8. do 12. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo 6. v BAKOVCIH — 23. 3. 1992 od 13. do 17. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šoto 7. v KROGU — 24. 3.1992 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo 8. v MARTJANCIH — 25. 3. 1992 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo 9. na MELINCIH — 26. 3. 1992 od 13. do 15. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo 10. na PUŠČI — 27. 3. 1992 od 9. do 11 ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo 11. v MURSKI SOBOTI — od 30. 3. do 3. 4. 1992 od 9. do 11. ure in od 13. do 16. ure za otroke od 1 leta do vstopa v osnovno šolo. Vpisovanje bo v enoti v Gregorčičevi 23 v Murski Soboti. O ZBIRANJU NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE ZA 1 1991 V OBČINI MURSKA SOBOTA Uprava za družbene prihodke Občine Murska Sobota bo rala sprejemanje napovedi za dohodnino. ( — na sedežih vseh krajevnih uradov vsak delovni dan od '■ ure, po 10 3. 1992 tudi ob sobotah in nedeljah. ., a — za mesto Murska Sobota v dvorani Skupščine Občin® FjN Sobota vsak dan od 7. do 18 . po 10 3. 1992 tudi ob so»-nedeljah. Napoved se lahko odda tudi po pošti na naslov: Občina bota. Uprava za družbene prihodke. Alija Kardoša 2, 69000 Sobota, z oznako -napoved dohodnine«. Zavezanci, ki bodo uveljavljali olajšavo po 1. točki 7. član® j veznice, delnice) morajo oddati napoved le na sedežu UC>r skl Soboti OBVESTILO UPRAVA ZA DRUŽBENE PR" Grafično podjetje POMURSKI TISK M. Sobota, p.o„ objavlja prosto delovno mesti O ZBIRANJU NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE 1991 “ NI LENDAVA Upravni odbor SKB BANKE D.D. je na svoji 23. seji dne 28. 2. 1992 obravnaval poslovno poročilo banke z letnim obračunom za leto 1991 in ugotovil, da je banka ustvarila 264,163.448,78 SL T dobička. referenta za izvozne in uvozne posle Kandidati morajo poleg splošnih pogoje izpolnjevati še posebne pogoje: Uprava za družbene prihodke občine Lendava bo organizir® ^l jem napovedi za dohodnino, m sicer: v soboto, 21. 3. 19** do 15. ure v soboto. 28. 3. 1992 od 8. do 15. ure V prostorih: NA UPRAVI ZA DRUŽBENE PRIHODKE DAVA KU TURNIŠČE. KU DOBROVNIK. KU POLANA, KU ŠOVCI, KU CENTIBA. KU GABERJE V dneh (26. 3,27. 3.30 3 in ure na sedežu UDP Lendava 31 3. 1992) popoldne od 1t>’ Upravni odbor predlaga zboru banke, da se iz ustvarjenega dobička izplačajo dividende v bruto znesku 105,931.428,00 SLT. Dobiček na delnico, po odbitku davka, znaša 3.250,00 SLT*. — ekonomist ZT-smeri in 3 leta delovnih izkušenj, — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika । j r Sprejemanje napovedi na davčni upravi je vsak delovni da£ de na uradne ure. Napoved mora biti vložena do 31. 3. cije zaradi nepravočasne vložitve so velike (od 25 000 SLI n I Napoved se lahko odda tudi po pošti na naslov Občin® Uprava za družbene prihodke. Trg ljudske pravice 5, 6923-va. z oznako -davčna napoved« Poleg poslovnega poročila z obračunom za preteklo leto predlaga upravni odbor zboru banke v potrditev tudi smernice poslovne politike banke za leto 1992, spremembe in dopolnitve njenega statuta in izvolitev novih članov njenih organov upravljanja. Kandidati naj pošljejo prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi oglasa na naslov. GP POMURSKI TISK M. Sobota, Lendavska 1, Zavezanci, ki bodo uveljavljali olajšavo po 1. točki 7. čie^jp' j niče, delnice) morajo oddati napoved le na sedežu UDP v L J Občani občine Lendava lahko oddajo napoved na katerem nem mestu, ne glede na stalno bivališče. ji UPRAVA ZA DRUŽBENE Delničarji SKB BANKE D.D. f tekmi za uspešno poslovanje banke prispevajte svoj glas na njenem zboru, ki bo v petek, dne 20. marca 1992, ob 11. uri v kinodvorani Union, Ljubljana, Nazorjeva 2. 'Objavljeni podatki če niso revidirani v skladu z določili 48.-51. člena Zakona o bankah in hranilnicah (Ur. I. RS. it. 1/91-1). UPRAVNI ODBOR SKB BANKE D.D. 101 W ( HIŠA KAKOVOSTI • LASERSKE PLOŠČE • VELIKE PLOŠČE • AVDIO KASETE • VIDEO KASETE SOHI tiru/. .KlkotimiiMraM.* I. lil. (1316/81 33(81 8025 (.ra/, Inierkauf. I.a/an'tl”iirtel 25. 1d. n 1|(,/9| 158056 8010 (.ra/, (JtKkenspklpIal/ 5. Karuni Minerka ul. Id. 0 316/82 8986 8600 Bnuk/Mur, KiHnmcsscrhauv Koluman-« aliisdi-Plat/ 22. Id. 0 38 62/51 1 M 87181 I vohvit. DuminikaiicrKavse J. Jel. (138 42/42 4 92 8700 I .volten, HaupIplaM-RathauspasMigr 3 vršami: 8010 (.ra/, /mn Reim rkoKel 45, Tel. 0 316/6’ 14 9(1. J a \ 0 316/63 3 2* Stran 20 VESTNIK, 12. MA1 PETEK SOBOTA Radijski in televizijski spored od 13. do 19. marca NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK murski val ?Ar^3w « r nami Drut, r' ™ ledna i nc V*"redi-ta 1200 p™- Sio,o I?otedn'vi' ??Wnevu X ir Po^rav po ^30 Pnrnovi x' Obvestila 18 00 tono,J? 00 212,5 la"^avnil 11 Ota ' ^1 R>hTČ:)u n h MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL S4O Prebujajte se z nami 5 50 Vreme, ctste 630 Horo skop 6 45 Pesem tedna 7.00 Druga jutranja kronika 7 H Vreme, ceste 7 40 Dunajsko zvočno pismo 8.00 Poročila 8 10 Danes na MV 8 15 Mali oglasi. 9 DO Poročila. 9 15 Pred stavljamo vam 10.00 Poročila 10 30 Potepajte se z nami 11.00 Sobotni gost 12.00 Poročila 1230 Novica dneva J3.00 Slo vo 16.00 Pozdrav popoldnevu 16 25 Obvestila 16 30 Poročila 16 45 Mali oglasi 18 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdra vi 18 30 Poročila; BBC 19 00 Konec sporeda k tki Dobro nedeljsko jutro vam želimo 8 30 Horoskop 9.00 Nedeljsko postno premišljevanje 9 15 Misel in čas 9 30 Srečanje na M V 10 30 Nedeljska kuhinja ' ........ ' madžarščini. odmevi. 13.30 tovalce 14 00 Najlepše želje 12.00 Spored v 13 00 Panonski Minute za kmt Poročila 14 H) s čestitkami in pozdravi 18 30 Poročila. BBC 19.00 Konec sporeda TV SLOVENIJA 1 5.40 Prebujajte se z nami. 5.5O Vrem«, ceste 6 30 Horoskop 6 45 Pesem tedna ? (K) Druga jutranja kronika 7 15 Vreme, ceste 8.U0 Poročila 8 10 Dane> na MV 8 15 Mali oglasi. 9.00 Poročila 9 15 Zgodilo se je Poročila 10 30 šport. 12 (Hi Poročila, BBC 13 00 Slovo 16.00 Po/drav popoldnevu 16.25 Obvestila. 16 30 Poročila 17IX) Šport 18.00 S krščakon, cekron pa z marelof. 18.30 Poročila, BBC 1830 Iz naše preteklosti 19 00 Konec sporeda. TV SLOVENIJA 1 ’’ »S Znanost pT Eurorl,em počila " ^mca 12.00 I52SRU M1|e * s,i- 2 l Oči kriL n?dalJčvanka "!■ a-« &8 V 55 D"™-amfr na'ni: H««ablo. > i>>nizanU T1" Sv«nik. ......................... M X'" ^'“otein tsmT11" l7-4» h’ 1900 Ja/® SLudio Mari- 8 40 Angleščina 9 00 Radovedni Taček 9.15 Klub Klobuk 11-00 Zgodbe iz škorljke. 12.00 Poročila. 12.05 Tok tok. 13.50 Intervju. 14.30 Maja vam pred- siavlja. 16.00 Tednik 17.00 19 30 Dnev- Kk,2?00 s'^ioG-m 21-30 In- ,t,lra' «.0uYute|"OSpevov Dnevnik 17 10 Bendži, ameriški film. 18.35 Alf 19.05 Risanka. 19.15 Žrebanje 3 x 3. 19 30 Dnevnik 19.55 Utrip. 20.15 Križkraž. 21.20 Delo na črno amer, nanizanka. 22 10 Dnevnik. 22.45 Sova: Murphy Brown, amer nanizanka: Svetnik, angl, nanizanka; Hulkova vrnitev, amer, film; Ljudje počnejo vse mogoče, amer, varietejski program. Drugi program 15.25 Marlboro Musič Show. 15.55 Sova, ponovitev. 17.05 Klasika 1730 Prisluhnimo tišini. 17,45 Angleščina v poslovnih stikih. 18.00 Poglej in zade ni. 18.30 Ansambel Slavček 8.45 Živ žav 9.35 Superbabica, angl, nanizanka. 