URADNI UST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 27	Ljubljana, četrtek 25. novembra 1976	Cena 16 dinarjev	Leto XXXIII
1186.
Na podlagi druge alinee' 19. člena zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1976 (Uradni list SRS, št 29-1441/ 75) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o razdelitvi namenskih dopolnilnih sredstev občinam za urejanje in vzdrževanje vojaških pokopališč in grobov za leto 1976
I
S postavke »Namenska dopolnilna sredstva občinam« v republiškem proračunu za leto 1976 se dodelijo sredstva v višini 2,000.600 dinarjev za urejanje in vzdrževanje vojaških pokopališč in grobov nasled-
njim občinam:	\
din
1.	Ajdovščina	50.000
2.	Brežice	50.000
3.	Cerknica	90.000
4.	Črnomelj	100.000
5.	Grosuplje	100.000
6.	Idrija	200.000
7.	Ilirska Bistrica	20.000
8.	Kamnik	50.000
9.	Kočevje	100.000
10.	Ljubljana Moste-Polje	100.000
11.	Ljubljana Vič-Rudnik	100.000
12.	Metlika	30.000
13.	Mozirje	30.000
14.	Murska Sobota	30.000
15.	Nova Gorica	100.000
16.	Novo mesto	200.000
17.	Radovljica	100.000
18.	Sežana	50.000
19.	Slovenj Gradec	50.000
20.	Slovenske Konjice	100.000
21.	Šentjur pri Celju	100.000
22.	Tolmin	100.000
23.	Trebnje	150.000
II
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun dodeli posameznim ‘bbčinam odobrena namenska dopolnilna sredstva.
III
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-81/76
T.iubljana, dne 28. oktobra 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r.
1187.
Na podlagi 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in odloka o načinu oblikovanja cen za živila in umetna gnojila v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/75), izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o načinu oblikovanja cen v prometu s posameznimi proizvodi
1.	Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom proizvodov, katerih cene ureja republika, in organizacije združenega dela, ki proizvajajo te proizvode, oblikujejo njihove cene kot sestavino medsebojnih dohodkovnih razmerij, urejenih s samoupravnimi sporazumi o medsebojnem sodelovanju ter združevanju dela in sredstev.
2.	Dokler se cene proizvodov ne oblikujejo po 1. točki tega odloka, jih organizacije združenega dela pri prodaji na debelo in na drobno oblikujejo kalkulativ-no tako, da k nabavni ceni dodajo maržo za kritje svojih stroškov.
3.	Organizacije združenega dela smejo v skladu z
2.	točko tega odloka zaračunavati največ:
S) v prometu s surovim maslom skupno maržo 4 din/kg masla, od tega v prometu na debelo 1 din/kg, v prometu na drobno 3 din/kg;
b)	v prometu s krmili industrijskega izvora skupno maržo za:
—	stranske izdelke predelave žit v mlinski industriji in stranske izdelke v Industriji sladkorja, razen melase do 0,10 din/kg;
—	stranske izdelke industrije alkohola in vrenja, škroba ter olja, lucemino moko, voluminozno hrano iz predelave proizvodov rastlinskega izvora, hrano živalskega izvora ter kostno in surovo kostno moko do 10 »/o;
c)	v prometu na debelo z drvmi za kurjavo maržo do 4 %> oziroma v prometu na drobno maržo do 10 %>;
č) v prometu na debelo z limonami, pomarančami, mandarinami, bananami, ananasom in grenivkami — grapefruiti, maržo do 12%>;
d)	v prometu na debelo s krompirjem, čebulo, fižolom in jabolki maržo do 10 %>;
e)	v prometu na debelo z drugim svežim in zmrznjenim sadjem in zelenjavo maržo do 14%>;
f)	v prometu na debelo s sušenim sadjem maržo do 10 °/o.
Organizacije združenega dela so dolžne za proizvode pod a) in b) te točke v svojih fakturah izkazati del marže, ki so si ga zaračunale.
Marža za tranzitni promet proizvodov iz prvega odstavka te točke je lahko največ do 30 "/o od marže v prometu na debelo.
Z nabavno ceno iz 2. točke tega odloka je mišljena čista fakturna cena, zmanjšana za redni rabat in povečana za odvisne stroške nabave. Na raven čiste fakturne cene ne vplivajo superrabati (količinski, vrednostni. sezonski) in ne popusti v zvezi s plačilom.
Kot odVisni stroški nabave se lahko zaračunavajo tisti dejanski stroški, ki niso vključeni v prodajno ceno dobavitelja. Z odvisnimi stroški nabave so mišljeni stroški nakladanja in razkladanja, stroški prevoza iz skladišča dobavitelja do skladišča kupca, stroški zavarovanja blaga v prometu, transportni kalo ter stroški posebnega zimskega pakiranja.
Organizacije združenega dela smejo posebej zaračunavati poprečni dejanski strošek prevoza iz skladišča do prodajaln na drobno" ter strošek posebnega industrijskega pakiranja.
Organizacije združenega dela smejo med odvisne stroške šteti tudi:
a)	stroške dozoritve banan v posebnih komorah, vendar le v skupnem znesku največ 0,30 din/kg. Te stroške organizacije združenega dela posebej izkažejo na fakturi;
b)	dejanske stroške* skladiščenja in vzdrževanja sadja iz prvega odstavka te točke pod č) v času od 1. marca do 31. avgusta;
c)	dejanske stroške skladiščenja proizvodov oziroma pridelkov iz prvega odstavka te točke pod d).
4.	Dokler se za druge proizvode, katerih cene ureja republika, cene ne oblikujejo po 1. točki tega odloka, ostanejo zanje še naprej v veljavi marže, oblikovane v skladu s predpisi, ki so veljali na dan uveljavitve tega odloka.
5.	Če organizacija združenega dela prodaja proizvode po cenah, ki jih je v prometu blaga določil proizvajalec, krije svoje stroške iz dogovorjenih rabatov.
6.	Določila tega odloka veljajo tako za proizvode domače proizvodnje kot za proizvode iz uvoza.
7.	Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati tista določila odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni list SRS, št. 6/73, 21/73, 23/74, 14/76), ki se nanašajo na oblikovanje marž, razen določila o marži lekarn.
8.	Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 38-45/68
Ljubljana, dne 18. novembra 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Zvone Dragan 1. r.
1188.
Na podlagi četrtega odstavka 43.a člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 47/72 in 23/76) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
PRAVILNIK
o splošnih pogojih poslovanja za organizacije združenega dela, ki varujejo družbeno premoženje
I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
Organizacija združenega dela, ki opravlja strokovna opravila zavarovanja družbenega premoženja (stavbe, naprave, orodje, surovine, spisi, arhivi, predmeti znatne vrednosti in drugo družbeno premoženje — v nadaljnjem besedilu: organizacija) za druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti ter državne organe, mora poslovati v skladu s splošnimi pogoji, ki jih določa ta pravilnik.
2.	člen
Če opravlja organizacija poleg zavarovanja druž-oenega premoženja tudi druge dejavnosti, mora za opravljanje zavarovanja organizirati posebno organizacijsko enoto.
II.	DELAVCI IN NJIHOVA POOBLASTILA
3.	člen
Lastnost delavca v združenem delu" v organizaciji lahko pridobi, kdor ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper temelje socialistične samoupravne družbene ureditve in varnosti SFR Jugoslavije, zoper družbeno in zasebno premoženje, zoper samoupravljanje, zoper uradno dolžnost ali za kaznivo dejanje, storjeno iz koristoljubnosti oziroma, kdor ni v kazenskem postopku za navedena kazniva dejanja.
4.	člen
Pred imenovanjem direktorja organizacije oziroma delavca, ki vodi organizacijsko enoto za zavarovanje, mora organizacija dobiti mnenje republiškega sekretariata za notranje zadeve.
5.	člen
Naloge neposrednega zavarovanja (fizičnega in tehničnega) lahko opravljajo le polnoletne osebe, ki imajo primerne moralnopolitične lastnosti in opravijo poseben preizkus znanja po predpisanem programu.
Program preizkusa znanja predpiše organizacija s svojim samoupravnim aktom, h kateremu da soglasje republiški sekretariat za notranje zadeve.
Program preizkusa znanja obsega zlasti naslednje teme:
—	temeljna načela socialistične družbene ureditve:
—	osnovna načela družbene samozaščite in osnovne značilnosti varnostnega sistema;
—	strokovna opravila zavarovanja z ustreznim1-predpisi.
6.	člen
Preizkus znanja se opravlja pred komisijo, ki jo imenuje republiški sekretariat za notranje zadeve iz-
med strokovnih delavcev organizacije in strokovnih delavcev organov za notranje zadeve.
7.	člen
Delavec, ki opravlja naloge zavarovanja, mora imeti pri sebi posebno izkaznico, ki jo izda organizacija, potrdi pa pristojna uprava javne varnosti.
Obrazec izkaznice iz prejšnjega odstavka predpiše republiški sekretariat za notranje zadeve.
8.	člen
Delavec, ki opravlja naloge neposrednega zavarovanja, nosi službeno obleko; ta obleka po barvi, kroju in označbah ne sme biti enaka uniformi miličnikov.
9.	člen
Delavec, ki opravlja naloge neposrednega zavarovanja mora biti ob nastopu dela primerno telesno in duševno pripravljen, da je sposoben za opravljanje svojih nalog.
Pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec ob nastopu in pri opravljanju službe, določi organizacija v svojem samoupravnem aktu.
10.	člen
Med opravljanjem nalog neposrednega zavarovanja ima delavec pravico:
—	ugotavljati istovetnost neznanih oseb znotraj ali v bližini organizacije, ki jo varuje;
—	preprečevati nepooblaščenim osebam vstop v določene prostore ali dostop k določenim objektom;
—	zadržati osebo, ki je bila zalotena pri kaznivem dejanju, do prihoda pristojnega organa.
11.	člen
Organizacija lahko nabavi orožje za delavce, ki opravljajo naloge zavarovanja, v skladu z zakonom o orožju.
12.	člen
Organizacija lahko zaupa orožje delavcu, ki opravlja naloge neposrednega zavarovanja, če izpolnjuje Pogoje za posest in nošenje orožja po zakonu o orožju in je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem pri pristojni postaji milice..
Delavec sme nositi zaupano mu orožje in strelivo samo v službi in sicer samo v objektih oziroma na območju, ki ga varuje.
Organizacija izda delavcu pooblastilo za nošenje orožja, ki ga potrdi pristojni občinski upravni organ ' za notranje zadeve.
'lil. PROSTORI IN TEHNIČNA OPREMA
13.	člen
Organizacija mora zagotoviti ustrezne prostore in očila za teoretični in praktični pouk svojih delavcev za izvajanje nalog zavarovanja družbenega premože-nja in ustrezno žično oziroma brezžično povezavo z delavci, ki opravljajo naloge neposrednega zavarovanja na določenem območju.
14.	člen
Organizacija mora imeti tehnična sreasiva, Kot so: sredstva zvez, prevozna sredstva, osebna oprema delavcev, ki opravljajo naloge neposrednega zavarovanja in podobno.
Posamezne enote organizacije morajo imeti zagotovljeno žično povezavo z najbližjo postajo milice.
15.	člen
Kadar organizacija opravlja naloge tehničnega zavarovanja objektov, mora izpolnjevati pogoje, določene v predpisih, ki urejajo tehnično zavarovanje družbenega premoženja.
16.	člen
Ustreznost prostorov in tehnične opremljenosti organizacije oziroma njenih enot oceni pristojna uprava javne varnosti.
IV.	VAROVANJE PODATKOV
17.	člen
Organizacija mora imeti izdelan sistem varovanja podatkov o svojem varnostnem sistemu in tehnični opremi ter o varnostnih sistemih in tehnični opremi organizacij, za katere opravlja zavarovanje.
18.	člen
Delavec organizacije, ki izda podatke, za katere je zvedel pri opravljanju svojih nalog, odgovarja za izdajo uradne, vojaške ali državne tajnosti po določbah kazenskega zakonika.
V.	NADZOR
19.	člen
Postaja milice nadzira, kako delavci opravljajo naloge neposrednega zavarovanja. O ugotovljenih pomanjkljivostih poroča samoupravnim organom organizacije, ki varuje družbeno premoženje in organizacije, katere družbeno premoženj^ se varuje.
Uprava javne varnosti spremlja na svojem območju izvajanje določb tega pravilnika.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Organizacije združenega dela, ki že opravljajo naloge zavarovanja družbenega premoženja, morajo takoj začeti z usklajevanjem svoje dejavnosti z določbami tega pravilnika, v celoti pa jd morajo uskladiti najpozneje do 31. decembra 1977.
21.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-S-010/29-76
Ljubljana, dne 2. novembra 1976.
Republiški sekretar za notranje zadeve
Marjan Orožen 1. r.
1189.
Na podlagi 35. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 47/72 in 23/76) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
PRAVILNIK
o	oznakah in ravnanju z orožjem v narodni zaščiti
I.	SPLOSNA DOLOČBA
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo oznake, ki jih nosijo delavci temeljne organizacije združenega dela oziroma občani krajevne skupnosti, kadar opravljajo naloge narodne zaščite (v nadaljnjem besedilu: delavci oziroma občani), način nošenja orožja ter pogoji, pod katerimi se sme uporabiti orožje pri opravljanju halog narodne zaščite, ter način nabavljanja in hrambe orožja v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih za potrebe narodne zaščite.
II. OZNAKE
2.	člen
Delavci oziroma občani nosijo pri opravljanju nalog narodne zaščite na levem rokavu 9 cm širok trak rdeče barve z vdelanim modrim krogom, velikosti 8 cm, v katerem je petokraka zvezda, velikosti 3 cm: nad zvezdo je bel napis »NARODNA«, pod zvezdo pa »ZAŠČITA«, velikosti 1 cm.
Načelnik narodne zaščite ima na obeh straneh traka 1/2 cm široko rumeno obrobo pomočnik pa enake obrobo samo na zgornjem delu traka.
3.	člen
Oznake narodne zaščite hrani, izdaja in prevzema oseba, ki jo določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Po končanem opravljanju nalog mora delavec oziroma 'občan oznako predati tistemu, ki bo za njim opravljal to nalogo, oziroma vrniti oznako osebi, ki je določena za hrambo oznak.
III.	NOŠENJE OROŽJA
4.	člen
Delavci oziroma občani nosijo orožje med opravljanjem nalog narodne zaščite:
—	kadar varujejo objekte ali drugo premoženje, ki je posebnega pomena za temelino organizacijo združenega dela oziroma krajevno skupnost;
—	kadar ooravliajo naloge na osamljenih krajih ali v nočnem času, če so ogrožena življenja ljudi ali družbeno premoženje zaradi kriminalne dejavnost' skupin ali posameznikov;
—	kadar grozi nevarnost sabotaž ali drugih terorističnih dejanj na objekte, ki jih varujejo.
5.	člen
Kadar delavci oziroma občani opravljajo 'naloge narodne zaščite iz prve ali druge alinee prejšnjega člena v skupini <2 do 3 osebe) nosi orožje le vodja
skupine; v primerih iz tretje alinee prejšnjega člena pa nosijo orožje vsi.
6.	člen
Delavci oziroma občani ,so praviloma oboroženi s pištolami. Pištolo nosijo vidno v toku (torbici) s pre-koramnikom.
Delavci oziroma občani so pri opravljanju nalog narodne zaščite lahko izjemoma oboroženi tudi s puško ali brzostrelko, če to narekujejo izredne varnostne razmere. To orožje da v uporabo temeljni organizaciji združenega dela ali krajevni skupnosti pristojna postaja milice, kadar tako odloči republiški, sekretar za notranje zadeve. Orožje prevzame načelnik narodne zaščite, ki je za ravnanje in njegovo uporabo odgovoren pristojni postaji milice.
7.	člen
Kadar so delavci oziroma občani oboroženi, morajo imeti pri sebi izkaznico za orožje!
Orožje izda delavcu oziroma občanu načelnik oziroma pomočnik ali oseba, ki jo za to določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito oziroma mu ga ob prevzemu naloge preda tisti, ki je pred njim opravljal to nalogo.	1
Obrazec izkazpice za nošenje orožja vsebuje podatke o: vrsti, znamki, tovarniški in registrski številki orožja ter lastniku orožja.
Izkaznico za nošenje pištole izda občinski upravn organ za notranje zadeve, za orožje in drugega od stavka prejšnjega člena pa pristojna postaja milice.
8.	člen
Orožje lahko nosi delavec oziroma občan:
—	ki izpolnjuje pogoje za posest in nošenje orožja po zakonu o orožju;
—	ki je po oceni odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito primeren za nošenje orožja;
—	ki je opravil preizkus znanja o ravnanju orožjem pred posebno komisijo: komisijo imenuje odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in jo praviloma vodi načelnik narodne zaščite.
Načelnik narodne zaščite oziroma tisti, ki vodi komisijo, opravi preizkus znanja o. ravnanju z orožjem pri postaji milice po določbah zakona o orožju.
IV	UPORABA OROŽJA
9.	člen
Delavec oziroma občan sme med opravljanjem nalog narodne zaščite uporabljati strelno orožje, če ne more drugače odvrniti:
—	od sebe istočasnega prodoravnega napada, ska terim ie ogroženo njegovo življenje ali
—	napada na objekt, ki sa varuje.
Za napad, s katerim je ogroženo življenje delaVca oziroma občana, se šteje napad s strelnim orožjem nevarnim orodjem ali z drugim nevarnim predmetom ali napad dveh ali več nanadnlcev: nanad na kraju in v času. ko delavec oziroma občan ne more pričakovat’ nomoči ter napad fizično močneRega ali napad o«ob'-ki uoorahlia nri napadu posehno spretnosti.
Za napad na objekt, ki ga delavec oziroma občar varuje, se šteje vsako deianie. ki ijna namen poškodo-
vati ali uničiti objekt oziroma njegov posamezni del ali pa poškodbvati oziroma uničiti naprave večje vrednosti, ki so naštete v varnostnem načrtu.
10.	člen
Strelno orožje sme uporabiti delavec oziroma občan tako, da s tem ne ogroža življenja in ne spravlja v nevarnost druge delavce ali občane.
Pred uporabo orožja mora delavec oziroma občan napadalca opozoriti z vzklikom »STOJ, STRELJAL BOM« in z opozorilnim strelom v zrak.
11.	člen
Kadar delavci oziroma občani opravljajo naloge pod neposrednim vodstvom načelnika ali pomočnika, smejo uporabiti strelno orožje samo po njegovem ukazu.
12.	člen	*
O vsaki uporabi strelnega orožja mora delavec oziroma občan takoj obvestiti načelnika narodne zaščite oziroma njegovega pomočnika.
Načelnik oziroma njegov pomočnik mora o vsaki uporabi strelnega orožja obvestiti pristojno postajo milice in o njej poročati odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito temeljne organizacije združenega dela oziroma krajevne skupnosti.
V. NABAVLJANJE IN HRAMBA OROŽJA
13.	člen
Temeljne organizacije združenega dela ter krajevne skupnosti nabavljajo orožje in strelivo za potrebe narodne zaščite v skladu z zakonom o orožju in z dovoljenjem za notranje zadeve pristojnega občinskega upravnega organa; to dovoljenje se izda na podlagi varnostrjega načrta oziroma načrta samozaščitnih varnostnih ukrepov, iz katerega je razvidno, koliko orožja potrebuje temeljna organizacija združenega dela oziroma krajevna skupnost za opravljanje nalog narodne zaščite.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka velja 6 mesecev Ce organizacija ne izkoristi dovoljenja, ga mora v 8 dneh po izteku veljavnosti vrniti organu, ki ga je izdal.
14.	člen
Temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti nabavljajo orožje pri pooblaščenih organizacijah za promet z orožjem.
O nabavi orožja iz prvega odstavka tega člena morajo organizacije v 8 dneh obvestiti za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ, ki orožje evidentira in izda izkaznico za nošenje orožja.
15.	člen
Temeljne organizacije združenega dela oziroma krajevne skupnosti morajo hraniti orožje in strelivo v prostorih, ki so zavarovani pred dostopom neupravičenih oseb, tatvino, požarom in pred drugimi nevarnostmi.
Krajevne skupnosti, ki nimajo ustreznega prostora za hrambo orožja in streliva, hranijo le-to na postaji. oziroma oddelku milice ali pri temeljni organizaciji združenega dela, ki ima ustrezne prostore.
V	izjemnih primerih lahko odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti zaupa čuvanje orožja določeni osebi, ki jo pooblasti za to s svojim aktom. Taka oseba mora izpolnjevati pogoje iz 8. člena tega pravilnika.
Nadzorstvo nad hrambo orožja iz prejšnjih odstavkov izvajajo pristojne postaje milice in za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ.
i
16.	člen
Odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih določijo osebo, ki skrbi za hrambo orožja in streliva, ki daje delavcem oziroma občanom orožje in strelivo in vodi razvid o tem orožju in strelivu.
Oseba, ki opravlja naloge iz prejšnjega odstavka, mora imeti opravljen preizkus znanja o ravnanju z orožjem.
17.	člen
Temeljne organizacije in krajevne skupnosti, ki imajo v posesti orožje in strelivo po določbah tega pravilnika, pa jim tako orožje oziroma strelivo ni več potrebno, ga oddajo v hrambo pristojni postaji milice in o tem obvestijo za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ.
VI. KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Oznake delavcev oziroma občanov, ki opravljajo naloge narodne zaščite, zagotavlja temeljnim organizacijam združenega dela in krajevnim skupnostim na podlagi njihovih naročil in proti plačilu dejanskih stroškov republiški sekretariat za notranje zadeve preko postgj milice.
19.	člen
Temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti morajo takoj po ustanovitvi narodne zaščite urediti oznake delavcev oziroma občanov, ki opravljajo naloge narodne zaščite, ter hrambo orožja in streliva po določbah tega pravilnika
20.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-S-010/29-76
Ljubljana, dne 2. novembra 1976.
Republiški sekretar za notranje zadeve
Marjan Orožen 1. r.
1190.
Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-447/74) ter na podlagi 2. odstavka 21. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68, 12/68, 14-108/69, 31-275/72 in 18-184/74) in tretjega odstavka
ID. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, 20-113/70, 31-276/72 in 18-185/74) je republiški komite za vzgojo in izobraževanje na svoji
12.	seji dne 26. oktobra 1976 sprejel
PRAVILNIK
•> šolskem koledarju za osnovne in srednje šole
i.	Šolsko letc
1.	člen
Ta pravilnik velja za osnovne in srednje šole.
2.	člen
Šolsko leto se začne 1. septembra in se konča 31. avgusta.
Šolsko leto se deli v dve polletji. Prvo polletje traja od vštetega 1. septembra do vštetega 31. januarja, drugo pa od vštetega. 1. februarja do všteitega 31. avgusta. Vsako polletje ima dve ocenjevalni obdobji.
II. POUK
3.	člon
V prvem polletju traja pouk od vštetega 1. septembra do zimskih šolskih počitnic, v drugem polleL ju pa se začne po končanih zimskih šolskih počitnicah in se konča za učence od 1. do 7. razreda osnovne Šole 25. junija, za učence 8. razreda osnovne šole pa 15. junija, za učence srednjih šol 20. junija, za učence zaključnih razredov srednjih šol pa 5 junija.
Konec pouka v prvem polletju in začetek pouka v drugem polletju ter časovno razporeditev zimskih šolskih počitnic za > vsako šolsko leto določi predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje v skladu z odredbo iz drugega odstavka 6. člena tega pravilnika.
4.	člen
Med dneve pouka se štejejo z učnim načrtom določeni štirje športni dnevi, od katerih mora biti eden organiziran na soboto s poudarjeno obrambno vsebino; 29. september — dan pionirjev (samo v osnovnih šolah); 8 februar — Prešernov dan; 25. maj — dan mladosti; z učnim načrtom določene ekskurzije; en dan za šolski izlet; en dan za zdravniški pregled učencev.
Med dneve pouka se štejejo tudi dnevi dopolnilnega poukg po določbi 3. člena pravilnika o organizaciji dopolnilnega pouka v osnovni šoli (Uradni list SRS. št. 4-150/75); dnevi organizirane priprave učencev srednjih Sol na popravne izpite po določbi 20. člena tega pravilnika; dnevi, ko učenci srednjih šol opravljajo ponravne -in razredne izpite; dnevi, ko se učenci srednjih šol pripravljajo na zaključne izpite, in dnevi ko učenci opravljajo zaključne izpite. 5
5.	člen
Delo v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah, ki ga opravljajo učenci srednjih šol med šolskimi počitnicami, se ne šteje med dneve pouka.
6.	člen
Pouka prosti dnevi za učence so:
—	sobote, kolikor ni drugače določeno s tem pravilnikom,
—	nedelje,
—	1. november — dan mrtvih,
—	29. in 30. november — dan republike,
—	31. december,
—	1. in 2. januar — novo leto,
—	2 tedna zimskih šolskih počitnic ob: koncu I. in na začetku II. polletja po časovni razporeditvi iz drugega odstavka tega člena,
—	27. april — ustanovitev OF,
—	1. in 2. maj — praznik dela,
—	en dan v skladu z letnim delovnim načrtom
šole,
—	od konca pouka v šolskem letu do 31. avgusta — letne šolske počitnice.
Druge pouka proste dneve, prestavitev pouka na soboto, konec pouka v prvem polletju, časovno razporeditev zimskih šolskih počitnic in začetek pouka v drugem polletju z odredbo določi ob začetku vsakega šolskega leta predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje.
7.	člen
Če je kateri od dveh dni, določenih za praznovanje dneva republike, novega leta in praznika dela, nedelja, se šteje za praznik tudi prvi naslednji delavnik po teh dveh dnevih.
8.	člen
V posameznih utemeljenih primerih lahko predsednik republiškega komiteja za vzgojo in Izobraževanje sam ali na predlog šole, šolskih združenj, izobraževalne skupnosti, organov družbenopolitičnih' skupnosti ali družbenopolitičnih organizacij določi tudi druge pouka proste dneve, ki niso navedeni v 6-členu tega pravilnika.
9.	člen
če šola zaradi elementarnih nesreč, epidemij in drugih opravičljivih vzrokov v rokih, ki so s tem pravilnikom določeni za pouk, ne more izpolniti vzgojno-izobraževalnih nalog, mora izpolniti predmetnik in učni načrt na način, ki ga določi po posvetovanju s pristojno pedagoško službo, in v rokih, ki jih določi predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje,
Ul. PROSLAVE
10.	člen
Šola organizira proslave dneva republike, ustanovitve OF, praznika dela, obisk in okrasitev grobov padlih Kn-cev pred praznikom. Ta dan ni pouka prost dan.
11.	člen
šola organizira proslavo tudi na spominski dan Proslava traja največ dve uri. Spominski dnevi niso pouka prosti dnevi, če je spominski dan prosta sobota ali nedelja, je proslava v petek pred tem dnevom.
Spominski dnevi so zlasti:
—	24. oktober — dan združenih narodov,
—	7. november — obletnica oktobrske revolucije,
—	22. december — dan jugoslovanske ljudske armade,
—	30. december — novoletna jelka,
—	8. marec — dan žena,
—	9. maj dan zmage,
—	občinski praznik,
—	dan šole, ki ga določi svet šole.
12.	člen
Na dan pionirjev 29. septembra (samo za osnovne šole) in na dan mladosti — 25. maja šole organizirajo namesto pouka po urniku mladinske družbenopolitične in športne aktivnosti; na Prešernov dan — 8. februarja pa kulturne aktivnosti ter ob teh dnevih manifestirajo interesne dejavnosti učencev.
Ce je 29. september ali 25. maj sobota ali nedelja šole izvedejo aktivnosti iz prvega odstavka tega člena v petek pred tem datumom.
Ce je Prešernov dan — 8. februar sobota ali nedelja, določi dan praznovanja tega dne predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje z odločbo iz drugega odstavka 6. člena tega pravilnika.
IV.	URNIK
13.	člen
Tedenski razpored učnih ur in drugega vzgojno-izobraževalnega dela določi učiteljski zbor z umikom.
Urnik mora biti sestavljen tako, da učenci osnov, nih šol nimajo praviloma več kot 6 ur pouka na dan, učenci srednjih šol pa ne smejo imeti več kot 8 ur pouka na dan.
14.	člen
Učna ura v kombiniranih oddelkih osnovne šole traja 60 minut, v drugih oddelkih pa 45 minut.
Učna ura v srednjih šolah traja v skladu s 4.6 členom zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-276/72 in št. 18-185/74), 45 oziroma 60 minut.
15.	člen
Med učnimi urami imajo učenci najmanj 5 minutne odmore, enkrat v teku šolskega dne pa 20 do 30 minutni odmor. Pri pouku, kjer traja učna ura 60 minut, je odmor vštet v učno uro.
