Leio IV«, štev. 26. V Celju, sobofa due 4. marca 1922. PoitDlfiB placana v jotoiftoi. wtmKF ^"^. **^"^^S / r^'V**?^^^^^^ W^& ^^^^ , ^^^^^^^^ ^^^W^ _____ Staue Icino 48 Din, mesecno 4 Din, za itoS^n^vo'lctno/l^pTMii. — Oglasi za wot višine stolpca 40 p. N^^mfen^r^.rtčkj^ra, osmrtnice in zahvale 50 p. Posaraezna sl^yitisia etan^^SO p. Izha$a vsak torefe, cetriek In soboto. Uredništvo Sirossraajerjeva u). št. 1, I. nadstr. Teleioi si. 53. Upravništvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon 51. 65. J=5 Račun kr. poštnega Cekovnega urada Stev. 10.066. "=5 IVAN PREKORŠtiK: Naši Nemci. Fri obravnavan.iu nemškega vpra- šanja in našega stališča do Nemccv, ki žive mod naini, želim v principu žc vna- Prej izločiti iz razprave vse, kar je bilo, vso preteklost, vso politično-nacijonaliio zgodoviuo, v kolikor se ista tiee nek- danjega nemškegu gospodstva nad nanu, tuüi nimam namena ponavliati vseli u- Pravieenih očitkov napram Ncmcem radi njihovega sicer še nc pozabljenega ravnanja z nami. Po ujedinjeniu Srbov, Hrvatov in Slovencev tvori naSa kralievina SHS litiotno, od svetovnih sil priznano jugo- slovensko nacijoualno drzayo. Na tern teritoriju, ki ne obsega vsega našega. iugoslovenskcga naroda, sai smo že ml Slovcnei sanii izgubili nad pol milijona kompaktno naseljcncKa slovenskcjja živlia na Italijo in Avstrijo, izgube srb- skega in hrvatskega dela naroda na tu- jc države so še vcčjc — žive razškrop- ljeno po raznih mestih številčno uezuat- ni drobci nemškega naroda. Neinci v naši državi tvorijo Jc v naslednjih treh pokra.iinah omenibe vreihie nasclbine: v Hrvatski in Slavo- uiji 122.190. v Banatu 138.358, ter v Bački in Baranji 189.837 duš. Zadnie u- radno ljudsko stetje, kakor ga izkazuje statistični državni urad, je ugotovilo v eeli državi SHS 512.207 Nemccv. Ker jih temed teh živi v ravnokar navedenih trth pokrajinah 450.385, odpade na ves ostali del Urv.avc, tj. bivso Srbijo, Cr.'io goro, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino, Medjimurje ter Slovenijo s Prekmiu- jem 61.822. Naša država jc izmed držav, ki so Po svetovnem prevratu nastale v dana- . Snji obliki, izrazita narodna nacijonalna država. Nemci. so v naši državi koloni- sti, ki žive kot Švabi v Bački, Banaiu itd. v močncjših, sklenjenih naselbinan, ali pa, kakor je to pri nas, kot trgovel, industrijalci in obrtniki, razdeljeni po Vsch večjih gospodarskih točkah naše domovine. Nemskega ozemlia v tern smislu, kakor je naše slovcnsko Prr- morje'v Italiji ali slovenska Koroška v Avstriji, v naši državi ni. Nemški kolo- nisti se v svojih naselbinah tudi tain, kjer so te gostejše, nikjer ne dotikajo sklenjencga nemškega ozemlia, to kar jc pri nas in v mejah našc države nem- Škega. je v vscm svoiem živlienju tako ."ospodurskem kakor političnem, nave- zano na nas. Vsi pogoji obstoja in eksi- stence nemSkih kolonistov koreninijo v j naši zemlji, našem narodu in naši naci- j jonalni državi. Da se jc v zadnjeni easu zaeelo to- liko govoriti in pisati o Nemcih v .Jugo- slaviji, in da so se neniški kolonisti v JuKoslaviji odloeilr za to, da si snujejo svojo samostojno, za celo kraljevino e- notno ncmško - naeijonalno stranko, so vzrok pae v nemali meri do viška raz- drapane politiene razmere v državi. V incdsebujnili bojih in sporili posamcznih piemen naSega naroda na eni strani, na drugi strani pa v divjih politieno stran- karskih prilikah, v kojih živimo, so sma- tiali Nemci trenntek za ugoden ter si n- pajo zaceti z vsenemsko politieno orga- nizaciio in računajo na uspehc. Netnski kolonisti v naši državi so gospodarsko močcn element. Oni tvori- jo v Banatu, Bački, Baranji in Slavoniji bogato agrarni stoj, oni so trgovci indu- strijalci in prekupčcvalci, koliko židov- stva izstopa v štcvilkah ncmškcga pre- bivalstva ne inorem trditi, primcrjava številk po konfesiiah z onimi po naroa- nosti kaže vsckakor na visok procent neniškega židovstva med nami. Gotovo je, da se more Neince tain. kjer žive sklenjcno v močnejsih naselbi- nah, obravnavati drugačc kot ie mogo5e to tarn, kicr žive razškropljeno in tvo- rijo 1c ncznatne procente prebivalstvn. Da leži centrum nemških kolonistov v jnžnem dclu državc, v že prej naštetih krajinah, to kažc tudi dejstvo, da jc iz- sel klic po ustanovitvi ncmške stranke iz Vojvodine, torej iz onih delov na?e države, kjer se Nemcem po mneniu onih Nemccv. ki živc :ia Slovenskenu god! dobro ali vsaj naibolje izmed vseh. In kako ravnamo / Nemci pri nas v Slovt'iiiji in kaj so na§i Neinci! Uradno Stetje je izkazalo Nemcev v Sloveniji in Prekmurjn 39.631. Nemci pri nas so trgovci, industriici in prosti stanovi, in ircznatno štcvilo kmetov nu Kočevskem in Apaški kotlini. Njih vellk del je slovenskcga rodu. vzrascl iz slo- venskih kmečkih domov ter se je po prl- selitvi v mesta kot obrtni ali trgovski u- čenee priuCil ncinškeRa jezika ter postal po mišljenju Nenicc, dasi rojen Slove- nec. Postal je Ncniec, ker je bilo to zajjj eksistenčno dobro, ker je zahteval to avstriisko-vladni režini. Vem, da so se nestcti drugi vzroki, ki so pospeševali ponemčcvanjc nicd nami, ni jih treba tn navaiati. Naravno je, da teh Nemccv nase krvi, ki so nam bili po sill razmcr od- vzeti, ne moTemo smatrati za Nemcc, saj je v njih žc polna nasa kri, govorc jiaš jezik. Mi vsi eutimo pravo in dolZ- nost, da jih odvrnemo od zmote, v katerf so živeli ter prJCakttjemo od niih. Ja se polno naslonejo na zivLicnie naroda, )z kojega so izšli. In oni Nemci lneti nami, ki ne govorc našega jezika. ker so po krvi in rodu Nemci. ali trpc preganjauje. ali trpe od nas nasilje? Le poglejmo po naših mestih. kako nemoteno prospeva nemška trgovina in industrija — in kdo jc njen odjemalec, kdo ki vzdržnje. 