10.00 Naša pesem 92 10.30 Ona + on. ponovitev. 11.31) Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12 10 Kmetijska oddaja 12.40 Ansambel Slavček. 14.10 Čudak, francoski film. 1600 Kapilari James Cook, angl. nadaljevanka. 17.00 Dnevnik 17.10 Milijon lei pred Kristusom, angleški film 18.55 Risanka 19.20 Slovenski loto. 19 30 Dnevnik 19.55 Zrcalo ledna 20.15 Zdravo. 21 20 V navzkrižnem ognju, dokum oddaja. 22.10 Dnevnik. 22.40 Sova: Ko se vname star panj, angl, nanizanka; Svetnik, ang!, nanizanka. Drugi program 14.45 Sova, ponovitev. 16.00 Športno popoldne 19 30 Dnevnik HTV. 20 00 Potovanja, angl serija. 20.50 Dekalog, poljska nanizanka 21 4S Športni pregled. 22.05 Štirje letni časi, ba let 23.05 Yutel TV SLOVENIJA 1 8.55 Festival otroške m vedre pesmi. 10 10 Bertinijevi, nemška nadaljevanka 11.15 Forum, Utrip, Zrcalo ledna. 12 00 Poročila. 17.00 Dnevnik 17.20 Radovedni Taček 1735 Jelenček, otroška serija. 18.10 Obzorja duha. 18.45 Boj za obstanek. 19 30 Dnevnik. 2005 Gospod Bcan, angl, humor, nanizanka. 2035 Mednarodna obzorja: Izrael. 2130 Ločitev, angleška drama. 22.55 Dnevnik. 2330 Sova: Svetnik, angl nanizanka: Zvezdne steze, amer, nanizan- 5 4(J Prebujajte se z nami. 530 Vreme, ceste 6 15 Ubira mu pe^ein tedna. 630 Horoskop 64*- Pesem tedna 7.00 Druga jutranja kronika 7.(5 Vreme, ce^te S.40 Ljubljansko zvočnn pismo. KUD Poročila 8.10 Danes na M V 8 15 Mali oglasi. 9 00 Poročila 9.15 M shop vam predstavlja 9 30 Melodije vam predstavlja 10.00 Poročila 10.30 Tema dneva. 12 00 Poročila. BB< 1230 No-. vica dneva 13 (Ki Slovo 16 00 Pozdrav popoldnevu 16 25 Obvestila. 1630 Poročila 17 00 Srebrne niti 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18 30 Poročila, BB( 19.00 Konec sporeda TV SLOVENIJA 1 8.55 Zgodbe iz školjke 9.50 Šolska tv. 10 50 Eurorilem. II. 10 Sedma steza. 1130 Prisluhnimo tišini. 11.45 Angleščina v poslovnih stikih. 12.00 Poročila. 14.55 Mlada in nedol žna, angl, film (čb). 16.20 Mo slovi 17.00 Dnevnik Otroški program. J 7.40 18.05 Jurček, gledališka stava. 1830 Svet poroča Risanka. 19.30 Dnevnik 17.20 Alf. pred-19 10 2005 I9 00 1930 20.15 Kremenčkovi, risanka. HTV 1 Drugi program 16.10 Oči kritike 17.00 Sova, ponovitev. 18.10 Eurorilem. 1830 Športni dogodek 19.00 Videošpon. 19 30 Dnevnik TV Koper 20.05 Žarišče. 2030 Po sledeh napredka. 21.30 San Remo 92. 2200 Mostovi. 2230 Sedma steza, športna oddaja. 22.50 Mlada m nedolžna, angl film (čb). 0.15 Yuld. Dnevnik RTV Srbija Tekmovanje, ameriški film. 22.20 Alternativni program. 23.50 Yuiel. HTV 1 ? UuLnuh v te- H /' pi> J,4® Santa Barba-5 V veh. 30 Dnevnik i 7 'M Shka na 23.50 p^! Lv 0.00 23 55 U V a?8le' bočila ” Horoskop. 13 00 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila. 14 10 Spustili ste. poglejte. 16.00 Poročila 16.15 Glasba ali reportaža. 1635 Leteči medvedi, risana serija (24/24). 17.00 Poročila v angleškem jeziku. 18.00 Poroči la. 18.10 V registraturi, dramska serija, ponovitev (5/9). 19.25 Nocoj... 1930 Dnevnik 1. 20.05 Me je kdo iskal? 20.50 Hrvaške Atene Dubrovnik, dokumentarna serija (13/14) 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Horoskop. 830 Poročila. 8.45 TV koledar 8.45 Poslovne informacije. 9.00 Tuja dokumentarna serija, ponovitev (1/2). 11.00 Oddaja resne glasbe 12.00 Poročila. 12.00 Poročila. 14.10 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 1435 Risanke. 15.00 Mixer M. 1530 Nedeljsko popoldne 17.00 Poročila v angleškem jeziku. 17.05 Potopis. 17.35 Iz Zagreba z ljubeznijo. 18.00 Poročila. I8.I0 Mozart na turneji« glasbeno dokumentarna serija (12/13). 19.25 Dopolnitev 1930 Dnevnik 1. 20 00 Življenjske izkušnje, tuja serija (12/12). 20.50 Sedma noč. 22.20 Šport. 2235 Dnevnik 2. 23 00 TV poudarki. TV AVSTRIJA HTV 1 Pravi junak, ang) nadaljevanka. 21.10 Osmi dan 22.05 Dnevnik. 22.40 Avstralija, dok. oddaja. 23.15 Sova: Chelms-ford leta 123. angl, nanizanka; Svetnik, angl, nanizanka. Drugi program 1630 Sova, ponovitev. 1800 Studio Koper. 19.00 Orion 1930 Dnevnik TV Sarajevo. 20.05 Žarišče. 2030 Nixon, dok. oddaja 21.25 Omizje. 23.25 Alterantivni program: 1135 Humoristična serija, pon 12.00 Poročila. 12.05 Serij ski film, ponovitev. 13.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški, izbor TV poudarkov. 14 00 Poročila 14.10 Spustili ste, poglejte. 16 00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih studiev HTV 1630 Tuja dokumentarna serija. 17.15 Poročila v angleškem jezi ku. 17.20 Gremo naprej. 18 00 Poročila. 18.10 Glasba. 1830 Santa Barbara, serijski film (42/50). 19 15 Glasba. 19.25 Nocoj... 1930 Dnevnik l. 20.05 Svet športa. 20.50 Hrvaška v svetu. 21,55 Dnevnik 2. 22.20 Operni ciklus. 22.50 Poročila v angleškem jeziku. 22.55 Poročila v nemškem jeziku. Under 25 23.55 Yuiel HTV 1 1135 Humoristična serija, pon. 12 00 Poročila. 12.05 Serijski film. pon. 13.00 Tisk tujih dopisnikov o Hrvaški, izbor iz TV poudarka. 14.00 Poročila. 14 10 Spustili sie, poglejte. 1530 šolski program. 16 00 Poročila 16.15 Poročila iz regionalnih studiev HTV. 1630 Malavizija. 17.15 Poročila v angleškem jeziku. 17.20 Gremo dalje. 18 00 Poročila 18.10 Glasba (43/50), 19.15 Glasba. 18.30 •« f s|iki ins n 10 3J0;/ klicno i/, -'" Pon,f De ' ain?"* 30o/RcpOr-lalSMi n^ ^ Cas vsh. C h Sužnja ,sa“-u 0PMal: Bese-l5-3oT dne ls mM,°JStri Ju 5 darr dl ;/az in '!■ ‘S-JO ^hola Tll 05 0,roc' 1?^' kviz n mL Snezd i?. 'Vurht./ 00/85 v s1' Ir:,, ^cltiero.i | 745 Mi. S 4 vr,s|iki 2o/TČme- B 21.15 7/ Irimer ^etka “Sled, danes. ms''/'35 . ' ' '■ rHm u 45 TV AVSTRI 13 00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 1335 Obleka naredi človeka, komedija. 15.15 Comedy Ca-pers. 15.30 Otroški spored 1535 Pustolovščine bremenskih mestnih muzikantov/ 16.00 Otroški wuriitzer. 17.00 Mini Cas v sliki. 17.10 Lessie. 1730 Ribiške zgodbe. 1735 Nadalje vanja ni. I 8.00 Čas v sliki 1830 Wichterjevi iz soseščine. 1930 Čas v sliki. 20 00 Šport. 20.15 šov Rudija Carella. 21.45 Vroče strani. 2155 Zlata dekleta 22.20 Moon 44 23.55 Čas v sliki. 0.00 Strastna cvetka, kome- dija. 1.35 Cm v sliki 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pozor, kultura. 9.30 Skrivnpsl sreče. 10.15 Pogovor z E1ie WieseL 1030 Polepljena celina. 11.00 Tiskovna konferenca. 12.00 Tednik. 1230 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Raj za živali. 13.55 Moby Dick, film. 15.25 Sv. pismo za otroke. 15.30 Otroški spored. 15.55 Pregled tedenskega sporeda 16.10 Dekle iz mesta 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 X-Large in X Charts. 18.00 Čas v sliki. I 8 30 Wichter-jevi iz soseščine 1930 Čas v sliki. 20.15 Regina na stopnicah. 21.10 Proces Schamgrod. 23.55 Koncert za violončelo in orke ster. 0.20 Čas v sliki. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Rosean ne. 9 30 Avstrija v sliki 10.00 Nadaljevanja ni, ponovitev. 10.30 Novo življenje. 12.00 Iz parlamenla 13 00 Cas v sliki 13.10 Nesporazumi 13.35 Noetova barka 14.05 Meaiko. Mc-xiko. vestern. 14.55 Popaj. 15.00 Otroški spored 15.05 Nils Hilgersson, risana nanizanka. 15.30 Am dam des. 15.55 Nasvet po žici Novo na SOderho-fu: Čarobna krogla. 16 55 Tele stik. 17.00 Mini Čas v sliki 17.10 Wurlitzer. 18.00 Cas v sliki. 18.05 Mi 18.30 Richterjevi iz soseščine. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.25 Nocoj . 1930 Dnevnik I 20.05 Spekter. 21.05 Živa v živo. 21.50 Obnova Hrvaške. 22.25 Dnevnik 2. 22.50 Poročila v angleškem jeziku. 22.55 Poročila v nemškem jeziku. 23.00 TV poudarki Miami Vice, kriminalka. 22.10 « f J Svi^i-Vv^^kal 1 Dn,"'? Ul |J,|| Na^Vn0 1° 20 S?' 9 55 sE"!1«. 64 del. Sk, "J’ki nIm 16 10 R.i Popo1- iSL kristL0/”0 18-55 N«. >2a oT v 19 00 2l 2n / 20 00 S1" Pano?3 Dallas. T 6.15 Dobro julro, Madžar I ? ska! 730 Za otroke in ne le za- J | nje. 11.00 Tv-magister. 12 30 Panorama. 1330 Za otroke 1430 Videospoti. 15.00 Barometer, politični show. 16.05 Fe- stivat Tlim. 16.20 Dokumentarni 17.00 Onstran glasbe. 6.45 Vaška tv. 730 Za otroke. 830 Nedeljski magazin 11.00 Financial Times. 1130 Praznik, prenos. 12.20 Za boljši jezik 1230 Festival 13.00 Trg 15. marca, prenos. 1335 Pesmi SZ. Fenyesa. 14.10 Vac:Siofok. no- Apropos film: novice iz filmskega sveta. 22.40 Karl May, 0.10 Čas v sliki. 12.05 šport v ponedeljek, pono vitev. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Mi. 1335 Čudovita leta. 14.00 High Chaparral 14.50 Jutrišnji mojstri. 15.05 Tudi pošalili se je treba. 15.55 Varstvo narave. 16.05 športna abeceda 1630 Glasbena delavnica. 16.55 Tele stik. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Wurfitzer. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 1830 Wichterjevi iz soseščine. 1930 Čas v sliki 20.15 Univerzum: Igre življenja. 20.07 Pogledi s strani. 21.15 Incident, kriminalka 22.50 Karl May 0.25 Max Headro-om 1.15 Čas v sliki. 17.55 Za otroke. 18.25 Stanovanjska kultura. 19.00 Jolly Joker. nemška serija 20 00 Dnevnik, šport. 2035 Stradivari, I del filma. 22.05 Bil je neki festival, 6. del. 22.50 Divjina, madž. film. II. program: 10.00 Prizma, način življenja. 11.00 Za otroke. 13.20 Nogomet na angleški na čin. 1530 Iskanje poti, za mlade. 14.15 Čudovite živali. 1430 Aviomagazin. 14.55 Angleščina 15 20 Rock. 15.45 Edina Zemlja. 1635 šport. 16.59 Za otroke 1730 Knighl Rider, amer serija. 18.30 Praznik 19.00 V časi mi je! 20DO Konc«n Čare-ras. 22.00 Večerni saldo. 2230 Skupnost Rože, 2. del iv-filma gomet. 16.00 Kviz 16 40 Za re formalorje 17.00 Walt Disney vam predstavlja. 18.45 Goool, nogometni pregled. 19.00 Teden. dnevnik, šport. 20.35 Kos-sulhov govor. 20 50 Dnevnik dijaka topničarja, tv-igra. 21.55 Arhiteki Ybl 22.50 Praznik in skupnost 11. program: 9 00 Za otroke 1115 Usode. 13.00 Va-lerpoln. 14.10 Za otroke. 1530 Petofi in Bern. madž. film 17.55 Dehu. 18.20 15. marec in sose djc. dok film 18.50 Deklamacije. 19.05 Familija DD, madž. serija. 19.35 Malteški sokol, amer, film 2110 Spominska znamenja. 22.05 Šport. 2235 Kossuihove m Szechenyijeve nagrade. 22.55 Mala večerna glasba. 5 40 Prebujajte se / nami. 5 50 Vreme «sie. <6.30 Horoskop. 6 45 Pesem ledna 7 00 Druga jutranja kronika 7 15 Vreme, ce^te 7 40 Zagrebško zvočno pismo. 8.00 Poročila. 8.10 Danes na M V 8.15 Mali oglasi. 9.00 Poročila. 9 15 Glasbene uganke 10.00 Poročila. 1030 Iščemo za vas (zavrtite telefonsko številčnico in povejte nam. kaj vas žuli). 12.00 Poročila BBC 12.30 Novica dneva. 13 00 Slovo. 16.00 Pozdrav po poldnevu. 1625 Obvestila. 16.30 Poročila 16 45 Mali oglasi. 1730 Poslušamo vas 18 (M) Narodnozabavna glasba. IK 30 Poročila, BBC 19.00 Konec sporeda,. 5 4O Prebujajte se z nami 5.50 Vreme, ceste 6 30 Horo skop 6 45 Pesem ledna 7.00 Drugd jutranja kronika 735 Kmetijski \irukovnjak vvetuje. 7 40 Zvočno pismo i/ Zagreba K.(MJ Poročila 8 10 Danes na M V K J 5 Mali oglasi 9.00 Poročila 9.(5 Sedem veličastnih 10 00 Poiočila 1030 Tema dneva 12.00 Poročila HHC 1230 Novica dneva. 13.00 Slovo. 1600 Pozdrav popoldnevu. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila 17.00 To sem jaz. 18 IKJ Najlepše želje s čestitkami in pozdra vi 1830 Poročila. BBC 19 00 Konec sporeda TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 9.20 Geniji in genijalci, otroška serija. 10.10 štirje letni časi, balet. 11.10 Pravi junak, angl, nadaljevanka. 12.00 Poročila. 16.00 Potovanja, angl, serija. 17.00 Dnevnik. 17.20 Klub Klobuk. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20 05 Film tedna: čarovnice iz Eastwicka, ameriški film. 22.10 Dnevnik. 22.40 So va: Krila, amer nanizanka: Svetnik, angl, nanizanka; ves svet je oder, angl, oddaja. Drugi program 15.40 Osmi dan 1630 Sova, ponovitev. 17.40 Euroritem 18.00 Studio Maribor. 19.00 Psiho. 19.30 Dnevnik ORF. 20.05 Ža-nšče. 20.30 Športna sreda 22 30 Komorna glasba skozi stoletja. 23.00 Yutel. HTV 1 14.00 Poročila 14 10 Spustili ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV 16.30 Družinske teme 17.00 Posebni program 17.15 Poročila v angleškem jeziku. 17.20 Gremo naprej. 18.00 Poročila. 18.10 Glasba. 1830 Santa Barbara, serijski film (44/50). 19 15 Glasba 19.25 Nocoj 19.30 Dnevnik 20.05 V velikem planu 2135 Oddaja resne glasbe. 22.25 Dnevnik 2 22.50 Poročila v angleškem jeziku. 22,55 Poročila v nemškem jeziku. 23.00 TV poudarki. 00.00 Poročila Santa Barbara, serijski film 19.25 1211 9.00 Čas v sliki. 9.05 Rosean-ne. 930 Francoščina. 10.00 Šolska tv. 10.15 Neevropski glasbeni inštrumenti: Japonska in Kitajska. 1030 Obleka naredi človeka. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 1335 Čudovita leta. 14.00 High Chaparral: Ni prostora za Ireno 14.50 Moda visoke družbe. 15 00 Otroški spored. 1530 Fotografija od Habakuka. 15.55 Otroški prometni klub. 16.05 Super babica. 1630 Heureka. 16.55 Telestik. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Wurliizer. 18.00 čas v sliki. 18 05 Me ženske. 1830 Wichterjevi iz soseščine: Volilni boj. 1930 Čas v sliki. 20.01 Šport. 20.15 Knežji dečki, domovinski film. 22.00 Pogledi s strani. 22.10 Lepotica in vohljač Delo na Črno. 23.00 Drugi udarec 035 Čas v sliki. I TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA JV MADŽARSKA 5.45 Dobro julro, Madžarska1 8.35 Angleščina. 9.05 Doktor Faustus, serija. 10.05 Palete. 1035 Serijski film. 16 00 Popoldanski saldo. 16.10 Bakonj je moj Pariz, serija. 16.25 Cannes Jazz’69. 17.00 Zajtrk plus, pon. 17.20 Obiskovalci, češka serija. 17.50 Katoliška kronika. 18.00 Proti 2000. 1835 Festival. 18.40 Svet denarja. 18.50 Videospoti. 19.00 Igra 19.15 Za otroke. 20.00 Dnevnik, šport. 235 Stra- divari, 2. del 22.05 Moj 22.25 Sci-fi magazin. Bombay. II program: Prenos iz Parlamenta. leden. 23.05 15.00 17.15 Naš ekran. 17.40 Za otroke. 18.45 Ca1ypov šov. magazin založnikov plošč 18 40 Kviz. 18 55 Festival 19.05 Pred 80. le ti se je rodil Alfonzo 20.00 Šport 21.00 Studio 92 22.U0 Večerni saldo. 22.25 Pred kon cem dneva. 22.50 Med volkovi, poljski film. 5.45 Dobro julro. Madžarska’ 835 Angleščina. 9.00 Loto. 9.05 Podium. 9.45 Serijski film 16.00 Popoldanski saldo. 16.20 Nemški magazin. 16.45 Plavčki, kratki film. 17.10 Televideo 17.15 Obiskovalci, češka serija. 17.45 Mladi Mesija, rockovska variacija. I8.25 Festival. 18.5(1 Videospoti 19.00 Igra 19.15 Za otroke. 20.00 Dnevnik, šport. 2035 Twin Peaks, 13. del (za odrasle). 2130 Srčna ulica. 22 55 Italijanski nogomet I!. program: 10 00 Iz Parlamenta. 16.15 Naš ekran. 16 40 Od pet do šest, magazin 17.40 Za otroke 18.00 Dnevnik. 1838 Kviz. 19 00 Odločna ženska, angleška serija 19.50 Novi Reflektor, magazin. 