V.	VPIS IN SPREJEM V SOLE
16.	člen
Osnovna šola objavi vsako leto rok za vpis v prvi razred za naslednje šolsko leto najpozneje do 30. septembra.
Srednje šole zbirajo predhodne prijave za vpis v orvi razred za naslednje šolsko leto od 1. februarja do
1.	marca; razpis za vpis v prvi razred pa objavljo med
1.	in 15. junijem ter med 20. in 25. avgustom.
17.	člen
Srednje šole odločajo o sprejemu učencev v prvi razred med 20. in 30 junijem in med 26. in 31. avgu-
stom; o sprejemu učencev z učno pogodbo pa praviloma do 16. septembra.
18.	člen
Srednje šole same določijo roke za vpis učencev v drugi ali naslednjivvišji razred.
19.	člen
V upravičenih primerih lahko ravnatelj šole dovoli učencu vpis izven rokov, ki so navedeni v 16., 17. in 18. členu tega pravilnika.
VI.	ORGANIZIRANA POMOČ PRI PRIPRAVAH NA POPRAVNE IZPITE V SREDNJIH ŠOLAH
20.	člen
Srednje šole organizirajo pomoč pri pripravah na popravne izpite za učence zaključnih razredov neposredno po končanem pouku v teh razredih, za druge učence pa praviloma med 20. in 31. avgustom.
Srednje šole lahko organizirajo pomoč pri pripravah na popravne izpite tudi v času, ki ni določen v prejšnjem odstavku.
VII.	RAZDELITEV SPRIČEVAL, IZKAZOV IN OBVESTIL
21.	člen
Izkaz ,o uspehu in vedenju, obvestila o uspehu in spričevala o končanem razredu se razdelijo učencem najpozneje pet dni po končanem pouku. V te dokumente še vpiše datum zadnjega dne pouka. V spričevala, ki jih dobijo odrasli in druge osebe, ,se vpiše datum tistega dne, ko so opravili zadnji izpit.
Spričevala o zaključnem izpitu se razdelijo naj. pozneje fc>et dni po zaključku izpitov. V spričevala o zaključnem izpitu se vpiše datum zadnjega dne zaključnih izpitov.	/
Spričevala se razdelijo na slovesen način.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Ce je dan, ki je določen v skladu s tem pravilnikom za začetek ali konec pouka, sobota ali nedelja, se pouk začne v ponedeljek, konča pa v petek
23.	člen
Ta pravilnik se primerno uporablja tudi v oddel kih za odrasle v osnovnih in srednjih šolah, v glasbenih šolah in v šolah po zakonu o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70).
Predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje lahko sam ali na predlog posameznih šot ali njihovih združenj določi drugačno časovno razpo. reditev šolskega dela, če tako zahteva organizacija vzgojnoizobraževalnega dela teh šol.
24.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o šolskem koledarju za osnovne in srednje šole (Uradni list SRS, št. 4-149/75).
25.	člen
Za šolsko leto 1976/77 določi pouka proste dneve, razpored zimskih šolskih počitnic in prestavitev pouka na proste sobote predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje po uveljavitvi tega pravilnika.
26.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-11/76
Ljubljana, dne 26.. oktobra 1976.
Članica izvršnega sveta in predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ela Ulrih-Atena 1. r.
1191.
Na podlagi določbe drugega odstavka 6. člena in v zvezi s 25. členom pravilnika o šolskem koledarju za osnovne in srednje šole (Uradni list SRS, št. 27-1190/ 76) izdaja predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
ODREDBO
o dodatnih pouka prostih dneh v šolskem letu 1976/77
1.	Poleg pouka prostih dni, določenih v 6. členu pravilnika o šolskem koledarju za osnovne in srednje šole, imajo osnovne in srednje šole še dva prosta dneva:
—	četrtek 28. aprila 1977
—	petek 29. aprila 1977.
Pouka prosti četrtek 28. aprila 1977 nadomestijo šole s poukom v soboto, 23. aprila 1977; pouka prosti petek 29. aprila 1977 pa s poukom v soboto 7. maja 1977.
2.	V prvem polletju šolskega leta 1976/77 se pouk konča 21. januarja 1977, teoretični pouk za učence za_ ključnih razredov poklicnih šol z izmenično organizacijo teoretičnega in praktičnega pouka pa 14. januarja 1977; v drugem polletju se pouk začne 7. februarja 1977.
3.	Zimske šolske počitnice trajajo dva tedna, od vključno 24. januarja do vključno 6. februarja 1977.
iSt. 14-11/76
Ljubljana, dne 27. oktobra 1976.
Članica izvršnega sveta in predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
Ela Ulrih-Atena 1. r.
1192.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 272. člena in v zvezi s 178. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, Št. 1/73 in 3'7/74't jc spreiela skupščina skup-
nosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 18. novembra 1976
SKLEP
o povečanju pokojnin s 1. januarjem 1977
/
I
S 1. januarjem 1977 se povečajo za 12 %> starost-ne* invalidske in družinske pokojnine, razen pokojnin, pri katerih je 1976. leto pomenilo zadnje leto zavarovanja, iz katerega so bili osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja v celoti ali deloma všteti v pokojninsko osnovo.	/
II
Za odstotek iz I. točke se povečajo tudi pokojnine borcev NOV, odmerjene od povprečnega osebnega dohodka v. SR Sloveniji iz leta 1975 in pokojnine borcev NOV, usklajene 1, januarja 1976.
III
Pokojnine z varstvenim dodatkom se povečajo tako, da se poveča skupen znesek pokojnine z varstvenim dodatkom.
Povečanje po prejšnjem odstavku se opravi tudi v primeru, ko je bil za odmero pokojnine vštet v pokojninsko osnovo osebni dohodek iz leta 1976.
IV
Povečajo se zneski pokojnin, ki gredo upokojencem za mesec december 1976.
V
Povečanje pokojnin po tem sklepu se šteje za akontacijo na račun končne uskladitve pokojnin, ki bo opravljena, ko bodo znani podatki o gibanju osebnih dohodkov zaposlenih v letu 1976.
VI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. S-130/20-76
Ljubljana, dne 18. novembra 1976.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
1193.
Na podlagi 272. in drugega odstavka 276. člena ter v zvezi s 361. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 18. novembra 1976
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
1.	člen
Spremeni se 236. člen statuta tako, da se glasi:
»•(1) O stvareh iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja odločajo izvršilni organi skupščine, in sicer:
1.	na prvi stopnji odbori zavarovancev,
2.	na drugi stopnji odbor zavarovancev druge stopnje.
(2) Odbore zavarovancev izvoli skupščina skupnosti za območje ene ali več občin; odbor zavarovancev druge stopnje izvoli skupščina za območje skupnosti.«
2.	člen
Spremeni se 6. točka 277. člena statuta, tako da sc glasi:,
»odloča na drugi stopnji o pritožbah zavarovanih oseb na odločbe, ki jih je na prvi stopnji izdal odbor zavarovancev na podlagi mednarodnih pogodb.«
3.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad- • nem listu SRS.
St. S-130/21-76
Ljubljana, dne 18. novembra 1976.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
1194.
Na podlagi 272. in 362. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega, zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 1/73 in 37/74) je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji 18. novembra 1976
SKLEP
o spremembi sklepa o ustanovitvi in delovnem področju službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 1 2 3
1.	člen
V prvem odstavku 2. člena se črtajo besede: »izdaja odločbe na prvi in drugi stopnji o priznanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja«.
2.	člen
i	V 6. členu se spremenijo 6. točka prve alinee,- 3. točka druge alinee ter 3. in 4. točka tretje alinee tako. da se glasijo:
6. točka prve alinee: »strokovno obdela zahteve za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalid-v skega zavarovanja na podlagi mednarbdnih pogodb in strokovno obdela pritožbe za odbor zavarovancev druge stopnje oziroma izvršilni odbor skupščine zoper odločbe odbora zavarovancev«,
3.	točka druge alinee: »strokovno obdela zahteve o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov«,
3.	točka tretje alinee: »strokovno obdela zahteve za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja«,
4.	točka tretje alinee: »strokovno obdela zahteve za ugotovitev pokojninske dobe«.
3.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St S-130/22-76
Ljubljana, dne 18. novembra 1976.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
1195.
Na podlagi 272. in drugega odstavka 276. člena ter v zvezi z 236. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji 18. novembra 1976 sprejela
SKLEP
o ustanovitvi odborov zavarovancev kot izvršilnih organov skupščine skupnosti za odločanje o pravicah zavarovanih oseb
I
(1) Ustanovijo se odbori zavarovancev za območje občin:
1.	Celje, Brežice, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Sevnica, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec — s sedežem v Celju;
2.	Jesenice — s sedežem na Jesenicah;
3.	Ilirska Bistrica, Koper, Izola, Piran, Postojna, Sežana — s sedežem v Kopru.
4.	Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič — s sedežem v Kranju;
5.	Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rud-nik — s sedežem v Ljubljani (1);
6.	Cerknica, Grosuplje, Idrija, Kočevje, Logatec, Ribnica, in Vrhnika — s sedežem v Ljubljani (2);
7.	Domžale, Kamnik in Litija — s sedežem v Ljubljani (3);
8.	Maribor — s sedežem v Mariboru (1);
9.	Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica — s sedežem v Mariboru (2);
10.	Gornja Radgona. Lendava, Ljutomer in Murska Sobota — s sedežem v Murski Soboti;
11.	Črnomelj. Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje — s sedežem v Novem mestu;
12.	Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin — s sedežem v Novi Gorici;
13.	Dravograd. Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec — s sedežem na Ravnah na Koroškem;
14.	Hrastnik, Trbovlje in Zagorje — s sedežem v Trbovljah:
15.	Velenje — s sedežem v Velenju.
(2) Ustanovi se poseben odbor zavarovancev za odločanje na prvi stopnji o pravicah zavarovancev na podlagi mednarodnih pogodb — za območje vse skupnosti — s sedežem v Ljubljani (4).
II
Ustanovi se odbor zavarovancev druge stopnje na sedežu skupnosti.
t
III
(1)	Odbor zavarovancev in odbor zavarovancev druge stopnje ima predsednika in dva člana in potrebno število namestnikov. Predsednika, člane in namestnike izvoli skupščina skupnosti.
(2)	Odbor zavarovancev oziroma odbor zavarovancev druge stopnje lahko odloča le v polni sestavi, ko so na seji navzoči predsedujoči in dva člana oziroma njihovi namestniki.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. S-130/23-76
Ljubljana, dne 18. novembra 1976.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
1196.
Gospodarska zbornica Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in predsedstvo Zveze sindikatov Slovenije, sprejmejo spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov v skladu s 16. členom zakona o gradnji objektov (Uradni list SRS, št. 42/73, 2/75) tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi
DRUŽBENI DOGOVOR o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov 1 * * * 5
1.	člen
Ta družbeni dogovor ureja program in način
opravljanja strokovnih izpitov delavcev vseh tehnič-
nih strok, ki izdelujejo tehnično dokumentacijo po
5.	členu zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73, 2/75), delavcev, ki izvršujejo kontrolo nad to dokumentacijo in delavcev, ki so odgovorni vodje oziroma nadzorni organi nad deli. ki se izvajajo po tej dokumentaciji na vseh gradbenih objektih in gradbenih objektih z vgrajenimi napeljavami, papravami in onremo. ki služijo objektu oziroma tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti.
Določbe tega družbenega dogovora se ne uporabljajo za delavce v rudarstvu, kjer je način opravljanja strokovnih iznitov urejen z zakonom o rudarstvu ruradni list 'tPc; 5f 17/751.
2.	člen
Podpisniki se sporazumejo, da morajo opravljati strokovni izpit tehniki, inženirji, diplomirani inženirji, magistri in nosilci drugih akademskih naslovov tehničnih strok.
3.	člen
Podrobnejše določbe o strokovni izobrazbi in usposobljenosti ter morebitne druge posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci za opravljanje del iz 1. člena tega družbenega dogovora, urejajo organizacije združenega dela s samoupravnimi sporazumi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
4.	člen
Strokovne izpite izvaja in vodi programsko izpitni odbor, v katerem so enakopravno zastopana vsa združenja temeljnih organizacij združenega dela panog v okviru Gospodarske zbornice Slovenije ter po en član kot predstavnik Izvršnega sveta Skupščine SRS in predstavnik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
Programsko izpitni odbor imenuje' koordinacijski odbor za izobraževanje kadrov v gospodarstvu Gospodarske zbornice Slovenije na predlog izvršnih odborov združenj temeljnih organizacij združenega dela panog in v soglasju z ostalima podpisnikoma tega družbenega dogovora.
5.	člen
Programsko izpitni odbor opravlja zlasti naslednje zadeve:
1.	Pripravi podrobnejše izpitne programe za delavce posameznih tehničnih strok v soglasju z izvršnim odborom ustreznega združenja temeljnih organizacij združenega dela. ,
2.	Sprejme poslovnik o pripravah in organiziranju strokovnih izpitov.
3.	Opravlja vse potrebne priprave za izvedbo ro-sameznih strokovnih izpitov.
4.	Predlaga imenovanje izpitnih komisij in imenovanja strokovnjakov teh strok za izpraševalce, v izpitnih komisijah na predlog izvršnega odbora združenja temeljnih organizacij združenega dela prizadetih panog.
5.	Predpiše obrazec o opravljenih strokovnih izpitih.
6.	Sprejme poslovnik o registriranju opravljenih strokovnih izpitov.
7.	Pripravi predlog predračuna stroškov za opravT Ijanje strokovnih izpitov posameznih strok in način njihovega pokrivanja.
Programsko izpitni odbor sprejme predlog iz orejšnjih točk tega člena v soglasju s podpisniki tega družbenega dogovora.
6.	člen
Izpitna komisija za posamezen izpit ima predsednika, tri člane, tajnika ter ustrezno število izpraševalcev, ki jih imenuje izpitni odbor v soglasju s podpisniki. Predsednik izpitne komisije je lahko le član iz. pitnega odbora ali njegov namestnik.
Za člana izpitne komisije ali izoraševalca je lahko imenovan le tisti, ki ima visoko strokovno izobrazbe In najmanj 10 let strokovne prakse v svoji stroki jn se v njej tudi stalno izpopolnjuje.
7.	člen
Za opravljanje administrativno-tehničnih poslov programsko izpitnega odbora in izpitnih komisij pooblasti koordinacijski odbor za izobraževanje kadrov v gospodarstvu Gospodarske zbornice Slovenije eno ali več organizacij, ki izpolnjujejo ustrezne materialne in tehnične pogoje.
8.	člen
K strokovnemu izpitu se lahko prijavijo delavci, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
—	da so končali tehniško šolo ali višjo šolo ustrezne stroke in imajo najm&nj 3 leta delovne prakse;
—	da so diplomirani inženirji z najmanj 2 letoma prakse v tisti stroki, za katero delajo izpit;
—	da so magistri znanosti oz. nosilci dnrgih akademskih naslovov in imajo najmanj 1 leto prakse v tisti stroki, za katero delajo izpit.
9.	člen
Pismeno prijavo za strokovni izpit vložijo kandidati pri organizaciji združenega dela, kjer imajo lastnost delavca v združenem delu. Ta posreduje vloženo prijavo organizaciji iz 7. člena tega družbenega dogo. vora.
Tako zbrane prijave organizacija iz 7. člena družbenega dogovora posreduje izpitni komisiji.
10.	člen
Podrobnejše določbe o poteku strokovnih izpitov predpiše programsko izpitni odbor s posebnim poslbv-nikom. Poslovnik mora vsebovati tudi določbe o vodenju zapisnika pri poteku strokovnega izpita, obrazec zapisnika, način evidentiranja izpraševanja pri strokovnem izpitu ter obrazec potrdila o strokovnih izpitih in drugo dokumentacijo, ki jo mora voditi in hraniti izpitna komisija.
11.	člen
Strokovni izpit je pismeni in ustni.
Pismeni izpit je klavzurni ali v obliki izdelave določene naloge v daljšem roku s področja, ki čim bolj ustreza stroki in praksi, v kateri je bil kandidat na delu. O tem določa izpitna komisija panoge v soglasju z izvršnim odborom združenja temeljnih organizacij združenega dela svoje panoge.
Nalogo za pismeni del izpita sestavi strokovnjak iz skupine izpraševalcev v izpitnih komisijah, ki so na listi strokovnjakov za izpraševalce v izpitnih komisijah. Izpitni odbor pa lahko pooblasti za to nalogo tudi drugega strokovnjaka. Pismeno nalogo je treba sesta. viti tako, da je iz njene obdelave mogoče ugotoviti, v kakšni meri kandidat obvlada s prakso pridobljeno 'nanje, ki je potrebno za delo, katerega opravlja.
12.	člen
Pismeno nalogo, ki se izdeluje kot klavzuma naloga. je treba izdelati v enem dnevu, Cas, ki je določen za to nalogo, znaša osem ur od takrat, ko je kandidatu omogočeno začeti z izdelovanjem naloge.
Pismeno nalogo na daljši rok mora kandidat predložiti izpitni komisiji v roku treh mesecev od dneva vročitve naloge kandidatu.
13.	člen
Ustni izpit opravlja kandidat le, če je uspešno izdelal pismeno nalogo.
Ustni izpiti se morajo praviloma izvršiti najkasneje v 30 dneh po pismeni nalogi, o čemer morajo biti kandidati obveščani vsaj osem dni prej.
Pri ustnem izpitu je kandidat izprašan iz izpitnega programa, ki obsega snov iz naslednjih predmetov:
1.	Zagovor pismene naloge in snov iz širšega po_ dročja njene teme
2.	Tehnični predpisi, standardi, normativi, poslovanje v ustrezni stroki
3.	Predpisi iz varstva pri delu
4.	Poznavanje mehanizacije in orodja oziroma osnov tehnološkega procesa v zvezi z deli 2. člena zakona o graditvi objektov
5.	Pravni predpisi s področja posamezne panoge
6.	Temelji družbene ureditve SFRJ, temelji organizacije dela in. temelji ekonomike SFRJ.
14.	člen
Način izvedbe ustnega izpita določi izpitna komisija.
Pri ustnem izpraševanju morata biti praviloma navzoča poleg izpraševalca za posamezni predmet še dva člana izpitne komisije.
O spornih odločitvah med ustnim izpitom odloča izpitna komisija z večino glasov.
15.	člen
Končno oceno uspeha kandidata ugotavlja izpitna komisija.
Pri tej ugotovitvi izpitna komisija upošteva pismeno nalogo, njen zagovor in vse ocene odgovorov pri ustnem izpraševanju. Končni oceni za uspeh kandidata sta:
1.	»kandidat je opravil strokovni izpit« ali
2,	»kandidat ni opravil strokovnega izpita«
16.	člen
Kandidat, ki ne opravi strokovnega izpita iz enega ali največ dveh predmetov, lahko opravlja iz tega dela gradiva popravni izpit v izpitnem roku, ki ga določi izpitna komisija.
Kandidat, ki ni uspešno opravil pismenega dela strokovnega izpita, oziroma ni napravil strokovnega iz. pita iz treh ali več predmetov, ponavlja strokovni izpit v celoti.
Kandidat lahko največ dvakrat ponavlja strokovni izpit.
17.	člen
Če kandidat brez opravičenega razloga ne pride ob določeni -•uri k strokovnem^ izpitu, izgubi pravico do polagarija strokovnega izpita v tem izpitnem roku. Šteje se, da kandidat ni opravil strokovnega izpita, če brez opravičenega razloga odstopi po začetku strokovnega izpita
Kandidat, ki se je prijavil k strokovnemu izpitu lahko odstopi naikasneje pred začetkom opravljanja pismenega dela’ strokovnega izpita.
Do prileitHa y?lrokovnega izpita sc šteje za upravičen rp*Unj odstop od izpita zaradi »višje sile« ali
drugega objektivnega razloga, ki ga mora kandidat pismeno obrazložiti.
18.	člen
Po končanem strokovnem izpitu sporoči predsednik izpitne komisije v navzočnosti članov komisije kandidatu njegov uspeh.	»
Kandidat, ki je uspešno opravil strokovni izpit dobi takoj po objavi ali pozneje v 8 dneh, potrdilo, da je strokovni izpit opravil.
Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu podpiše pooblaščeni predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik izpitne komisije.
19.	člen
Kandidat lahko vloži ugovor na programsko izpitni odbor zaradi kršitve postopka ali če se ne strinja z odločitvijo komisije pri izvedbi strokovnega izpita po določbah tega družbenega dogovora ali poslovnika in sicer v roku 3 dni po končanem strokovnem izpitu. Programsko izpitni odbor mora po ugovoru sprejeti sklep najkasneje v 15 dneh po njegovem prejemu. Če se kandidat ne strinja z odločitvijo programsko izpitnega odbora, lahko vloži v roku 8 dni pritožbo na koordinacijski odbor za izobraževanje kadrov v gospodarstvu pri Gospodarski zbornici Slovenije. Koordinacijski odbor za izobraževanje kadrov v gospodarstvu pri Gospodarski zbornici Slovenije odloči o pritožbi v roku 30 dni po njenem prejemu. Njegova odločitev je dokončna.
7
20.	člen
Delavci, ki so po opravljenem strokovnem izpitu z nadaljnjim šolanjem dosegli višjo stopnjo strokovne izobrazbe, se lahko prijavijo 1 leto po pridobljeni novi strokovni izobrazbi k strokovnemu izpitu glede na doseženo izobrazbo višje stopnje. Ti delavci opravljajo samo pismeni del strokovnega izpita in se jim naloga določi ustrezno doseženi izobrazbi, če pismeno nalogo uspešno zagovarjajo, dobijo potrdilo, da so strokovni izpit opravili.
21.	člen
Podrobnejše določbe o izpitnem, programu iz 1. točke 5. člena tega družbenega dogovora obsegajo celotno izpitno gradivo za pismeni in ustni del. strokovnega izpita in jih na predlog programsko izpitnega odbora sprejme koordinacijski odbor za izobraževanje
kadrov v gospodarstvu pri Gospodarski zbornici Slovenije v soglasju z ostalima podpisnikoma tega družbenega dogovora.
22.	člen
S strokovnHhi izpiti po tem družbenem dogovoru sc izenačeni strokovni izpiti, ki so jih opravili delavci od začetka dela programsko izpitnega odbora in imajo dokazila o opravljenem strokovnem izpitu, ali ustrezna potrdila delovnih organizacij na podlagi pravilni, ka, ki ga je sprejela njihova delovna organizacija na podlagi 43. in 52. člena temeljnega zakona o gradnji investicijskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 20/07, 24/ 67, 25/68, 30/68, 55/69, 60/70, 24/71) in pa pooblastila, ki so jih imeli delavci na podlagi določb zakona za izdelovanje zahtevnejše investicijsko-tehnične dokumentacije. vodenje gradnje in nadzora nad 'gradnje zahtevnejših investicijskih del skladno s 14. členom zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja graditve investicijskih objektov (Uradni list SRS, št. 10' 68 in 12/68).
S temi strokovnimi izpiti so izenačeni tudi stro-kovni izpiti delavcev tehničnih inšpekcij, opravljeni skladno z uredbo o sprejemanju pripkavnikov na delo, o pripravniški dobi. strokovnih izpitih in o drugih oblikah strokovnega izobraževanja delavcev v upravnih organih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 5/69).
23 člen
Vsi akti, ki jih je po do sedaj veljavnem družbenem dogovoru za delavce gradbene in strojne stroke sprejel izpitni odbor ali njegovi podpisniki, ostanejo veljavni, dokler se no določbah tega družbenega do. govora ne spremenijo.
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan pr objavi v Uradnem listu SRS.
24. člen
✓
Podpisniki družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo v roku 2 let izdelali nov predlog družbenega dogovora, ki bo ušklajen z zakonom o združenem delu in sistemom usmerjenega izobraževanja.
Ljubljana, dne 3. novembra 1976.
Podpisniki- Gospodarska zbornica Slovenije, Predsedstvo zveze sindikatov Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
OBLOČNE VODNE SKUPNOST!
OBMOČNA VODNA SKUPNOST DRAVA
1197.
Izvršilni odbor Območne vodne skupnosti Drav? v skladu s 17. členom Samoupravnega spjra^uma c ustanovitvi Območne vodne skupnosti Brr vn !n 26 členom Samoupravnega sporazuma o 'zrigoto sredstev za izvedbo srednierofnegn programa razvoja vodnega gospodarstva na območju vodne jSkuprirstf Drava za obdobje 1976—198(1 na svoji 13. reSSffi soj?'dne 2?
9.	1.976 ueotavlia da m omenierti samoupravni snora.
zum o zagotovitvi sredstev srednjeročnega programa oodpisalo 55,69 % zavezancev in da je s tem zagotovljenih 53,80% vseh letošnjih sredstev, zato
objavlja
SAMOUPRAVNI S I* O R A Z I' M o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju vodne slfunposti Drava za ohdobic 197fi—19R0
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Z namenom, da se zagotovi nemoteni razvoj vodnega gospodarstva v naslednjem planskem obdobju 1976—1980, se podpisniki tega sporazuma dogovorijo o višini in načinu zbiranja sredstev, ki naj bodo podlaga za sprejetje in zagotovilo za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za plansko obdobje 1976—1980.
2.	člen
Podpisniki tega sporazuma, ki ga je potrdila skupščina Območne vodne skupnosti Drava na zasedanju 27. 11. 1975, so vsi* plačniki vodnega prispevka na območju vodne skupnosti Drava.
II.	OBSEG FINANČNIH SREDSTEV
3.	člen
Obseg finančnih sredstev, ki jih bodo podpisniki združevali pri Območni vodni skupnosti za predvideno srednjeročno obdobje se določi tako, da bi celokupna vsota predstavlja 0,43 % udeležbo v družbenem proizvodu, ki bo v tem obdobju dosežen na teritoriju Ob. močne vodne skupnosti Drava, začenši v letu 1976 z 0,37 % udeležbo v družbenem proizvodu, ki naj raste vsako leto za 0.02 °/o udeležbo tako, da se leto 1980 zaključi z 0.45 %> udeležbo na družbenem produktu.
V skladu z gornjim odstavkom se podpisniki tega sporazuma dogovorijo, da bo vsota sredstev združenih na območju Območne vodne skupnosti Drava v tem petletnem obdobju znašala 437 450.000 din, kar naj predstavlja bazo, na kateri se sestavi srednjeročni program razvoja vodnega gospodarstva na območju Območne vodne skupnosti Drava.
Zgoraj predvidena vsota je tudi baza za določanje tarif na osnove, od kateri se plača vodni prispevek.
III.	OSNOVE SREDNJEROČNEGA NACRTA RAZVOJA VODNEGA GOSPODARSTVA 4
4.	člen
Sredstva, ki bodo zbrana v skladu z določili prejšnjega člena, naj se razporedijo v srednjeročnem programu razvoja vodnega gospodarstva na območju Območne vodne skupnosti Drava kot sledi:
•1. a) za redno vzdrževanje 16,3% zbranih sredstev
b)	za investicije in urejanje
vodnega režima	40,2 % zbranih sredstev
c)	za soudeležbo pri napravah in
delih za čiščenje voda 11,6% zbranih sredstev
d)	za soudeležbo pri delih za zagotovitev vodnih virov in naprav
za oskrbo z vodo	17,3 % zbranih sredstev
e)	za funkcionalne izdatke Območne vodne skupnosti Drava
1,1 % zbranih sredstev
f)	za vračanje kreditov in
obvezna rezerva	3,2% zbranih sredstev
2. Za združevanje pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije
ca 10.3% zbranih sredstev kar predstavlja 12,5% sredstev, računajoč po enotnih kriterijih v Sloveniji.
IV.	ZAGOTOVITEV FINANCIRANJA
5.	člen
Podpisniki tega samoupravnega sporazuma se zavezujejo, da bodo zbirali sredstva predvidena v členu 3 tega sporazuma s plačevanjem vodnega prispevka skozi celotno srednjeročno obdobje 1976—1980, tako kot to določa 7. in 22. člen zakona o vodah (Uradni list SRS št. 16/74).
V skladu z gornjim odstavkom plačujejo vodni prispevek temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnost in občani, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: plačniki vodnega prispevka).
6.	člen
Plačniki iz prejšnjega člena plačujejo vodni prispevek od vsake naslednje osnove posebej:
—	od doseženega dohodka,
—	od količine izkoriščene ali uporabljene vode oziroma od količine proizvedene električne energije, '
—	od količine in stopnje izpuščene onesnažene vode oziroma od količine izpuščenih drugih snovi, ki onesnažujejo vodo,
—	od količine odvzetega peska, mivke, proda iz strug, brežin in priobalnih zemljišč.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena komunalne organizacije ne plačujejo vodnega prispevka za vodo, ki se uporablja za zalivanje javnih zelenih površin, čiščenje javnih prometnih površin, gašenje požarov in transport odpadnih voda ter vzdrževanje in izkoriščanje komunalnih hidrotehničnih objektov.