2a- misliniü sc in prcstavimo kopico sloven- skih trgovcev v Gradec ali Cclovec, u- verjen sem. da jih Nemštvo kot Sloven- cev ne pusti delati niti en dan! Slovenci smo se v pretcklosti v obrambi proti nemskemu nasilju poslu- zcvali od easa do casa orožia. ki jc bilo jievarno in uspešno. Mi nismo uprizar- jaii »pogromov«, te jc1 vršila nad nami iiemška manjšina, segli pa smo po naj- iziiatnejšem sredstvu: po. boikotit onih. ki so nas pTckomerno tlačili. Odkar smo saniostoini. se tcga sicdstva sc nismo napram nikomur po- služevali, ali je. vzrok tcmu samo miro^ ljubnost in pravicnost nli tudi nacijona!- na slabost, ne bom raziskoval. Uverien pa seni, da lcži v nas velika nacijonalna siia, ki bo stria vsak odpor v momentn. ko homo začutili, da oni. ki žive od nas in med nami, pozabljajo. da so koreninc njihovega življenja v naši narodni drža- vi in v našcm narodu. Dogaja sc, da kriči in razsaja, ko- mar gre dobro, ni pa to vsikdar pamct- no. Dalec smo od tega, da bi voditelje Ncmccv učili pameti, kaj je bilo prav in pametno, pokaže razvoi Politiene stran- 1 ]kq% -m bi lovik Nemcc i obljubanii spc- cielnih koncesij pa bodo storile sebi In Nemcem le slabo uslutfo* Jiič slabfco, ko če bodo jskali nasi Nemci svoje »odrc- šenjc« v vscnemški orgaTiizaciji v Voj- vodini. Proti moratoriju. • Spomenica gospodarskih korporacij v Ljubljani.) Takoi, ko so septembra meseca 1921 došle v javnost vest», da nameTava vla- ila po posebni naredbi odložiti plačilct trgovskih obveznosti v mozemstvn z valuto visoke vrednosti, je Trgovska in obrtna zbornica vložila svoj protest PtI finančnem ministrstvu proli rnoratoriju v vsaki form! ter opozorila na veliko o- pasnost. koja od vsake take akcije pretl našemu kreditu v inozemstvu, naši rc- putaciji, prestižu naše države in vred- nosti jiaše vahite. Faktum je, da so vestl samo o odlaganju plačil v inozemstvu, ko so došlc v druge države, takoj ne- ngodno nčinkovale. Izzvale so nepovc- renje ter povzročile slabo misljenje v inozemskih ekonomskih krogih, skodite so kreditu nasih industrüalcev in tr- govcev t-er nasih denarnih zavodov. — Vrednost našega denarja je trpela. Ako- prem ne more biti dvoma o tern, da ie inozemstvo nepovoljno in neugodno o- cenjevalo žc same priprave za odlaganje plačil v inozemstvu in akoprem so se oglasili prod moratoriju v vsaki formi naši najodličnejši ekonomski zastopnik). akcija ni prestala, marvcč se je dogodi- lo, da je vlada nedavno predložila Nar. skupsčini projekt zakona o odlagair}» povojnih irgovskih piacil. Podpisane gospodaTske korporacije, zbrane na konferenci due 24. febr. v Ljubljani, so soglasno mnenja. da ta zar- konski projekt ogroža v težki meri na}- važncjsc gospodarskc interese naše dr- žavc ier da je cela ta akci.ia taka, da se je upraviCeno bati katastrofalnih posle- dic za našo valuto, za naš inostransM kredit ter za naš ekonomski prestiž v i- nozemstvu. Opasnost obstaia. da v zvezi z drugimi neugodnimi prilikami naše dr- žave odložitev trgovinskih plačil na- pram inozemsivu z visie vredno valwto v opasni meri pripomore do poslabšanja našega gospodarskega položaja in nasih vahuarnih prilik. Podpisane gospodar- skc korporacije z vso odlocnostjo svare Nar. skupščino pved sprejetjem kakor- šncgakoli zakona, kateri omogoea tu- zemskim debitorijem ouložiti plačilo tr- govskih obvez napram inozemskim kre- ditorijem. Podpisane korpOTacije pov- darjajo, da projekt zakona. predložen Nar. skupseini, po svojem bistvu tako raz gospodarsko kakor raz pravno sta- lišče sojeno, ponicnja moratorij (elen K člen IV., elen VIII. zakonskega proiekta). Podpisane korporacije, preverjene o vc- Hki opasnosti take^a izrednega instru- mcnla v normalnih casih, nujno prosiio. da Nar. skupščhui odkloni ta projekt. ter brcz odloga poskrbi za to. da se o tem njenem sklepu informira oficijelno tu~ zemska in inozeinska javnost. Naš celo- knpni gospodarski položai tcr osobito labilno stanjc nasc valutc zahteva neod- bitno, da takoj preneha v inozcmstvii vsaki vzrok nezatipanja v našo državo zbog priprave placilnega moratorija v kakrsnikoli obliki. Podpisane korporaci- jc sinatrajo. da jc iakoßnia odklonUev tcga gospodarsko nesrečnega in zelo ö- pasnega zakona tem boli potrebna, ker Projekt po celi svoji sestavi ne ustreza rcsničnim interesom naše trgovine ler je vsled kompliciranosti svojega nstroja praktično jedva provedljiv. Opozarjamo na to, da v členih V. in VI. ne vposteva EMILE ZOLA: Nantas» (Iz francoščine.) (Daije.) 1Jeset let je mimilo. Nantas jc bil v sooi, kjer ga je baron Danvilliers tako hladno sprejel, ko se ie prvič/oglasil pri iijem. ra Soba -e bi|a secla- njeK0Vlii Ko se je baron sprijaznil s heerjo in zetom, jima jc prepustii palačo ter se preselil v hišico na vrtu ob uiici de Beaune. V dc^ setih letih je Nantas s trdno voljo in c- ncrgijo zavzel naivišje staliSčc v financr- Jülnih in industrijskih zadevah. Udelc- ^en je bil pri železniških nodjetjih, spu- sti! se jc v vse možnc špekulacije in si nagromadil ogromno premoženje. Se nl bil zadovoljen, hotel se je udeležcvati tudi političnegit življenja, dosegel je, da so ga izvolili za poslanca v okraju, kjer Je imel več posestev. Ko je priScl v par- lament, je stremil, da bi postal finančni minister. Ker je imel dovoli vplivnlh znancev in prijateljev, ker je bii izborcn 1 govoruik, je rastel dnevno njekrov ugleü. Popolnoma se je uživel v delo za drža- vo, priobčeval je člankc o financah. Kl so vzbudili povsod zanimanje, zlasti pri cesarju. To iutro je bil Nantas izvanredno ; zaposlen. V prostornih pisarnah, ki jih je Ual napraviti v pritličju, je vladalo ži- vahno vrvenje. Imel je celo vrsto usluž- bencev, cni so pisali pri mizah, drugi so odhajali in prihajali po opravkih, vrata so se odpirala in zapirala. Zlato je žven- ketalo po mizah, blagajniška vrata so se odpirala in zapirala. V predsobi je Ča- kala množica ljudi, industrijei, trgovci, Politiki. Vcs Pariz ie klcčal na koleniti pred močjo. Ccsto so čakali imenitm ljudje potrpežljivo cele ure. On jc pa i sedel v svoji pisarni. v nepretrgani ko- : respondent z domovino in tu.iino, s $te- «njenimi rokami, ki so hotele objeti ves svet. Svoje sanje o moči je uresničll. Zdel se je sebi inteligenten motor veli- i kanskega stroja, ki hoče preobličiti ce- j sarstva in kraljestva. Nantas jc pozvomi slugi, ki k čakal pri vratih. Bil je zami- šljen. ^Germain* je vprašal, »ali vam je znan-o, če je prišla gospa že domov?