2035 Festival. 21.10 Prosta ura, Dezsd Meszdly 22.00 Večerni saldo. 22 25 Pred koncem dneva. 22.50 Srečen človek, dokumentarni film 5 45 Dobro jutro, Madžarska! 835 Za otroke. 935 Der-rick, pon. kriminalke. 1035 Za upokojence. 16.00 Popoldanski saldo. 16.10 Arhitektura na razpotju. serija 16.55 Le Sept, serija. 173 Obiskovalci, 7. del. 18.00 Koledar 1992 18.40 Svet denarja 18.50 Videospoti 19.00 Festival. 19.15 Za otroke. 20.00 Dnevnik, šport. 2035 Sandor Pecsi, portret. 21.40 Na poti, Španija. 22,55 Pori Jazz 1990 II. program: 10.00 Iz Parlamenta. 16.05 Naš ekran. 1630 Od pel do šest, magazin. 1730 Za otroke. 18 00 Dnevnik. 18.15 Telešport. 1838 Kviz. 18.55 Festival. 19 00 Moliere Namišljeni bolnik, komedija, prenos iz gledališča Radnoti 21.10 Levji kremplji, filmi za izpit visoko-šolcev. 22.00 Večerni saldo. Pred koncem dneva Satanovi odposlanci, 10.00 Pedenjžep. 11.00 Šolska iv. 12.00 Poročila. 15.15 Športna sreda, ponovitev. 17.00 Dnevnik 17.20 Superbabica, angl, nanizanka. I 7.45 Živ žav. 18.40 Razrednik, amer nanizanka. 2030 Maja vam predstavlja. 21.40 Tednik 22 30 Dnevnik. 23.15 Sova: Božji mlini na veter, amer. nadaljevanka: Shingen, japonska nadaljevanka. Drugi program 14.55 Sova, ponovitev 17.40 Euroritem. 18.00 Studio Koper. 19.00 Videolestvica. 1930 Dnevnik RAL 20.05 Gospodarska oddaja. 2035 Umetniški večer: Igralec šaha, francoski nemi film (čb). 22.50 Yutel. HTV 1 11.05 Andersenove bajke: Svinčeni vojak (2/24). 1135 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (9/56). 12.00 Poročila. 12.05 Najdražji sin, serijski film, onovitev (83/6). 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 14.00 Poročila. 14 10 Spustili ste, po glejte. 16.00 Poročila. 16 15 Risanka. 16.25 Poročila v angleškem jeziku. 16.30 Gremo dalje, družinsko popoldne. 18.00 Po ročih. 18.10 Znanost in mi 18.40 Santa Barbara, serijski film (40/50). 19.28 Nocoj. . 19.30 Dnevnik I. 20.05 3 2 1, kviz (6/21). 2100 Spekter 22.05 Dnevnik 2. 22.30 Vox. 23 00 Slika na sliko. 23 45 Poročila v nemškem jeziku. TV AVSTRIJA 1 9.00 Cas v sliki. 9.05 Rosean-ne. 930 Dežela in ljudje. 10 00 Rimljani. 1030 Knežji dečki, ponovitev filma. 12.10 Popaj. 12.15 Klub za starejše. 13.00 čas v sliki. 13.10 Me ženske 1335 čudovita leta . . 14.00 High Chaparral, vestern. 14.50 Čarobni čopič. 15.00 Otroški spored. 15.05 Čudovito potovanje v notranjost človeškega telesa. 1530 Am dam de$. 15 55 Mini scena. 16.05 Super babica. 16.30 Uspešnice in napotki. 16.55 Telestik. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Wurliizer. 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 1830 Wichter jevi iz soseščine. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Prvič, drugič, tretjič... 22.20 Pogledi s strani. 2230 Brockov poslednji padec, kriminalka 0.05 FBI, začetek kriminalne nanizanke. 0.50 Čas v sliki TV MAD 5.45 Dobro julro. Madžarska! 835 Lajna, zabavna glasba. 9.05 Walt Disney vam predstavlja, ponovitev. 16 00 Popoldanski saldo 16.10 Rezerviran čas. 17.00 Modri ljudje, poljski film. 17.30 Obiskovalci, 8. del češke serije. 18.00 Magazin za menedžerje. 18.45 Svet denarja. 19.00 Festival 19,15 Za otroke. 20.00 Dnevnik, šport. 2035 Sosedje. 128. poglavje iv-romana. 21.05 Friderikuszov show. 2230 Aktualno. 22.55 Dirigira Arturo Toscanini, l. del. H. program: 16.10 Naš ekran. 1635 Od pet do šest, magazin. 1730 Za otroke. 18.00 Dnevnik. 18.15 Šport. 18.38 Kviz. 19.00 Z dušo in telesom, nemška serija. 20.00 Regionalni programi. 21.00 Debatni forum. 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vre-’ me. 22.25 Pred koncem dneva 22.45 Dialog, madžarski čb film (1964). francoski čb film. .22.25 22 50 E-I 1*2 " volkov Is ^li‘gradTeea,10 J ‘‘i- Z ■ h b t r . .. 21.00 Pajdaša 6.00 Risankej 7 10 Pravljice z vsega sveta. 8.00 Mladinske od daje 9.20 Kliick. 1030 Peter Pan 11.00 Različne mladinske oddaje 12.35 Michel Valliani. 13.25 Super Mario Brothers 14.05 Daktari I 5 00 Šerif Lobo 16.00 BJ in medved. 17.00 Vroča nagrada. 18 15 Počitniški | program. 18 45 Poročila. 19 10 । Full Kouse. 20.15 Krila miru, ameriški film 2 1.45 Vse ali nič. 6.00 Peter Pan. 6.20 Flinstone Kids 7'10 Različne mladinske oddaje 9 30 Ujeti v času in pro-Kloru, ameriški fantastični film. Dud. 14.55 Prvo Ta teden. 1230 Major 13.00 Mladinske oddaje Glasbena kavarna 16.00 hrepenenje, nemški eroti Tirolskem. nemški erotični Tlim. 0.25 Grška platišča. nemški erdlični film črn film 17.50 Primarij dr. Nest phal. 18.45 Poročila. 19.10 Dan, kot noben drug 20 15 Po ročni šou. 21.45 Spieglov tv magazin 22.50 l>layboycv nočni program 23.20 Ljubezenske ute. 0.20 Kanal d. 6.00 Dobro julro in poročila 8.55 Angel se vrača. 9.45 Bogat in lep 11.00 Dragi stric Bill. 1230 Hammcr. 13.00 Grozljivo prijetna družina 13.30 Kalifornijski klan. 14.20 Springfield-ska. 15.05 Dallas. 16.40 Tvega no 17.10 Vroča nagrada 18.00 Enajst 99 18.45 Poročila 19.15 Ekipa A 20 15 Vrnilev v bodo* čno^L 21.15 Kjer žubori divji potok, nemški Hlm. 22.55 Deset pred enajsto. 24 00 Služba v Vietnamu. 0.50 Boj zoper mafijo 6.00 Dobro jutro in poročila. 9.00 Ponovitev različnih nada Ijcvank 11.00 Dragi stric Bill 11.3(1 Tic Tac Toe. 12.30 Ham-mer. 13.00 Grozljivo prijetna družina, klan. 1330 14 20 Kalifornijski Springfieldska zgodba. 15.05 Dallas. 15.50 Chips. 16.40 Tvegano. 17.10 Vroča nagrada 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila 19.15 Knighl Rider. 20.15 Columho: Vražja inteligenca. ameriška kriminalka. 22.00 Eksplozivno. 22.50 Zakon. 0.50 Boj zoper mafijo. 6.00 Dobro jutro in poročila. 830 Ponovitev različnih nadaljevank. 11.30 Tic Tac Toe. 1230 Hammer. 13.00 Grozljivo prijetna družina. 1330 Kalifornijski klan 14.2(1 Springfieldska zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Chips. 16.45 Tvegano. 17.10 Vroča nagrada. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila 19.15 Nazaj v preteklost 20.15 Narodnozaha vna glasba 21.15 Gottschalkov Šou 22.15 Sternov tv magazin. 23.20 Benny Hill. 24 .00 Služba v Vietnamu. 0 50 Boj zoper mafijo. 6.00 Dobro jutro in poročila. 930 Ponovitev nadaljevank. 1130 Tic Tac Toe. 12.30 Ham mer. 13.00 Grozljivo prijetna družina klan. zgodba. 13.30 Kalifornijski 14.20 Springfieldska 15.05 Dallas Chips. 16.45 Tvegano I5.5O I7.I0 Vroča nagrada. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19 IS 21. Jump Street 21 15 Super privrženec. 21.15 Klic v sili. 22-15 šoguno-va senca, japonski film 24.00 Služba v Vietnamu. 