V.	TARIFE ZA OSNOVE, OD KATERIH SE PLAČUJE VODNI PRISPEVEK
7.	člen
Začenši z letom 1976 plačujejo plačniki vodnega prispevka, vodni prispevek po tarifi in določilih določenih v naslednjih členih.
8.	člen
Splošni vodni prispevek plačujejo vse temeljne or_ ganizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnost v višini 1,1% od davčne osnove, od katere se plačuje davek iz dohodka temeljnih ,organizacij združenega dela.
Splošni vodni ^prispevek plačujejo občani in civilno pravne osebe, ki samostojno opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost, po stopnji iz prejšnjega odstavka iz oset nega dohodka in to od davčne osnove, od katere se plačuje davek od osebnega dohodka iz sa_ mostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti.
9.	člen
Vodnic prispevek za izkoriščeno ali uporabljeno vodo plačujejo temeljne organizacije združenega dela ter občani in civilnopravne osebe, ki pri opravljanju gospodarske. komunalno gospodarske dejavnosti izkoriščajo ali uporabljajo vodo in sicer:	,
1.	Temeljne organizacije združenega dela, ki proizvajajo električno energijo od KWh proizvedene električne energije, ne glede na osnovno dejavnost po 0,003 din.
2.	Temeljne organizacije združenega dela ter občani in civilno pravne osebe od kub. m izkoriščene ali uporabljene vode po 0,70 din.
Ne glede na določbe 2. točke iz prejšnjega odstavka plačujejo naslednje temeljne organizacije ali temeljne organizacije v sestavu organizacije združenega dela.
a) Železarna Ravne	(114)	flin 0,07
b) Rudnik svinca in topilnica Mežica	(115)	0,22
c) Tovarna Dušika Ruše — TOZD metalurgija	(114)	0,07
— TOZD nekovine in agrokemija	(120)	0,22
d) Tovarna lesovine in lepenke Prevalje	(123)	0,25
e) MTT Maribor	(124)	0,35
Svila Maribor	(124)	0,35
Tovarna volnenih izdelkov Maj Speri:	(124)	0,35
f) Tov. glinice in aluminija Kidričevo	(115)	0,22
Ce je organizacija iz prešnjega odstavka, ki uživa popust na izkoriščeni ali uporabljeni vodi, med izvajanjem tega sporazuma s spremembo tehnološkega procesa ali kako drugače bistveno znižala izkoriščeno ali uporabljeno količino vode tako, da popust ni več logičen, je Območna vodna' skupnost upravičena zahte. vati popravek sporazuma glede popustov.
10.	člen
Vodni prispevek za onesnaženo vodo plačujejo:
Temeljne organizacije združenega dela, občani in civilno pravne osebe, ki pri opravljanju gospodarske, komunalno gospodarske in samostojne obrtne in druge gospodarske dejavnosti izpuščajo onesnaženo vodo ali druge snovi, ki onesnažujejo vodo. za izpuščeno onesnaženo vodo po kub metru izpuščene onesnažene vode in stopnji onesnaženosti vode za izouščanie drugih snovi na po kub, metru iznuščenih snovi in stopnji onesnaževanja Stopnje onesnaževanja se izražajo v enotah onesnaževanja E po 24.00 din.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka plačujejo naslednje temeljne organizacije ali temeljne organizacije v sestavu organizacije združenega dela:
a) Rudnik svinca In topilnica Mežica	»115)	din 3,0(
b) Konus. Slovenske Konjice . Konus, Lenart ■ ■ "('i 7 nufc	$25)	10,0( 10,00
c) Tovarna usnja. Slov. Gradec’ :<j (TO Z n Utex)	(1,25)	10.00
d) Tališ Maribor, pivovarna	(127)	5,00
e) Tov glinice in aluminija Kidričevo	(115)	3,00
f) Tovarna lesovine in lepenkd jj/ . Prevalje	.V>V '	tao)	7,50
g)	'Mariborska mlekarna, TOZOS*'# ■ • mlekarne	VdwK| h)	KK Ptuj. mlekarna.	11	5,00 5,00
Popusti, ki jih vsebuje prejšnji odstavek veljajo za dobo 5 let in sicer tako, da se popustniške tarife vsako naslednje leto avtomatično povišajo za 20% upoštevaje razlike, med popustniško in polno tarifo in to po tem, ko je ugotovljeno povišanje po 14. In 15. členu tega sporazuma.
Preračunavanje količine onesnažene vode in stopnje onesnažene vode in stopnje onesaženosti v enote se opravi po predpisu, ki ga izda Republiški sekretariat za urbanizem.
11.	člen
Občani, zavezanci davka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, plačujejo namesto vodnega prispevka za uporabljeno in onesnaženo vodo, vodni prispevka v višini 3 % od katastrskega dohodka negozdnih površin.
Vodnega prispevka po prejšnjem odstavku ne plačujejo občani od katastrskega dohodka zemljišč, ki so oproščena davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti.
12.	člen
Vodni prispevek za pitno vodo plačujejo komunalne vodovodne organizacije oziroma druge organizacije, ki oskrbujejo prebivalstvo s pitno vodo. Navedene organizacije zaračunavajo in odvajajo vodni prispevek za oddano vodo vsem potj-ošnikom pitne vode, razen tistim, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so obremenjeni v 9. členu tega sporazuma od porablje. nega kub. metra vode.
Vodni prispevek za kub. meter potrošene pitne vode znaša 0,30 din.
13.	člen
Vodni prispevek za naplavine se plačuje za odvzem peska, proda ali gramoza iz strug in z obrežij naravnih vodnih tokov, jezer, akumulacij in morja, priobalnih zemljišč po 10,00 din od 1. kub. metra odvzetega peska, proda ali gramoza.
14.	člen
Tarife določene po členih 8 do 13 se vsako leto, začenši z letom 1977, povečajo za 2,4%, oziroma skladno ? porastom po 3. členu tega sporazuma.
Procent povečanja določi skupščina Območne vodne skupnosti Drava z 2/3 večino delegatov.
15.	člen
Tarifa določena po členih 9 do 14 se na začetku /sakega leta tega petletnega obdobja, začenši z letom 1977, korigirajo za procent, ki predstavlja uradno ugotovljeno spremembo stroškov v gradbeništvu v preteklem letu.
Procent tega povečanja določi skupščina Območne vodne skupnosti Drava z 2/3 večino delegatov.
VI.	NAČIN PLAČEVANJA IN POBIRANJA VODNEGA PRISPEVKA
16.	člen
Splošni vodni prispevek plačujejo plačniki iz 1. odst. 8. člena tega sporazuma v mesgčnih akontacijah do 20. v mesecu za tekoči mesec.


Mesečna akontacija za čas od 1. januarja do 30. junija znaša 1/12 obveznosti iz naslova splošnega vodnega prispevka po zaključnem računu za preteklo leto.
S periodičnimi obračuni se ugotavlja in poračunava obveznost za preteklo obdobje tako, da se na ugotovljeno davčno osnovo za davek iz dohodka uporabi tarifa iz 1. odstavka 8. člena, korigirana po določilih 14. in 15. člena tega sporazuma in določi nova akontacija za naslednje tekoče obračunsko obdobje.
Dokončni obračun splošnega vodnega prispevka se opravi z zaključnim računom plačnika vodnega pri. spevka.
Odmera in pobiranje splošnega vodnega prispevka od občanov in čivilnopravnlh oseb, ki samostojno opravljajo obrtno ali gospodarsko dejavnost izvajajo občinske davčne službe po enaki stopnji in na enak način, kot to določajo gornji odstavki tega člena.
Odmera in pobiranje vodnega prispevka po zadnjem odstavku tega člena se izvaja po določilih pogodbe, ki jo skleneta Območna vodna skupnost in davčna služba občine.
17.	člen
Vodni prispevek za izkoriščeno ali uporabljeno vodo plačujejo plačniki mesečno za nazaj, na osnovi ugotovljene potrošnje po tehnični merilni napravi in tarifi določeni v 9. členu, korigirane po določilih 14. in 15 Člena tega sporazuma, vendar najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec.
Plačniki vodnega prispevka, ki izkoriščene ali uporabljene vode še ne merijo z merilnimi napravami in Plačniki vodnega prispevka za onesnaženo vodo, plačujejo vodni prispevek v mesečnih akontacijah za nazaj in sicer do 20 v mesecu za pretekli mesec.
Mesečna akontacija znaša 1/12 zneska in se dobi tako, da se na količine v preteklem letu uporabljene ali izkoriščene vode. oziroma izpuščene onesnažene vode, oziroma drugih snovi uporabi tarifa, ki velja za odgovarjajoče leto v skladu s tem sporazumom.
18.	člen
Plačniki vodnega prispevka iz 9. in 10. člena tega sporazuma so dolžni priglasiti strokovni službi za vod-Pi prispevek, najpozneje do 31. januarja vsakega leta, količine izkoriščene ali uporabljene vode. oziroma izpuščene onesnažene vode ali snovi za preteklo leto.
Komunalne vodovodne organizacije oz. druge organizacije. ki oskrbujejo potrošnike z vodo, so dolžne dostaviti strokovni službi za vodni prispevek, do 31. januarja vsakega leta, seznam vseh potrošnikov z vse-Pd količinami vode. ki so jih oddale potrošnikom.
Strokovna služba za vodni prispevek izda odločbe P dokončni odmeri vodnega prispevka za uporabljeno ali onesnaženo vodo.
19.	člen'
Vodni prispevek za naplavine plačujejo plačniki po
členu tega sporazuma ob odvzemu peska, proda oziroma gramoza podjetjem za urejanje voda. ki opravijo inkaso službo za ta prispevek. Podjetje za urejuje voda plača zbrani vodni prispevek za mesec na-Zaj vendar najpozneje do 20- v mesecu za pretekli mesec.
20.	člen
Vse vrste vodnega prispevka se nakazujejo na odgovarjajoči zbirni račun za vodni prispevek v občini.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21.	člen
I
Plačniki vodnega prispevka plačujejo vodni prispevek za celo tekoče leto oziroma obdobje, za katero velja ta sporazum in v rokih, ki jih ta sporazum določa, ne glede na to, kdaj je bil sporazum podpisan. V primeru zamude plačila plačujejo plačniki vodnega prispevka zamudne obresti v višini 5 °/o.
22.	člen
Strokovno službo za vodni prispevek opravlja za Območne vodne skupnosti strokovna služba Zveze vodnih skupnosti.
23.	čler.
Plačniki, ki imajo lastni odvzem vode so dolžni na naprave za odvzem vode namestiti merilne naprave, ki jih zapečati pristojna strokovna služba za vodni prispevek.
24.	člen
Plačniki vodnega prispevka se smejo v primeru, ko se ne strinjajo z obračunskimi in drugimi akti, ki jih izdajajo vodovodne organizacije in pristojne strokovne službe za vodni prispevek, pritožiti na izvršilni odbor skupščine Območne vodne skupnosti.
Izvršilni odbor skupščine Območne vodne skupnosti je dolžan vloženo pritožbo rešiti najpozneje v roku dveh mesecev od dneva vložitve pritožbe.
Proti sklepu izvršilnega odbora je dopusten ugovor na skupščino območne vodne skupnosti, ki spor dokončno reši.
25.	člen
Spore, ki bi eventualno nastali na osnovi obveznosti tega sporazuma in ki jih ni moglo razrešiti samoupravno razsodišče območne vodne skupnosti, rešuje pristojno sodišče združenega dela.
26.	člen
Ta sporazum o financiranju začne veljati naslednji dan, ko ga je podpisal podpisnik, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
V skladu s 17. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Drava velja ta samoupravni sporazum tudi za tiste, ki ga niso podpi. sali, potem ko ga podpiše večina zavezancev in sicer tistih, katerih obveza znaša nad polovico sredstev, ki jih je treba zbrati (kar ugotovi in razglasi izvršilni odbor s svojim sklepom), vendar le. če se niso izrecno izjavili proti podpisu sporazuma takrat, ko so bili na to pismeno pozvani.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1198.
Na podlagi 3. in 11. člena družbenega dogovora o načinu oblikovanja cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 6/75) sklenejo udeleženci v gradnji stanovanj
DRUŽBENI DOGOVOR o sodelovanju pri gradnji stanovanjskih sosesk na območju ljubljanskih občin
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Namen tega družbenega dogovora je povezati in uskladiti dejavnost vseh tistih udeležencev, ki neposredno ali posredno sodelujejo v stanovanjski graditvi ali ki s svojo dejavnostjo ustvarjajo pogoje, od katerih je neposredno odvisna stanovanjska graditev, v notranje usklajen in istosrrierno naravnan proces, da bi se dosegla čim smotrnejša poraba proizvodnih virov pri graditvi stanovanj, čim ustreznejši odnos med stroški gradnje, eksploatacijo in uporabne vrednosti stanovanj in čim popolnejša vključitev gradnje stanovanj in stanovanjske politike v splošne družbene smotre.
2.	člen
Med udeležence v stanovanjski graditvi na območju ljubljanskih občin je šteti:
a)	družbenopolitične skupnosti ljubljanskih občin in mesta Ljubljane, katerih dejavnosti pri stanovanjski graditvi zajema zlasti:
—	vključevanje stanovanjske in gradbeno stanovanjske politike v splošne programe družbenega razvoja in letne načrte,
vključevanje stanovanjske graditve v urbano politiko mesta ter s tem skrb za graditev mesta in njegove okolice kot enotnega urbanega naselja,
—	zagotavljanje vseh tistih ukrepov javno pravnega značaja, ki naj zagotove, da bo stanovanjska graditev in dejavnost slehernega udeleženca v tej graditvi podrejena javnim in skupnim interesom, ki prihajajo posebej do izraza in se oblikujejo na območju Ljubljane kot urbanega naselja;
b)	samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane, ki
—	povezujejo stanovanjske interesente in nastopajo v tem svojstvu kot organizator povpraševalec v ekonomskih odnosih na gradbenem tržišču,
—	organizirajo mesto dogovarjanja med udeleženci v stanovanjski graditvi,
—	nastopajo kot usklajevalec med proizvajalci oz. drugimi udeleženci v stanovanjski graditvi in stanovanjskimi interesenti,
—	združujejo sredstva oz. organizirajo združevanje denarnih sredstev za graditev stanovanj,
—	nastopajo kot organizator stanovanjske, graditve praviloma za znanega kupca,
—	kot upravljavca stanovanjskih hiš prevzamejo riziko za stroške, ki nastajajo v zvezi z zasnovo in funkcionalnostjo zgrajenih hiš ter kakovostjo opravljenih del,
—	povezujejo stanovanjske interesente kot bodoče uporabnike stanovanj s stanovalci in izvajalci stano-, vanjske graditve na podlagi svojih izkušenj pri upravljanju in vzdrževanju stanovanjskih hiš,
—	so nosilci načrtovanja družbeno stanovanjske graditve in prek svojih planov povezujejo ostale udeležence v stanovanjski graditvi ter skrbe za izvajanje planov stanovanjske graditve,
—	nastopajo kot glavni nosilci družbenih pobud za uveljavljanje družbeno usmerjene stanovanjske graditve, in mesto, kjer se pobuda in predlogi vseh udeležencev v stanovanjski graditvi zbirajo in družbeno vrednotijo;
c)	denarni zavodi za financiranje stanovanjske graditve, ki
—	se pri načrtovanju vključujejo s svojimi srednjeročnimi in letnimi načrti sredstev in naložb v programe stanovanjske graditve in jih v njihovem okviru usklajujejo s plani ostalih udeležencev v stanovanjski graditvi,
—	zagotavljajo uresničevanje planov stanovanjske graditve z ustreznim sistemom financiranja in skrbijo za rentabilnost naložb v stanovanjsko gospodarstvo,
—	zbirajo družbeno akumulacijo zastanovanjske naložbe in jo usmerjajo na posamezna področja ponudbe in povpraševanja na stanovanjskem trgu,
—	uresničujejo kreditno politiko in sistem varčevanja za stanovanjsko graditev,
—	usmerjajo stanovanjska sredstva med udeležence v stanovanjski graditvi v skladu s plani, družbenimi dogovori in njihovimi medsebojnimi pogodbenimi odnosi;
č) organizacije, ki so pooblaščene za urbanistično načrtovanje, ki s svojo dejavnostjo
—	programirajo prostorsko razporeditev stanovanjske graditve v skladu z ostalimi razvojnimi sestavinami
—	z izdelavo urbanističnega načrta oblikujejo skladen razvoj bivanja, dela rekreacije in prometa
—	z izdelavo zazidalnih načrtov oblikujejo predloge za stanovanjska območja, soseske, mestne in izven-mestne predele v skladu z družbenimi izhodišči v stanovanjski in prostorski politiki;
d)	organizacije, ki se ukvarjajo s pridobivanjem in urejanjem stavbnih zemljišč, ker
—	s programiranim pridobivanjem zemljišč neposredno omogočajo gradnjo,
—	neposredno sodelujejo v stroških, ki oblikujejo končno ceno stanovanja,
—	vplivajo na izbor in vrstni red zazidave predelov za stanovanjsko graditev;
e)	komunalne organizacije in TOZD elektrodistri-bucjje
—	s programiranjem in izgradnjo komunalnih naprav neposredno ustvarjajo pogoje za graditev posameznih sosesk in območij oz njih delov,
—	se s stroški za svojo dejavnost vključujejo v gradbeno in obratovalno ceno stanovanja,
—	se komunalna oprema zemljišč izvaja v skladu s prostorskim programom:
O organizacije, ki gradijo stanovanjske objekte, ker
—	predstavljajo enega najpomemnejših udeležencev pri operativnčm izvajanju del pri gradnji stanovanjskih sosesk,
—	predstavljajo stroški za projektivna, gradbena, zaključna in instalacijska dela najpomembnejši delež v stroških stanovanja in lahko zato te organizacije odločilno prispevajo k racionalizaciji stanovanjske graditve;
g)	raziskovalne organizacije s področja stanovanjske graditve, ker je mogoče doseči pomembnejši napredek v racionalizaciji graditve in znižanju cen gradbenih objektov le s sistematičnim povezovanjem operativnega in raziskovalnega dela;
h)	samoupravne interesne skupnosti, ki povezujejo izvajalce in uporabnike na področju posameznih družbenih dejavnosti, ker se posebej navezujejo na pogoje bivanja v stanovanjskih soseskah, te pa predstavljajo enote, kjer se deloma ali v celoti realizirajo smotri njihove dejavnosti;
i)	delovne organizacije, ki neposredno sodelujejo pri preskrbi prebivalstva in je zato od njih dejavnosti odvisna raven zadovoljivosti bivanja v določeni soseski (npr. PTTt podjetja za distribucijo električne energije, trgovska podjetja itd.).
Vsaka druga, skupnost ali organizacija, ki dokaže svojo udeleženost ali utemeljen interes za sodelovanje v stanovanjski graditvi, lahko pristopi k temu dogovoru in jo je smatrati kot udeleženca v smislu določil tega dogovora.
3.	člen
Ker dejavnost slehernega udeleženca v stanovanjski graditvi neposredno vpliva na zakonite oz. poslovne interese vseh drugih udeležencev, ustvarja pogoje ali vpliva na pogoje, ob katerih lahko vsi drugi uresničujejo svoje smotre in izpolnjujejo svojo družbeno vlogo, in ker je od usklajenega delovanja vseh udeležencev odvisno uresničevanje družbene politike in ciljev na področju stanovanjskega gospodarstva, bodo udeleženci:
—	sodelovali pri programiranju in planiranju stanovanjske graditve na območju mesta Ljubljane in ljubljanskih občin ter pri izdelavi zazidalnih načrtov,
—	skupaj oblikovali načelna izhodišča, politiko i-i norme ravnanja in obnašanja pri uresničevanju postavljenih ciljev in sprejemanju te politike,
—	v okviru sprejete politike in ciljev z vsakim udeležencem sklepali dogovore o njihovih pravicah in dolžnostih pri opravljanju njihove dejavnosti, kolikor se ta vključuje v skupne cilje in s tem prizadeva vse ostale.
4.	člen
Dogovore o medsebojnih pravicah in dolžnostih ter normah ravnanja in skupne udeleženosti v stanovanjski graditvi (v nadaljevanju: dogovori iz strupne udeleženosti), sklepajo udeleženci tako, da nastopa na eni strani udeleženec, katerega področja zadeva tak dogovor, na drugi strani pa vsi ostali udeleženci, ki so z dejavnostjo druge stranke dogovora povezani v skupnem smotru stanovanjske graditve.
Kadar nastopajo udeleženci kot dogovorna stranka nasproti enemu izmed sebe, lahko nastopa v njihovem imenu samoupravna stanovanjska skupnost.
5.	člen
Dogovori iz skupne Udeleženosti zajemajo zlasti:
—	dogovor o sodelovanju pri programiranju in izdelavi zazidalnih načrtov ter financiranju in stroških zazidalnih načrtov,
—	dogovor o financiranju stanovanjske graditve,
—	dogovor o pridobivanju, pripravi in urejanju gradbenih zemljišč,
—	dogovor o gradnji in cenah komunalnih objektov in naprav za stanovanjske soseske,
—	dogovor o proizvodnji in oblikovanju cen stanovanjskih objektov v soseskah,
—	dogovore o gradnji in porazdelitvi stroškov za objekte in naprave splošne družbene in skupne potrošnje v stanovanjskih soseskah.
6.	člen
V dogovorih iz skupne udeleženosti, ki jih stanovanjska skupnost sklepa s posameznimi udeleženci v stanovanjski graditvi, se posebej urejajo:
—	vključevanje dejavnosti posameznega udeleženca v dolgoročni program razvoja stanovanjske graditve in uskladitev njegovih dolgoročnih programov s programom stanovanjske graditve,
—	okvirni program oz. smer ukrepov, ki jih bo udeleženec sprejel v svojem poslovanju, da se-omogoči načrtna in postopna tehnološka in ekonomska racionalizacija dejavnosti posameznega udeleženca, da se s tem zagotovi kvalitetnejša, cenejša in hitrejša stanovanjska graditev,
—' vrsta in način tipizacije in standardizacije na področju dejavnosti posameznega udeleženca,
. — način ugotavljanja normativov cene za posamezne elemente njegove dejavnosti (proizvode, polproizvode, storitve) in postopek, kako se normativi prilagajajo nastalim spremembam in vključujejo v končno ceno njegove storitve oz. proizvoda,
—	vrsta in način kontrole nad kakovostjo proizvoda oz. dejavnosti udeleženca v stanovanjski graditvi.
7.	člen
Dogovori iz skupne udeleženosti imajo značaj norm, ki urejajo dejavnost posameznega udeleženca v njegovem celotnem sodelovanju pri stanovanjski graditvi.
Pri graditvi posamezne soseske se na podlagi določil takih dogovorov sklepajo s posameznimi organizacijami oz. skupnostmi neposredni sporazumi oz. pogodbe, ki urejajo pravice in dolžnosti pri prevzemu del ali nalog za izgradnjo take soseske. Take sporazume oz. pogodbe sklepa stanovanjska skupnost s posameznimi prevzemniki del, lahko pa vsi udeleženci pri graditvi posamezne soseske sklenejo tudi skupen sporazum o medsebojnih pravicah in dolžnostih iz sodelovanja pri graditvi soseske.
II.	STANOVANJSKA SKUPNOST KOT ORGANIZATOR DRUŽBENO USMERJENE GRADITVE
8.	člen
Ker povezuje vse udeležence, nastopa stanovanjska skupnost kot organizator stanovanjske graditve.
V svojstvu organizatorja stanovanjske graditve opravlja stanovanjska skupnost zlasti tele posle:
—	povezuje stanovanjske interesente v različne oblike sodelovanja in zastopa njihove interese nasproti ostalim udeležencem, kolikor je za to pooblaščena od njih neposredno ali prek posebnih dogovorov,
—	posreduje med udeleženci v stanovanjski graditvi in usklajuje njihovo dejavnost, zlasti kadar se njihova dejavnost prekriva ali teče istočasno in vzporedno,
—	sklepa dolgoročne pogodbe o sodelovanju s posameznimi udeleženci v stanovanjski graditvi oz. neposredne pogodbe pri graditvi posamezne soseske,
—	organizira investitorske posle za izgradnjo stanovanjskih sosesk, •
—	organizira kontrolo nad izvedbo del posameznih udeležencev,
—	organizira prevzem del na gotovih stanovanjskih objektih,
—	ugotavlja prodajno certo stanovanj oz. drugih spremljajočih objektov in sicer kot zbir dogovorjenih cen del in proizvodov vseh udeležencev,
—	organizira prodajo stanovanj.
9.	člen
Stanovanjska skupnost je dolžna stalno skrbeti za napredek stanovanjskega gospodarstva in graditve Stanovanj ter prevajati v stanovanjsko načrtovanje in graditev interese kupcev stanovanj ter izkušnje stanovalcev kot neposrednih koristnikov. V ta namen lahke Sklepajo posebne sporazume o dolgoročnem sodelovanju z organizacijami, ki raziskujejo stanovanjsko graditev.
10.	člen
Vsi udeleženci v stanovanjski graditvi sj bodo prizadevali, da v svoje poslovanje uvedejo čim višjo stopnjo tipizacije in standardizacije in da bodo v stanovanjski graditvi v čim večji meri uvedli pogoje in odnose serijske proizvodnje. Zato bodo v okviru stanovanjske skupnosti svojo dejavnost vključevali v dolgoročne programe stanovanjske graditve, da se na la način omogočijo čim večje serije sklenjene proizvodnje; in zagotovi čim višja stopnja poslovne trdnosti.
Podpisniki tega družbenega dogovora se bodo zavzemali za zmanjševanje razkoraka med osebnim dohodkom in ceno stanovanja.
11.	člen
Cena storitev oz. proizvodov posameznega udeleženca v graditvi je sestavljena iz normiranih cen elementov, iz katerih je njegova storitev oz. proizvod sestavljen.
Normirana cena posameznega elementa storitve ali proizvoda je sestavljena iz stroškov, ki jih je mogoče objektivno ugotavljati in iz stroškov, ki jih za posamezno dejavnost sporazumno določita udeleženec in organ, ki sprejema oz. potrjuje normative.
Kolikor so stroški za posamezne storitve individualno pogojeni zaradi posebnosti gradbišča, velikosti serij in podobno, se cene takih storitev posebej uskladijo z normiranim; cenami prek posebnih korekcijskih faktorjev.
V normirani ceni predstavlja tudi dohodek normirano kategorijoi ki zagotavlja osebne dohodke po sprejetih družbenih dogovorih, skupno porabo po sindikalni listi, akumulacijo po poprečni stopnji gospodarstva v SR Sloveniji, lahko pa tudi akumulacijo na podlagi posebnega dogovora o racionalizaciji poslovanja.
Cisti dohodek iznad normiranega si udeleženec ustvarja praviloma na ta način da svojg individualne stroške poslovanja oz. proizvodnje zniža izpod stroškov, ki so služili kot osnova za normirane oz. dogovorjene cene.
III.	OBLIKOVANJE CEN
12.	člen
Tipizacija in standardizacija posameznih proizvodnih elementov in tehnoloških postopkov je osnova za standardizacijo njih cen mormirane cenej.
Kjer ima posamezna storitev ali proizvod povsem individualno obeležje in je zato ni mogoče tipizirati in zato tudi ne določiti standardizirane cene, se cene posebej dolOCi na podlagi sporazuma med izvajalcem in naročnikom.
j
13.	člen
Prodajna cena stanovanja je zbir normiranih in dogovorjenih cen elementov (proizvodov in storitev), ki so potrebni po tehnoloških postopkih za zgraditev stanovanja, ki se določa na podlagi predpisanega prostorskega, tehničnega in verificiranega urbanističnega standarda stanovanja, ter dela Skupnih stroškov, ki 'premene celotno sosesko. Ti stroški so (poleg stroškov gradbene cene) stroški za:
—	pridobitev stavbnega zemljišča, vključno s prispevki za kmetijsko zemljiško Skupnost in vodno skupnost,
—	pripravo zemljišča (asanacijskih del, odškodnine za odstranitev in nadomestitev obstoječih objektov, naprav, opreme ter nasadov na zemljišču),
—	izdelava zazidalnega načrta,
—	opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti skupne porabe (sekundarne komunalne naprave) — komunikacije, parkirni prostori, zelenice, otroška Igrišča, rekreacijski prostori, javna razsvetljava, hi-drantsko omrežje, kanalizacija in ponikovalnice za odvajanje meteorne vode,
—■ opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi napravami individualne uporabe (fekalne kanalizacije, vodovodnega, plinskega, toplovodnega, PTT in elektro omrežja) in prispevkov za priključke teh naprav na energetske vire ter ev. stroške začasnega pokrivanja teh potreb,
izgradnja zaklonišč, hišniških stanovanj in prostorov HS (če ti stroški še niso zajeti'v gradbeni ceni).