« Ko je sluga odgovoril, da ne ve, mu jc naročil naj pride gospejina sobarica k iijemu. Germain pa ni odšel. »Oprostite, gospod, predsednik skup- ščine je zunai in želi nujno z vami go- voriti.« Nasmehnil se je in mu rekel: »Do- bro, pripeljite ga seni in izvršite, kar sem vam ukazal.« PrejSnji dan je govor Nantasa o budžeju tako učinkoval, da so vrnili raz- pravo zopet komisiji, ki nai bi sa odo- i brila v njegovem smislu. Po seji se je raznesla vest, da hoče finančni minister demisijonirati, za naslednika so pa do- JočiH njega. Zmigaval je z ramami, s ce- .sarjem je govoril samo enkrat. glede nc- kih specijalnih točk. Obtsk üredsednika je moral biti velik'ega pomena. Kljub nuj- n-einu delii se je naglo vzdiKiiil in podal roke predsedniku. »Oprostite, xospod voivoda,« je rekel, »oprostite, nisem vedel, da ste zunaj... Iznenadilo me j€, da imam da- nes cast vas sprejeti.« Pogovarjala sta s-e zaupno. Po kratkem razgovoru mu ie predsednik odkril, da ga je poslal cesar z naročl- lom, naj prevzame finančni resort. Bi-li prevzel finance in s kakšnim progra- nioin? Hladnokrvno in samozavestno je podal svoje pogoje. Njegov obraz je kazal zmagoslavje. Splezal ie na zadnji klin lestvioc, bil je na vrhuncu. Še en korak in gledal bi z višine vse ljudi. Ko se je predsednik hotel posloviti in vla- darju poročati Nantasov program, so se odprla majhna vrata. sobarica ie vstopila. Nantas je postal naenkrat ves zme~ den. Stekcl je k ženski in zamrmral: nOprostitc, gospcKl voivoda...« Na tiho io ie izpraseval. »Gospa je torej odšla že na vse zgodaj? Je-li po- vcdala, kam je šla? Kdaj se povrne? Sobarica mu k nejasno odgovarjala ka- kor inteligentna deklica* ki se noče za- meriti. Ko ie spoznal naivnost tega izpta- Scvanja, ii ie rekel: »Kadar se gospa vrne, ji povejte, da žiiim ž njo govoriti.« (Dalie prih) ¦; !'ü .:i - *M ij M A U O »t A* .¦•!>••/. 2o ©rganizacije sodišč v vseh deüh nasc državc ter da inia v členu IX. tcžko ra- zuinljiva in jako opasna dolocila. katera moreio omajati celo zaupanjc v iinobi- lami krcdit. Za trgovsko iirmo.koja bi se posltižila takega zakoua sanio prov- zroča, ne siede na nesigurnost denarnc- ga kurza v bodočnosti, efektivuo tak gospodarski položaj. da bi bila prizade- tim trgovskim finnaui odvzeia vsaka možiiost potrebne svobodc v obratuih dispozicijah. Podpisanc korporaeije so na stališču, da je osobito v mladi državi, kakor je naša z vso skrbuost.io in cu- ječnosrjo treba respektirati trgoviuske obveze tiapram inozcmstviu da je čuvati z največjo skrbnostjo kredit in ugted dr- žave ter ustanov javnega značaja kakor je liprava foiidova. Kadar so težavc vsled izrednih prilik, kakor je hitro dvi- ganje tujih valut, je pač dopustiio priza- detini iinnain iskati satnim ali po svojili organizaeijah dobrovoljnega sporazuma z inozemskimi kreditorji, odločno pa je opustiti vsako državno akci.io, ako sc noOc nišiti državnega kredita in gospo- darske vcliavc v iiiozemstvu. Država nc sine delati sile inostranskim kreditorijem ; za njihove zahteve naprani naši irgo- vini. Konecuo opozarjajo podpisane v;o- spodarske organizaeije, da so naša jav- nost spričo odpora pretežne vcčinc gn- spodarskili orgauizacij vsc kraljcvlne proli odlagauju plačil nc more libraniti utisa, da se tak zakon namerava zgoi.i v korist manjšega stevila firm. koje so vslcd inozemskih kupeii zašle v težaven položaj. Opasnost obstaja.da tak ntis po- ostri politiska nasprotsva širokih mas volilcev proti naši trgovini iii proti pn- dobitnemu zivlju naroda. ter sili te masc y radikalne politiškc stni.ic. j/. vseh teh razlogov podpisanc korporacije z vso trdnostjo prieakujejo, da Narodna sknpščina zavrnr zakoiisko predlogo o odlaganju povojnih trgovsklh trgovskih plačanj ter naredi konec vzuc- tnirljivim. nas krcdit tcžko orizadevajo- čim vestem o naineravanem moratorijn. Ako kedaj, velja sedai za nasc celokn- pno gospodarstvo. da je vsako nadalj- nje vzdrževanjc ncsigurnega položaja tzpodkopavanje in unieevanie nasc^a ^cospodarstva. V tcin pvimeni dejansko velia za odlaganje «Pcriculum in mora^. V Uubljani, dne 24. febr. 1922. Trgovska in obrtniška zbornica v J.jub- ljani. Kmctijska družba za Sloveuijo. Zvcza industrijcev na slovenskem ozemliu. Zveza iugosiov. hranihne v Uubliani. Slovenska trgovsko društvo »Merlair« v Ljubl.iani S Z\c/.a trgovskih grcniijev in zadrug v Sloveniji. Pokrajinska zvcza obrtiiih zaclrug v Ljubl.iani. /adrnžiui Zveza v Liubljani. Zvcza slovcnskili posojilnic v Ljubiiani. Sindikat bank, v Uubliani. Prvo društvo liišnih posestnikov v Ljubiiani- Politi&ne vesii« h ministrskega sveta. Te dni je imel nvinislrski svet sejo, v kateri je raz- prayUal o uvozu htksuznega blaga. Sklc- njeno je, da se zabrani uvoz vsega luk- suziiega blajja kak-or tndi uvoz vsega blajja, ki sc v državi sami producira. ...... Min. svet je potetii razpravljal o ponudbi neke^a ameriskeg-a konzoreija. da /.Rra- di na teritoriju .hiffoslavije železniške pro^e, ako se mii prepusti eksploatacijo teli prog za gotovo število let in dobi razeu tega sedem in pol-odstotnc renla- bilitetnc ffarancijc. Konzorcij pa v svojj ponudbi ni navcdel, katcre proRc lioüc zjäcraditi. Zato je niogel o ponudbi mini- strski svet razpravljati lc v načelu. Ministrski svet je spi'ejcl dalje referat ministra prosvete o pravilniku za izda- jr-nje stipendij dijakom. ki študirajo v inozemstvti. Ta pravilnik predvideva v Sjlavnem, da dobe take štipcndijc same siromasni dijaki z odličnimi uspehi in st- eer samo za otic sole, katcrih v držav! nima'mo. Štipcndijc se izplačavajo v va- luti države, v kateri dotični dijak i/.vr- šujc svoje študiic. Minister Ninčič o razmerju med Ju- ÄoslavÖo tu Rusijo. Po poročilih bukarcr- škiii listov je jugosiovanski zunanji m!