0.55 Boj zoper mafijo. Stran 21 NA TEMELJIH TRADICIJE Pred več kot. 100 leti smo bili ena izmed prvih dežel v Evropi z obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Minilo je stoletje dogodkov, iskanj, razvoja, sprememb in stranpoti. V SAMOSTOJNI DRŽAVI Z izkušnjami iz preteklosti, hotenji in voljo, znanji in uporabo informatike organiziramo zdravstveno zavarovanje za vse prebivalce Slovenije, ker ZDRAVJE JE SREČA, BOLEZEN IN NESREČO ZAVARUJEMO Mi: Želimo biti evropski in poslovni, zato vabimo nove sodelavce, dinamične in ustvarjalne, z najmanj visokošolsko izobra2bo - EKONOMISTE, PRAVNIKE. ZDRAVNIKE. Naša organizacija je razvejana, saj vam nudimo delo v Celju, Kranju, Kopru. Ljubljani. Maribora, Murski Soboti. Novi Gorici. Novem mestu in Ravnah na Koroškem. Nove ideje, samostojnost in kreativnost, izobraževanje in inovativnost je naša ponudba vam, ki želite novo delo in uveljavitev. Podrobnejše informacije po telefonu 069/22-919 ali 061/329-084 Pričakujemo vašo pisno ponudbo. ZAVOD ZA ZDRAVSTVEHO ZAVAROVANJE SLOVENIJE 61000 Ljubljana, Miklošičeva 24 POPRAVEK Pri ojbavi razpisa RTV Slovenija — OE TV Slovenija Ljubljana je v 9. številki Vestnika 5. marca 1991 prišlo do napake in se mora prvi odstavek pravilno glasili: Na podlagi sklepa Sveta RTV Slovenija in dogovora s Pomursko madžarsko narodnostno samoupravno skupnostjo Lendava se objavljajo naslednja dela in naloge v UREDNIŠTVU TELEVIZIJSKEGA MADŽARSKEGA PROGRAMA S SEDEŽEM V LENDAVI. MOTORNA VOZILA OHRANITE TOPLOTO VAŠEGA DOMA! NUDIMO VAM POMLADANSKI POPUST 15 % ZA GRADBENI IZOLACIJSKI MATERIAL V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI NOVOLITA V NOVI VASI na BLOKAH K SODELOVANJU VABIMO: podjetja in obrtnike, ki izvajajo zidarska, fasaderska, ter druga zaključna dela v gradbeništvu, da postanejo naši pooblaščeni vgrajevalci izolacijskih materialov. Vsem bodočim kooperantom in sodelavcem bomo nudili strokovno izpopolnjevanje ter druge ugodnosti. PRIJAVITE SE! SGP POM-GRAD. d.o.o. OBRAT NIZKOGRADNJE Štefana Kovača 10 SGP POM-GRAD, d.o.o., OBRAT Nizkogradnje vabi k sodelovanju: — 2 gradbena inženirja s tremi leti delovnih izkušenj v asfalterstvu, — 2 gradbena delovodja, s petimi leti delovnih izkušenj v asfalterstvu, — 15 KV asfallerjev, s petimi leti delovnih izkušenj, — 10 KV strojnikov težke gradbene mehanizacije za asfalterska dela s petimi leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Poskusno delo traja tri mesece. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: SGP POM-GRAD, d.o.o.. Štefana Kovača 10, 69000 Murska Sobota. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri FIAT 126 P, letnik 1986, prevoženih 35.000 km. ugodno prodam “E" 43 t06. M-0019 MAZDO 323 F GLX, star 15 mesecev. ugodno prodam. 'S* 32-195 M-0017 MERCEDES 300 D in MOSKVIČ prodam. Informacije v soboto po S 24-315. M-0012 RENAULT 5 CAMPUS, letnik 1990. prodam za 9 700 DEM Skakovci 58. M-0007 KADETI C prodam Gjerek, Cvetkova 23, (nad restavracijo Rajh) M-1499 TOVORNI AVTO ROMAN 26256, prekucni, registriran do 12/92 prodam ali zamenjam za šleperja, polprikolico ali osebni avlo Drugo po dogovoru ® 54-067. M-1495 VW 1200 J, letnik 1975. registriran do 1. 7. 1992, prodani ža 1 000 DEM in motorno žago Alpina 438 prodam za rezervne dele. Štefan Kustec, D Bistrica 166. M-14976 VW 1200 — HROŠČ, registriran do decembra 1992, ugodno prodam Melinci 88, ali 41-797. M 1493 OSEBNI AVTO LADO, registrirano do maja, in 80-litrski vodni grelnik za centralno peč prodam. Cena po dogovoru. Irena Ružič. Mlinska 8, Bakovci, M. Sobota M-1436 RENAULT 5 TS, 5 vrat, uvoz, rdeč. 55.000 km. zaščiten z dinitrolom, kot nov, prodam. S SI-708, od 18 do 21. ure. IN-3591 ŠKODO 105 L, 11/78. prevoženih 66.000 km. registriran do septembra 1992, dodatno opremljeno, ugodno prodam ® 22-910. popoldan M-343 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, na novo registrirano, prodam. ® 81-875. IN-3580 ZASTAVO 101, letnik 1982, rahlo ka-rambolirano, vozno, prodam. ® 26-314. M 1442 JUGO 45 prodam. Mojca Granfol, Vučja Gomila 8. M-1456 JUGO 45 A, letnik 1986. ■ji dam. Suzana 1 ashbaher, a. « 87-818 M-1457 FIAT 125 prodam v celoti*11® vne dele Ceh, Peskovci A P- • M-1486 J BT 50 S, registriran. ? ■S 23-731. zvečer. M-1487 DIANO, letnik 1980, no, prodam ®41-977. f OPEL REKORD, letnik 1 7 striran do 1993, prodam-K® boe, Neradnovci 10, P-1458 , F MAZDO 323-1,5, letnik Ženih 55.000 km. dobro « . prodam C ena P° ‘ ® 62-309. M-3151 ZASTAVO 101, lein* rano do oktobra 1992, 131 in kuhinjske e lem en“ $ čmm štedilnikom prodam- ■! 714-759. M-3589 „ .J! PEUGEOT 204 in P®; ugodno prodam. Janko • t 52. Križevci pri Ljutomer« a JUGO KORAL 55, star 3"^ Ženih 20.000 km. prodam-38, M-1459 VAMAHO 350 RD Mari*’j (ronsko harmoniko ® 26-263. M 1446 JUGO 45, letnik 1985- > njen, prodam 23-18«-' 41, M, Sobota. M-1470 TOMOS CTX, letnik P’•, neregistriran. ugodno pr0‘ ,a Sotina 58. p Rogašova ■ ■ ,g BMW 316 prodam. 1475 -FIAT UNO 45 FIERfj « prodam ® 55-011. M-l ... , RENAULT 4 TU, letnik ran do milja 1992, prodam** jašec. Št, Kovača 8. Turnu* p ZASTAVO 101, letmk DO NIVO, letnik 1979, 0» I zlične tipe avtomobilov P . PIM traktor Zelor, nov#', j? silnica Laverda. BCS. • 1447 > iMCT ŠKODO 105 LS, lem1*/Sr prodam ® 26-451 M T\l' DVA mopeda in p prodam. S 48-012. M-1* GEP KARTONAŽA MURSKA SOBOTA. Lendavska 1 razpisaie javno dražbo J za prodajo osebnega avtomobila znamke IMV, tip ne TLS. leto izdelave 1984 Izklicna cena je 160.000.00 SLT Javna dražba bo v sredo, 10 marca 1992. ob 12. uh 113 GEP Kartonaža v Murski Soboti, Lendavska 1 Ponudniki morajo na kraju dražbe plačati varščino v izklicne cene ,i Za nakup velja klavzula -videno — kupljeno«. Prometni nova vos p. a. na tlakah oodjeije za praizvoamo izolacijskih izdelkov NQVA vas S5 - * I Nova vas yiJ kupec. 7 jC I* J Ogled vozila je možen 2 dni pred dražbo, in sicer od i-na dvorišču prodajalca. Podjetje Vinogradniško gospodarstvo Kapela razpisuje javno dražbo za dne 21. 3. 1992 ob 9 uri na delovišču v TutjanC j novolir. OHRANITE TOPLOTO VAŠEGA DOMA! 15 % POPUST OD 15.3. D015.4.1992 VESTNIK VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Renata Bakan-Ficko, Bernarda Balažic-PeČek, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre Gdnter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1992 je 500,00 SLT, za podjetja 1.000,00 SLT, za naročnike v tujini 80 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 5I9OO-6O3-3OOO5. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je po zakonu o prometnem davku obdavčen s petimi odstotki davka od prometa proizvodov. Mali oglas v Vestniku uspešna prodaja! moped Ap N 6 moped Ap N 6 moped Ap N 6 moped N 1 avtomatik moped A 3 ML avtomatik sejalnica Becker sejalnica Becker traktor Torpedo traktor Torpedo plug, dvobrazdni, levi plug, dvobrazdni, desni izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena kombajn, žitni, 2 adapterjem za koruzo žitna sejalnica OLT brana, rotacijska peresni kultivator peresni kultivator peresni kultivator Razni drugi priključki in deli Škropilnic izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena sl 5 Bij ga Ogled možen dan pred dražbo. Vsak, ki bo na dražbi sodeloval kot kupec, mora t pred dražbo varščino v višini 10 % od izklicne Varščina se tistim, ki na dražbi ne uspejo, vrne. to*! poračuna ob plačilu. Konjeniški klub Murska grad Rakičan vabi vse morebitne lastnike jahalnih konj rta P1 .til/ Idh4 vaui moreoiine lasiniKe jahainin konj r možnostih uhlevljenja konj v prostorih kluba. I41 lAnv ic 1.1 T........ .i ,/a ' 1992 ob 15. uri v pisarni kluba v gradu v Raki<^ Obenem obveščamo vse, ki želijo postati kluba, da lahko dobijo podrobnejše informacij® kluba. . ,.i'7 Stran 22 VESTNIK, 12. nasad lesnikov । 7 s, datn. dA r>n0 ’ P'°- m0(j|4 zvečer, Trajbar NAJEM1LRa?i° S0B0 damo V mOOO 7a8°va J, M Sobota »w n 'prL0(lam Stanovanj, grad m sad™ 'apko poslopje, vino-»rov G a me" « ^S-doS ® 24-556.