—	izgradnja kotlarn in vročevodnega omrežja na območju izven omrežja KEL,
—	ostali stroški (prispevek Za uporabo mestnega zemljišča v času gradnje, realizacija izgradnje, operativna koordinacija, tehnični nadzor, geodetska dela, opravila pri finančnem poslovanju, prodaja, reklama, sklepanje pogodbe itd.).
14.	člen
Osnova za porazdelitev stroškov med posamezne udeležence v graditvi stanovanjske soseske je zazidalni načrt soseske.
V zazidalnem načrtu oz. njegovem izvedbenem delu skupaj z investicijskim programom morajo biti točno označeni: potribni obseg in kvaliteta del posameznega udeleženca razčlenjena na normirana opravila, proizvode in polproizvode; časovna razporeditev posameznih del: razdelitev stroškov na posamezne nosilce, kadar taki stroški zadevajo istočasno ver nosilcev, ali določitev ustreznega dela stroškov, kadar taki stroški skupno bremene hkrati već nosilcev oz. koristnikov.
15.	člen
Stanovanjska skupnost, ki kot zastopnik stanovanjskih interesentov oz. kupcev stanovanj Organizira opravljanje investitorskih, kontrolnih prevzemnih in drugih organizacijskih poslov pri gradnji stanovanjskih sosesk' oz. posameznih stanovanjskih oblektov, priračunavft
stroške; za opravila k skupni ceni stanovanj (stroški	Pred pričetkom fizičnih del mora načrte poleg
skupne režije), po normativih, in cenikih, ki jih potrdijo	ustreznih organov odobrit; tudi stanovanjska skupnost,
vsi udeleženci.
IV.	NAČRTOVANJE IN ZAČETEK GRADNJE
16.	člen
Graditev soseske teče v treh temeljnih fazah:
1.	izdelava načrtov in finančne konstrukcije graditve;
2.	pridobitev, priprava in ureditev zemljišč;
3.	graditev stanovanjskih, spremljajočih in pomožnih gradbenih objektov.
Kolikor se posamezne faze iz tehnoloških in ekonomskih razlogov medsebojno prekrivajo in prepletajo, jih morajo udeleženci predhodno uskladiti.
17.	člen
Načrti za sosesko morajo biti izdelani do tolikšne podrobnosti, da bo iz njih razvidna točna podoba soseske z vsemi stanovanjskimi in drugimi zgradbami ter spremljajočimi napravami in objekti v njihovi medsebojni soodvisnosti in namembnosti, pa tudi podoba, velikost in kakovost posamezne stanovanjske zgradbe, vključno s posameznimi stanovanji in njihovo opremljenostjo.
Načrt izgradnje soseske se mora odraziti tudi v njenem finančnem vidiku (finančnj načrt). V finančnem načrtu mora biti razvidna točna porazdelitev stroškov med posamezne udeležence v izgradnji in za posamezne objekte, poleg tega pa obremenitev vsakega posameznega stanovanja s skupnimi stroški za izgradnjo soseske in posamezne stanovanjske zgradbe.
18.	člen
Pri izdelavi načrtov sodelujejo glede na svoje področje dela vsi udeleženci iz tega sporazuma. Posamezni udeleženec v načrtovanju lahko zahteva, da sodeluje pri načrtovanju drugega udeleženca, če gre za medsebojno tehnološko, ekonomsko in funkcionalno povezanost v izdelavi ali izvedbi načrtov. Posamezni udeleženci lahko sklenejo glede tega medsebojne dvostranske dogovore.
19.	člen
Udeleženci v načrtovanju se zavezujejo, da bodo pr) načrtovanju upoštevali potrebe tipizacije, standardizacije in industrijskega načina gradnje stanovanj in da bodo tipizacijo vnašali tudi v izdelavo načrtov za tipske elemente stanovanj,
20.	člen
Banke bodo kratkoročno kreditirale posameznim udeležencem dogovora stroške, ki nastanejo z izvajanjem del iz 1.—3. alinee 13. člena in neposredno gradnjo stanovanj, če jih udeleženci ne morejo kriti iz drugih virov. K predlogu zahteva za kreditiranje načrtovanja mora nosilec načrta priložiti soglasje pristojne stanovanjske skupnosti (za celoto ali za posamezni del predloga).
21.	Člen
S kakršnimikoli fizičnimi deli pri gradnji soseske je mogoče praviloma pričeti šele takrat, ko so vsa stanovanja v soseski prodana, ali pa stanovanja v tistem delu, ki po etapnem planu predstavlja določeno zakju-čeno celoto.
V.	NAKUP IN PRODAJA
22.	člen
Kupcu je možno ponuditi stanovanje v nakup šele takrat, ko lahko iz priloženega načrta točno ugotovi lego, velikost, kakovost, opremljenost ter ceno in rok izgradnje stanovanja.
23.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana bo organizirala posebno agencijo za prodajo stanovanj, ki bo kot posrednik urejala vsa vprašanja, izvirajoča iz kupoprodajnih pogodb med izvajalci posameznih del v soseski in kupci ter izvajalcem posameznih del neposredno pre-odkazovala plačila za opravljene storitve.
24.	člen
Za nakup stanovanj bo banka neposredno kreditirala po pravilniku in drugih splošnih aktih kupce stanovanj, kolikor ti nimajo zadosti lastnih sredstev, v okviru veljavnih predpisov in poslovne politike banke.
25.	člen
Stroški za gradnjo stanovanj se krijejo v obsegu iz
13.	člena tega dogovora iz plačil za nakup stanovanj.
Prodajalec stanovanj mora voditi točno evidenco in ločeno izkazovati stroške za svoja dela in pi'oizvođe ter dela in proizvode drugih udeležencev v stanovanjski gradnji. Odnose med prodajalcem stanovanj in drugimi udeleženci, zlasti glede dinamike plačil iz kupnine za stanovanja za posamezna opravljena dela in proizvode, uredijo ti sami s posebnimi sporazumi.	>
26.	člen
Banka bo kreditirala kupce po pravilniku, ki je del enotnega družbeno dogovorjenega sistema stanovanjskega kreditiranja, samo do tiste višine programirane cene stanovanj, ki jo bo sprejela stanovanjska skupnost in ki bo v skladu z normativi, ki jih udeleženci v stanovanjski graditvi sprejemajo na podlagi določil tega dogovora.
VI.	SODELOVANJE KUPCEV KOT UDELEŽENCEV V STANOVANJSKI GRADITVI
27.	člen
Kupci stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji, s katerimi pri financiranju nakupa sodeluje banka, imajo posebne ugodnosti, če so organizirani v skupnosti ali zadruge za izgradnjo posamezne hiše, skupine hiš ali celotno stanovanjsko sosesko; to povezovanje kupcev bo organizirala stanovanjska skupnost.
28.	člen
Skupnost stanovanjske hiše ali soseske, kolikor se posebej ne organizira po predpisih o stanovanjskih zadrugah, si izvoli svoje organe, ki nastopajo v imenu in po pooblastilu kupcev ter v sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo urejajo odnose z udeleženci v graditvi soseske oz. proizvajalci posameznih stanovanjskih hiš. To
velja zlasti za nadzor pri gradnji, za prevzem stavbe in za vsa razmerja, ki nastajajo v zvezi s cenami in roki izgradnje.
Skupnost stanovanjske hiše lahko za izvajanje svojih pravic najame posebno organizacijo ali pooblasti za izvajanje svojih pravic stanovanjsko skupnost oz. od nje pooblaščene organizacije.
29.	člen
Interesenti za nakup stanovanj se lahko na podlagi informacij o predvidenih bodočih gradnjah vnaprej organizirajo kot skupnosti po enakih načelih kot kupci
Interesenti imajo pravico, da sodelujejo pri načrtovanju svoje soseske in stanovanjske hiše, in sicer v vseh fazah načrtovanja.
30.	člen
V pogodbah in sporazumih, ki jih sklepa stanovanjska skupnost s posameznimi udeleženci v stanovanjski graditvi, je treba zagotoviti, da bodo skupnosti interesentov in kupcev stanovanj lahko v čim večji meri sooblikovale kakovost in funkcionalnost stanovanjske graditve in vplivale na stroške gradnje, vzdrževanja in eksploatacije, kjer je to glede na naravo dela mogoče, in da bodo v okviru možnosti lahko še v teku graditve uveljavljale določene pravice, ki jim gredo kot bodočim stanovalcem.
31.	člen
Odnosi med stanovanjsko skupnostjo in stanovanjskimi interesenti oz. kupci stanovanj se urejajo v statutu stanovanjske skupnosti in s pravili, ki jih po potrebi sporazumno sprejmejo ^stanovanjska skupnost in skupnost stanovanjskih interesentov oz. kupcev.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Za vse zadeve, kjer je po tem dogovoru dana pristojnost stanovanjski skupnosti, so pristojne občinske samoupravne stanovanjske skupnosti. Stanovanjska skupnost Ljubljana črpa svoje pristojnosti po tem dogovoru samo iz neposrednih določil tega dogovora, sicer pa le iz pooblastil in .dogovorov med občinskimi stanovanjskimi skupnostmi o prenosu pristojnosti v posameznih zadevah na stanovanjsko skupnost Ljubljana.
33.	člen
Stanovanjske skupnosti in'drugi udeleženci v graditvi stanovanjskih sosesk morajo že obstoječe sporazume o graditvi stanovanjskih sosesk uskladiti z določbami tega dogovora v roku dveh mesecev po njegovem sprejetju. Kolikor bi bili s takimi prelagoditvami in uskladitvijo prizadeti z zakonom zaščiteni interesi in pravice udeležencev sporazuma, je mogoče določbe sporazumov spremeniti samo ob pristanku prizadetih.
Kolikor gre za nadaljevanje gradenj, ki predstavljajo zaključeno celoto po etapnem načrtu gradnje soseske, je mogoče nadaljevati z gradnjo le po določbah tega dogovora Za vse nove, še ne začete gradnje veljajo določila tega dogovora.
34.	člen
Dokler ne bo ustanovljena posebna agencija za prodajo stanovanj, bodo stanovanja prodajali kupcem pro-
izvajalci stanovanj, ki so prevzeli izgradnjo gradbenih objektov v soseski.
35.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana ustanovi takoj po podpisu tega dogovora komisijo za standarde in normative, ki bo pristojna za ugotavljanje skladnosti cen stanovanj z normativi, ki bodo določeni na podlagi posebne metodologije.
Ta metodologija je sestavni del tega družbenega dogovora. Normative in standarde, pregledane na temelju te metodologije sprejema stanovanjska skupnost Ljubljana na predlog komisije za standarde in normative.
36.	člen
Ta dogovor je sprejet, ko ga podpišejo udeleženci in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 17. septembra 1976.
Podpisniki:
1.	za družbenopolitične skupnosti mesta Ljubljane: .izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Izvršni svet Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje, Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik;
2.	za samoupravne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljane: Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Bežigrad, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Center, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Šiška, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik;
3.	za denarne zavode: Ljubljanska banka, podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Ljubljana:
4.	za organizacije za urbanistično načrtovanje: Zavod za družbeni razvoj Ljubljane;
5.	za organizacije za urejanje stavbnih zemljišč: Staninvest, Skladi za urejanje stavbnih zemljišč občine Ljubljana Center, Soseska, Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Bežigrad-Moste, Standard-Invest, Sklad *za urejanje stavbnih zemljišč občine Šiška, Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič;
6.	za komunalne delovne organizacije: SOZD IPK Ljubljana, Komunalno podjetje Ljubljana, DES, I.jubijana, n. sub. o. — TOZD Elektro Ljubljana mesto b.
o., Podjetje za PTT promet Ljubljana;
7.	za proizvajalce stanovanj: Imos, Združena industrijska gradbena podjetja, Ljubljana. Giposs. Združena gradbena podjetja Ljubljana. Gradis. Gradbeno industrijsko podjetje Ljubljana. GIP Nova Gorica. Me-grad. Gradbeno podjetje Ljubljana, Zidar, Gradbeno podjetje Kočevje;
R. za samoupravne interesne skupnosti:	Samo-
upravna interesna skupnost za izobraževanje. Samoupravna skupnost za zdravstvo. Samoupravna interesna skupnost za socialno varstvo. Samoupravna interesna skupnost za socialno skrbstvo. Samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo. Samoupravna interesna skupnost za kulturo. Samoupravna interesna skupnost za telesno kulturo.
LJUBLJANA
1199.
Na podlagi II. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73), 3. odstavka 4. točke 16. člena dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 (Uradni Ist SRS, št. 12/76), 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 26. seji zbora združenega dela dne 28. oktobra 1976 in na 27. seji zbora občin dne 22. novembra 1976 sprejela
SKLEP
o soglasju k najvišji ceni za prevoz potnikov v javnem mestnem prometu
I
Organizaciji združenega dela Viator — temeljni organizaciji združenega dela Mestni potniški promet, se daje soglasje k najvišjim cenam za prevoz potnikov v javnem mestnem prometu na vseh progah in sicer:
din
a)	priložnostna vozovnica	2,50
b)	ceha žetona za eno vožnjo (vozovnica
kupljena v prednaročilu)	2,00
c)	priložnostna vozovnica s popustom	1,20
č) kos prtljage	2,00
d)	mesečna dijaška a vista vozovnica	52,00
c) mesečna delavska a vista vozovnica	105,00
f)	mesečna vozovnica za vse proge	300,00
g)	letna a vista vozovnica za vse proge	3.000,00
II
Brezplačilne vozovnice in vozovnice s popustom daje javni potniški promet za naslednje kategorije občanov:
a)	brezplačen prevoz
—	narodni heroji,
—	nosilci partizanske spomenice 1941,
—	španski borci,
—	vojni vojaški invalid; z nad 60 %> invalidnosti,
—	civilni invalidi vojne z nad 60°/o invalidnosti,
—	borci za severno mejo (Maistrovi borci),
— Slovenski vojni dobrovoljci 1912—1918 (Solunski borci),
—	slepi s spremljevalcem,
—	otroci do 4. leta starosti,
—	delavci TOZD MPP,
—	zmerno ip težko duševno nezadostno razvite osebe s spremljevalcem.
b)	vozovnica s popustom
—	vojni vojaški invalidi z 20—60 °/o invalidnost,
—	otroci od 4.—10. leta starosti.
III
Kriteriji izdaje in veljavnosti mesečnih vozovnic:
1.	Za delavske mesečne vozovnice
—	redna zaposlitev, potrdilo,
—	omejena relacija in neomejeno število voženj,
—	pravica do vožnje, ni prenosljiva,
2.	Za dijaške mesečne vozovnice
—	reden dijak ali študent — potrdilo,
—omejena relacija in neomejeno število voženj,
—	časovne omejitve:
a)	ne velja med 24. in 5. uro
b)	ne velja v juliju in avgustu
— pravica do vožnje ni prenosljiva.
IV
... uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k najvišji ceni za prevoz potnikov v mestnem potniškem prometu (Uradni list SRS, št. 1/75).
V
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 705/pred.-76
Ljubljana, dne 22. novembra 1976.
*	Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl inž. L r.
1200.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67), ter v skladu z 42. členom odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 218. seji dne 5. novembra 1976 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije, ki ponazarja predlog za spremembo in dopolnitev generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za potek primarnega plinskega omrežja
Javno se razgrne predlog za spremembo in dopolnitev generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik št. 6/66), ki se nanaša na opredelitev poteka primarnega plinovoda na odsekih od GRP Poljane do plinarne Murgle, do Pivovarne Union, do Plinarne Zalog in papirnice Vevče, 'ter proti Medvodam.
2
Dokumentacijo, ki ponazarja navedeni predlog, je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v septembru 1976 pod št. projekta 2067/75.
3
Navedena dokumentacija se javno razgrne zaradi zbiranja pripomb občanov in organizacij od 25. 11. 1976 do vključno 24. 12. 1,976 v prostorih krajevnih skupnosti: Šentvid, Dravlje, Podutik, Koseze, Vič, Malči Belič, Litostroj, Hinko Smrekar, Milan Majcen, Vižmarje, Brod, Stanežiče-Medno, Savlje-Kleče, Črnuče, Šentjakob -Podgorica Zadobrova, Zalog, Polje, Zadvor ter v prostorih SOb Ljubljana Bežigrad — Parmova 33, SOb Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1, SOb Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1, SOb Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7 in v atriju Magistrata, Mestni trg 1.
St.' 1336/1-1976
Ljubljana, dne 19. novembra 1976.
Za predsednika Izvršnega sveta
.	Skupščine mesta Ljubljane
Edo Klanšck 1. r.
1201.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 21. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-289/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 218. seji dne 5. novembra 1976 sprejel
SKL E P
o javni razgrnitvi predloga spremembe in dopolnitve urbanističnega programa mesta Ljubljane od Generalnega urbanističnega načrta mesta Ljubljane za potek magistralnega plinovoda Kleče—Horjul (smer Vrhnika)
1.	člen
Predlog urbanistične dokumentacije, ki jo je pod šifro projekta 2022/76 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, ponazarja spremenjeni potek plinovoda na odseku Kleče—Koseze—Dobrova—Horjul, se v skladu z določilom prvega odstavka 11. in 13. člena zakona C urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne.
2.	člen
Predlog pod točko 1 citirane urbanistične dokumentacije bo javno razgrnjen zaradi zbiranja pripomb občanov in organizacij v prostorih KS Šentvid, KS Dravlje KS Koseze, KS Brdo, KS Dobrova, KS Horjul v avli občinske skupščine Ljubljana Šišku. Ljubljana Vič-Rudnik ter v atriju Magistrata, Mestni trg 1 — v času od 25. 11. 1976 do 24. 12. 1976.
St. 1337/1-1976
Ljubljana, dne 19. novembra 1976.
Za predsednika .	Izvršnega sveta
Skupščine mesta Ljubljane Edo Klanšek 1. r.
CELJE
1202.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji dne 17. novembra 1976 sprejel
SKLEP
,0 javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Zdravstveni kompleks v Celju
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta Zdravstveni kompleks v Celju (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt) Osnutek zazidalnega načrta je grafično oonazorjen v projektu št. 62/75 A, ki ga je izdelal Razvojni center Celje.
2
Osnutek zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih sveta za pospeševanje gospodarskega razvoja in družbeno planiranje občine Celje v prostorih krajevne skupnosti Dolgo polje Celje.
Pripombe k zazidalnemu načrtu lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.	**
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
Celje, dne 17. novembra 1976.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Marjan Ašič 1. r.
CERKNICA
1203.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. ,27/72 in 39/74),
2.	člena zakona a financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS. št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. novembra 1976 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V občini Cerknica se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s tem odlokom.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na pronpetno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabno površino gradbenega objekta. Stopnje-so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje:
1.	Za kmetijska zemljišča če znaša prometna vrednost kvadratnega metra kmet. zemljišča dinarjev
nad	do	znaSa davek dinarjev				
	3	12®/o				
3	4	0,35 + 18 »/o	od	presežka	nad	3
4	5	0,55 + 24 “/o	od	presežka	nad	4
5	7	0;8() + 30 °/o	od	presežka	nad	5
7	10	1,40 + 36 %>	od	presežka	nad '	7
10		2,45 + 42®/o	od	presežka	nad	10
2.	Stavbnega zemljišča				„	
če znaša prometna vrednost kvadratnega metra stavbnega						
zemljišča dinarjev						
nad	do	znnln dnvrU dinarjev				
	30	12%				
30	40	3,60 4- 18%	od presežka :		nad	30
40	50	5,40 L 24 «/o	od	presežka	nad	40
50	70	7,80 + 30 %	od	presežka	nad	50
70	100	13,80 + 36 %	od presežka		nad	70
100	150	24,60 4- 42 %	od	presežka	nad	100
150	—	45.RO 4- 48 %	od presežka		nad	150
3. Za gradbene objekte če znaša prometna vrednost kvadratnega metra uporabne površine gradbenega objekta dinarjev
nad	do	znaša davek	
		dinarjev	
	4.000	14%	
4.000	5.000	560 + 18 % od presežka nad	4.000
5.000	7.000	740 -f 22 % od presežka nad	5.000
7.000	10.000	1.180 + 26% od presežka nad	7.000
10.000	—	1.960 + 30 % od presežka nad	10.000
3.	člen
Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet ne plačuje, če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč.
Lastnost kmeta, razen, občana, ki je zdravstveno zavarovan kot kmet, dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno prebivališče.
Če bo tako zemljišče prej kot v petih letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 42/72).
5.	člen
Ta odlok zečne veljnti osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-7/72-1
Cerkno, dne 16. novembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
1204.
Na podlagi 234. člčna zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 21/74, 39/74, 5/76 in 10/76), 21. člena pravilnika c knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS št, 2/73) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. noyembra sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1975
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občine Cerknica za leto 1975, ki ga je pregledala strokovna komisija za pregled letnega davčnega zaključnega računa.	■
2.	člen
Zaključni račun izkazuje:
1.	Davki in prispevki razen prispevka za starostno zavarovanje kmetov:
—	predpis vseh davkov in prispevkov din
občanov	7,451.726,15
—	predpis obresti in stroškov izterjave 96.676,80
—	plačila davkov in prispevkov	6,105.013,65
—	odpis davkov in prispevkov	457.775,95
—	zaostanek na dan 31. 12. 1975	985.613,35
2.	Prispevek za starostno zavarovanje kmetov:
—	predpis prispevka za starostno za- din
varovanje kmetov	1,508.358,65
—	plačila prispevkov	1,058.359,20
—	odpis prispevkov	21.841,80
—	zaostanek na dan 31. 12. 1975	427.828,65
3 člen
Zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1975 vsebuje bilanco, bruto bilanco ter pregled individualnih dolgov in preplačil zavezancev.
4.	člen	I
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-7/66-1
Cerknici, dne 16. novembra 1976.'
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Jože Hren 1. r.
„1205.
Na podlagi 35. čleha zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 168 člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. novembra 1976 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna- občine Cerknica za leto 1975	'
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1975,. katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada.
2.	člen
Dosežni dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1975 so znašali:
—	dohodki po bilanci proračuna 12.271.456.05
—	razporeditev dohodkov proračuna 12.033.153,90
—	presežek dohodkov nad izdatki	238.302,15
3	člen
Presežek dohodkov nad izdatki oo zaključnem računu proračuna v znesku 238.302 15 din se prenese kot dohodek proračuna v leto 1976.
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada občine za leto 1975 izkazuje:	din
—	dohodke	383.102,57
—	izdatke	34.542,00
—	presežek dohodkov nad izdatki	348.560,57
Presežek dohodkov nad izdatki v višini 348.560,57
din se prenese kot dohodek rezervnega sklada proračuna za leto 1976.
5.	člen
Pregled doseženih dohodkov proračuna in izvršenih izdatkov je zajet v pregledu izvršitve bilančnega
dela proračuna za leto 1975, ki je sestavni del splošnega dela zaključnega računa.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-5/72-1
Cerknica, dne 16. novembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Jože Hren 1. r.
Pregled doseženih dohodkov in razporeda dohodkov proračuna Skupščine občine Cerknica za leto 1975
doh&dka	Dohodki			Znesek
	Prenesena sredstva		484.492,35
1	Davki iz osebnega dohodka dohodek	in na	2,585.982,45
2	Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek premoženja	od	7,985.026,75
3	Takse		553.509,40
4	Dohodki upravnih organov drugi dohodki	in ,	94.682,10
7	Dohodki od drugih družbeno-		
	političnih skupnosti		587.763,00
			
	Skupaj		12,271.456,05
Ste.y. glav.	Razporeditev dohodkov	Znesek
namena		
01	Dejavnost organov DPS	7,906.105,15
02	Narodna obramba	300.000,00
03	Dejavnost družbenopolitičnih	
	organizacij	910.820.00
04	Negospodarske investicije	600.546,15
08	Socialno skrbstvo	1,580.614,25
09	Zdravstveno varstvo	141.822,45
10	Komunalna dejavnost	50.000,00
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	260.000,00
16	Intervencije v gospodarstvu	120.000,00
17	Tekoča proračunska rezerva in	
	obveznosti iz preteklih let	36.390,25
18	Izločena sredstva rezervnega	
	sklada	126.855,65
	Presežek dohodkov nad izdatki	238.302,15
		12,271.456,05
IDRIJA
1206.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija št. 3/74) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. novembra 1976 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Idrija za leto 1975
1. člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Idrija za leto 1975, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada in posebni računi.
2.	člen
Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1975 so znašali:
I. Po proračunu:
dohodki
izdatki
presežek dohodkov nad izdatki
din
14.954,911,65
14.296.587,35
658.324,30
II.	Rezervni sklad:
dohodki
izdatki
presežek dohodkov nad izdatki
208.224.45 6.000,00
202.224.45
III.	Posebni računi:
dohodki	8.567.160,95
izdatki	6.646.241,90
presežek dohodkov	nad	izdatki	1.920.919,05
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v znesku 658.324,30 din se prenese kot dohodek v proračun za leto loVO.
4.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 202.224,45 dinarjev se prenese v rezervni sklad proračuna Za leto 1976.
5.	člen
Neporabljena	sredstva	na	posebnih računih v
znesku 1.920.919,0'5 se prenesejo kot dohodek posebnih računov za leto 1976.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-9/76	.
Idrija, dne 15. novembra 1976.
1207.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. novembra 1976 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za naselje Črni vrh
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za naselje Črni vrh, ki ga je izdelal Atelje za projektiranje pri OKP Idrija pod št. 047/76 V juniju 1976 in sestoji iz programskega in tehničnega^ dela v smislu določil 2. odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
2.	člen
Lokacijska dovoljenja za gradnjo skladno z zazidalnim načrtom izdaja oddelek za urbanizem Skupščine občine Idrija.
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določb 2. odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju Izvršni svet Skupščine občine Idrija.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam združenega dela pri oddelku za urbanizem Skupščine občine Idrija.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska urbanistična inšpekcija.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok neha veljati odlok o zazidalnem načrtu za naselje Črni vrh (Uradno glasilo občine Idrija, št. 6/68).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/74
Idrija, dne 15. novembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto S ul gaj 1. r.
1208.
Na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10/48, 8/49 in 20/50) ter 229. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 1. oktobra 1976 sprejela
ODLOK
o poimenovanja ulice v mestu Idrija
1. člen
Cesta z Vojskarske ulice v Idriji v novo naselje, ki obsega hišne številke 18, 20. 22, 24, 26, 28 in 30 v tej
ulici se poimenuje »Ulica narodnega heroja Boška De-dejiča«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-4/76
Idrija, dne 1. oktobra 197'6.
Predsednik
Skupščine občine Idrija'
Cveto Sulgaj 1. r.
1209.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija in 37. člena statuta skupnosti otroškega varstva Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. novembra 1976 sprejela
SKLEP
o potrditvi statuta skupnosti otroškega varstva Idrija
1
Potrdi se statut skupnosti otroškega varstva Idrija, ki ga je sprejela skupščina te skupnosti na seji dne 30. avgusta 1976.
2
Ta sklep velja takoj.
St. 025-7/76
Idrija, dne 15. novembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r.
1210.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija in 55. člena statuta skupnosti za osnovno izobraževanje Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosji dne 15. novembra 1976 sprejela
SKLEP
o potrditvi statuta skupnosti za osnovno izobraževanje Idrija
1
Potrdi se statut skupnosti za osnovno izobraževanje Idrija, ki ga je sprejela skupščina te skupnosti na seji dne 30. avgusta 1976.
2
Ta sklep velja takoj.
St. 025-6/76
Idrija, dne 15. novembra 1976.
LAŠKO
1211.
Skupščina občine Laško je na podlagi 120. in 130 člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/1974), na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS. št. 29/72) in v zvezi z določbami 2. do 8. in 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1976 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. oktobra
1976	sprejela
ODLOK
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v obdobju od leta 1977 do leta 1981 za izgradnjo šolskih in komunalnih objektov
1.	člen
Za območje občine Laško se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za dobo petih let od 1. 1.
1977	do 31. 12. 1981 za financiranje izgradnje objektov za osnovno šolstvo, objektov za zdravstvo in komunalnih objektov in sicer v višini in za program kot je določen s tem odlokom.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 12. decembra 1976 od 7. do 19, ure. Občinska volilna komisija lahko na predlog odbora za izvedbo referenduma odloči, da se na posameznih glasovalnih mestih prične glasovanje že pred 7. uro, vendar ne pred 5. uro.
v	3. člen-
Na referendumu glasujejo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku in vsi zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice ter imajo stalno prebivališče na območju občine Laško.