- nislcr dr. Ninčid prcd svojim -odhodom iz Bukarcste podal novinaricm izjavo o staliSČn JuRoslaviie napram sovjetski vladi in rnskim beguncem. Oospod mi- f nistcr je izjavil med drugim: »Ruski bc^unci so bili v JiiR'oslaviji sprejeti ,ü:o- stoljubno. kar jc samo reztiltat humanl- j tarnega čustvovauja z vojaki Wrangio- vc armadc Jugoslavija se ni nikdar vincšavala v notranje razmcre v Rusiii. nasprotno pa se ie sovjetskn vlada na podlagi lažnjivih in tendenciioznih vesll iz Budimpešte, Diinala in Sofijc ponov- no vmcšavala v notranje razmcre naše kraljevine in podpirala teroristično g^- baiiic. kar dokazujejo nasilnc akcije proti kralju in sedanjemu režiniu v Tii- goslaviji. Tega obdolžujemo sovjetsko vlado in boino znali tudi za naprei prc- prcčiti vsako podobno akcijo proti naSr državi.« Sestanek Nincica in Beneša v Bra- tislavi. Min. preds. Reueš Jc 1. marca od~ poloval v Bratislavo, kamor dospe ziu- trai. .fugoslovanski minister zunanjili zadev zadev, Ninčič. dospe J^e tekom uoči. Posvetovanja obeli državnikov sc pričncjo takoi po Beneševem prihodu v Pfilači ministerstva ter bodo verjetno trajala ves dan. (ilavni predmet razpra- vc tvorijo zadevc genovske konferencc in |ia rusko vprašanie. Sestanek v Bratislavi. Na scstanku v Bratislavi se je dosegel ponolen uspeVi razgovorov, v vseli vprašanjih je dosc- žcn sporaznm. O posvetovanjih med dr. Benešom in dr. Ninčičem jc bi! izdan shi- zbeni komunike. Sestanek ekspcrtov male antante in Poljske se prične 5. marca v Beogradu. Konferenca strokovn.iakov male an- dante. Po zanesljivih informacijah se bo konferenca finančnili in ckonomsklh strokovnjakov sestala 6na 5. tm. v Ben- j gradu pod predsedstvom zunanjega mi- nistra dr. Ninčiča. Ali sc bo vršila isto- časno tudi poiitičiia konferenca, šc ni znano. kaiti Poljska še vedno ni privo- lila v sestanek cetverozvezc. — Tc clfll sc jc vršila seja vlade, na kateri sc je razpravljalo o določitvi ckspertov za konferenco strokovnjakov. Našo dclcga- cijo.bo vodil dr. Vclizar Jankovič in bo obstojala iz dr. Avramoviča. ravnaielja Angleške banke in dr. Stojadinoviča. na- čelnika trgovinskega ministrstva dr. Ra- dosavljevica, direktorja Upravc fondov dr. M. Todorovica in načclnika promet- nega ministrstva dr. IX Todorovica. Pred konferenco Male antante. Kon- ferenca finaiično - gospodarskih stro- kovnjakov cetverozvezc bo zborovala v oficirskem domu. Konferenco bo otvo- ri! zunanji minister dr. NinčiČ, nrcdsedo- val bo pa dr. Velizar Jankovič. Trajala bo nekai dni. Otvoritvi bodo prisostovni! samo povabijeni zastopniki čctsopjsja. Ceški, poljksi in rumuns'ki dclegati bocto .stanovali v holelu »Srpski kralj«. VsaTt! delcgaciji bo dodelicn po en tajnik zn- nanjegn ministrstva. Češkoslovaški eks- pcrti pridejo v Beograd v soboto zvc- čer. Pričakujcjo sc tudi poijski ekonom- ski eksperti, ki bodo sodelovaii na kon- fcrenci Male antante in Poliske \ Rco- gradu. Ce^ka odstopi Jugoslaviü del angfe- škega poso.tila. Čcško časopisie ima po- ročila iz zanesljivega vira. da angleško posojilo ČeškoslovaSki še ni definitivno zaključeno. da pa velja za gotovo. Prvi del tcga posojila bo prve dni aprila dan v emisijo. Zuova se zatrju.ic. da bo Ce- Skoslovaška del angleškcga kredita oc1- stopila .lugoslaviji, očividna \r svrho o- sveženja čcško - jugoslovanskih trgov- skih stikov, ki so vsled porasti češke va- Iute v zadnjem času trncii. Grčija in mala antanta. Min. prccJ1?. (iunaris se te dni vrne na. fir.ško. kje- bo takoj po prihodu v parlamentu refcriral o iispehih svojih potovani v Pariz. Lon- don in Rim ter o pogajanjih criedc prr- stopa (irške k mali antanti. Neodvisen Eg!pt. 28. febr. ie maršal Allemby razglasil ukiiijenie angleskV.^a protektorata nad r:giptom, ki je postal s tcm samostoina in ncodvisna država. JDS. Organjzacija demokratske stranke v Brež.icah. Prcteklo sredo je obiskal krajevno organizacijo v Rrežicali po- šlanec dr. Kuko.vec. Pod predsedstvom dr. ZdoISka mesto obolelcga dr. Stikcrja sc ie po obširnem poročilu nosianca "r večurni razpravi pretresla vsa politična situacija zlasti tudi vprašanie samo- nprav in administrativne razdelitve. Or- ganizaciia'ie sklenila resolticijo zaupanja demokratskim poslancerrr in zahval? dr. Kukovcii. Demokratska organizacija v ' Brc/.icah jc trdna in obeta ICpe itspchc. I IJUDSKO VSEUClLIŠCE V CELJU. Prihodnji pondeljck, due b. marca bo prcdaval ravnatclj meščanskc sole g. Beno Serajnik. Oovoril bo »o zivljen.ui rastlin«, kateri tema vzbuja v vseh kro- gili veliko zanimanje. (Koncert, ki ga priredi Celjsko pev- sko drustvo danes (v soboto) zvecer toeno ob pol devcti uri v Narodncm cio- mii, je vzbudil po svoje mvsporedii obec zanimanje v vseh petjc in glazbo ljnbc- čih slojih, ne samo mcščanstva, arnpaV tudi prebivalstva bližnjc in daljnc oko- licc. Kakor slišimo, sc vdelcžijo istega tudi ziiani naši skladatelji. Prcpričani smo, da si bo CPD priborilo pod votf- stvom svojega pevovodjc jr. ravnatcl.ra Beno Serajnika. ta yecer zopct vsc- stransko priznanje, vplclo v svojo zgo- dovino lavorov list, ki inn bo vzpodbii- da za nadaljevanje kulturnega dela, ka- kor ga ima gotovo zaznamovati iz prc- tcklc dobe, ko je vkljub zaprckam s strani proslulega avstrijskcüa rczinia, lieomajuo vzdržalo in dokazalo svojo kultiirno