* gozd ^kev. ju b ' ''••'^Hakacija, •0003 Oro''’ Pr°dam. © 45.373 STANOV aNJ-^imm “ “h"- 7 d°- »M it ,; J™m za gradnjo, v Tr-LenD, Lend’;. u?odno Padamo 5;® 75-427 u Mohofkva g^dbeno^™.'* nado^n..,, ”'8 a™v. ™tna Ritlnn a *Mdnia. prodam. mOOJl p-Grensovci, ® 70-79J S^^^nfortno sta. « ' 'amin Rud*,,,: G^MFuj. "0174 '“is, I .. p* "•! n><*obn. »him-" +’ p 4, '-'l-mrm ® 75 ?u|. HENDAV? p! s StaJi^t?0 1 Jn'' ™<>-Ul47j rejso kletjo. ®j|.7|3 GOZDOM, Skupaj S"'^a, pro fr^ pR-n"' "'"" ' ' S«* ^R, 70 m-. za 4 s“bota_^‘' 'st °b glavni cesti »'■ dam ’**'** 145 a. v naJem v na- ll.Du.iam v J 24 diskov, ugod-^Q0[ ■ Kuhar, Nemčavci 25. » 2,20, in no- ^fS"Venik prodam-*"<'4' “^DZO. voz z Sum>. rr^20 • . . , ^Oredni sadilnik za ' Ludvik "]C° ‘n Puha]n!k KS.nov.plu-KnC^ska 7 PH "??m' M,rko Baga- ""------ prodam' ^rolaA, in ŽUGO F'anc H za Mu/ . JAkf,< * »'A-ai ' P^da^mn slare 4 Ul ^'Jska nrM p0 ze|o ugodni 1 samo 250 ’» ViJ ^“rijeiia „ dobi eno >" daje-^Sici'n'^čavci -e>8i'sl1 " Tibija i'C5°kan, g'' ® 24-393, ah pr, ^žen bX ' ® 53‘086’ al' v ® 49-025 PA-?1t. 4 mesece, ^odni >i>j J?’Kup, a,a Wo 250 ti Ihr*roi'l4 srn?8^14’ dok>l eno ’ Anke “ 43-070- M PP ....... Km Tratar. •H- n mj41 p066"' '''»Vin ^ntpir (d- Urnišče Panre) Pro<<4m ’ rart'žanska 3. HIŠO V MURSKI SOBOTI, dvosobno stanovanje in cvetnik za pomfrit prodam. ‘S? 22-296 ml)0l6 PRIKOLICO za živino, prodam. Gančani 196 tnOOO8 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK, nov moped Pony ekspres ugodno prodam. Cigut. Arhitekta Novaka 19. M Sobota m0004 SENO V BALAH prodam Bukovci, Panonska 37. m()0005 ŽENSKO KOLO, novo, $ prestav. Rog, in moško kolo, rabljeno, ugodno prodam ® 21-964. m 1497 CB-RADIJSKO POSTAJO ugodno prodam ® 21-964. m 1497 POZOR! Zelo ugodno prodam Štiridelni regal. Pokličite vsak dan popoldne po telefonu 62-699 m343 ŽAGO GATER. venecijanko. na en list, prodam. ® 53-071 ali Vidonci 67. POHIŠTVO ZA SPALNICO m po ročno obleko št. 42, prodam. Zvezna I 5, Rakičan, m 1443 NOV ŠTEDILNIK, levi, na trda goriva in kuhinjsko kredenco prodam. Banfi. Miklošičeva 19. mt468 SVINJSKO MAST, žganje slivovko, stoječ les za ostrešje hiše, klavirsko harmoniko Royal Standart in traktorsko čelno dvigalo prodam. ® 48-563 ml 445 ŠTEDILNIK za etažno centralno gretje Tirolija prodam. S 21-507 ati 41-545 mi465 BELO REPO prodam Lipa 50. m 1466 KROMPIR ZA SAJENJE, več vrsl-produm. Cena po dogovoru Tropov -ci. Križna 13. ml491 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, malo rabljen, ugodno prodam. Avgust Pcrdi-gal, Dokiežovje 169. ® 21-174, dopoldan. m 1451 DVE NOVI PRIKOLICI ZA AVTO prodam. ®60-590, po 19. uri m3l52 PIANINO PETROV, star 10 let, pro dam za 3.500 DEM, uglašen februarja 1992 ® 42-198, do 15. ure m!455 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na CPŠ v M. Soboti, leta 1976/77, smer zidar. Emil Elijaš, Strehovci 33. m 1437 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na CPŠ M Sobota, leta 1971, smer zidar. Jože Flegar, Serdica 30. m 1441 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 031690, izdane pri H KS Pa-nonka M Sobota. Anton Rauler, Gradišče 4. Tišina, m 1469 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na CPŠ — smer avtomehanik, leta 1975. Milan Balažič, Bralonci [14. ml476 VINO, belo, domače, 300 I, prodam Mladinska 23, M Sobota, ® 23-493 m 1477 SENO, otavo, in vino »portugizer«, prodam. Sebeborci 51 b. m 1489 SADIKE VRTNIC VSEH VRST po zelo ugodni ceni prodajamo. Alojz Kurbus, Mele 22. Vrtnarija Kurbus G. Radgona in cvetličarna Radenci, m 1481 VEČJO KOLIČINO SENA IN SLAME prodam. Kupšinci 29. ml482 POMIVALNO KORITO, štedilnik, jedilni servis, češki porcelan, prodam ® 65-405. m 1483 SVINJSKI GNOJ prodam Marija Flisar, Bakovci, Prečna 8 ml484 DEKLE ZA DELO V GOSTILNI za nedoločen čas zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Maučec, Gančani 80 a. ml500 VARSTVO ZA OTROKA na domu iščem. Noršinci pri Ljutomeru 3 a, V 81-139. m-m-m TAKOJ ZAPOSLIMO KV ALI PRIUČENO NATAKARICO. ® 42-103 M1448 APFEL WIRT AUSI RIJ A išče za sezono 92 kuharja, kuharico, natakarje, natakarice, kuhinjske pomočnice Pogoj izobrazba in znanje nemškega jezika. TAKOJ sprejmem natakarico, kuhinjsko pomočnico in čistilke — pogoj znanje nemškega jezika. ® 9943-031-76-201. ml490 IŠČEM ŽENSKO, ki bi bila priprti-vljena živeti — gospodinjiti starejši ženski na območju Križevec pri Ljutomeru ® 81-054 popoldan m3589 NUJNO IŠČEM ZENSKO, ki bi bila pripravljena v Lemerju gospodinjiti mojim staršem in oskrbovali mamo, prizadelo po kapi. Hrana in stanovanje zastonj, drugo po dogovoru Pokličite na številko 81-670 oz. ob delav nikih do 14. ure 81-803. m359O STORITVE IZDELUJEM IN MONTIRAM pla stične rolete. Rugelj, m 1473 V SPOMIN 12 ^»rca Lanu Gombocu U Dokležovja ^la » Magične smrti dragega moža, ")> ki . Medija, zeta in brata. Ea še spominjate, mu prinašate cvetje tn sveče. žalujoči vsi njegovi ^JARCA 1992 Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas, oče. to bilo je tvoje življenje. Ljubil si nas. dom, vse naše ljudi, ne bomo pozabiti, kako dober si bil. V SPOMIN 11. februarja je minilo 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast Jože Semler iz Moščanec Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavljate ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopile, spomnite se. kako trpel sem. in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 79. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Ludvik Recek iz Kuzme Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokoinika v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbenikom Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Otilija, hčerka Anica z možem Dušanom, hčerka Angela z možem Mitjo, vnuki Danijel, Anina, Mateja in Marko z družino. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzeta je prerano, a v naših srcih boš ostal V 37. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi sin, brat in stric Avgust Vinkovič iz Gančan Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, botrini, sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ter vsem, ki ste darovali vence, cvetje, izrekli sožalje in darovali za svete maše. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem pevskega zbora, fantom iz Gančan, deklicam njegovih letnikov, nekdanjim sodelavcem in govorniku krajevne skupnosti. Posebna hvala Francu Kocipru in Angeli Peterka. V globoki žalosti: mali, oče, sestra z družino ter nečak Izidor z mamo ~ ' 1 Skrb, delo m trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine st prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA V 72. letu starosti nas je po težki in kratki bolezni zapustil naš dragi mož. oče in dedek Štefan Bukovec upokojeni uslužbenec KZ Lendava iz Kobilja 197 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in botrini, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in lajšali bolečine. Iskreno se zahvaljujemo osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, ambulanti v Dobrovniku. Nefti, obrat izolacijskih mas Lendava, Muri — lahka oblačila, 114. in 118. brigadi, avtobusnemu podjetju M. Sobota. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše. _ Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma KS in KZ Lendava za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Z žalostjo v srcu tvoji najdražji Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. V SPOMIN Martinu Forjanu z Melince Že tretje leto te zemlja krije, v grobu temnem ležiš, a med nami še živiš. Hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate! Žalujoči: žena Marija ter vsi njegovi domači 7. marca sta minili dve leti, polni žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric V SPOMIN Rudolf Kerec iz Vidonec Za teboj je ostala v našem domu praznina in v naših srcih neminljiva bolečina. Vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče — iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostala ZAHVALA V 74. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga žena in babica Emilija Recek iz Roga sovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno družini Frčko, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi domači Nekje je v tebi bol bila. a zamahnil si z roko. Češ. zmaga! bom. močnejši sem. a ni bilo tako! V SPOMIN 9. marca je minilo leto žalosti, odkar se je ustavilo plemenito srce našemu ljubljenemu možu, očetu, dediju in bratu Francu Sercu iz Bakovec Hudo nam je, ker smo te izgubili, toda ponosni smo, da smo te imeli Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče — prisrčna hvala! Z bolečino v srcu tvoji najdražji. A dan je črni moral priti, bridkosti dan. O) dan solzan težko bilo se je ločili, a solze vse. ves jok zaman Nepričakovano nas je v 78. letu starosti zapustil naš dragi mož. Oče, dedek in pradedek Ignac Prša iz Trnja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, nečakinji Mariji Kozlar, sosedom in vsem, ki sc ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu da rovaii cvelje, vence in za sv. maše. Posebna hvala g. župniku Magdiču za lepe poslovilne besede in sv. maše, domačemu g župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi in g Drašku Mlinariču za ganljivo slovo ob odprtem grobu Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala’ Vsi njegovi najdražji Stran 23 Pust je že za nami. Nekaj o rajanju pa vam povedo fotografije. »Škoda da prekmurski odpravi rta Kilimandžaro ni uspelo ujeti opice,« je rekel za svojo opico Ančko žalujoči Ivan Kramberger, ko je gledal glasovanje o konstruktivni nezaupnici vladi v slovenskem parlamentu. Kramberger bo tako na žalost svojih prekmurskih in prleških volivcev v predvolilni kampanji nastopa! brez slovenske parlamentarne živali. Njegov volilni izkupiček je tako že naprej znan. Štirih odstotkov glasov ne bo dosegel. »Denar za obnovo ceste Maribor — Lendava nam potreben ni. Za promet bomo usposobili plovne poti po Le-davi, Črncu in Muri.« Prekmurski poslanci se vadijo za svoj prvi zborovski nastop v slovenski skupščini, na katerem bodo izrekli gornje zgodovinske besede. Prleški poslanci, ki jim kvarijo izgovorjavo in jih zato niso sprejeli v zbor, jim bodo pri šepet avali. * * ■ Kazen z dolžino besedita se poslanke! -cij otepajo še z dvema nastopajočima, ker ne delujeta usklajeno. Vili Žižek-Brzi je že pri »Muri« ko so še drugi pri »potreben ni«. Zdenka Vidovič-Padobran-ka pa namesto »plovne poti« izgovarja »padalske poti«. * ♦ * Lendavski poslanec v republiškem »tretjem zboru« ZZD Zvonko Honat-Koza-rov. letos ne bo zastrupljal Trebeža. Na močvirnih travnikih s tem ledinskim imenom (na desni strani ceste Čr en sovci— Lendava/. ki jih je preorai zato, da bi pregnal štorklje, prideluje koruzo. Njegov poslanski kolega v istem zboru Jaša Zlobec bo letos koruzo okopaval. Hoče se kvalificirano pripraviti za svoje poslanske nastope o zadevah kmetijstva. Horvat mu bo ves čas recitiral latinske citate. Začel bo s tistim »Quod Itcet Jovi, non li-cet bovi« (Kar je dovoljeno bogu, ni dovoljeno volu}. i Horvat (SLS) je pisatelju Zlobcu v skupščini zabrusil, da se spozna na kmetijstvo kot zajec na boben.) Nezadovoljen s konkurenco zasebnih trgovin, ki vse plešejo po njegovih grosističnih < notah) cenah, si je direktor Potrošnika Jože Kovač sam ustanovil konkurenčno trgovsko firmo Potrošnik-Commerc. * Najbolj se lahko človek zanese nase. • • • Pri Slopu nas jemljejo resno in so nas prišteli k tujim državam: 23*1 Harada-dsnchi Marujame-sM, Karava 7S3Jspan JoaeOtlvelra (23) 25, nie Wco d'Azlr 750)0 Parit Franca Zuana Balažava (22) Skalarske Sidlisko 0-20 98701 Pottar Czechoslovakia^«^ Fillpina (18) \ Stara ulica 3 1 69000 Murska Sobota I Prosič Simona (18) ; Boreča 34 J 69203 Gornji Petrovci f kesemni KONJ Dijaki so se na najbolj nori dan v letu našemili. Taki so lahko kakšno zagodli svojim profesorjem. foto: B. Balažič V začetku lega tedna so v tovarni Mura odprli razstavo s(* jalcev, združenih v sekciji Likos, ki je začela delovati pred 3^ takrat pa do danes je v njej delovalo nad 60 umetnikov. člani J , po ustvarjalni moči in kakovosti uvrščeni v slovenski prostor*^ ljubiteljstva. Nekaj besed ob otvoritvi je spregovoril profesor 3 gadin. Razstava je postavljena v počastitev ženskega prazni**’ Radgonski mehurčki Pa smo jo zagodli ženskam, kaj! Nič več osmomarčevskih sindikalnih pijančevanj, nič več rdečih nageljnov in dragih parfumov. In v tako kratkem času? Res smo lahko ponosni na svoje sposobnosti, da v kratkem času uničimo vse »slabo« in naredimo našo družbo boljšo, bolj omikano, kultivirano, brez nepotrebnih praznovanj! Toda, če vam povem po resnici, te dni nisem bi) ničkaj ponosen na to, da pripadam fizično močnejšemu spolu Nekako so se mi smilili vsi tisti pametnjakoviči, ki mislijo, da vedo vse najbolje in da lahko bleknejo kakršnokoli neumnost, ki jim pade na misel. Pomilujem vse tiste, ki nasedajo provokatorjem in zagrabijo za vrženo kost... ter nato razpredajo na dolgo in široko o splavu, o večvrednosti in manjvrednosti žensk in mater, o osmem marcu in materinskem dnevu . . . Izgubljajo dragoceni čas (in denar) za stvari, ki se bodo in so se vedno uredile na najbolj primeren način, pri tem pa pozabljajo na veliko bolj pomembne zadeve, za katere bi se morali boriti in zaradi katerih smo jih izvolili: na resnično življenje ljudi, da moram za liter mleka v tetrapaku plačali čez 70 tolarjev, za košček kruha čez 50 tolarjev in za majhna piščančja prša čez 150 tolarjev. Sam sem bil med tistimi, ki sem prejšnja leta kritiziral vse te silne zabave ob zboru delavcev, novem letu, osmem marcu in 1. maju. Nergal sem, ko sem moral svoji sodelavki čestitati za osmi marec, češ saj mi vsi delamo, pa nam za to nihče ne Čestita. Pa vseeno se mi zdi, da danes nekoliko pogrešam ta praznični utrip ob osmem marcu. Saj ne mislim tistih silnih proslav in govorov ... pogrešam spontano veselje žensk, druženje, pa čeprav smo eni in drugi govorili, kako je neumno, da se spomnimo žensk samo en dan v letu. Pravzaprav pogrešam tisti njihov ponos, da so ženske, da je osmi marec njihov praznik, na katerega so ponosne. Minuli konec tedna sem spoznal, da nimamo več osmega marca. Ne, saj je na koledarju in nekateri ga še vedno praznujejo, toda ni več takega, kot je bil nekoč. Ženske same se sramujejo govoriti o dnevu žensk, nekatere so korajda užaljene, če jim ga omeniš. Kakor da bi jih vsi ti dogodki v minulih mesecih v skupščinskih klopeh razgalili, razžalili in spremenili smisel njihovega