4.	člen
Referendum v občini vodi občinska volilna komisija določena po zakonu o volitvah delegacij in delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74).	‘
Referendum na posameznih glasovalnih mestih vodijo odbori za izvedbo referenduma.
5.	člen
Za delo občinske volilne komisije, za delo odborov za izvedbo referenduma, za način glasovanja in drugo za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajr določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranja de legatov v skupščine družbenopolitičnih gkupnosti, kolikor ni z zakonom o referendumu sli s tem odlokom drugače določeno.
6.	člen
Občinska volilna komisija ima pri izvedbi referenduma tele naloge:
—	skrbi za zakonito izvedbo referenduma in za enotno uporabo določb tega odloka;
—	tehnično pripravlja referendum;
—	usklajuje delo in daje strokovna in tehnična navodila odborom za izvedbo referenduma ter jim zagotavlja ustrezno tehnično gradivo za izvedbo referenduma ;
—	ugotavlja in objavlja Izid referenduma;
—	določi glasovalna mesta, imenuje odbore za izvedbo referenduma in nadzoruje njihovo delo.
7.	člen
Odbori za Izvedbo referenduma vodijo glasovanje na glasovalnih mestih in skrbe za pravilnost in tajnost glasovanja.
8.	člen
Z referendumom se glasuje za uvedbo samoprispevka na območju občine Laško za dobo petih let v času od 1. L 1977 do 31. 12. 1981, ki ga bodo v denarju plačevali občani občine Laško po sledečih stopnjah
—	1,5 °/o od neto osebnega dohodlfa iz delovnega razmerja in drugih prejemkov, ki se štejejo za osebni dohodek,
—	1,5% od prispevne osnove občani, ki samostoj. no opravljajo gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnost;
—	1,5 % od odmerjenega davka občani, ki samostojno opravljajo gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnost in plačujejo davek v pavšalnem znesku;
—	1,5 % od katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti občani, ki so davek od katastrskega dohodka dolžni plačevati,
—	1,5 % od izplačanih zneskov pokojnin.
9.	člen
Samoprispevek zbran po virih in stopnjah določenih z 8. členom tega odloka, ki bi za celotno obdobje zbiranja predvidoma znašal 31,615.242 din bi se na-‘ menil;
—	66,67 % ali 21,076.4/15 din za izgradnjo objektov za osnovno šolstvo v občini Laško po programu in pri. oriteti kot je določena s tem odlokom,
—	4,75% ali 1,500.000 din za sofinanciranje izgradnje ambulante v Laškem,
—	28,59 % ali 9.038.797 din krajevnim skupnostim namensko za financiranje izgradnje ali preurejanja komunalnih objektov in sicer po deležih kot je določeno s tem odlokom.
10.	člen
Deležu zbranega samoprispevka 66,67 % ali 21.076.445 din določenem s J, alineo 9. člena tega odloka in namenjenem za gradnjo objektov v osnovnem šolstvu se določijo sledeči konkretni nameni'
—	1,500,000 din za pokritje nepokritih stroškov izgradnje trakta Osnovne šole »Marjan Nemec« v Ra. dečah;
—	15,000.000 din za financiranje celotnih stroškov Izgradnje novega trakta pri Osnovni šoli »Primoža Trubarja« v Laškem;
*— 4,577,881' din za kritje dela stroškov gradnje telovadnice pri Osnovni šoli >Marjana Nemca« v Radečah
Vrstni red naštetih namenov v 1. odstavku tega člena je tudi prednostni red pri zagotovitvi sredstev iz samoprispevka.
V primeru zagotovitve dolgoročnih kreditov za gradnio trakta pri osnovni šoli La?ko <2. alinea 1 odstavka tega člena) se za znesek kreditov zmanjšajo sredstva I* samoprispevka (p se namenilo Z3 gradnjo
telovadnice pri osnovni šoli Radeče (3. alinea 1. odstavka tega člena).
Prekoračitev navedenih zneskov za stroške gradnje trakta osnovne šole Radeče (1,500.000 din) in gradnjo t*akta osnovne šole Laško (15,000.000 din) (1. in 2. alinea 1. odstavka tega člena) je s sredstvi zbranimi s samoprispevkom možna le v primeru podražitve investicije, ki ne bi nastala zaradi spremembe programa investicije (objektivna podražitev).
O upravičenosti prekoračitve in o znesku prekoračitve stroškov, ki se krije iz sredstev samoprispevka, sklepajo vsi zbori občinske skupščine.
11.	člen
Delež zbranega samoprispevka 4,74 % ali 1,500.000 din določen z 2. alineo 9 člena tega odloka se nameni za delno kritje stroškov gradnje ambulante,v Laškem, ki bodo predvidoma znašali, 8,500.000 din.
12.	člen
Delež zbranega samoprispevka 28,59 % ali 9,038.797 din določen v 3. alinei 9. člena tega odloka, se nameni krajevnim skupnostim občine Laško za financiranje ali sofinanciranje izgradnje ali preurejanje komunalnih objektov v skladu s programi posamezne krajevne skupnosti.
Od skupnega zneska 9,038.797 din pripada posamezni krajevni skupnosti sorazmerni delež na število zaposlenih občanov, ki prebivajo na območju posamezne krajevne skupnosti na dan sprejema odloka, korigiran za solidarnost in sredstva namenjena za gradnjo ambulante v Laškem v znesku 1,500.000 din (11. člen tega odloka).
Do solidarnosti v smislu 2. odstavka tega člena So v breme vseh ^sredstev zbranih po določbi 3. alinee
9.	člena tega odloka upravičene krajevne skupnosti, ki po deležu izračunanem po številu zaposlenih občanov ne bi dosegle 300 din na občana. S solidarnostjo se zagotovi posamezni krajevni skupnosti tolikšen znesek, da krajevna skupnost doseže poprečno 300 din samoprispevka na občana krajevne skupnosti.
Delež v znesku 1.500.000 din, namenjen za gradnjo ambulante v Laškem, bremeni sredstva pripadajoča krajevnim skupnostim Laško) Rečica, Harijagradec. Breze in Vrh nad Laškim.
V smislu določbe 1„ 2., 3. in 4. odstavka tega člena pripada posamezni krajevni skupnosti od zneska 9,038.797 din sledeč delež:
			•/.		din
— KS	Laško		23,176	ali	2,094.830
— KS	Rečica		5,386	ali	486.850
— KS	1 !	/	6,913	ali	624.800
— KS	Vrh nad Laškim		2,014	ali	181.950
— KS	Breze		2,482	ali	224.393
— KS	Rimske Toplice		12,112	ali	1,094.832
— KS	Sedraž		3,509	ali	317.200
— KS	Jurklošter		3,712	ali	335.560
— KS	Radeče		25,288	ali	2,285.704
— KS	Zidani most		7,469	ali	675.175
— KS	Vrhovo		2,810	ali	253.967
— KS	Jagnjenica		2,934	ali	265.144
— KS	Svibno		2,195	ali	198.392
13.	člen
Sredstva samoprispevka se zbirajo na poseben račun.
Za zbiranje in nakazovanje sredstev samoprispevka odgovornim za izvajanje <palog ter krajevnim skupnostim je odgovoren za finance in proračun pristojen upravni organ občine Laško.
14.	člen
Odgovoren za izvajanje nalog določenih v 10. in
11.	členu tega odloka je Sklad za financiranje družbenih dejavnosti občine Laško.
15.	člen
Samoprispevek izglasovan na referendumu po tem odloku se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
16.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo vršil odbor, ki ga izmed članov delegacij za zbor krajevnih- skupnosti imenuje ta zbor.
17.	člen
Občani z območij krajevnih skupnosti Laško, Breze, Marij agradec in Vrh nad Laškim s tem referendu-v mom glasujejo tudi o prenehanju obveznosti plačeva-nja tekočega samoprispevka z 31. 12. 1976, uvedenim z odlokom o uvedbi krajevnega samoprispevka na območjih Krajevne skupnosti Laško, KS Marijagradec KS Vrh nad Laškim, KS Breze in KS Rečica za sofinanciranje izgradnje šolskega poslopja v Laškem in gradnjo ter rekonstrukcijo lokalnih cest (Uradni vestnik občine Laško, št. 2/72).
18.	člen
Občani z območij krajevnih skupnosti Rimske Toplice, Sedraž in Jurklošter s tem referendumom glasujejo tudi o prenehanju obveznosti plačevanja samoprispevka z 31. 12. 1976, uvedenim z odlokom o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Rimske Toplice, krajevne skupnosti Sedraž, krajevne skupnosti Jurklošter in naselij Zabrež in Konca iz krajevne skupnosti Marijagradec (Uradni vestnik občine Laško, št. 2/72).
19.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, ki bi ostala po zadovoljitvi potreb določenih v 10, in 11. členu tega odloka se razdelijo krajevnim skupnostim z območja občine Laško,
Ključ za razdelitev sredstev se določi po številu prebivalcev.
> '	20. člen
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico. '
Glasovnice za območja posameznih krajevnih skupnosti imajo sledeče besedilo:
1.	Za območje krajevnih skupnosti Laško, Breze, Rečica. Marijagradec in Vrh nad Laškim:
»O uvedbi samoprispevka po stopnjah in za namen kot je določeno v 8., 9., 10., 11. in 12. členu odloka o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za dobo petih let v času od leta 1977 do leta 1981 za izgradnjo šolskih in komunalnih objektov ter o prenehanju obveznosti plačevanja tekočega samoprispevka z dnem 31. 12. 1976 kot je določeno v 17. členu istega odloka.
glasujem
PROTI	ZA«
2.	Za območje krajevnih skupnosti Rimske Toplice, Jurklošter in Sedraž:
»O uvedbi samoprispevka po stopnjah in za namen kot je določeno v 8., 9., 10. in 12. členu odloka o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za dobo petih let v času od leta 1977 do leta 1981 za izgradnjo šolskih in komunalnih objektov ter o prenehanju obveznosti plačevanja tekočega samoprispevka z dne 31. 12. 1976 kot je določeno v 18. členu istega odloka
glasujem
PROTI	ZA«
3.	Za območje Krajevnih sKupnosti Radeče, Ja-gnjenica. Svibno, Vrhovo in Zidani most:
»O uvedbi samoprispevka po stopnjah in za namen kot je določeno v 8., 9., 10. in 12. členu odloka o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za do- , bo petih let v času od leta 1977 do leta 1981 za izgradnjo šolskih in komunalnih objektov
glasujem
PROTI '	ZA«
i V	-
Glasuje se tako, da glasovalec obkroži besedo »ZA« če se strinja z uvedbo samoprispevka po določbah tega odloka, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja oa obkroži besedo »PROTI«.
21.	člen
Odlok o uvedbi samoprispevka, izglasovanega z referendumom razpisanim s tem odlokom, mora smiselno vsebovati tudi določbe 8.,	10., 11.. 12., 13.
14.,	15.. 16. in 19 člena tega odloka in določbe o prenehanju obveznosti plačevanja tekočega samoprispevka v smislu določb 17. in 18. člena tega odloka.
22.	člen
, Sredstva za kritje stroškov izvedbe referenduma se zagotovijo s proračunom občine Laško.
23 člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-20/76
Laško, dne 30. oktobra 1976.
1212.
Skupščina občine Laško je po 6. členu zakona o davkih občanov — prečiščeno besedilo (Uradni list SRS, št. 21/74) in po 130. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74),, na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1976 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. oktobra 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni vestnik občine Laško, št 8-70/74 in 1-4/75) se v 23 in 29. členu črta besedilo, »povečana za 10 poenov.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-29/76
Laško, dne 30. oktobra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
1213.
Skupščina občine Laško je na podlagi 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list' SFRJ, št. 33/72, 55/72 in 28/73) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74), na 'seji družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1976 in na seji zbora združenega dela in zbora 'krajevnih skupnosti dne 30. oktobra 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od
prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V	odloku o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 18-862/76) se v 2. členu črta besedilo »uporablja pa se od 1. julija 1976 dalje«.
2.	člen	\
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-30/76
Laško, dne 30. oktobra 1976.
Predsednik
, Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
1214.
Skupščina občine Laško je na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18-176/74), dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 12-539/ 76) ter po 132. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/.74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. oktobra 1976 sprejela
ODLOK
o določitvi najemnin za poslovne prostore v občini
Laško
L člen
Najemnine za poslovne prostore v občini Laško, ki se do 1. 7. 1975 niso povečale, se povečajo za 25 °/o. Z dnem uveljavitve tega odloka se povečajo za nadaljnjih 20 %; Tako povečane najemnine se pričnejo obračunavati prvega v naslednjem mesecu po uveljavitvi tega odloka.
2.	člen
Od tolikšnega povečanja so izvzeti poslovni prostori za deficitarne dejavnosti in za dejavnosti, za katere se glede na posebne potrebe za pospeševanje razvoja priznavajo davčne olajšave po 25. členu odloka o davkih občanov občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 8-70/74).
Katere dejavnosti so v občini deficitarne in kolikšna je najemnina za poslovne prostore v katerih se opravljajo, odloči v vsakem posameznem primeru IO enote za gospodarjenje pri SSS v sodelovanju z oddelkom za gospodarstvo in komunalne zadeve občine Laško.
3.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Laško sklene z najemniki nove najemne pogodbe v dveh mesecih pa uveljavitvi tega odloka.
'4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-26/76
Laško, dne 30. oktobra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r.
1215.	x
Skupščina občine Laško je po 6. odstavku 3. člena zakona o stanarini < Uradni list SRS, št. 50-379/72), 42. člena zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 37-427/74) in 132. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik, št.
3-18/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. oktobra 1976 sprejela
ODLOK
o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah
1.	člen
Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah se šteje celotna in delna zamenjava dotrajanih konstrukcij, elementov in opreme ter obnovitvena dela na dotrajanih konstrukcijah, elementih in opremi. Za taka dela se štejejo zlasti:
—	obnova ali zamenjava strešne konstrukcije, kritine in medstropnih konstrukcij,
—	obnova ali zamenjava dimnikov in zračnikov, obrob, žlot in strešnih žlebov,
—	obnova ali zamenjava strelovodov, skupnih televizijskih radijskih anten,
—	obnova ali zamenjava mizarskih, kleparskih in ključavničarskih' elementov,
—	obnova fasade hiše,
—	popravilo ali zamenjava stopnišč in balkonov,
—	popravilo ali zamenjava instalacij in opreme v skupnih prostorih,
—	popravilo ali zamenjava dotrajane vodovodne, plinske ali elektro instalacije, hišne kanalizacije, plinskega in kanalskega priključka ter hišnega električnega priključka,
—	popravilo ali zamenjava dotrajane instalacije centralne in toplovodne instalacije in hišnega priključka,
—	popravilo ali zamenjava centralnih bojlerjev toplovodnega omrežja,
—	popravilo delov osebnega in tovornega dvigala,
—	popravilo ali zamenjava vertikalne in horizontalne hidroizolacije,
—	popravilo ali zamenjava drvarnic in drugih pomožnih objektov, ki spadajo k stanovanjski hiši,
—	pleskanje zunanjih delov oken in vrat na pročeljih hiš, rolet, vetrnic, balkonskih in dvoriščnih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob, snegolovov in strelovodov,
—	obnova dostopnih poti, parkirišč, zelenic in otroških igrišč, če spadajo k stanovanjski hiši,
—	obnova podpornih zidov, če je to potrebno zaradi normalne uporabe stanovanjske hiše.
Stroški po prvem odstavku tega člena bremenijo stanarino, najemnino oziroma prispevek etažnih lastnikov.
2.	člen
Popravilo ali zamenjava posameznih elementov in opreme iz 1. člena tega odloka se izvaja po predhodni ugotovitvi, da je element ali oprema resnično dotrajana ob normalni uporabi in po poteku s tem odlokom določene dobe trajanja.
Stroški popravil zaradi poškodbe elementov in opreme v hiši, stanovanjih in poslovnih prostorih po
krivdi imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov ' gredo v njihovo breme.
V	breme imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov gredo tudi stroški, ki nastanejo zaradi nepravilne uporabe posameznih naprav, elementov in opreme v skupnih prostorih in stanovanjskih in poslovnih prostorih.
3.	člen
Med stroške investicijskega vzdrževanja v breme stanarine spada tudi zamenjava elementov opreme v stanovanju, če jim je potekla doba trajanja.
V	naslednjih točkah se določijo dobe trajanja posameznih elementov stanovanjske opreme ob pogojih pravilne rabe in rednega vzdrževanja v okviru opisa pri posameznih točkah. Opravljati ga mora imetnik stanovanjske pravice na svoje stroške.
let
1.	zidan štedilnik	■	40
čiščenje štedilnika, plošče, in dimne cevi, popravilo ali zamenjava Samotne obloge, pekači, kotličkov na vodo, grelne plošče, Samotne obloge, kurilne rešetke, obročev, vratič in posode za pepel
2.	železni premični	štedilnik	20
ista vzdrževalna dela ko;t pod točko 1 ter redna zaščita z grafitnimi premazi
3.	emajliran železni	štedilnik	20
ista vzdrževalna dela kot pod točko 2
4.	plinski štedilnik	20
redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev stikal, gorilne šobe, gorilcev, gumbov
in priključne cevi
5.	električni štedilnik	20
redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nado-domestitev grelnih teles, stikal in kontrolnih luči, teirnostatov, gumbov in priključnega kabla
6.	lončena peč (kurjenje z dvrmi ali lignitom) 20 čiščenje peči in vratič, popravilo in prelaganje, nadomestitev kurilnih rešetk, vratič in pločevinastih vložkov
7.	železna peč — litoželezna	20
čiščenje peči, plošče in dimnih cevi ter zaščita z grafitnim premazom, popravila in nadomestitev Samotne obloge, kurilne rešetke, dimnih cevi,
obročkov, vratič in posode za pepel
8.	železna peč — pločevinasta	12
vzdrževanje enako kot pod tč. 7
9.	lutzova peč	20
vzdrževanje enako kot pod št. 7
10.	termoakumulacijska električna peč	20
vzdrževanje in nadomestitev priključnega kabla, grelcev, stikal, gumbov ter kontrolnih luči
11.	emajlirana peč na plinsko olje	15
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilnika, diraaih cevi in gumbov
12.	trajno žareča peč na trdo gorivo	20
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev kurilne
rešetke, vratič, dimnih cevi in gumbov
13.	toplovodni pločevinasti radiator	20
vzdrževanje in popravilo stikov, ventilov, tesnil, zamenjava koleščka na ventilu in pleskanje
14.	toplovodni litoželezni radiator	40
vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil in zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje
15.	plinski	35
čiščenje gorilcev, mazanje pipe, pregled vleka
dimnika in nadomestitev metulj častega gorilca ter pleskanje
. let
16.	infra peč	io
vzdrževanje in nadomestitev stikala, spirale
ter potezne vrvice
17.	peč v kopalnici na trdo gorivo
(kurjenje z drvmi ali lignitom)	20
čiščenje, popravilo in nadomestitev kurilnih rešetk, obloge, dimne cevi, vrat posode za pepel, spajkanje kotlička, nadomestitev armature
18.	WC školjka in bide iz fajanse ali porcelana	so
redno čiščenje, popravila in nadomestitev sedežne deske in gumi manšete, nadomestitev škatle
In nosilcev za toaletni papir
19.	umivalnik iz porcelana	30
redno čiščenje, popravilo in zamenjava sifona
ter nadomestitev zamaška in verižic
20.	WC	rezervoar	— emajliran	30
popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača
21.	VVC	rezervoar	— plastični	25
vzdrževanje enako kot pod tč. 20
22.	pločevinasto pomivalno korito — emajlirano	15
čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnila, zamaškov z verižico in lesenih okvirjev
23.	litoželezno pomivalno	korito	—	emajlirano 3t
vzdrževanje enako kot pod tč. 19
24.	pomivalno korito	iz	nerjaveče	pločevine	4C
vzdrževanje enako kot pod tč. 19
25.	plinski bojler	20
redno čiščenje In odstranjevanje vodnega kamna najmanj vsaki dve leti, vzdrževanje In nadomestitev gorilca
26.	električni bojler	20
redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna najmanj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata, varnostnih ventilov,
kontrolne luči ter termostatov
27.	pločevinasta kopalna kad — emajlirana 30 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil, zamaška ter verižice
28.	litoželezna kopalna kad — emajlirana	50
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih
ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico
29.	vgrajeno kuhinjsko pohištvo
a)	mehki les	35
b)	trdi les.	45
redno čiščenje in vzdrževanje s pleskanjetn,
oziroma lakiranjem, nadomestitev okovja
30.	vgrajeno sobno pohištvo
a)	mehki les	40
b)	trdi les	50
vzdrževanje enako kot pod tč. 29
31.	navaden lesen in ladijski pod
a)	položen na izolirano podlago	25
b)	položen na neizoMrano podlago	10
redno vzdrževanje, manjša popravila
32.	lamelni parket (jesenov, bukov, hrastov) 30 redno vzdrževanje z loščenjem ali lakiranjem,
manjša popravila
33.	bukov In jesenov parket	50
redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem ali
lakiranjem, manjša popravila
34.	hrastov parket	.	80
vzdrževanje isto kot pod tč. 33
let
• 35. tlaki iz umetnih mas
a)	guma, linolej, podolit, likolit	20
b)	topli podi, vinaz	10
c)	tapisom	20
redno vzdrževanje z umivanjem in loščenjem
z dovoljenimi loščili
36. ksilolit tlak	25
redno vzdrževanje z loščenjem ,	37. teraco in venecianski tlak	80
(redno vzdrževanje, pranje, mazanje)
38. betonska tla	40
redno vzdrževanje (čiščenje, pranje)
39 tlak iz keramičnih ploščic	40
redno vzdrževanje s čiščenjem in nadomestitev razbitih in poškodovanih ploščic
40.	tlak iz marmorja	100
redno vzdrževanje ičiščenje, pranje)
41.	Jesene rolete lesslinger in polkna)	30
vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice,
avtomata in okovja
42.	pločevinaste ali plastične žaluzije	40
redno vzdrževanje, popravilo in nadomestitev
okovja in pleskanje
43.	platnene zavese s samonavijalci	10
vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice in
avtomata
44.	lesena vrata	1	50
redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev
ključavnice, ključev, kljuk, ščitnikov, tečajev in drugega okovja ter pleskanje
45.	leseni vratni okvirji	,	60
redno vzdrževanje, pleskanje
46.	lesena okenska krila in okvirji na fasadi 40 redno vzdrževanje oliv, profilov in ostalega
okovja
47.	lesena notranja okna	50
redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje
48.	kovinska krila	in	okvirji na fasadi	80
redno vzdrževanje in nadomestitev zakjučkov,
oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje
49.	keramična zidna	obloga	50
redno vzdrževanje in čiščenje, nadomestitev
razbitih odlepljenih ploščic ter stičenje
50.	električna instalacija
a)	nadometna	20
b)	podometna	50
redno vzdrževanje, nadomestitev varovalk, stikal, vtičnih doz. svetlobnih teles
51.	domofonska instalacija in električna ključavnica	20
redno vzdrževanje in nadomestitev tipkal, slušalk. mikrofonov in priključnih vrvic
Stroški zamenjave navedenih elementov opreme v etažnih stanovanjih bremenijo etažne lastnike.
Ne nadomeščajo se elementi in oprema, ki jih ne vsebujejo novozgrajena stanovanja, kar se upošteva ori stanarinah.
4. člen
Tudi po poteku dobe trajanja navedenih elementov opreme gre zamenjava v breme stanarine le v primeru. če obstoječega ni moeoče popraviti.
Za elemente opreme katerih pred Iztekom dobe trajanja ni mogoče usposobiti za uporabo s popravilom prispeva stanovanjska skupnost izjemoma amortizira-
ni del stroškov le, če je postal element opreme neuporaben brez krivde imetnika stanovanjske pravice.
Ne glede na dobo trajanja posameznih elementov opreme iz 3. člena, se element opreme zamenja, če je postal neraben brez krivde stanovalca.
5.	člen,
Stroški za revitalizacijo starih hiš in stanovanj, ki gredo v breme stanarine, so stroški za obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov in instalacij zaradi njihove zastarelosti in istočasno dotrajanosti, če se s tem poveča:
—	funkcionalnost stanovanja,
—	uporabna vrednost stanovanja,
—	stanovanjski standard.
Po izvršitvi revitalizacije se mora ugotoviti nova vrednost stanovanjske hiše in stanovanj v skladu z odlokom o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
6.	člen
Za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši se štejejo vsa manjša popravila in stroški v zvezi z normalno uporabo.
A. stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki gredo v breme stanarine oziroma prispevka etažnega lastnika so zlasti:
—	čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in na-puščev,
—	popravila dimniških kap in zamenjava dimniških vratič in izžiganje dimnikov.
—	delna zamenjava in popravilo lesenih stopnic ter strešne kritine (podstrešje).
—	slikanje in pleskanje skupnih prostorov in stop-niščnih vrat,
—	popravila svetlobnih jaškov, zaščitnih mrež in čiščenje.
—	popravila kleparskih izdelkov ter čiščenje,
—	čiščenje žlebov in peskolovcev, usedalnikov,
—	popravila izolacije ravnih streh, balkonov in teras,
—	popravila strelovodov in meritve prevodnosti
—	popravila ometov na fasadah in skupnih prostorih,
—	popravila na Vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih in na pročeljih zgradb,
—	popravila podov, pragov, tlakov in prelaganje parketa.
—	pleskanje kompletnih vhodnih hišnih in stanovanjskih vrat s stopničastega vretena ali hodnika,
—	popravila vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrolovih,
—	popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno,
—	popravila stikov, tesnil in ventilov na glavnih vhodnih ceveh, pri glavnih plinovodih in kanalizaciji,
—	popravila električnih instalacijskih vodov,
—	zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah,
—	popravila in pleskanje instalacij centralne kurjave, plina, radiatorjev v skupnih prostorih,
—	popravila plinskih, električnih in centralnih bojlerjev.
—	stroški rednih servisov za osebna in tovorna dvigala, toplovodnih postaj, registrov, hidroforjev ter skupinskih TV anten,
—	nabava požarno varnostnih naprav in opreme za civilno zažčito,
—	nadomestitev in vzdrževanje opreme za civilno zaščito in reševalne garniture,
—	redno vzdrževanje in obnova požarnovarnostnih naprav,
—	nabava in nadomestitev drogov za zastave, zastav, oglasnih desk, okvirjev za hišni red in seznam stanovalcev, poštnih nabiralnikov ter opreme skupnih prostorov hišnih svetov ^in posod za odvoz smeti,
—	stroški sanitarnih pregledov, deratizacije, dezinfekcije in dezinsekcije,
—	stroški rednih letnih in 3-letnih pregledov za pridobitev uporabnega dovoljenja za obratovanje dvigal,
—	plačilo stroškov pri strokovnih ogledih naprav centralne kurjave,
—	vzdrževanje skupinskih naprav domofonov električnih ključavnic ter vzdrževanje in pregledi skupnih TV in radioantenskih naprav,
—	čiščenje in odmašitev vertikalne in horizontalne kanalizacije in kanalskih priključkov na zgradbi.
B. Stroški tekočega vzdrževanja stanovanja, ki bremenijo imetnika stanovanjske pravice, vključno s stroški vzdrževanja iz 3. člena, obsegajo zlasti:
—	beljenje stanovanja (slikarska dela) ter zamenjava tapet,
—	pleskanfe notranjih delov oken, vrat in drugih elementov opreme stanovanja,
—	popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, slikal, električnega zvonca, telefonov (domofonov),
i — nadomestitev električnih svetilk in žarnic,
—	popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in okovja,
—	nadomestitev vseh vrst iztočnih pip.in mešalnih baterij, tesnil pri vodovodnih pipah, baterijah v kopalnici in kuhinji, '
'	— nadomestitev in popravila umivalnikov, pomi-
i valnih korit in kopalnih kadi pred potekom .amortizacijske dobe trajanja,
—	čiščenje in odmašitev straniščnih školjk, pomivalnih korit, kopalnih kadi in talnih sifonov,
—	popravilo in nadomestitev straniščnih desk in škatel za toaletni papir kot tudi poteznih vrvic z ročajem, plavačev in odsesačev v rezervoarjih,
—	pleskanje oljnih površin v kuhinjah, kopalnicah in straniščih.
—	nadomestitev stekel na oknih in vratih,
—	redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanju,
—	vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja in zaradi poškodb s strani uporabnika.
—	stroški čiščenja centralnih bojlerjev.