misijo. — Po koncancni preC- pustuem vcscljačcnju, pripravlja CPP občinstvii globok užitck, ki bo vpliva? s pesiiiijo in glasbo na srea poslusalcev blagodejno in vzbujal s tcm smiscl za. vzvišeno narodno - kulturno dclo. Pri- čaknjcmo, da se našc občinstvo od b!l- zu in daleč polnoštevilno odzovc klicu CPD tcr mu s tcm izkažc priznanje za ujegovo dclovanje v prosvitlicnje na- roda. Zidajino! Tako smo krepko in od- ločno stopili v Celju prcd prcbivalstvo. Poinlad sc bliža, čas liiti, Ako so na- črti, ki so lepi, tudi izvedljivi, nikar ne pustinio zadevc zaspati. Po težkili izkii- šnjah in pričakovanju pomoči od zgoraj, smo prisli do zaključka, da jc lc y samo- pomoči rcšitcv stanovanjskc mizerilc. Casi so Inidi. in prav nič ni vcč na mc- stu. ako bi sc hoicli kapitala zmožni sloji in zavodi odtegovüti veliki socijainš dolznosti! Drušivo stanovaujskih najeninikov za Slovenijo v Celiu javlja svojim cla- nom, da sc nahaja društvena pisania v Gosposki ulici st. 19, drugo nadstr ue- siio, ter uraduje načelništvo v društve- nih zadevah vsako nedcljo in praznik od 9. do \2. use prcdpoldnc in vsak pon- deljek in soboto od 1. do 2. ure popoldnc. v izvanrodnih slucajili po potrebi, v ka- tcrcm času se tudi spreieniajo novi clans in dajejo brezplačna pojasnila v stano- vaujskih zadevah. Kcr jc namen društva velike važnosti, bi bila potrcba slohcr- nega najemnika. driištvu kot clan pri- stopiti. da sc is to okrepi ter kot moCna organizacija braui koristi in intcrcsc clanov. I)ruj>tvo kot tako jc licpoliticuo in zastopa cdino lc koristi clanov na- icmnikov brez razlike. Freiwillige Feuerwehr Celjje. Cctr- to leto nasc samostojnosti obstoja v Ce- Iju sc vedno drustvo. ki jc občekoristuo, ki pa ima na zunaj sc vedno nemsko li- ce, njegov notranji ustroj in povcljcva- nje pa je istotako uemsko. Da je to mo- gočc je treba dvojnega: prvič da so vo- ditelii omenjenega društva trmasti na- ciionaici, ki hočejo z glavo skozi zid m računajo tcr greše s slovcnsko popnsj- Ijivostjo, drugo pa, kar jc k tcmu trcba. je primerno velika porcija malotnarnosti slovenskega meSčanstva, ki stoji oh strani, kcr mu mrzi delo in soodgovor- nost na prospevanju drustva. čegar vi- soki namen vsi cenimo. Da nosijo vsa skladišča našcga »Feuerwehr« na dvo- risču magistrata sc stare sainoncmskc rrapise, jc po sedanji drustveni sestavl samo logično. Kdo je dolžan prcdvsem dclati v gasilnem društvu. Menda pač tl- sti, ki ima za to spccielno usposobljc- nost in vescljc tcr iz tega izvirajočo za- vest dolžnosti. Za prospevanie in ^asw primerno vodstvo društva ie dolžna skr- beti mestna občina in specijelno oni slofl nascga mesčaustva. ki imajo po svoif gospodarski moči kot trgovci, obrtuücl in hišni gospodarji svoi velik interes na tetn, da se druStvo primerno razvija Jn krepi. fiovorili bomo priliodnjie šc ja- sneje brez naniena osebne zamere, kcr se gre za stvar! Za DJjaško kubiöjo v Celju jc na- brala na »Prlcškem večcru« v gostilni .?. Božiča na Bregu Vladica Božičeva 450 K. Poročil se je Alojz Ocvirk. trgovec \ Trstu, tukajšnji rojen Ccljan, z gdC- F.rmo Buchbinder. Bilo srcčno. Telefon. Poroča sc nain: 2. 3. tocno ob S. uri 16 miuut — gling. gling, gling — Malo! Po dveh niiiiutah - gling, gliiiff. gling - halo! Zopet po pretcku dvcli ms mil — gling. gling, giing — halo! — 2e- lilc? Inter urban! Po dveh minutah zopet gling, gling, gling — hallo! Na- zaj -- kdo tarn? Stevilka?! — Zcütc? —- Bližnj« postaio S.! — Je zasedeno, vas born poklicala! in na ist! klic cakam do 3. 3. do 8. ure 30 inimit. Nai-Ii še na- prej čakam? — Aboncnt. Prijavni urad iščc nekega Jakooa Zgank, ki naj bi bival v Oledalisk! nlici 9 in ima nastopiti službo v kopališcu v Rimskih toplicali. Z^lasi naj se na prf- ji.vnem uradu. Otrok izginil. 7-lctui sineck, Rudolfa Lcskoscka, Brunoii, je prišedši 25. febr. ¦opoldne iz šole domov; odšel jc od do- ma in sc ni vcč vrnil. Dečck jc niajlinc postave, svitlih las. oblcčcn v kratkih hlačah. sivo majo s predpasnikoni, brez pokrivala. Cc bi bilo koniu kaj znano o njein, sc prosi, naj to sporoči starišcm na Ljubljanski cesti št. 8. Ccljc. Najdba. Valentin Korošcc, cerkov- nik tukaisnjc župne cerkve, je nasel 21. febr. v popoldanskih urah nod obokom J na Okopih eu zlati prstaii z zelcnim ka- * mcnčkom, katcrega je na lukajšiiji straX- nici izrocil. Turistika in sport V poslovni pododbor Ijubljanskegn iioftometnega podsaveza za celjsko o- krožtc so bili izvoljeni sledeči gg.: tti\- gon Hykcl (S. K. Celje), predsednik; r. Uršic (Svoboda), podpredsednik; Lojze Malikovec (S. K. Celjc), tajnik; Kamilo Iglar (Atlctiki), blagajnik; Franc König (Atlctiki), odborn. nam. Mednarodna nogomelna tcknia med Češkoslovaško in Itaüjo, ki sc jc vrsiJa mimilo ncdeljo v Turjuu. ic izpadia ne- odločcno 1:1 (0:0). Dasiravno nas ta izid nikakor ni prcscnctil, smo vendar prica- kovali, da bodo zmagali Cchi vsaj v rr,- zmcrjti 2:1. Pripomniti sc pac mora. tfn je odšlo moštvo Ceškoslovaške na te?