bivanja. Menda bomo odslej praznovali materinski dan jaz pa se bojim, da ne bo niti enega niti drugega praznika žensk. Saj veste tisto taktiko: sovražnika moraš najprej oslabiti, oslabiš pa ga tako, da razdvojiš njegove sile.. . Radgončanke so še vedno praznovale osmi marec. Ženski pevski zbor je v soboto pel v kulturnem domu v Gornji Radgoni. Nekaj žensk je potem ostalo pri litru vina tja do polnoči, toda ni bilo takega petja in zabave kot nekoč. Cvetličarne so bile dobro založene, toda le redkokdoje kupil drage rože po 500, 700 ali več kot 1000 tolarjev. Midva z ženo sva sr dogovorila: praznik gorah dol, je pa za 150 tolarjev že bolje kupiti piščančja prša kot en cvet. In tako bo tudi za materinski dan! Vsaj pri naju .. »Radgončan« foto: J- V PETEK, 13- marca 1^, »t/v 19.30 v športni dvoran' novni šoli Ivana Ljutomeru. X Železnih Dverih so na dan malega pusta pokopali »Fašenka«. Šlo je za tradicionalno prireditev, ki jo krajani pripravljajo vrsto let. Masko »Fašenka« so zažgali in pepel raztrosili po okolici, da bi bilo naslednje leto bolje. foto: D. Loparnik Otrok umrl v bolnišnici Nastopajo: Helena Blagne, Vinko Šimek-Jaka Šrauficr, ser. Ljutomerski oktet in ansambli: Vinoteka, Murnocked11 J strije. Prerod in Royal Flasch „ 2 žrebanjem vstopnic in družabnimi igrami z nagradamivas I kuje voditelj GEZA FARKAŠ. Glavni pokrovitelj je Podjetje Marka Slaviča iz magali pa so se: Hotel Jeruzalem Ljutomer, Knzevske <0^! Mitra Ljutomer, Trgovina Agrotim Veščica, Imgrad Atrium Ljutomer, Salon pohištva Krog, Krka Novo ® J obrat Isis Ljutomer, Intes Ljutomer, Murales Ljutomer jja promet Ljutomer, Vodoinštalaterstvo Emila Petka n* J« Ključavničarstvo Zvonka Morda Noršinci, Ljutomer^11 9 mer, Kovaštvo in vroče cinkanje Jožeta Filipčiča Ljutomf’ j Ljutomer. (Izjava predstojnice otroškega oddelka, dr. Zdenke K a nič-Korošec) »Otrok je bil sprejet v četrtek zvečer z n a pot no diagnozo laringitis, to je vnetje glasilk in sapnika, najpogosteje virusno. Deklica je bila ob sprejemu rožnata, živahna in razen vnetja ni bito ugotovljeno nič posebnega. Zdravnica je dala vsa potrebna zdravila, punčka pa je vso noč mirno prespala. Tudi drugi dan je bila živahna, na srčku in pljučih, tako kol ob sprejemu, ni bilo ugotovljenih nobenih sprememb. Mirno je pojedla kosilo in potem zaspala. Tik preden sem šla dajat informacije staršem sem bila pri njej. Mirno je spala, bila je rožnata in ni bilo nobenih znakov obolenja, ki bi nas opozorili, da se bo to zgodilo. Starši so prišli približno ob četrt na eno, sestra pa jim je rekla, da punčka spi, če bi malo počakati. Medtem ko so starši čakali, da se otrok zbudi, je njena sobna sestra peljala drugega otroka na rentgen, vendar je med tem prišla druga sestra in še tretja v to sobo, v času pol ure. Otrok ni bil brez nadzora, je pač imel normalen nadzor za nekritičnega pacienta. Starši trdijo, da je bil otrok brez nadzora, toda ravno v tem času od dvanajstih do enih, ko se začnejo obiski, je nemogoče, da ne bi bilo sestre, saj če ne gre k temu, pa stopi k drugemu otroku, pa tudi med sobami so steklene stene. Cene sadja in zelenjave Vrsta Tržnica Zelenjava Pomurka solata 160,00 140,00 zelje 50,00 55,00 paprika 200,00 200,00 korenje 100,00 42,00 peteršilj 300,00 150,00 fižol 100,00-150,00 90,00 čebula 80,00-100,00 62,00 česen 400,00 330,00 krompir — 10,00 jabolka 60,00 52,00, 58,00 hruške 160.00 — pomaranče 98,00 98,00 grenivke 85,00 90.00 limone 80,00-120,00 110,00 banane 100,00 120,00 kivi 200,00 264,00 grozdje 400,00 — orehova jedrca 700,00 770,00 jajca 10,00 10,00, 12,00 DRŽAVA ENOTA SREDNJI TEČAJ BS TEČAJ 1» ha«1 naklip M "N AVSTRIJA 100 687,89 700.00 FRANCIJA 100 1445,67 1450.00 NEMČIJA 100 4910,57 5100,*» ITALIJA 100 6,55 6,6" ŠVICA 100 5422,25 5440,00 ZDA l 81.85 82.00 Cene krmil Vrsta Panonka KZ Lendava KZ G. Radgona KZ Križevci Ljutomer pu starter 32,58 33,70 33,90 36,30 bek 1 27,37 27.60 27,60 — bek 2 25,52 25,80 25,70 — super bek 43,89 44,10 44.40 — bro starter 37,42 35,90 — 39,34 tl starter 31,42 31,60 31,70 39,20 tl pit 1 24,37 24,60 24,60 26,60 tl pit 2 22,64 22,90 21.40 24,72 pa bo do 20. marca. Sestra je potem opazila, da ima deklica modrikasto ročico. Ker je deklica ležala pri ograjici, je mislila, da si jo je zaležala. Stopila je k njej, vendar deklica ni dihala. Sestre so takoj začele z oživljanjem, poklicali so tudi mene, nadaljevala sem z istimi ukrepi oživljanja, poklicali smo anasteziologa, dali vsa zdravila za oživljanje, intubirali, vendar po 45 minutah ni bilo odziva, zato smo ugotovili smrt otroka. Kakšen mehanizem smrti je bil? Če bi se začela dušili zaradi laringitha, to neopazno ne gre, pri otroku je (o alarmantno. Drugo bi lahko bilo, da se ji je med spanjem zaletela hrana, vendar ob aspiraciji nismo našli nobene hrane. Ostali sta samo dve možnosti ali nenadna smrt dojenčka ali nenadna srčna smrt. Se isti dan me je poklical obducent in povedal, da je šlo za miokarditis, vnetje srčne mišice, in to bi razložilo tako nenadno smrt, saj naenkrat uniči celotno srce, ki postane ohlapno in se več ne krči. Z zdravili ali z masažo takega srca več ne moreš prisiliti, da bi se spet začelo krčiti. Otroci z vnetjem srčne mišice, ki je navadno virusno in ki poteka izredno hitro, umirajo. To je smrtna bolezen. Četudi bi deklica prej kazala znake (sedaj jih ni), in če bi vedeli, kaj se bo zgodilo, ne bi mogli storiti ničesar«. Predprodaja vstopnic v blagovnici Vesna v Ljutomeru. Vstopnica le 100 tolarjev. Na nedeljskem sejmu rabljenih avtomobilov v Mur^J je bilo 43 prodajalcev, lastnike pa so zamenjali trije Za volvo 244, letnik 1980 s prevoženimi 220.000 kilornri lastnik odštel 1.500 DEM, za jugo 45, letnik 1986 s P .cV. 60.000 kilometri, je prodajalec iztrži) 2.500 DEM. < 60.000 kilometri, je prodajalec iztržil 2.500 DEM. letnik 1979 s prevoženimi 108 000 kilometri, pa je stal U Znamka avtomobila letnik prevoz, km BMW 318 1984 76.000 Golf JGL 1982 85.000 Mercedes 200 D 1978 180.000 Jugo 45 1986 60.000 Lada riva 1988 18.000 R 18 1984 90.000 Opel kadett 1,2 1985 96.000 Ford siera 1,6 1988 48.000 Opel kadett 1,3 1985 114.000 Zastava 101 GTL. 1989 37.000 12-^^ 4.50» 1 M • o u 4,^ n <00 12^ TEČAJNA LISTA Z DNE 10. 3. 1992 OD 1). ure SPREMEMBE Nakupni in prodajni tečaji so se v zadnjem tednu nekoL; V li. kar je posledica ponudbe in povpraševanja na njalniškem prometu smo v glavnem trgovali z nemškiCi ^ji. avstrijskimi šilingi, švicarskimi franki in ameriškimi 'h Slovenski tolar se še ni uvrstil na tečajne liste evrops^,n. tira sicer v nekaterih štajerskih hranilnicah, in sicer o pF ATS za 100 SLT, v nekaterih graških trgovinah pa j4 mogoče kupiti za okrog 12 šilingov blaga. POKOJNINE IZ BELGIJE J Zavodi v Belgiji, od katerih naši varčevalci ali rento, so se večinoma odločili, da bodo odslej rente pošiljali upravičencem v obliki poštnih čekov, 8 na USD (ameriške dolarje). Upravičenci bodo lahko prejete čeke položili na svoj I čun, lahko pa zahtevajo takojšnje izplačilo v tolarski P sti. Ce kateri od upravičencev pokojnine ali rente iz bi prejemal, naj se oglasi v svoji enoti LB-Pomrusk4 kje mu bo banka pomagala zadevo urediti. BANKOMAT avtomat za izplačilo gotovine v osl^l I Trgu zmage 7 je odprt 24 ur na dan.