—	stroški pjačila vode in opravil v zvezi s praznjenjem toplovodnih naprav.
7.	člen
Stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki se plačujejo iz stanarine oziroma prispevka etažnega lastni, ka so:
a)	pogodbene in zakonske obveznost:
b)	stroški stanovanjske skupnosti
c)	stroški plačil organizacijam, ki opravljajo storitve stanovanjske skupnosti.
Med pogodbene in zakonske obveznosti spadajo tudi stroški zavarovanja stanovanjskih hiš, prispevek za zaklonišča ter obresti od najetih kreditov.
8.	člen
Obratovanje stanovanjskih hiš, ki gre v breme imetnikov stanovanjske pravice, obsega plačilo naslednjih stroškov:
—	porabo vode, elektrike in plina za skupne prostore in naprave,	'
—	čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča, ves potrebni material in orodje ter osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažilke, upravitelji),
—	čiščenje snega in ledu po veljavnem odloku o zimski službi s pripadajočim orodjem' in potrošnim materialom,
—	zamenjava žarnic v skupnih prostorih in hišnih varovalk,
—	popravila ključavnic in zamenjava razbitih stekel v osebnih in tovornih dvigalih ter v vseh skupnih prostorih,
—	vzdrževanje drogov za zastave, zastav, oglasnih desk. okvirov za hišni red in seznam stanovalcev, poštnih nabiralnikov ter opreme skupnih prostorov hišnih svetov,
—	izobešanje in( snemanje zastav,
—	vzdrževanje, čiščenje in odmašitev jaškov za smeti, in košev za smeti,
—	vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prosto rov, zelenih površin, živih mej, ograj, peskovnikov, gugalnic ter naprav, ki spadajo k stanovanjski hiši,
—	stroški organizacije za vzdrževanje s stanovanjskimi hišami, če opravlja na podlagi odločbe samoupravno stanovanjske skupnosti oziroma pristojnega upravnega organa občinske skupščine zadeve, ki jih bi moral opravljati hišni svet.
—	stroški za popravilo poškodb in za odtujitev v skupnih delih, prostorih in popravah zgradbe, čc krivca ne bi bilo mogoče ugotoviti.
9.	člen
Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, so tudi stroški komunalnih storitev individualne komunalne potrošnje (voda, kanalizacija, elektrika, PTT, plin, smeti, dimnikarske storitve, izpraznjevanje greznic in centralno ogrevanje stanovanj) ter stroški v zvezi z obračunom obratovalnih stroškov.
10.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Laško je pooblaščen v spornih primerih tolmačiti kaj spada v investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši ali za tekoče vzdrževanje stanovanja, kakor tudi o stroških upravljanja ter obratovanja stanovanjskih hiš.
Predloge za spremembo ali dopolnitev odloka lahko predlaga stanovanjska skupnost in zbori stanovalcev pri krajevnih skupnostih Slednji predlagajo dopolnitev ali spremembo odloka prek organov stanovanjske skupnosti.
11.	čle'rv
Imetniki stanovanjske pravice plačujejo obratovalne stroške in stroške komunalnih storitev hišnim svetom,
Obratovalne stroške plačujejo imetniki stanovanjske pravice v višini dejanskih stroškov. Hišni svet določi akontacijo za plačilo teh stroškov. Osnovo za akontacijo in obračun obratovalnih stroškov določi hišni svet ali upravljavec komunalnih storitev individualne potrošnje iz 9. člena tega odloka.
Noločbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za etažne lastnike, ki stanujejo v lastnem stanovanju.
12.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o investicijskem in tekočem vzdrževanju stanovanjskih hiš v družbehi lastnini in o minimalnih tehničnih normativih (Uradni vestnik občine Laško, št. 1/69).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-41/76
Laško, dne 30. oktobra 1976
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
1216.
Skupščina občine Laško je na podlagi 25., 28., 29., 53 in 55. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74) ter 124. in 130. čle-hu statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1976 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. oktobra 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o oblikovanju konferenc delegacij ter določitvi števila delegatskih mest, ki jih imajo delegacije delovnih ljudi v zboru združenega dela Skupščine občine Laško v mandatu 1974—1978
1.	člen
- V odloku o oblikovanju konference delegacij ter določitvi števila delegatskih mest, ki jih imajo delegacije delovnih ljudi v zboru združenega dela Skupščine občine Laško v mandatu 1974—1978 (Uradni vest. pik občine Laško, št. 2-4/74) se V 7. členu I- točka spremeni' in glasi'
»1. delegaeijska enota — štiri delegatska mesta: Tovarna izolacijskega materiala TIM Laško;«
8. točka
»9, delegaeijska enota eno delegatsko mesto Tovarna lesne galanterije Rimske Toplipe«
se črta v celoti.
2.	člen
Številke nadaljnjih točk delegaeijskih enot se ustrezno popravijo.
3.	člen
Odlok prične veljati osmi dan po objavi v uradnem listu SRS.
St. 013-2/76
Laško, dne 30. oktobra 1976.
1317.
Izvršni svet Skupščine občine Laško je na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-278/72), 2. točke odloka o natančnejših pogojih za,ukrepe družbene kontrole cen iz pristojno-sti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73) in na podlagi
1.	člena odloka o določitvi pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine občine Laško za opravljanje zadev, ki so določene z republiškimi in občinskimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Uradni vestnik občine Laško. št. 8-72/74) sprejel na seji dne 19. oktobra 1976
ODREDBO
o najvišjih prodajnih cenah za osnovne vrste kruha
1.	člen
Najvišje maloprodajne cene za osnovne vrste kruha znašajo za 1 kg:
a)	iz pšenične moke kakovostne skupine »B«
din
—	iz	pšenične	moke	tipa	1000	4,50
—	iz	pšenične moke	tipa 800	5,00
—	iz	pšenične	moke	tipa	600	5,80
—	iz	pšenične	moke	tipa	400	6,80
b)	iz pšenične moke z dodatkom 30% ržene moke 6,00 din
V maloprodajni ceni kruha so vsebovani tudi stro. ški za dostavo kruha prodajalnam, trgovski rabat in stroški za embaliranje kruha.
2.	člen
Ta odredba začne veljati 20. oktobra 1976 in se objavi v Uradnem listu SRS.
3.	člen /
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o najvišjih prodajnih cenah za osnovne vrste kruha (Uradni vestnik občine Laško, št. 9/74).
St. 38-13/76
Laško, dne 19. oktobra 1976.
Predsednik
Izvršnega sveta SO Laško Srečko Brilej 1. r.
LENART
1218.
Na podlagi 14., 15., 17., 40.. 41., 42. in 43. člena statuta krajevne skupnosti Cerkvenjak je konferenca krajevne skupnosti Cerkvenjak na seji dne 14. novembra 1976 sprejela
SKLEP	|
o razpisu referenduma o nodališanju krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Cerkvenjak
1
Razpiše ge referendum o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih
cest na območju občine Lenart za obdobje 1977 do vključno 1981 (Uradni list SRS, št. 4-48/72).
Referendum se izvede na območju celotne krajev- . nc skupnosti v naseljih: Andrenci in Peščeni vrh, Brengova, Vanetina in Cenkova, Cerkvenjak. Kadren-ci in Stanetinci, Cogetinci, Grabonoški vrh. Ivanjski vrh in Komarnica, Cagona, Smolinci del, Zupetinci del.
2
Krajevni samoprispevek se bo uporabil za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju navedenem v 1. točki tega sklepa.
Skupna vrednost del. ki bodo financirana iz krajevnega samoprispevka v gotovini, delovni sili in prevozu v letih 1977 do 1981 znaša 1,620.000 din, od tega po posameznih vaških odborih:
Vaški odbor	V gotovini	V delu in prevozih	•/.
Andrenci-Cerkven jak	178.500	372.000	34
Brengova	115.500	240.900	22
Cogetinci	110.250	229.950	21
Cagona	57:750	120.450	11
Smolinci-Zupetinci	63.000	131.400	12
Pravico glasovati	3 na referendumu	imajo	delovni
ljudje in občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju krajevne skupnosti, za katerega se podaljšuje samoprispevek delovnih ljudi in občanov in tudi zaposleni občani, ki še niso dopolnili 18 let starosti (drugi odstavek 7. člena zakona o referendumu — Uradni list SRS, št. 29-263/72).
4
Glasovanje na referendumu bo v nedeljo 19. decembra 1976 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih.
Glasovalna mesta določi volilna komisija krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti. Seznam glasovalnih mest mora biti objavljen na razglasni deski in v vseh naseljih krajevne skupnosti osem dni pred glasovanjem na referendumu. Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico.
Na glasovnici je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Cerkvenjak.
Samoprispevek delovnih ljudi in občanov bi bil podaljšan za dobo 5 let za leto 1977 do vključno 1981 in bi ga prispevali zavezanci v gotovini, delovni sili ter prevozih in sicer:
1.	V gotovini:
—	2 »/o od osebnega dohodka kmetijske dejavnosti (katastrskega dohodka),
—	0,5 % od mesečnih neto OD zaposlenih in pokojnin,
—	1 °/o od čistega dohodka zavezanci davka in osebnega dohodka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, patentov, tehničnih izboljšav.
Osnova za samoprispevek zaposlenih v inozemstvu (zdomcev) je povprečni neto OD na območju občine pred letom za katero se odmerja samoprispevek.
2.	V delovni sili:
—	v gospodinjstva od 200 do 1000 din KD — en delovni dan.
—	gospodinjstva od 1001 din do 5000 din KD — dva delovna dneva,
—	gospodinjstva nad 5000 din KD tri delovne dni.
3.	V prevozih:
—	lastniki traktorjev — en delovni dan (8 ur) vožnje.
Krajevnega samoprispevka v gotovini bi bili oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki od štipendij, vajenci od nagrad in zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih ali negospodarskih storitev, ki so oproščeni pačila davka po določilih zakona o davkih občanov.
Krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju bi bili oproščeni noseče žene. matere, ki imajo otroke stare manj kot 6 let. občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let, če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega član;.
glasujem
ZA	PROTI
(Volilec izpoini glasovnico tako, da obkroži »za«, če se strinja s podaljšanjem krajevnega samoprispevka, »proti«, če se s podaljšanjem samoprispevka ne strinja.)
Glasovnice morajo biti opremljene s pečatom krajevne skupnosti Cerkvenjak.
5
Za postopek o glasovanju na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitičnih skupnosti.
Postopek, vodi in ugotovi izid glasovanja volilna komisija krajevne skupnosti Cerkvenjak.
6
Glasovanje na referendumu vodijo glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti Cerkvenjak na predlog krajevnega odbora SZDL Cerkvenjak.
7
Pred podaljšanjem samoprispevka morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal podaljšanje samoprispevka delovnih ljudi in občanov za vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Cerkvenjak.
Osnutek sklepa mora biti objavljen na razglasni , deski, vseh naseljih ter glasovalnih mestih hkrati s sklepom o razpisu referenduma.
8
Izid glasovanja na i-eferendumu se ugotavlja za krajevno skupnost kot celoto.
Sklep o podaljšanju krajevnega samoprispevka sprejme konferenca krajevne skupnosti.
9
Sredstva, zbrana s samoprispevkom delovnih ljudi in občanov so namenska in se bodo uporabljala samo za vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Cerkvenjak po programu, ki je bil obravnavan na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Cerkvenjak.
Vaški odbor Andrenci-Cerkvenjak krije iz svojih sredstev tudi vzdrževanje javne razsvetljave v naselju Cerkvenjak.
10
Krajevni samoprispevek v gotovini, kmetom, obrtnikom in drugim zavezancem odmeri in pobira davčna uprava SO Lenart obenem s splošnimi davki teh zavezancev.
Zavezancem zaposlenim izven SR Slovenije, katerih izplačevalci OD niso dolžni odtegovati krajevnega samoprispevka, odmeri in pobira krajevni samoprispevek davčna uprava SO Lenart.
Krajevni samoprispevek od delavcev in upokojencev obračunajo in odtegujejo izplačevalci OD oziroma pokojnin ob izplačilu.
Za zbiranje ostalih sredstev krajevnega samoprispevka skrbi svet krajevne skupnosti.
Za izvajanje del po programu krajevnega samoprispevka skrbijo vaški odbori.
11
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Cerkvenjak.
12
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost..
13	,
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 203/76
Cerkvenjak, dne 14. novembra 1976.
Pr-edsednik
'	konference KS Cerkvenjak
Maks Kocuvan 1. r.
1219.
Na podlagi 42.. 43., 44., 45. in 46. člena statuta krajevne skupnosti Gradišče v Slov. gor. je konferenca krajevne skupnosti Gradišče na seji dne 10. novembra 1976 sprejela
I
SKLEP
o razpisu referenduma o podaljšanju krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Gradišče
1
Razpiše se referendum o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-4'8/72) za obdobje 1977 do vključno 1981.
Referendum se izvede na območju celotne krajevne skupnosti v naseljih:
Gičova, Gradišče, Osek, Sp. Senarska, Sp. Verja-ne, Zg. Porčtč, Zg. Senarska, Zg. Verjane.
2
Krajevni samoprispevek se bo uporabljal za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju navedenem v 1. točki tega sklepa.
Skupna vrednost del, ki bodo financirana iz krajevnega samoprispevka v gotovini, delovni sili in prevozih v letih 1977 do 1981 znaša 1,277.830 din, od tega po posameznih vaških odborih (naseljih):
Gočova 158.050 din, Gradišče 257.930 din, Osek 202.640 din, Sp. Senarska 100.060 din, Sp. Verjane 22.700 din. Zg. Porčič 309.9(j5 din. Zg. Senarska 120.370 dinarjev, Zg. Verjane 106.175 din.
3
Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju krajevne skupnosti, za katerega se podaljšuje samoprispevek delovnih ljudi in občanov in tudi zaposlenih občanov, ki še niso dopolnili 18 let starosti (drugi odstavek 7. člena zakona o referendumu — Uradni list SRS. št. 29-263/72).
Glasovanje na referendumu bo v nedeljo 19. decembra 1976 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih.
Glasovalna mesta določi volilna komisija krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti. Seznam glasovalnih mest mora biti objavljen na razglasni deski in v vseh naseljih krajevne skupnosti osem dni pred glasovanjem na referendumu.
5
Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Gradišče
Samoprispevek delovnih ljudi in občanov bi bil podaljšan za dobo 5 let za leto 1977 do vključno 1981 in bi ga prispevali zavezanci v gotovini, delovni sili ter prevozih in sicer:
1.	V gotovini:
—	2 %> od osebnega dohodka kmetijske dejavnosti (katastrskega dohodka),
—	1 "/o od čistega dohodka zavezanci davka iz osebnega dohodka od opravljenih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, patentov, tehničnih izboljšav,
—	0,5 «/o od mesečnih neto OD zaposlenih in pokojnin.
Osnova za samoprispevek zaposlenih v inozemstvu (zdomcev) je povprečni neto OD na območju občine pred letom, za katero se odmerja samoprispevek.
2.	V delovni sili:
—	gospodinjstva bd 200 do 1000 din KD en delovni dan,
—	gospodinjstva od 1001 do 5000 din KD dva delovna dneva,
—	gospodinjstva nad 5000 din KD tri delovne dni.
3.	V prevozih:
—	lastniki traktorjev — en delovni dan (8 ur) vožnje.
Krajevnega samoprispevka v gotovini bi bili oproščeni občani od socialnih podpor, dijaki od štipendij, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, vajenci od nagrad in zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih ali negospodarskih storitev, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov.
Krajevnega samoprispevka — delu oziroma nadomestila v denarju bi bili oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki. Moški stari nad 55 let in ženske
/
stare nad 50 let, če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana.
glasujem
ZA	PROTI
(Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži »za«, če se strinja s podaljšanjem krajevnega samoprispevka, »proti«, če se s podaljšanjem samoprispevka ne strinja).
Glasovnice morajo biti opremljene s pečatom krajevne skupnosti Gradišče.
6
Za postopek o glasovanju na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delega-cjj in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitični skupnosti.
Postopek vodi in ugotavlja izid glasovanja volilna komisija krajevne skupnosti Gradišče.
7
Glasovanje na referendumu vodijo glasovalni od-' bori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti Gradišče, na predlog krajevnega odbora SZDL Gradišče.
8
Pred podaljšanjem samoprispevka morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal1 podaljšanje samoprispevka delovnih ljudi in občanov za vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Gradišče.
'Osnutek sklepa mora biti objavljen na razglasni deski, vseh naseljih ter glasovalnih mestih hkrati s sklepom o razpisu referenduma.
9
Izid glasovanja na referendumu se ugotavlja za krajevno “kupnost kot celoto.
Sklep o podaljšanju krajevnega samoprispevka ’ sprejme konferenca krajevne skupnosti.
10
Sredstva zbrana s samoprispevkom delovnih ljudi in občanov so namenska in se bodo uporabljala samo za vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Gradišče po programu, ki je bil obravnavan na zborih občanov v krajevni skupnosti Gradišče. Naselje Gradišče porabi sredstva tudi za javno razsvetljavo.
11
Krajevni samoprispevek v gotovini, kmetom, obrtnikom in drugim zavezancem odmeri in pobira davčna uprava SO Lenart obenem s splošnimi davki teh zavezancev.
Zavezancem zaposlenim izven SR Slovenije, katerih izplačevalci Ot> niso dolžni odtegovati krajevnega samoprispevka, odmeri in pobira krajevni samoprispevek davčna uprava SO Lenart
Krajevni samoprispevek od delavcev in upokojencev obračunajo in odtegujejo izplačevalci OD oziroma ookojnin ob izplačilu.
Za zbiranje ostalih sredstev krnievnega samoprispevka skrbi svet krajevne skupnosti.
Z« izvaianie del po programu iz krajevnega samoprispevka skrbijo vaški odbori.
12
Nadzor nad zbiranjem In uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Gradišče.
13
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost.
14
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
konference krajevne skupnosti Gradišče
Ernest Mlinarič i. r.
LENDAVA
1220.
Na podlagi 220. člena statuta občine Lendava (Uradne objave, št. 8/74), 3. čl. odloka o družbeni kontroli cen v občini Lendava (Uradne objave, št. 11/73) in 16. člena dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike — občin v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 12/76) je Izvršni svet Skupščine občine Lendava na seji dne 15. novembra 1976 sprejel
SKLEP
o soglasju k novi ceni vode v občini Lendava
I
Daje se soglasje k ceni za pitno vodo, ki jo predlaga Obrtno komunalno podjetje Lendava.
II
Za vse potrošnike vode, ki uporabljajo vodomer:
—	za gospodinstva	4,50 din za nr'
—	za vse gospodarske dejavnosti,
vključno zasebni obrtniki, ki uporabljajo vodo za izvrševanje svoje dejavnosti	6,50 din za ma
III
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 38-2/76-3
^ Lendava, dne 15. novembra 1976.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lendava
Ivanec Vladislav, dipl. vet., 1. r.
LITIJA
1221.
Na podlagi 11 in 13 člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS. št 16/76 in 27/72), 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih <Ur. 1 SRS. št. 26/73) in
13.	člena statuta občine Litija (Ur. 1. SRS št. 23/74' ie Izvršni svet Skupščine občine Litija na 78. seji dne 10 novembra 1976 sprejel

SKLEP
o ja-vni razgrnitvi prostorskega plana občine Litija
I
Predlog prostorskega plana je izdelala Biotehniška fakulteta Ljubljana in Biro za gozdarsko načrtovanje v sodelovanju z Urbanistično službo GOP »Komunala« Litija. Predlog je javno razgrnjen v prostorih Urbanistične službe GOP »Komunala« Litija, Ponoviška 2.
II
Predlog prostorskega plana je razgrnjen 30 dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. V tem času jahko dajejo svoje pripombe pismeno ali ustno na zapisnik organizacije združenega dela in druge organi, zacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in občani.
upravnega sporazuma o najnižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Litija, združevale 20'Vo za kreditiranje graditve stanovanj.
3.	člen
Sredstva iz 2. člena tega sporazuma se združujejo pri vsakem izplačilu osebnih dohodkov in oročajo na poseben račun — poslovanje po pooblastilu — pri Ljubljanski banki — podružnici za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega' gospodarstva.
Sredstva se oročajo za dobo 25’ let in 1 %> letno obrestno mero. Po končani oročitveni dobi se oročena sredstva z obrestmi vred vrnejo organizacijam, katere so jih oročile.
III.	UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE Z ZDRUŽENIMI SREDSTVI
St. 010-4/76
Litija, dne 10. novembra 1976.
Predsednik Izvršnega sveta . Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r
1222.
Na podlagi določila 22. člena samoupravnega sporazuma o naj nižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Litija so delovni ljudje v
— temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti s področja gospodarstva id negospodarstva (v nadaljnjem besedilu: organizacije)
— Skupščina občine Litija
— Zveze sindikatov Slovenije — Občinski svet Litija
sklenili
4.	člen
Z združenimi sredstvi po tem samoupravnem sporazumu upravljajo in gospodarijo delovni ljudje in občani v Samoupravni stanovanjski skupnosti preko zbora delegatov samoupravne enote za kreditiranje graditve stanovanj (v nadaljnjem besedilu: zbor delegatov).
Zbor delegatov upravlja in gospodari z združenimi sredstvi v skladu z določili družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 1/74) in določili pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve (Uradni list SRS, št. 21/76).
5.	člen
Zbor delegatov je konstituiran v skladu z določili samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti in opravlja funkcijo uprav-Ijalca' združenih sredstev že od leta 1973 dalje. Zbor delegatov šteje 17 članov.
IV.	KORIŠČENJE ZDRUŽENIH SREDSTEV
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združevanju sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve v občini Litija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se udeleženci dogovorijo o:	,
a)	obveznem 'združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve,
b)	upravljanju in gospodarjenju z združenimi sredstvi,
c)	namenu in porabi sredstev,
d)	opravljanju strokovnih nalog.
II.	OBVEZNO ZDRUŽEVANJE DELA SREDSTEV ZA KREDITIRANJE STANOVANJSKE GRADITVE
2.	člen
Organizacije se obvezujejo, da bodo od najnižje stopnje obvezno združenih sredstev iz 3 člena samo-
6.	člen
Združena sredstva se lahko porabljajo samo kot posojila.
Posojila iz teh sredstev obravnava zbor delegatov največ za dobo 25 let. Obrestna mera za posojila ne morebiti nižja od 2 %> in ne višja od,8%>.
Za pridobitev posojil zbor delegatov razpiše natečaj. Z natečajem se razpiše vsota sredstev namenjenih za posojila in pogoji za pridobitev in odplačilo posojil.
7.	člen
Posojila iz združenih sredstev lahko dobijo:
—	organizacije, ki združujejo svoja sredstva po tem samoupravnem sporazumu in imajo izdelane srednjeročne programe za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev,
—	delavci, ki združujejo svoje delo v organizacijah iz prejšnje alinee in namensko varčujejo, ali so na podlagi namenskega varčevanja že pridobili posojila,
—	delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih.
—	komunalne organizacije in komunalna skupnost.
Prednost za pridobitev posojila imajo delavci:
—	kateri nimajo stanovanja oz. nimajo zadovoljivo rešenega svojega stanovanjskega vprašanja,
—	kateri imajo nižji osebni dohodek na člana gospodinjstva,
—	kateri kupujejo ali gradijo stanovanje v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda.
8.	člen
Posojila iz združenih sredstev se lahko dodeljujejo za naslednje namene:
—	za nakup novih družinskih stanovanj in stanovanjskih hiš od proizvajalca stanovanj,
—	za gradnjo najemnih stanovanj,
—	za zidavo stanovanjskih hiš in nakup etažnih stanovanj,
—	za Rekonstrukcijo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj pod pogojem, da se s to rekonstrukcijo poveča stanovanjska površina oz. število stanovanjskih prostorov ali se izboljšajo stanovanjske razmere z uvedbo ali sanitarne, ogrevalne in druge opreme,
—	za graditev komunalnih naprav in napeljav za osebno in skupno porabo na zemljišču, ki je po občinskem programu določeno za družbeno usmerjeno ali organizirano stanovanjsko graditev.
9.	člen
Pri dodeljevanju posojil je treba upoštevati načelo, da se posamezni organizaciji s področja gospodarstva in njenim delavcem v naslednjem srednjeročnem obdobju dodeli večina sredstev, ki jih ta or-gahizacija združuje po tem sporazumu.
V.	OPRAVLJANJE STROKOVNIH NALOG
10.	člen
Natančnejša določila o upravljanju in gospodarjenju z združenimi sredstvi, pogojih, merilih in kriterijih za dodeljevanje in odplačilo posojil, določa poseben pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve iUradni list SRS, št, 21/76).
11.	člen
Zbor delegatov sprejme za posamezno leto finančni'načrt in zaključni račun o uporabi združenih sredstev. S finančnim načrtom se sprejme globalna delitev združenih sredstev na podlagi predhodno ugotovljenih potreb po posojilih.
Pred sprejetjem predloži zbor delegatov finančni načrt in zaključni račun v obravnavo organizacijam, katere združujejo sredstva.	,
12.	člen
Vse strokovne naloge v zvezi s finančnim poslovanjem in evidence o dodeljevanju ter odplačilu opravlja Ljubljanska banka — Podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva.
Za opravljanje teh del sklene stanovanjska skupnost posebno pogodbo s katero se določijo naloge banke !n nlačilo opravljenih nalog. Za stanovanjsko skupnost sklene pogodbo izvršni odbor skupščine stanovanjske skupnosti.
13.	člen
Vse administrativne posle v zvezi z aeiom samoupravne enote, komisijskimi ogledi stanovanjskih hiš
in drugo opravlja skupna strokovna služba stanovanjske in komunalne skupnosti občine Litija.
Plačilo teh del se določi z vsakoletnim finančnim načrtom stanovanjske skupnosti.
VI.	KONČNE DOLOČBE
14.	člen
Organizacije se obvezujejo, da bodo v vsem upoštevale sporazumno dogovorjene osnove in merila tega samoupravnega sporazuma, kakor tudi pogoje in kriterije pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve.
15.	člen
Za organizacije, ki ne pristopijo k samoupravnemu sporazurpu določi v skladu z drugim odstavkom 13. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72), občinska skupščina z odlokom del sredstev, ki jih organizacija združuje za kreditiranje stanovanjske graditve.
16.	člen
Samoupravni sporazum stopi v veljavo, ko ga podpišejo organizacije na podlagi sklepov svojih najvišjih samoupravnih organov občinska skupščina in Zveza sindikatov Slovenije — Občinski sindikalni svet Litija.
Sporazum se uporablja‘od 1. 1. 1977 in velja za dobo 5 let. Ko se prične uporabljati ta samoupravni sporazum, prenehajo veljati določila samoupravnega sporazuma o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo z dne 24. 1. 1973 v poglavju III. obvezno združevanje, upravljanje in koriščenje sredstev za usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
17.	člen
Sredstva, katera so organizacije oročile kot vezana sredstva po sklenjenem samoupravnem sporazumu o izločanju sredstev in usmerjanju za stanovanjsko izgradnjo se pričnejo vračati organizacijam skupaj z obrestmi vred v letu 1999 tj. 25 let po prvem letu (1973) vezave sredstev.
18.	člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma pooblaščajo pristojne enote Službe družbenega knjigovodstva, da kontrolirajo izvajanje določb tega samoupravnega sporazuma.
19.	člen
Po en izvod samoupravnega sporazuma prejme vsak podpisnik sporazuma, poslovna banka, Služba družbenega knjigovodstva — ekspozitura Litija in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija.
Original' samoupravnega sporazuma je shranjen pri Skupščini občine Litija.
20.	člen
Samoupravni sporazum se objavi v uradnem glasilu občine.
St. 60/76-1/1
Litija, dne 20. oktobra 1976.
Podpisniki: Predilnica Litija, Litija. Peko Tržič poslovalnica Litija, GIP Beton-Zasavje TOZD Operativa Litija, Osnovna šola Gabrovka. Gostinsko podjetje Litija, Osnovna šola Šmartno. Šmartno pri Litiji, Vzgojnovarstveni zavod Litija, Zveza sindikatov
Slovenije Občinski svet Litija, Dom počitka Tišje, Šmartno pri Litiji, Skupščina občine Litija, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, Rdeči križ Slovenije Občinski odbor Litija, Osnovna šola Litija, Litija, Posebna osnovna šola Litija, OOP »Komunala«, Litija, Kmetijska zadruga Litija, SGP Slovenija ceste TOZD Industrija apna Kresnice, Skupne strokovne službe interesnih skupnosti Litija, Občinska konferenca SZDL Litija. Mizarstvo Litija, Litija, Lesna industrija Litija, Litija, Kovina Šmartno, Šmartno pri Litiji, Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole. Industrija usnja Vrhnika TOZD Usnjarna Šmartno, Šmartno pri Litiji, Mesarija in prekajevalnica Litija, Pekarna Center obrat Litija, Zdravstveni dom Domžale enota Litija, Tekstil Ljubljana TOZD Pletilja Litija in Delavska univerza Litija.