\- mo brez treninga, dočim so Italijafii laii- ko trenirali vslcd ugodnih vremenskili razmer skozi celo zimo. Poleg tega s* igrali Čchi brez svojih najboljših interna- cijonalccv, Italijani pa so nastopili s svo- jim najmočncjšim moštvom. Južna Nemčiia — Niž. Avstri.iska 2:0 (1:0). Nogomctna tekma med naj- boljšima cuajstoricama Južne Nemčijc iu Niž. Avstrijskc dne 2fr. tm. v Norirn- berkn je končah» z zniago Jiižuc Ncm- čijc. Težka atlctika. Na mcdklnbovi tek- mi v rokoborbi in dviganjii v Nori.m- bcrkn jc porazil češki K. A. Ctibor Plzcn bavarskcga prvaka I. A. C. Nürnberg v razmcrju 14:10. Občni zbor Sportne zveze sc vsled nepredvidcnili zaclržkov prclaga na 25. t. m. zborovanjc dclegatov na 24. t. m. Dnevni red in kraj neizpremenjen. Tai- ništvo Sportuc zvcze. Klub Slovenskih kolesarjov v CelJu ima svoj letni rcdni občtii zbor due II marca 1922 v liotclti »Balkan« ob 20. uri. katcrega se naj blajrovolijo vsi odborniRi brez izjeme, kakor. tudi vsi člani in prv- jatclji kolcsarskcga šporla sijrurno nUe- Icziti, to tembolj. ker se nameravaio prf- rejati lotos štcvilnc dirke in jzleti i>o naSl lepi širni Sloveniji. k Dnavna krii^ika« Shod za »noralni preporod. Kakor nedavno v Ljirbljani, se b0 dne 12. mar- ca vrši! v Mariborn velik ljudski shod za mnralnj preporod. Shod ima nanien. da propagira potrebo odločnega odpora proti^nevarni demoralizaciji, ki dancs ogroža vse plcmenite vreduote nasega naroda. Shod sc vrši v kazinski dvorani. Požar v Francovem paromHnn v Ma- riboru se vedno ni ponahal. kcr se naha- ja jo v skladiščih še velike zalogc moke in žita. Gasilci so stalno na straži, tako da je vsaka ncvarnost izkliučcna. Kata- strofa ima 2e svojc posledice. Znani bo- gataš Scherbaum, lastnik paromlina, Je namree žc zvisal ccno moke od I9-S0 na 2.3.50 kron. Pričakuiemo, da bodfo oblasti napravile konec tenui brezstidf- nenut izkoriščanju ljudstva. Pozar na zasrebšketn državnem ko- lodvoru. V nedtljo popoldnc se jc nu »fr O y •* i; o a A» dr/avnem Kolodvoni v Zagrcbu vik-I vagon sena. PoŽar se je kmalu razsiril na bližnji vagon, ki je bil tndi natovor- jcn s senom. Žclezniški uslužbenci so hitro odpeli goreca vagona ter ju zapc- Ijali na drugi tir. Seno je zgorelo: tuiil oba vagona sta popolnoma uničenn. Poliraiiuska up^ava v Ljubljana" u- žaljena. Cujemo, da je članck Nove Dube, ki je glcde draginje grajal pokrajinsko upravo, vzbudil nevoljo v vladni palači v Ljubljani. Mi pokrajinskemu namest- niku priznavamo mnoge zasluge, kar nas |>a nc more ovirati tndi na to stran o- hraniti proste roke v kritiki. dokler t*t vidimo one lojalnosti proti demokratoin ki odgovarianio v največji meri za po- lili-ko države. Ce je demokratskornJi- kalna vlada v Beogradu sprejela pouud- bu g. Ivana Hribarja za svojega pokr:-,- Ünskega in ne kraljevega namestnika, akor se naziva. nioramo strogo paziu, da se demokratsko javno nmenie upn- števa, aü da imanio pač -— proste roke. Poročila se je v Slovcnjgradcu gdc\ •Julija Urbane iz Ribnicc na Pohorju z X. Hinko Vidinar iz Ruš. Na svatbi se je nabralo 324 K za Citalnico in SokolsM dorn. Liubljanska agentura biro rada za Sloveui.io in sev. Hrvaško Državne ko- mlsije kraljevine SHS za ruske beqjance v BeoKrad» poroča sledeee: Med be- kund se nahajajo osebe, zmožne tiik. je- zika, strokovnjaki z visoko in srednio fzobrazbo, tehniki, šoferji, knjigovodje, irizenirji, jiiristi, strokovnjaki za vzgo«) in za clresuro konj, nav. dclavci in osebe. Pen. zniožne francoščine, angleščinc in nemščine ter drugih jezikov. Kdor bl ^°Ka potreboval, naj se oglasi pri ozna- ceiVl HKerituri. ^&kon o sodtiikih. V komisijo za sc- stavo zakonskega načrta o sodnikih so poklicani kof elani: višjcsodni svetnifc dr. Keršic V/ Liubljane, elana kasacij- skega sodiSča v Beogradti Dimitrije Bogdanovič ;n A. Popovie. .svetnik sto- la scdmoriee v Zagrebn Sima LucariC ter tajnik v ministrstvn pravde I. Tnšina. Nesrcča, zločin ali kaj? V nedcljo popoldne je odšcl železniški uradniški pripravnik Anton Perko, donia iz Kra- n.ia, v veeji drnžbi iz Maribora v Nim- bus. Ker se od tedaj ni več vrnil v urad, so njegovi tovariši povprašali na njego- vam stanovanjn, kjor pa so izvedeli, Ja se sC ni vrnil iz Limbuša. O dogodku sfa bila obveščcna tudi orožniška postaja v Limbnšn in mariborsko policijsko rav- nateljstvo. Čndno je, da družba Perko- ta sploh ni pogrešala. Ni izkliueeno. da se je Perkotu pripetila kaka ncsreča ali Pa kaj drugega. Moiiamedattska požrtvovalnost. Due Is. febrnarja je priredilo mohamedansko Psosvetno društvo «Ciajrel« v Saraievn vcselico, ki je dala preko pol milijona ki'on eisteffa dobička. Da bi sc našla pri nas !e desetina take požrtvovalnosti. Zasedanjo sv. sinoda. V Sremskih Kurlovcili se jc prieelo zasedanje sv. sii>odc srbsko-pravoslavnc cerkve. Raz- pravljalo se bo prcd vsem o plačaii ui .pokojnini svečenikov in o vpra«anhi dn:gega z.akona pravosiavnili dniiov- nikov. Habsbnržani na Madeiri. Sin bivše- ULi Kaiia. Robert, ki je bil nedavno ope- riran, je prošli petek odpotoval v sprem- stvii svoje stare matere Marije Te.rezi.ie 7 srada Wartegg preko Bascia in Pari- za v Funclial na Madeiri. Ž njim je od- potoval zadnii Clan Habsbnr/anov iz Svice. IVa Reki proRlašen preki sod. Vsled yednih spopadov in obee nesigurnostl ^ reski predsednik Zanclla proglasil nad Keko preki sod. Fašistovska »Idea nazf- r^le« javlja iz Reke, da je tamofinji po- .di treba presojati pesimistično. VÜc- raj sc je Vnel navnreč nov boj med fašistt U'j ^asicllovo stražo. Fašisti so obkroJili vladno palaeo in metali po vsch ulicah krog nje rocne granate. Policiia se jc branila. ni pa rnopfla napraviti reda. Se- le konjenica je napadalce potisnila nn- zaj in zasedla vladno palaeo. List trc?!, da je predsednik vlade Zanella pobegnll •z mesta. in pravi, da se meščani bo.l^, da bi vdrli sušaški Hrvatjc na Reko(??> «Automobilna prometna d. d.« v Uubijani nazuanja cenj. občinstvu, da je 7. due 25. febr. oivorila redni automobi!