1223.
Na podlagi določil 11. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72), družbenega plana Socialistične republike Slovenije za obdobje od leta 1976—1980 (Uradni list SRS, .št. 20-947/76), samoupravnega sporazuma o osnovah plana samoupravnih stanovanjskih skupnosti v SR Sloveniji za področje stanovanjskega gospodarstva v obdobju 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 21-1012/76), 16. člena samoupravnega sporazuma o izločanju sredstev in usmerjanju za stanovanjsko izgradnjo sklenjenega dne 24 1. 1973. družbenega plana o razvojnih perspektivah občine Litija v letih 1976 do 1980 in srednjeročnega plana razvoja stanovanjskega gospodarstva občine Litija za razdobje 1976—1980 so delovni ljudje v
—	temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela s področja gospodarstva in
—	strokovnih služb interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah.
—	združenjih in društvih
(v nadaljnem besedilu- udeleženci)
sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o najnižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe
razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Litija
I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom o najnižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu 'v nadaljnem besedilu- sporazum) udeleženci določajo medsebojne pravice in obveznosti o združevanju in usmerjanj p sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in občanov v občini Litija.
2.	člen
S sporazumom se udeleženci dogovorijo o:
a)	najnižji stopnji združevanja sredstev, ki jih namenjajo za potrebe razširjene reprodukcije in družbeno pomoč v stanovnniskem gospodarstvu.
b)	delitvi najnižie stopnje združenih sredstev in združevanju sredstev,
c)	upravljanju in gospodarjenju ter koriščenju združenih sredstev,
d)	reševanju stanovanjskih potreb delavcev zaposlenih v družbenih dejavnostih.
II. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
3.	člen
Udeleženci sporazuma se, na podlagi sprejetega družbenega plana Socialistične republike Slovenije za obdobje od leta 1976—1980, svojih programov reševanja stanovanjskih potreb delavcev in srednjeročnega plana stanovanjske izgradnje v občini Litija, dogovorijo, da je najnižja stopnja obvezno združenih sredstev namenjenih za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči.v stanovanjskem gospodarstvu 7% od bruto izplačanih osebnih dohodkov.
4.	člen
Za pospešeno reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev lahko udeleženci sporazuma določijo višjo stopnjo združevanja sredstev za razširjeno reprodukcijo, kot je določeno v 3. členu. S temi dodatno združenimi sredstvi v skladu skupne porabe, razpolagajo udeleženci sami.
5.	člen
Udeleženci sporazuma združujejo sredstva za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v skladu z zakonom, družbenimi plani, drugimi predpisi in tem sporazumom.
Združena sredstva se lahko koristijo v skladu z določili zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5(72, 54/72, 24/75 in 15/76), družbenimi plani, tega sporazuma, pravilniki stanovanjske skupnosti in splošnimi akti udeležencev.
III.	DELITEV IN ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
6.	člen
Udeleženci se dogovorijo da bodo v skladu s sprejetim družbenim planom Socialistične republike Slovenije za obdobje od leta 1976—1980 združevali 0,345 % od bruto osebnih dohodkov za gradnjo dijaških domov.
Udeleženci bodo višino sredstev za gradnjo dijaških in študentskih domov in prejšnjega odstavka izdvajali iz sredstev združenih po 3. členu tega sporazuma.
Udeleženci soglašajo, da bodo 6,655% združenih sredstev po tem sporazumu delili takole:
a)	,45°/c za reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev
b)	35 % za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
c)	20 °/o za združevanje sredstev za kreditiranje graditve stanovanj.
7.	člen
/ Udeleženci bodo združena sredstva za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in deljena po 6. členu sporazuma, združevali takole:
a)	sredstva za reševanje stanovanjskih potreb delavcev zaposlenih pri udeležencih sporazuma na posebnem računu stanovanjskega prispevka udeleženca,
b)	sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na poseben račun samoupravne enote za
družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija,
c)	sredstva za kreditiranje graditve stanovanj pri samoupravni enoti za kreditiranje graditve stanovanj. Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija, na posebnem računu poslovanja po pooblastilu pri poslovni banki,
d)	sredstva za gradnjo dijaških in študentskih domov na za ta sredstva določenem računu.
IV.	UPRAVLJANJE, GOSPODARJENJE IN PORABA ZDRUŽENIH SREDSTEV
8.	člen
S sredstvi združenimi po 7a Členu sporazuma samostojno razpolagajo upravljajo In gospodarijo delavci udeležencev tega sporazuma v skladu z zakonom in sprejetim lastnim srednjeročnim programom reševanja stanovanjskih potreb.
9.	člen
S sredstvi združenimi po 7b členu sporazuma upravljajo in gospodarijo delovni ljudje in občani v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija preko zbora delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v skladu z zakonom o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72 in 15/76), zakonom o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74) in splošnimi akti stanovanjske skupnosti.
10.	člen
S sredstvi združeni po 7c členu sporazuma upravljajo m gospodarijo delovni ljudje in občani v samoupravni stanovanjski skupnosti preko zbora delegatov samoupravne enote za kreditiranje graditve stanovanj v skladu z družbenim dogovorom o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 1/74) in splošni akti sta-, novanjske skupnosti.
11.	člen
Združena sredstva za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu se lahko porabljajo za:
—	graditev in nakup stanovanjskih hiš in stanovanj,
—	kreditiranje gradnje in nakupa stanovanjskih hiš in stanovanj,
—	kreditiranje gradnje individualnih stanovanjskih hiš Vlasti občanov in nakupa etažnih stanovanj,
—	kreditiranje, rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih hiš In stanovanj,
—	kreditiranje gradnje komunalnih naprav.
—	družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (subvencioniranje stanarin),
—	premiranje namenskega varčevanja,
—	drugo v skladu s predpisi.
V.	REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV ZAPOSLENIH V DRUŽBENIH SLUŽBAH
12.	člen
Udeleženci sporazuma ugotavljajo, da imajo delavci v družbenih službah (zlasti šolstvo, zdravstvo.
milica itd.) nerešene stanovanjske potrebe, katere sami z lastnimi sredstvi ne bodo uspeli rešiti. Da se pridobijo in obdržijo delavci ustrezih poklicev v občini Litija je nujno, skupno pristopiti k reševanju stanovanjskih potreb teh delavcev.
Udeleženci sporazuma soglašajo, da se lahko 1/7 sredstev združenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu porabi za reševanje stanovanjskih potreb delavcev zaposlenih v družbenih dejavnostih (šolstvo, zdravstvo, milica itd.) s pogojem
— da so delavci posameznih dejavnosti podpisniki tega sporazuma in da angažirajo vsa možna dodatna sredstva z reševanje Stanovanjskih potreb ter da imajo izdelan in sprejet srednjeročni plan reševanja stanovanjskih potreb svojih delavcev,
14.	člen
Usklajen predlog za reševanje stanovanjskih potreb teh delavcev dajeta samoupravni enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Izvršni svet Skupščine občine Litija in izvršni odbor skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti.
VI.	KONiNE DOLOČBE
15.	člen
Udeleženci sporazuma se obvezujejo, da bodo v vsem upoštevali sporazumno dogovorjene osnove in merila tega sporazuma, kakor tudi merila in kriterije splošnih aktov stanovanjske skupnosti, kateri urejajo porabo sredstev in delitev stanovanj
16.	člen
Sporazum stopi v veljavo, ko ga podpišejo udeleženci na podlagi sklepov svojih najvišjih samoupravnih organov.
Sporazum se uporablja od 1. 1. 1977 in velja za dobo 5 let.
Ko prične veljati ta sporazum preneha veljati samoupravni sporazum o izločanju sredstev in usmerjanju za stanovanjsko izgradnjo podpisan dne 24. 1. 1973.
17.	člen
Za organizacije, ki ne pristopijo k temu sporazumu, določi v skladu z drugim odstavkom 11. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS. št. 5/72), občinska skupščina z odlokom najnižji odstotek sredstev, ki jih namenjajo za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
18.	člen
Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb. plačujejo sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov in sicer po stopnji dogovorjeni s tem sporazumom. Ta sredstva se vplačujejo na račun samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
19.	člen
Stanovanjske potrebe delavcev zaposlenih pri občanih — obrtnikih bodo reševane tako. da bodo ti delavci lahko-
a)	pridobivali družbena najemna stanovanja kupljena ali zgrajena s solidarnostnimi sredstvi,
b)	pridobivali kredite za dograditev stanovanjske hiše ali nakup stanovanja iz družbenih sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve ob upoštevanju pogojev in kriterijev aktov stanovanjske skupnosti.
20.	člen
Vsa finančna, administrativna in strokovna opravila za združena sredstva za stanovanjsko izgradnjo pri Stanovanjski skupnosti opravljata skupna strokovna služba stanovanjsko-komunalne skupnosti in poslovna banka, po pogodbi. Stroški za opravljanje del se plačajo iz stanovanjskih sredstev, obresti za kredite in obresti za neuporabljena sredstva.
21.	člen
Udeleženci tega sporazuma se obvezujejo, da bodo v Svojem splošnem aktu določili naj nižji odstotek združevanja sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v skladu s tem sporazumom.
22.	člen
Udeleženci tega sporazuma soglašajo, da bodo za upravljanje in porabo združenih sredstev po 7c členu sklenili poseben samoupravni sporazum.
23.	člen
Udeleženci sporazuma soglašajo, da lahko tisti udeleženci, kateri imajo zaposlenih manjše število delavcev in z lastnimi sredstvi ne morejo sami reševati stanovanjske potrebe svojih delavcev, združujejo sredstva za razširjeno reprodukcijo.
Združevanje sredstev, medsebojne pravice in obveznosti uredijo s samoupravnim sporazumom.
24.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejema tako kot sporazum.
Predlog za spremembo ali dopolnitev da lahko vsak udeleženec.
Sprememba ali dopolnitev je sprejeta; ko jo sprejme večina udeleženecev sporazuma.
25.	člen
Udeleženci tega sporazuma pooblaščajo pristojne enote Službe družbenega knjigovodstva, da kontrolirajo izvajanje določb tega sporazuma.
26.	člen
Po en izvod sporazuma prejme vsak udeleženec sporazuma. Služba družbenega knjigovodstva — ekspozitura Litija in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija.
Original Sporazuma je shranjen pri Skupščini občine Litija.
27 člen
Sporazum se objavi v uradnem glasilu občine.
St. 9/76-1/1
Litija, dne 20 oktobra 1976.
Podpisniki: Predilnica Litija, Litija. Peko Tržič poslovalnica Litija, GTP Beton-Zasavje TOZD Ope-
rativa Litija, Osnovna šola Gabrovka, Gostinsko podjetje Litija, Osnovna šola Šmartno, Šmartno pri Litiji, Vzgojnovarstveni zavod Litija, Zveza sindikatov Slovenije Občinski svet Litija, Dom počitka Tišje, Šmartno pri Litiji, Skupščina občine Litija, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, Rdeči križ sibvenije Občinski odbor Litija, Osnovna šola Litija, Litija, Posebna osnovna šola Litija, OOP »Komunala«, Litija, Kmetijska zadruga Litija, SGP Slovenija ceste TOZD Industrija apna Kresnice, Skupne strokovne službe interesnih skupnosti Litija, Občinska konferenca SZDL jbitija, Mizarstvo Litija, Litija, Lesna industrija Litija, Litija, Kovina Šmartno, Šmartno pri Litiji, ICmetijska zadruga Gabrovka-Dole, Industrija usnja Vrhnika TOZD Usnjarna Šmartno, Šmartno pri Litiji, Mesarija in prekajevalnica Litija, Pekarna Center obrat Litija, Zdravstveni* dom Domžale enota Litija, Tekstil Ljubljana TOZD Pletilja Litija in Delavska univerza Litija.
MOZIRJE
1224.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) je Skupščina občine Mozirje na ločeni seji Družbenopolitičnega zbora dne 5. novembra 1976 in skupni seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 8. novembra 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za
leto 1976
1.	člen
V	odloku o proračunu občine Mozirje za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 10-i48/76) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
Skupni dohodki proračuna občine Mozirje
za leto 1976 znašajo	15,472.492
razporejeni dohodki	'	15.355.066
nerazporejeni dohodki	117.426
2.	člen
Dohodki, ki jih doseže upravni organ in drugi organi s svojo dejavnostjo se le-te prenašajo v njihovo korist za izpolnitev finančnih načrtov za redno dejavnost.
3.	člen
V	prvem členu tega odloka navedeni dohodki in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1978 In je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 010-11/76
Mozirje, dne 8. novembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r.
	Vrsta dohodkov	Plan		Razporeditev dohodkov	Plan
1.	Davki na dohodek in davek na		03	Kulturnoprosvetna dejavnost	20.000
	osebni dohodek	4,295.000	04	Socialno skrbstvo	708.715
2.	Davki	7,565.000	05	Zdravstvena zaščita	41.082
3.	Takse	751.000	06	Komunalna dejavnost	645.000
5.	Dohodki po posebnih predpisih	5.000	07	Delo državnih organov	9,871.924
6.	Dohodki upravnih organov	550.000	08	Narodna obramba	1,197.000
7. Dopolnilna sredstva		2,306.492	12	Dejavnost krajevnih skupnosti	122.502
	/		13	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij	’.524.702
	/		14	Negospodarske invest.	389.536
			16	Gospodarski posegi	673.326
	/		17	Proračunske obveznosti iz preteklih let	15.000
	/		18	Izločanje v rezervni sklad	146.279
	/		19	Nerazporejeni dohodki	
	/			višek dohodkov nad izdatki	117.126
	Skupaj	15,472.492			15,472.492
1225.
Na podlagi četrtega odstavka 147. člena in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 159. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 123. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Mozirje na ločeni seji družbenopolitičnega zbora dne 5. novembra. 1976 in skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. novembra 1976 sprejela
ODLOK o zakloniščih
I.	SPLOSNE določbe
1.	člen
Za zaščito prebivalstva pred zračnimi in drugimi napadi in vojnimi učinki, se morajo na območju občine graditi zaklonišča. Graditev zaklonišč urejajo zakon o ljudski obrambi (Ur. list SFRJ, št. 22/74), zakon o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in ta odlok.
Za zakonilnike in druge začasne objekte, ki se ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni gradijo po načrtu za zaklanjanje prebivalstva, se ne uporabljajo določbe tega odloka.
2.	člen
Zaklonišča so gradbeni objekti v zgradbah ali izven njih, ki zagotavljajo predpisano zaščito pred vojnimi učinki in so ustrezno urejena ter opremljena.
3.	člen
Zaklonišča se gradijo v vaseh in naseljih v skladu z načrtom graditve zaklonišč.
Načrt graditve zaklonišč sprejme svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
Dokler načrt graditve zaklonišč ni sprejet, se gradijo zaklonišča v vaseh in naseljih, ki jih s posebnim sklepom določi svet občinske skupščine za ljudsko obrambo. varnost in družbeno samozaščito, na predlog štaba za civilno zaščito.
Svet lahko sklene, da se mora zaklonišče zgraditi v objektih, ki so pomembni za ljudsko obrambo tudi. če so izven naselij iz prvega odstavka tega člena.
4.	člen
Zaklonišča se grade v skladu s predpisi in tehnič. nimi normativi za graditev zaklonišč.
Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, vzdrževanjem' in uporabo zaklonišč, opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki vodi o tem , tudi ustrezne evidence.
II. GRADITEV ZAKLONIŠČ
5.	člen
Zaklonišča se, kjer je to mogoče, gradijo kot dvo-namenski objekti:
—	za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki.
—	z možnostjo uporabe tudi v miru za namene in pod pogoji, ki jih določala zakon in ta odlok.
Javna zaklonišča gradi občina kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov v skladu z občinskim načrtom izgradnje zaklonišč.
Hišna in blokovska zaklonišča ter zaklonišča organizacij združenegh dela gradijo investitorji zgradb.
6.	člen
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito lahko za graditev in opremljanje javnih zaklonišč pooblasti organizacijo združenega dela.
7.	člen
Pri stanovanjski izgradnji se grade zaklonišča praviloma v vsakem stanovanjskem objektu na območjih predvidenih z načrtom izgradnje zaklonišč.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo lahko izjemoma dovoli graditev skupnega zaklonišča za več stanovanjskih objektov pod pogojem, da ni število stanovalcev v posameznih objektih večje kot 25.
8.	člen
Zaradi izvršitve obveznosti po tem odloku si mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnjo oziroma adaptacijo pridobiti soglasje občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo. Ob-
činski upravni organ za ljudsko obrambo izda soglasje po pregledu tehnične dokumentacije.
Pregled tehnične dokumentacije za graditev zaklonišč opravi član občinskega štaba za civilno zaščito, odgovoren za zaklonišča ali organizacija združenega dela ali oseba, ki jo določi občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
Pred izdajo soglasja je treba zlasti ugotoviti ali so vrsta, zmogljivost in odpornost zaklonišča v skladu s predpisi in normativi o graditvi zaklonišč.
Kolikor za takšno ugotovitev v predloženi dokumentaciji ni opore, predlaga upravni organ za ljudsko obrambo investitorju, da tehnično dokumentacijo ustrezno dopolni, sicer pa z odločbo zavrne izdajo soglasja.
Inšpekcijo nad graditvijo zaklonišč izvajajo organi, ki opravljajo gradbeno inšpekcijo v občini.
9.	člen
Za obstoječe objekte, ki jih je potrebno prilagoditi za zaklonišče za zaščito prebivalstva, določi konstrukcijske in tehnične pogoje občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki se pri tem ravna po tozadevnih veljavnih predpisih in normativih.
III.	VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ
10.	člen
Zaklonišče je treba redno vzdrževati v uporabnem stanju za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki. Javna zaklonišča vzdržuje občina. Zaklonišča organizacij združenega dela, vzdržujejo te organizacije. Hišna in blokovna zaklonišča vzdržujejo lastniki stavb ali opravljale! stanovanjskih poslopij na podlagi odloka o investicijskem in tehničnem vdrževanju skupnih prostorov.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo v ena. kem razmerju, kot velja za investicijsko vzdrževanje objektov.
Navodilo za vzdrževanje in uporabo zaklonišč je sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije in ga izdela projektant objekta v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo. Izvod tega navodila mora biti na ustreznem zavarovanem mestu v zaklonišču.
11.	člen
Z javnimi zaklonišči upravlja organizacija, ki jo ustanovi ali pooblasti občinska skupščina.
Z zaklonišči v organizacijah združenega dela upravljajo samoupravni organi teh organizacij.
S hišnimi in blokovnimi zaklonišči upravljajo lastniki oziroma organizacije za gospodarjenje s stano-vanjskimi objekti v družbeni lastnini.
V hišah z mešanimi lastništvi upravlja z zaklonišči podjetje za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti v družbeni lastnini.
Pri morebitni odtujitvi objekta, zaklonišče ne sme spremeniti osnovnega namena.
IV.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ
12.	člen
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišč, mora plačati prispevek za graditev in vzdrževanje zaklonišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zaklo-
nišča) v višini 2 % od skupne cene gradbenega dela stavbe.
Organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori kot posameznimi deli stavb ter drugimi stavbami v družbeni lastnim, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 2 % od skupne stanarine oziroma najemnine.
Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in prostorov ter drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini, s katerimi sami upravljajo, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,03 % od nabavne vrednosti oziroma bsnove za obračun amortizacije.
Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne, počitniške in druge stavbe oziroma prostore kot posamezne dele stavb, plačujejo' prispevek za zaklonišča v višini 0,03 % od vrednosti stavbe oziroma prostora.
Določbe tega člena se nanašajo samo na območja določena z načrtom izgradnje zaklonišč.
13,	člen
Merila in način za ugotovitev vrednosti objektov iz četrtega odstavka prejšnjega člena, določi občinska skupščina.
K. člen
Zavezanci prispevka za zaklonišča iz četrtega odstavka 12. člena morajo vložiti napoved o vrednosti stavbe oziroma prostora na posebnem obrazcu pri občinskem upravnem organu za finance.
Dolžnost vložiti napoved je enkratna. Kolikor se vrednost naknadno spremeni za več kot 20%, je zavezanec prispevkov dolžan vložiti novo napoved.
Odločbo o obveznosti, plačila prispevka izda občinski upravni organ pristojen za finance, ki en izvod dostavi občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo v vednost.
15.	člen
Prispevki za zaklonišča iz 12. člena se plačujejo na posebni račun občine.
16.	člen
Graditev, adaptacija in vzdrževanje javnih zaklonišč se financira iz sredstev za zaklonišča in iz sredstev občinskega proračuna.
Graditev, adaptacije in vzdrževanje drugih zaklo. nišč financirajo investitorji oziroma lastniki.
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi, poslovnimi objekti v družbeni lastnini in organ, ki je pooblaščen za uporabo namenskih sredstev, se lahko s pogodbo dogovorita, da organizacija obdrži del na-, jemnine za tekoče vzdrževanje zaklonišč.
V.	UPORABLJANJE ZAKLONIŠČ V MIRU
17.	člen
Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela in hišna zaklonišča je mogoče dajati v uporabljanje za mirnodobne namene pod pogoji iz 167. člena zakopa o ljudski obrambi (Ur. list SRS, Št. 23/76) in ob naslednjih pogojih:
— da se ne uporabljajo prostori, ki so namenjeni za skladiščenje opreme za zaklonišča in prostori s fil-troventilacijskimi napravami;
— v zakloniščih je prepovedano imeti eksplozivne, strupene in vnetljive snovi.
18.	člen
Pogodbo o najemu zaklonišča sklene tisti, ki upravlja zaklonišče v soglasju z občinskim upravnim orga_ nom za ljudsko obrambo.
Pogodba o uporabi zaklonišča za mirodobne namene mora vsebovati namen in čas uporabljanja zaklonišč, višino najemnine, vzdrževanje, prekinitev pogodbe, ureditev zaklonišča po izteku pogodbe, čas za izpraznitev prostorov in stanje zaklonišča.
Zapisnik o stanju objekta, instalacij, inventarja in naprav pri izročitvi zaklonišča v uporabljanje, je sestavni del pogodbe.
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob uvedbi pripravljalnih ukrepov oziroma ob razglasitvi vojnega stanja, pogodba o uporabljanju zaklonišča preneha veljati ne glede na pogodbeni rok. Oškodovana stranka nima pravice zahtevati v takih primerih odškodnine.
Pogodbo je mogoče enostransko odpovedati tudi pred iztekom pogodbenega roka, če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s pogodbenimi določili. Po., pravilo škode in stroške vzpostavitve prejšnjega stanja mora povrniti najemnik.
19.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti daje zaklonišče v uporabljanje predvsem stanovalcem in najemnikom poslovnih prostorov v njih
30 % sredstev najemnine za zaklonišča iz 18. člena se odvajajo na posebni račun občine.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Vsi izdelani urbanistični načrti, ki še niso uresničeni ter zanje še niso izdana gradbena dovoljenja, se morajo pred uresničitvijo revidirati.
Zazidalni načrti, kiv so bili realizirani ali so v realizaciji, se morajo dopolniti v smislu tega odloka,
Načrt graditve zaklonišč mora biti sprejet v enem letu od uveljavitve tega odloka.
21.	člen
Ce je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred dnevom uveljavitve tega odloka, je Investitor gradbenega objekta dolžan plačati prispevek za gradnjo zaklonišč po pogojih kot določa 12. člen 2., 3., 4. in 5. odstavek.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-14/76
Mozirje, dne 8. novembra 1976.
Predsednik
Skunščine občine Mozirje
Frane 9arh 1. r.
1226.
Po 11- in 13. členu zakona o urbanističnem planira-nju /Uradni list SRS. št. 16-119/671 je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje no soji 11 novembra 1970 spreic!
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta stanovanjske enote Podvrh II. Mozirje
I
Osnutek zazidalnega načrta stanovanjske enote Podvrh 'II. Mozirje, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje pod št. 99/76 v mesecu maju 1976, se javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Mozirje in krajevnega urada Mozirje.
II
Osnutek zazidalnega načrta je na vpogled 30 dm po’ objavi tega sklepa v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije. V tem času lahko dajejo občani in delovne organizacije na zazidalni načrt svoje pripombe.
St. 350-7/76-3
Mozirje, dne 18. novembra 1976.
Predsednik
Izvršnega sveta SO Mozirje
Hubert Herček 1. r.
1227.
Po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na seji dne 11. novembra 1976 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta obrtno-stanovanj-ske cone Ljubno ob Savinji
I
Osnutek zazidalnega načrta obrtno-stanovanjske cone Ljubno ob Savinji, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje pod št. 44/76 v mesecu avgustu 1976 se javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Mozirje in Krajevnega urada Ljubno ob Savinji.
II
Osnutek zazidalnega načrta je na vpogled 30 dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije. V tem času lahko dajejo občani in delovne organizacije na zazidalni načrt svoje pripombe
St. 350-7/76-3
Mozirje, dne 11. novembra 1976.
Predsednik
Izvršnega sveta SO Mozirje
Hubert Herček 1. r.
SEVNICA
1228.
Na podlagi 45. in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20-1221/74). 46 člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št, 16/74), 8., 17. in 34 člena zakona o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13-635, 636 in 638/75) in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št 7/73'' je Skupščina občine Sevnica na seji
)
zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. novembra 1976 sprejela
ODLOK
o urejanju in varstvu okolja v Občini Sevnica
1. člen
Ta odlok ureja:
I.	Način komunalne ureitve naselij v občini Sevnica
II.	Zunanji videz naselij v občini Sevnica
III.	Način urejanja zelenja na javnih površinah
IV.	Vzdrževanje in varstvo zelenja na javnih površinah
V.	Urejanje, vzdrževaje in varstvo zelenja na površinah. ki so last občanov
VI.	Varstvo voda v občini Sevnica
VII.	Varstvo zraka na območju občine Sevnica
Vlil. Varstvo pred hrupom.
2	člen
Določila tega odloka veljajo za celo območje občine Sevnica.
3.	člen
Javne površine po tem odloku so:
—	vse prometne poti, mestne ulice in pločniki
—	zelenice v naseljih, parki in varovalni gozdovi naselij
—	obrežja vodotokov in obcestna zemljišča
—	športna in otroška igrišča ter kopališča na prostem
—	zelenice pri spomenikih, drevoredi, skupine dreves
—	pokopališča s komunikacijami
—	površihe ob stanovanjskih objektiv v naseljih
—	parkirni prostori in funkcionalne površine ob javnih objektih in lokalih.
\
I. KOMUNALNA UREDITEV NASELIJ 4 * * * * * * II.
4.	člen
Na območju občine Sevnica so tri kategorije komunalne ureditve (opremljenosti):
I.	kategorija: popolna opremljenost zemljišča ob-
sega instalacijo elektrike, vodovoda, kanalizacije, telefonskega omrežja, javne razsvetljave, ureditev asfal-
tiranih cest in poti z robniki in pločniki ter ureditev
okolice objekta — zelenic, z asfaltacijo ostalih povr-
šin,
II.	kategorija: srednja opremljenost zemljišča obsega instalacijo elektrike, vodovoda, kanalizacije ter ureditev cest in poti v makadamski Izvedbi z minimalno ureditvijo okolice objektov,
III.	kategorija: minimalna ureditev zemljišča obsega instalacijo elektrike, vodovoda (javni in zasebni) ter troprekatne greznice za izpraznjevanje in dostopne ceste v makadamski izvedbi.
V	I. kategorijo spada mesto Sevnica s starim delom mesta.
V	II. kategorijo spadajo vsa naselja, ali deli naselij, ki jih ureja zazidalni načrt.
V	III. kategorijo spadajo vsa naselja, ki jih ureja urbanistični red.
V	I. kategoriji so obvezne kabelske izvedbe Instalacij elektrike, javne razsvetljave in telefona.
5.	člen
Projektivna organizacija, pooblaščena za izdelavo urbanistične dokumentacije mora pri izdelavi te dokumentacije upoštevati vse elemente komunalne opremljenosti zemljišča glede na kategorije opremljenosti. Urbanistična dokumentacija, ki ni vsidajena s tem odlokom, ne more biti sprejeta s strani občinske skupščine.
Pregled urbanistične dokumentacije pred javno razgrnitvijo izvrši za urbanizem pristojni upravni organ pri Skupščini občine Sevnica v sodelovanju s komisijo za varstvo okolja.