- *i promet na progi Vransko-Cclje, in cla vö/i auto od 1. marca clalje dvakrat lu1. ^an po stareni voznem redu, ki se spre- irierii Ic v- toliko, da odidc jutranji autc iz Celja mesto ob 6.30 sele ob 7. nri, si- ccr pa ostane stari vozni red ncizprc- inenjen. »— Na progi Škofjaloka - Želez- niki se z dnem 2. marca izpremeni voz- iiI red v toliko, da odhaja auto iz Želez- niko\- v Škofjoloko ob 5. in 17.15 uri, s kolodvora v Žkofjiloki v Železnike pa ob 10.15 in 19.20 uri. — Na progi Ljuol.jana- Cel.ie (začasno pa le do Blagoviee) vozl auto od 1. marea dal.ie zopet po rednelfi voznem redu. Prijet tat. Včeraj popoldne je niaii- borska policiia v hotelu »Stadt Wien« iijela tatu,, ki je nkradel v maribor. stol- iiici monštranco. Tat je' lagal, da je vr- ge! monštranco v Dravo. Imel pa jo je v kovčegu. Bila je že poloniljena. Odpro- dal je kaniene, ltnio in srubrno podobo sv. Janeza. Priznal je. da se je bi] skri'l v spovednico, počakal, da so zaklenili vrata, nato je izvršil tatvino. Sv. hostijo je zavžil sani. Tat je šofer Karol Vavpo- tie od Ljutomera. Seveda ima na vest! sc več tatvin. Umor iz zasede- Tržaški listi priua- sajo zopet vest o žalostnem dogodku. Blizn Pule so našli mrtvo trnplo neke- ga fašista. Umorjen je bi] iz zaseue. Kdor človeški čuti, se mora zgražati naa takhni zločini, nad takim barbarstvom. Vsak mora obsojati take poživinjene na- čine političnega boja. Nesreča so za de- želo. ker so v sramoto zanjo pred cito- liziranim svetom in obeneni v neizmer- no škodo za življenje v deželi. Razbut- iaio duhove in jib zastrnpliaio. Za las Je manjkalo da ni utonil. Sirn- sten vinski brat je zapnstil Dred snoč- niim pozno ponoči neko tržaško gostilno in jo na to mahnil proti kanalu pri cerkvi sv. Antona novega. Možakar je bil tako nepreviden, da jc stopal ob kanalu. Te- daj je izgubil ravnotežje ter padel v vo- do. Iz ncvarnega poiožaja so ga rešili nekateri stražniki, ki so se nahajali v bližini. Moža so odpeljali v nevarncm stanju v mestno bolnisnico. Njegovo imc 11 i znano, kcr se ni našla nri nicm nikakr- Sna listina, ki bi izkazala njegovo ime. On pa tudi ni pri zavesti, da bi poveda». kako se imenuje. Pomoč občinstva pri pobi.iaiiju dra- ginje. Okraino glavarstvo v Celjn raz- glaša: Neznosna in vedno naraščajoča dragiiiia je eden glavnih vzrokov sploš- ncga nezadovol'istva. Naloga drzavnifc oblasti je, da pobijajo v sniislu zakona r. due 30. .dec. 1921 St. 6 v St. 5 Ur. lista draginjo živlienskih potrebščin in brez- vestiio spekulacijo. Vsc v to poklicane oblasti se gotovo trudijo izvajati zakon proti draginji, vspešno jim je pa to ?e mogoče. ako jim pri tern pomaga obclu- stvo sanio in jim prijavi vsak tak slučaj, da se krivca brezobzirno dovede zaslu- ženi kazni. S skupnim delovanjem občln- stva in državnih oblastcv bode mogoče. ako ne zadušiti pa vsaj omiliti ta vir ve- likega nczadovnljslva. Le s pozitivulm clelom, s prijavami in naznaniJi prcstop- kov, ne pa le / zabavljanjem doma in v kremi bodenio doscgli vspclie. Zato se obcinstvo pozivlja, da brezobzin.o In takoj naznani policijskemu oddelku okr. giavarstva vsak prestopek: 1. neozna- eenje cen. 2. navijanje cen, 3. kopičenjc blaga z uamenom, da sc blago odtcgne promctu in se mu s tern dvigne cena. 4. krivega tehtanja, 5. zmanjševanja porcij življenskih potrebščin, 6. večkratnc prc- prodaje enega in istega blaga z name- nom podražiti cenc, dalje odvračanje donosa življenskili potrebščin na trj?, tako da bi jih bilo malo na trgu in da bi se vsled tega podražile, 7. preknpecva- iija in ustavljanja donašalcev življen- skih potrebSčin na trg v svrho podra- žitve, ker bi jih bilo vsled tega malo na trgu. 8. uniccvanja in pokvarjanja živ- Ijcnskih potrebščin, 9. višjih ponudb o'd Iržnih cen. V smjsln zn'kona mora imött vsak prodajalec na prodaj vse zivljenske potrebščine, ki jih je nabavil za prodajo. Za živlienskc potrcbščine smatra zakon hrano (jed in pijaeo, živalskn hrano, o^- leko, obutev, knrjavo, razsvetliavo, po- Ijedelske pripravc. kmetijsko orodje. zdravila in druge predmete nujnc potre- be kakor tudi materijal za lviih Izdelova- nie. Marsikdo izkorišča protizakonKo nevednost občinstva s tern, da pri oznn- čevanju cen v dinarjih zvišuic dosedanle kronske cene tako, da jih zaokroži nav- ^gor na dinarsko cnoto in zlorablja sc- danje visoko stanje tujih vahit zato. da r/aračunava blago, ki si ga k tiabavil h •inozemstva ob easu nizke valute po s>kih mestih. Zdaj je nekdo predlagal, näl bi Darmstadtke ad occulos d-cmonstrl- dal€, ima li pisatelj prav ali pa je gra obrekovalec! Smrt velikega skma. Iz Dresdna javljajo, da ie bil v ramkajšnjem cirkusu Sarasani usmrcen velik slon. ker je po- | divjal in napadal gledalec, da jih jo veC ncvarno poSkodoval. Napravili so zan- ko iz debele žicc in jo s pomočjo stroja zadrgnili okrog vratu. Slon je poginil čez nckai minut. Jetnik, ki je stavkal z lakoto. J..tnlk v zaporu Coroneo Kniest Contini, ki .ie obdolžeii. da jc razpccaval ponarejene bankovce, ni jedel in ne nil že osem Unl. Popolnoma je opešal. Odpeljali so ga v • bolnišnico- Tudi tain noče ničesar iesf!, zato mu bodo dali jesti potom cevi. Poslaniške sluge In papeževa snirK V Bnislju je navada, da naznanijo do- pisni uradi zelo važne vesti tujim diplo- matičnim zastopnikom. To so storili tudi ob smrti papeža Bcncdikta XV, Ker pa so javili dopisni uradi vest o papeževi smrti ob pol šestih zjutraj, so sprejeli sprico rane ure sporoeilo poslantškf sluge, ki so odgovarjali tudi čisto po svoje. Sluga francoskega poslanika je dejal: »Gospoda p-oslanika še ni doma!« (Poslanik je torej krokall) Sluga span- skega poslanika ic protestiral. da sc ga budi tako zgodaj. (Menda je ta slußa krokal ter prišel pozno domov.) Odkri- tosreno pa je cKlgovoril sluga ameriSke- ga poslanika. ki je dejal: »Pa kai to mc- ne briga!« Nezlomljivo steklo. liižcniiji neke čcske tvornice za steklo so iznašli stek- lo, ki se sploh ne da razbiti in tudi v ox- nju ne razpoei. Poizkusi s steklcuimi žeblji, ki so jih zabijali namesto žcler- nih /ebljev. so ^e izvrstno obnesli. Prav tako so sc posrečili poizkusi s steklcnt- mi lonci, ki niso razpoeili niti v najvcC- jem ognju. Industrija uezlomliivega stekla bi se mogla kaj hitro razviti, če ne bi bil tako silno ocarinjen pesek, po- treben za izdelavo nezlomljivega stekfa in dobaven zgolj v Nemčiji. Lov na divjega prašiča. Predvčeraj- šisjim se jc priklatil v neposredno bližino Zagreba divji prašič, ki pa jo je knialu zopet odknril proti Slemenu. Oovori se. da je prašič pred meseci utekel iz hleva nekega poscstnika pri Sv. Duhu ter da je vsled bivanja v gozdovih Slemena popolnoma podivial. Dotični poscstnik jt.' razpisal nagrado 4000 kron za onega. ki bi ujel »svobodoliubnega« prašiča. !z dežele kaphalizma. Po statističnih podatkih jc bilo lani v Združenih drža- vah ameriških pet ljudi, ki so imeli načl pet milijonov dolarjev (1500 milijonov naših kron) čistih dohodkov. 65 ljudi !e imclo letnih dohodkov od 1 do 5 milijo- nov dolarjev. Ljudi. ki so imeli preko enega milijona letnih dohodkov, je bilo pred vojno v Ameriki nad 200. Statistlka vojne. »Times« poročajo, da je uiednarodni delovni biro končaf ) svoje delo o ugotovitvi števila vojakov, ki so padli med svetovno vojno: Fran- ci.ia je imela po te.f statistiki mrtvih I mi- lijon 500 tisoč. Nemčija 1,400.000, Angli- ja 1,170.000, Avstrija 1,164.000, Italija 570.000. Poljska 320.000, Amerika 246 tisoč, Ceškoslovaška 175.000. Srbija 154 tisoč, Runiunija 84.000 in Belgija40.000. Za ruske, turške in bolgarske številke biro ni mogel dobiti potrebnih podatkov. Vsega skupaj jc nad 6 miljonov mrtvih. nc vštevši ncizmerno veeje Število ci- vilnih vojnih žrtev. ZAHTEVA.JTE V VSEH GOSTILNAH IN KAVARNAH RACUNSKE LISTKE CMD! Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Cclju. Odgovorni urcdnik: Lie. Edvard Simnic. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Psicn yolcje posme 2'/a leta stara, nekoliko dresirana, izvrstna varuhinja, se zaradi premajhnega stano- vanja proda. Kje, pov>: upravniStvo. 121 Naročila za rezauje dl*V spreje- ma tvrdka Brata BallČ v Celju, Ljublanska ,cesta St. 14 in Sav. nabrežje. Cena za 1 seženj 96 K. Razglas. Mizarska in steklarska dela, po- pravilo oken, vrat, v nekaterih sobah tla, v Kralja Aleksandra vojašnici se razpiSejo. Ponudbe do 10. marca 1922. Mestni magistral celjskl, 25. II. 1922. Župan: Dr. Hrašovec. Strap A. »NOVA DOBAi Stev. 26. Ustanovljena 1864. Hranilnica mestne občine Celje TZ lastni jpa.la.oi ;px>i kolodiroxuA. Ustanovljena I86Y. O => o JO a 52-9 2L O p Us Stanje tiranilnih vlog K 35,000.000. =• Vr>ednost rezervnega zaklada K 8,000.000. HRANILNE vioge, hi se sprejemajo od usako- gar, liZiuajo najpopolnejšo uamost in ugodno obrestouanje. PoStne položnice strankam brez- plafno nn razpolago. Rentnino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA tudi u uarno shrambo od sfrank in sodišč razne urednostne papirje, uložne knji- žice 1.1. d. Daje u najem PREDALE v svo|ih safeblagajnah, tako, da obdrži ključ stranka sama. OSKRBÜJE suojim uloinikom prodajo in na- knp Dseh urs? urednostnih papirjeu itd. Izur- šuje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- uila najkulantneje. IZPLAČILA u inozemstun izredno ugodno in promptno. PosojEla wseh vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplacna pojasnila in sfrokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjili. Regist^ovu kreditna in stavbena s« drug a x om. zav. 9>peiei*nova ul. 85 v Oelju "LASTNI DOM" Račun čekovnega urada it. 10.316« Sprejema hranilne vloge in |ih obi*e«tuj« po 41'27o «tii-i in pol K od sto, pa*of i odpowedi (5%) pet od sto. Naznaiillo. Vsem trgovcem, inodistkam in c. ob- občinstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo s klobukl In slamniki v Celju, Oosposka ulica St. 4. Franc Cerar, tovarna klobukov in slaninikov v Domžalah. setiKa! Specialist za pljučne bolezni Dr. Pečnik ordinira vtorek in petek: 11—12 in 2—4 ure v Mariboru, Razlagova ulica 21. V Št. JurjLi ob j.ž. v četrtek celi dan. zanesljiv in iz pošiene rodbine, se takoj sprejme v „veletrgovino R. Stermecki v Celju". 216 2-1 Lepe prešičke naprodaj 220 ima F. B., Žalec št. 4O. Sprejme se priden 3~2 pekovski učenec Naslov v upravi »Nove Dobe«. Potnihe ali zastopnike išče velike tovarna likera, ruma, kon- jaka in ostalih spirituoz. Ponudbe t obvestilom, v katerem kraju pozna re- flektant največ mušterij, poslati na na- slov: poštni predal 41, Zagreb, glavna poäta. 166 10—9 190 Priporoča se iö^i 3anho Božič, ceije f*~ zraven gostilne „Branlbor11. -^ Špecerija, kolonijalno blago in dež. pridelki! Cene interne. Postrežba točna. 9nt. Lečnift O urar in juvelir* O Celje, Blfluni trg St. 4 (pff*ej Pacctviaffo). 6 Sajenje tobaka ü Sloueniji leta 1922. » Uprava Državnih Monopolov je za leto 1922 odobrila sajenje tobaka v Sloveniji v okrajnih gla- varstvih : Celje, Ljutomer, Maribor, Piujj Doltnja Lendava in Murska Sobota. Odkupne cene so nasproti lanskim povišane za povprek 50 procentov in so v posameznostih raz- vidne iz oglasov, ki se te dni dopošljejo občinam, katerih se tiče. Županstva v gori navedenih glavarstvih bodo prejemala prijave za gojenje do 31. marca 1922. Oblasna Monopolska Direkcija v Ljubljaniy v mesecu marcu 1922. Hazširjaite „Novo Doboi" AL0JZ OCVII^K POROČENH TRST, FKBRUARUA 1822 ,ELIN* - ELEKTROMOTOR JI ,ELIN* - DINAMI ,ELIN* - GENERATORJI ,ELIN* - TRANSFORMATORII VISOHO IS NIZtt ' NAPETOSTNE STROJE DOBAVLja „SHLADI^ČE INŠTALACISKEOA GRADIVA' NA VELIKO IN MALO DRl^BA ZA ELEKTRIČNO INDUSTRIJO V MARIBORU, JURČIČEVA UL. 8 Želim pristopiti k dobroidočemu podjetju s kapitalom 150-400.000 K nairaje v Celju. - Tozadevne ponudbe pod «Mlad in marljiv« na upravo »Nove Dobe«. Oglejte si ^ manitf aklurne trgovino a, KUDISZ Celje - Gaberje 16, nasproti vojašntci kralja Aleksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debelo. Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. ÜC M Ip V8EH vrst ^^II^J^ PRIZm«O SOLIDSA POSTREŽBA FRAH3Q FilGflNEL - CEL3E Gogposks uli^a 26. SUKNO 82 50—7 pristno č^&ko za moike in volneno za ženske obleke in razno manufa«i- turo kupite wadi di^ektne^pa importa po cudowito nUkin cenah samo v veletrgovini in razpošiljalnici R. Stermecki, Celje.