6.	člen
Vsak investicijski elaborat za stanovanjski blok, stolpič, stolpnico ali skupino stanovanjskih objektov, za industrijski objekt in za javno zgradbo, mora vsebovati projekt zunanje ureditve okolice objekta vključno z igriščem po minimalnem standardu in hortikulturne ureditve ter je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Uporabno dovoljenje za take objekte se ne mora izdati, če ni izvedena zunanja ureditev okolja.
Investitor mora pred pričetkom gradnje zagotoviti sredstva za izvedbo zunanje ureditve.
7.	člen
Pri gradnji investicijskih objektov morajo izvajalci takoj odstraniti odvišno zemljo od izkopov ter jo prepeljati na mesto, ki ga določi organizacija, pooblaščena za komunalno urejanje zemljišč v soglasju z upravnim organom za komunalne zadeve pri Skupščini občine Sevnica.
8.	Člen
Občani, ki gradijo stanovanjske In druge objekte, morajo odvišno zemljo od izkopov takoj odpeljati na mesto, ki ga določi pooblaščena organizacija za Sevnico, ali krajevna skupnost za ostala naselja.
9.	člen
Delovna organizacija, ki je' pooblaščena m komunalno opremljanje zemljišč na območju občine Sevnica, mora za vsako leto izdelati plan premika odvisne zemlje z gradbišč, katerega potrdi za komunalne zadeve pristojen upravni organ. Plan določa lokacije nasipov odvišne zemlje. Izven teh lokacij ni dovoljeno nasipati zemljo brez predhodne odobritve upravnega organa.
10.	člen
Za območje I. kategorije komunalne opremljenosti mora občan predložiti načrt zunanje ureditve in zasaditve, ki ga potrdi upravni organ Skupščine obči--ne Sevnica, pristojen za urbanizem in komunalne zadeve.
11.	člen
Za objekte iz t. odstavka 6. člena se ne more Izdati uporabno dovoljenje, dokler ni urejena okolica objekta po potrjenem načrtu. Za objekte na drugih območjih je pogoj za uporabno dovoljenje minimalna ureditev okolice objekta In sicer planiranje površin okoli ohiekta. ureditev dovoznih poti v makadamski Izvedbi in čiščenje okoliee.
\
12.	člen
Določbe Iz členov 6. do 9. tega odloka se vnesejo v gradbeno dovoljenje.
Kontrolo nad izvajanjem teh določb opravlja od-činska — medobčinska gradbena inšpekcija in občinska komunalna inšpekcija.
13.	člen
Lastniki in upravljavci že obstoječih objektov v družbeni ali zasebni lastnini, ki nimajo urejene okolice objektov, morajo le to urediti najkasneje v roku 12 mesecev po sprejetju tega odloka.
II. ZUNANJI VIDEZ NASELIJ V OBČINI SEVNICA
14.	člen
Občani, delovne in družbene organizacije ter hišni sveti so dolžni, da pazijo nač istočo vseh površin ob objektih, katerih lastniki ali upravljavci so, da ne kvarijo videza kraja, da se ne dela škoda na javnih prostorih in ne ogroža zdravje ljudi.
15.	člen
Lastniki in upravljavci nepremičnin v družbeni lastnini in lastniki nepremičnin v zasebni lastnini so dolžini:
1.	urejati in redno vzdrževati dvorišče, vrtove, žive meje, ograje, drevje, zelenice in okrasne nasade ter dovozne poti in dvorišča,
2.	redno vzdrževati in obnavljati fasade, strehe, žlebove, odtočne cevi in okna ter zunanja vrata na stanovanjskih, industrijskih, gospodarskih in pomožnih objektih ter objektih javnega značaja,
3.	skrbeti, da se v letnem času goji cvetje na vrtovih, balkonih in lodžah,
4.	v zimskem času odstraniti sneg s pločnikov, dohodov na cesto, parkirnih prostorov in iz površin okoli javnih zgradb in lokalov najkasneje do 7. ure zjutraj,
5.	kmetijski proizvajalci morajo imeti sodobno urejeno gnojišče, odpadne vode pa morajo biti speljane v zaprto greznico na izpraznjevanje ali pa priključeno na kanalizacijo. Ni dovoljeno odpadne vode in meteorne vode voditi v odprtih jarkih,
6.	v letnem času morajo uživalci obcestnih zemljišč kositi travo v širino do Im od roba pločnika, oziroma cestišča. Trava ne sme biti višja od 15 cm.
7.	vsi večstanovanjski objekti morajo imeti skupinsko antensko napravo. Na teh objektih ni dovoljeno postavljati individualnih anten. Izjemoma lahko postavijo specialne antene društva ljudske tehnike in amaterji — operaterji s predhodnim soglasjem hišnega sveta,
8.	na vseh stavbah s strehami v naklonu, ki segajo na javno cesto ali ulico in pločnik je obvezno namestiti snegobrane,
9.	stanovalci — najemniki in etažni lastniki v stanovanjskih objektih v družbeni lastnini so dolžni vzdrževati okolico objektov — zelenice, žive meje, okrasno grmičevje in drevje ter skrbeti za snago okoli objektov. Ta dela opravljajo v skupnih akcijah, lahko pa ta dela oddajo s. pogodbo komunalni delovni organizaciji ali posamezniku. Stroški del gredo v breme stanovalcev in etažnih lastnikov,
10.	hišni sveti morajo sprejeti ustrezne pravilnike o izvajanju 9. točke in so odgovorni za njeno dosledno izvajanje.
11.	lastniki in upravljavci stanovanjskih in drugih objektov so dolžni dan ored državnimi in občinskimi
prazniki ter dnevi prireditev občinskega pomena izobesiti zastave. Zastave so lahko državne (zvezna ali republiška) ali pa zastave družbenopolitičnih organizacij. Zastave, transparenti, parole in lepaki morajo biti odstranjeni po končanem prazniku, proslavi ali prireditvi,
12.	izložbe vseh lokalov v naseljih morajo biti čiste in primerno urejene, v nočnem času pa razsvetljene. Napisi firme morajo biti estetsko oblikovani in redno vzdrževani. Prepovedano je lepljenje plakatov in letakov na izložbena okna, brez soglasja lastnika ali upravljalca lokala,
13.	ob objektih ni dovoljono skladiščiti raznega materiala, ki kvari videz okolice,
14.	vsa odprta skladišča in manipulativni prostori morajo biti urejeni.
16.	člen
Svetilke javne razsvetljave morajo biti opremljene z dovolj močnimi žarnicami. Prižgane morajo biti vso noč. Za redno vzdrževanje javne razsvetljave in ■zamenjavo pregorelih žarnic so dolžne skrbeti pristojne krajevne skupnosti.
17.	člen
Vsi občani, delovne in druge organizacije so dolžni skrbeti za snago, urejenost in videz okolja in objektov. Prepovedano je:
1.	odlagati smeti in odpadke (rinfuzo in kosovne odpadke) na javne in druge površine, razen na mestih, ki jih določi pooblaščena organizacija ali krajevna skupnost,
2.	pri gradnjah, adaptacijah in drugih delih deponirati zemljo in odpadni material dalj časa, kot ga zahteva delovna operacija,
3.	parkirati avtomobile na površinah, u niso določene za parkiranje, tovorne avtomobile pa tudi na parkirnih mestih, določenih za parkiranje osebnih avtomobilov,
4.	prepovedano je parkiranje tovornih avtomobilov v stanovanjskih področjih centra mesta Sevnica. Izjema je parkiranje dostavnih avtomobilov v času dostave blaga,
5.	prepovedano j,e sušiti perilo na balkonih nad višino balkonske ograje stanovanjskih objektov, ki so obrnjeni na glavne prometnice in sicer: Glavni trg, Kvedrova cesta, Šmartinska ulica do nadvoza, Planinska cesta. Trg svobode in Prešernova cesta.
18.	člen
V	centru mesta Sevnica ni dovoljeno rediti domačih živali, pse in mačke pa le, kolikor to dopušča hišni red.
Izven centra mesta Sevnica se smejo rediti zajci in perutnina, če ima lastnik primerno zaprte ali ograjene prostore in če njihova reja ne moti okolice.
Tisti, ki mu je kmetijstvo edini poklic, sme rediti domače živali v mestu Sevnica, vendar mora imeti za to primerno ograjene in urejene prostore, ki morajo ustrezati veljavnim predpisom.
Tretji odstavek tega člena velja tudi za novo naselje Boštanj in za Krmelj.
19.	člen
V	centru mesta Sevnica ni dovoljeno saditi viso-korastočih rastlin (koruzo, fižol na kolih ipd.), kar pa ne velja za kmetijske površine ob centru mesta.
29. člen
Center mesta Sevnica po tem odloku obsega tele ulice: Glavni trg, Cesto na Dobravo, Kvedrovo cesto, Prešernovo cesto, Naselje heroja Maroka, Trg svobode, Grič, Savsko cesto, Florjansko ulico do št. 50, Šmarsko ulico od št. 1 do nadvoza in Planinsko cesto od št. 1 do Prvomajske ulice.
II. UREJANJE ZELENJA NA JAVNIH POVRŠINAH
21.	člen
Javno zelenje obsega vse zelene površine na javnih površinah, naštetih v členu 3 tega odloka, nadalje parke, varovalne gozdove ob naseljih, skupine dreves in posebej zaščitna gozdna območja, določena v posebnem odloku.
22.	člen
Javno zelenje so dolžne urejati krajevne skupnosti v sodelovanju s turističnim društvom. Krajevna skupnost pooblasti strokovno organizacijo za izvajanje del na urejanju zelenja. Krajevna skupnost je dolžna sestaviti kataster javnega zelenja.
23.	člen
Vsak zazidalni načrt mora vsebovati program ureditve javnega zelenja Javno zelenje se ureja v skladu z okvirnim programom ureditve zelenja mesta in naselij.
24.	člen
Javno zelenje lahko projektira samo oseba, ki ima ustrezno kvalifikacijo — vrtnar, gozdar (hortikulturna smer) in arhitekt.
25.	člen
i
Vsi pomembnejši nasadi se urejajo po odobrenih projektih, ki jih potrjuje za urbanizem in komunalne zadeve pristoini upravni organ. Pogoj za izdajo dovoljenja za ureditev javnega zelenja je soglasje komisije za varstvo okolja pri Izvršnem svetu Skupščine občine Sevnica.
26 člen
Vsak investicijski elaborat za visoke in nizke gradnje na območju občine Sevnica mora vsebovati projekt za hortikulturno ureditev okolice s predračunom stroškov ureditve. Do tehničnega pregleda mora biti končana hortikulturna ureditev okolice objekta, kar je tudi pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja, ki se ne sme izdati prej.
27.	člen
Obveznosti iz 26. člena se vnesejo v gradbeno dovoljenje.
VI. VZDRŽEVANJE IN VARSTVO ZELENJA NA JAVNIH POVRŠINAH
28.	člen
Vsakdo je dolžan varovati zelenje na javnih površinah. Prepovedano je kakorkoli poškodovati zelenje v iavnih parkih in nasadih, hoditi ali voziti po zelenicah in cvetličnih gredah, trgati cvetje, lomiti drevje in žive meje ter pošVodovati. prevračati ali mazati klopi in mize na iavnih nrurr-sinah in otroških igriščih.
29.	člen
Gradbena podjetja in ostala podjetja ter posamezniki so dolžni med gradnjo objektov zavarovati pred
poškodbami drevje in okrasno grmičevje, ki se po končani gradnji lahko vključi v hortikulturno ureditev okolice.
30.	člen
Investitor je dolžan pred pričetkom gradnje obvestiti upravni organ Skupščine občine Sevnica, če je na območju gradbišča drevje in grmičevje.
Upravni organ da v soglasju s komisijo za varstvo okolja navodila o varstvu takih rastlin ali dovoljenje za odstranitev. Določbe tega člena veljajo še posebej za območje varovalnih gozdov.
31.	člen
Gradbena podjetja in posamezniki so dolžni pred gradnjo odgrniti sloj plodne zemlje — humusa in ga deponirati na primemo mesto za kasnejšo uporabo za ureditev zelenih površin okoli objekta. O uporabi odvečne zemlje odloča za komunalno urejanje pooblaščena organizacija v skladu s planom hortikulturne ureditve Sevnice. V ostalih naseljih odločajo o tem krajevne skupnosti. Za razporeditve večjih količin humusa (nad 50 m3) daje soglasje za komunalne zadeve in urbanizem pristojni organ Skupščine občine Sevnica.
32.	člen
Lastniki oziroma imetniki stanovanjske pravice so dolžni zelenje redno in strokovno vzdrževati.
Redno čiščenje obsega:
—	splošni nadzor
—	nego in obnovo okrasnega drevja, grmovja, cvetličnih nasadov in trat
—	čiščenje zelenic
—	striženje živih mej in košenj e trave
—	ureditev zelenja na balkonih.
33.	člen
Na vplivnih območjih mesta In naselij se določijo skladno s temeljnim zakonom območja varovalnih gozdov.
Za varovalne gozdove se štejejo gozdovi, ki obdajajo zazidalne površine in jih varujejo pred lokalnimi vetrovi ter služijo kot zeleni pas naselij ter za rekreacijo občanov in turistov. Sem spadajo tudi skupine dreves v naselju.
34.	člen
V območju varovalnih gozdov je prepovedana vsaka sečnja in gradnja objektov brez dovoljenja pristojnega upravnega organa. Ravno tako ni dovoljeno spreminjanje pokrajinskih značilnosti.
35.	člen	/
Urejanje in vzdrževanje varovalnih gozdov in drugih nasadov se opravlja po potrjenih načrtih v soglasju s komisijo za varstvo okolja. Projektiranje in urejanje takih površin lahko izvajajo samo za to usposobljeni strokovnjaki.
36.	člen
Za vsak poseg v naravo, regulacijo rek, krčenje nižinskih gozdov, trasiranje prometnih poti, odpiranje kamnolomov in peskokopov ter podobno, mora dati dovoljenje za to pristojni organ, potrebno pa je tudi mnenje komisije za varstvo okolja. V dovoljenju so določeni tudi pogoji za izvedbo takih pvosegov.
37.	člen
Vsak lastnik stanovanjske hiše ali imetnik stanovanjske pravice je dolžan urejati in vzdrževati zelene površine iz lastnih sredstev. ,
38.	člen
Prepovedan je kakršenkoli poseg v naravo, sekanje in odstranjevanje redkega in pokrajinsko značilnega drevja brez dovoljenja upravnga organa.
V. UREJANJE, VZDRŽEVANJE IN VARSTVO ZELENJA NA POVRŠINAH, KI SO LAST OBČANOV
39.	čien
Lastniki zasebnih stanovanjskih hiš in drugih objektov so dolžni urejati in zasaditi okolico svojih objektov pred izdajo uporabnega dovoljenja.
40.	člen
Lastniki že uporabljenih objektov, kjer okolica še ni urejena, so dolžni urediti in zasaditi okolico najkasneje v roku enega leta po objavi tega odloka, v bodoče pa v roku enega leta po vselitvi, ne glede na določbe 39. člena.
41.	člen
Določbe 39. in 40. člena so obvezne za mesto Sevnica, za Boštanj, Loko, Krmelj, Šentjanž, Tržišče, Log in Blanco.
42.	člen
Zasebni lastniki stanovanjskih hiš so dolžni:
—	redno vzdrževali drevje, okrasno grmičevje, cvetlične grede, trate in vrtove,
—	redno striči žive meje (dvakrat letno),
—	redno čistiti vse zelene površine in odstranjevati odpake,
—	redno kositi ali pa striči travo, ki ne sme biti višja kot 15 cm.
—	redno z vrtov odstranjevati vse usahle rastline,
-— v letnetti obdobju na okna ali balkone namestiti
in redno vzdrževati zelenje in cvetice,
—	v jeseni odstraniti z vrtov vso suho rastlinje,
Določbe tega člena veljajo tudi za občane, ki ima-
j6 v najemu vrtove.
43.	člen
Vsi občani so dolžni varovati zelenje na javnih in zasebnih površinah.
Prepovedano je;
—	na zelenih površinah odlagati odpadke,
—	lomiti ali kako drugače poškodovati drevje, okrasno grmičevje in cvetice,
—	odlagati na zelenih površinah razni material,
—	deponirati na zelenih površinah hlevski gnoj za dalj časa, kot en dan,
—	na balkonih in oknih sušiti perilo,
—	med drevesi vpenjati vrvi in sušiti perilo.
44.	člen
Kdor iz malomarnosti ali namerno poškoduje na javnih površinah drevje, grmičevje, zelenice, klopi, ograje ali druge naprave, mora popraviti škodo na svoje stroške.
45.	člen
Kdor iz malomarnosti ali namerno onesnažuje javno površino ali naprave na njej. mora to očistiti na
svoje stroške. Kdor na javno površino odloži odpadni material ali smeti, mora to odstraniti.
46.	člen
Kdor na zahtevo upravnega organa ne izvrši del iz členov 44. in 45., da ta dela izvršiti upravni organ po tretji osebi brez predhodnega opozorila na stroške povzročitelja.
VI. VARSTVO VODA V OBČINI SEVNICA
47.	člen
Občani in lastniki priobrežnih zemljišč vodotokov so dolžni varovati \ode na območju občine Sevnica. Brez dovoljenja pristojnega organa ni dovoljen noben poseg v strugo vodotoka ali pri obrežno zemljišče.
48.	člen
Na bregovih in strugah vodotokov, odprtih kana-«ov in ribnikov jč prepovedano:
—	pranje motornih vozil,
—	spravljanje in pretakanje škodljivih snovi,
—	odlaganje in spuščanje odpadnih in odkopnih materialov,
—	spuščati v vodotok ali ribnik vodo take temperature, ki je škodljiva za rastline ali živali,
—	odlagati kosovni odpadni material (avtomobili, štedilniki, prani stroji, kolesa ipd.)
—	kakorkoli onesnažiti vodo.
49.	člen
Lastniki in upravljavci priobrežnih zemljišč so dolžni redno čistiti in vzdrževati struge in obrežja potokov in odprtih kanalov najmanj pa dvakrat letno in sicer spomladi in jeseni.
50.	člen
4	Pri izdelavi projektov za investicijske objekte v sklopu katerih bo vir onesnaženja voda, je obvezno izdelati tudi elaborat, iz katerega bo razvidna stopnja onesnaženosti vode in v primeru prevelikega onesnaženja tudi način za zmanjšanje tega (čistilne naprave).
51.	člen
Pri lokacijskih razpravah za industrijske in obrtniške objekte Sodeluje predstavnik občinske komisije za varstvo okolja. Komisija za Varstvo okolja da tudi mnenje k lokaciji takega projekta.
VII.	VARSTVO ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE SEVNICA
52.	člen
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela. družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžni skrbeti za čimbolj čisto okolje in za ohranitev naravnega stanja zraka.
53.	člen
Pri izdelavi, sprejemanju in uresničevanju urbanistične dokumentacije za mesto Sevnica in Krmelj je treba določiti ukrepe za zaščito zraka (kotlovnica za več objektov skunaj. možnosti uporabe viška tople vode in pare pri industrijskih objektih za potrebe toplarne itd).
/
54.	člen
Pri izdelavi projektne dokumentacije za investicijske objekte v sklopu katerih bo vir onesnaženja zraka, je obvezno tudi izdelati elaborat, iz katerega bo razvidna stopnja onesnaženosti zraka (emisija) in v primeru prekoračitve dovoljene stopnje (onesnaženje emisije) tudi potrebni ukrepi za zmanjšanje iste.
55.	člen
Na območju mesta Sevnica je obvezno pred izdajo uporabnega dovoljenja dati pregledati po pooblaščeni organizaciji dimnovodne naprave centralnih kurjav objektov v družbeni in zasebni lastnini in opraviti ustrezne meritve.
56.	člen
Vse dimovodne naprave centralnih kurjav in kurišč industrijskih objektov je obvezno dati pregledati enkrat letno. Upravni organ lahko v slučaju potrebe na predlog komisije za varstvo okolja odredi, da se dimovodne naprave dajo pregledati tudi izven rednih pregledov. Ti pregledi morajo vsebovati tudi ustrezne meritve glede stopnje onesnaženja. V primeru prekoračitve predpisane stopnje onesnaženja mpra lastnik takoj ustrezno ukrepati.
57.	člen
V strogem centru mesta Sevnica ni dovoljeno škropiti drevja z večjimi motornimi škropilnicami.
58.	člen
Na območju mesta Sevnica, naselja Krmelj, Loka, Šentjanž, Tržišče in Blanca ni dovoljeno v naselju sežigali kakršnihkoli odpadkov in smeti.
59.	člen
Industrijski objekti, ki povzročajo večjo onesnaženost zraka s snovmi, ki škodujejo zdravju ljudi, in kvarno vplivajo na njihovo počutje, morajo ob dnevih močne inverzije, ko se onesnaženost zraka poveča preko dovoljene meje, na zahtevo upravnega organa prenehati z obratovanjem, dokler se stanje ne izboljša.
60.	člen
Proizvodni objekti, katerih tehnblogija ali pa odpadni materiali povzročajo smrad (klavnice, proizvodnja tanina, furfurala in podobno) morajo sprejeti in uresničiti sanacijski program najkasneje v enem letu po sprejetju tega odloka.
61.	člen
Ni dovoljeno odlagati odpadkov iz proizvodnih obratov na mesta in na način, kjer lahko onesnažijo zrak in so vir bolezeni. To velja predvsem za odpadke iz klavnic in veterinarske postaje. Odlagališča za take odpadke morajo biti primerno urejene'in v skladu s sanitarnimi predpisi.
VIII.	VARSTVO PRED HRUPOM
62.	člen
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela. družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in Skupnosti imajo pravico in dolžnost stalno in načrtno preprečevati ali omejevati hrup v naravnem in bivalnem okolju
63.	člen
Po tem odloku' je prepovedan vsak hrup, ki presega s pravilnikom izvršnega sveta določene maksimalno dovoljene ravni in vpliva kvarno na zdravje in počutje ljudi.
64.	člen
Za zavarovano naravno in bivalno okolje se po tem odloku štejejo vsa naselja in bližnje okolje naselij, zelene in javne površine ter območja, ki so namenjena za turizem in rekreacijo.
65.	člen
Varstvo pred hrupom, ki ga ureja ta odlok, obsega ukrepe in postopke, s katerimi organizacije združenega dela in občani v krajevnih skupnostih ter družbenopolitične skupnosti urejajo svoje okolje tako, da hrup ne presega s predpisi maksimalno dovoljene ravni.
66.	člen
Sredstva za odpravo ali zmanjšanje premočnega hrupa za.gotavljajo tisti, ki hrup povzroče.
67.	člen
Pri izdelavi urbanističnih in zazidalnih načrtov morajo projektanti upoštevati določila zakona o varstvu pred hrupom in določila tega odloka. Sestavni del urbanistične" dokumentacije je izjava projektanta, da so upoštevani normativi za varstvo pred premočnim hrupom.
68.	člen
Pri projektiranju proizvodnih in drugih objektov, ki povzročajo hrup, morajo projektanti upoštevati pravilnik o maksimalno dovoljenih mejah hrupa.
Za vsak ta projekt si mora investitor priskrbeti mnenje pooblaščene organizacije.
69.	člen
Do tehničnega pregleda proizvodnega ali arugega objekta, ki povzroča hrup, si mora izvajalec del priskrbeti vse potrebne meritve in atest pooblaščene organizacije. Te meritve in atesti so pogoj za izdajo uporabnega oziroma obratovalnega dovoljenja.
70.	člen
Stanovanjski objekti morajo imeti ustrezno akustično izolacijo, ki onemogoča prodiranje nedovoljenega hrupa v notranjost stanovanjskih objektov.
71.	člen
Občani in organizacije združenega dela ne smejo s prepovedanim hrupom motiti drugih občanov in delovnih ljudi v okolici. Zato je prepovedano:
—	uporabljati neatestirane stroje, ki povzročajo premočan hrup,
—	uporabljati zvočne naprave (radio, televizorji, glasbila) tako, da motijo druge občane,
—	voziti vozila brez dušilcev. vzoka ali z neprimernimi dušilci,
—	voziti z motornimi kolesi in mopedi po poteh zelenic in mestih, ki niso predvidena za promet z motornimi vozili
—	v nočnem času uporabljati zaročne signale motornih vozil,
—	v nočnem času od 22. do 6. ure opravljati dela, ki povzročajo premočan hrup, katerega pa je možno opraviti podnevi.
IX.	NADZORSTVO
72.	člen
Izvajanje določil tega odloka nadzoruje sanitarna inšpekcija, komunalna inšpekcija in urbanistična inšpekcija medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica ter Postaja milice v Sevnici.
73.	člen
Pravica in dolžnost vseh občanov je, da sodelujejo s pristojnimi organi in jim pomagajo pri delu za čimbolj naravno in zdravo okolje.
X.	KAZENSKE DOLOČBE
74.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 30.000 din sc kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če pri investicijski izgradnji objektov ne odstrani takoj odvišne zemlje od izkopov ter jo prepelje na za to določeno mesto (7. člen),
2.	če organizacija združenega dela, ki je pooblaščena za komunalno opremljanje zemljišč ne izdela za vsako leto plan premika odvišne zemlje z gradbišč, s katerim določi lokacijo nasipov odvišne zemlje ali če nasipuje zemljo izven teh lokacij brez predhodne odobritve prsitojnega upravnega organa (19. člen),
3.	če lastniki ali upravljale! že obstoječih objektov v družbeni ali zasebni lastnini ne uredijo okolice teh objektov najkasneje v roku 12 mesecev po sprejetju tega odloka (13. člen),
4.	če	ravna	v	nasprotju	s	15.	členom,
5.	če	ravna	v	nasprotju	s	17.	členom,
6.	če	ravna	v	nasprotju	z	28.	členom,
7.	če	gradbeno podjetje	med gradnjo ne zavaruje
drevja ali okrasnih grmičev ali če brez potrebe odstranijo večja dreves (29. člen),
8.	če investitor ravna v nasprotju s 30. členom,
9.	če gradbeno podjetje pred pričetkom gradnje ne odstrani sloj humusa in ga shrani na primernem mestu za kasnejšo urditev zelenih površin okoli objektov (31. člen).
10.	če ne vzdržuje redno in strokovno zelenic in nasadov (32. člen),
11.	če ravna v nasprotju s 34. členom,
12.	če ravna v nasprotju s 36. členom,
13.	če	ravna	v	nasprotju	z 38. členom,
14 če	ravna	v	nasprotju	s	43.	členom,
15.	če	ravna	v	nasprotju	s	47.	členom,
16.	če	ravna	v	nasprotju	z	49	členom,
17.	če ravna v nasprotju s 55. čenom,
18.	če ravna v nasprotju z, 58. členom,
19.	če odlaga proizvodne odpadke na mesto in na način, kjer lahko onesnažijo zrak in so vir bolezni (1. člen).
Z denarno kaznijo od 20. do 5.000 din se kaznuje vocna oseba v organizaciji združenega dela ali drugi pravni osebi, če stori kakšen prekršek iz prvega odstavka tega člena.
75.	člen
Z denarno kaznijo od 20. do 5.000 din se kaznuje posameznik (občan), ki stori prekršek iz točke 3., 4.,
5..	8.. 10.. 11., 12.. 13., 14.. 16,. 17.. 18. in 19. člena.
Enako se kaznuje za prekršek kdor:
1.	pri gradnji stanovanjskega ali drugega objekta takoj ne odpelje odvečne zemlje od izkopov na mesto,
ki ga določi pooblaščena organizacija združenega dela ali krajevna skupnost (8. člen),
2.	ravna v nasprotju z 18. členom,
3.	ne uredi in zasadi okolice svojih objektov pred izdajo uporabnega dovoljenja (39. člen),
4.	v dvanajstih mesecih po objavi tega odloka ne uredi in zasadi okolico že uporabljenih objektov, v vseh ostalih primerih pa v dvanajstih mesecih po vselitvi (40. člen),
5.	če ravna v nasprotju z 42. členom,
6.	če ravna v nasprotju z 48. členom,
7.	v strogem centru mesta Sevnica škropi drevje z motorno škropilnico ali pa to dela z ročno škropilnico v vetrovnem vremenu (57. člen).
70. člen
Z denarno kaznijo od 20 do 2.000 din se kaznuje za prekršek oseba državnega organa, če:
1.	pri investicijski izgradnji izda gradbeno dovoljenje, čeprav ni izveden načrt zunanje ureditve objekta (6. člen),
2.	izda uporabno dovoljenje dokler okolica objekta ni urejena po potrjenem načrtu,
3.	ravna v nasprotju z 12. členom,
4.	izda dovoljenje za ureditev javnega zelenja brez predhodnega soglasja komisije za varstvo okolja pri Izvršnem svetu SO Sevnica
5.	če ravna v nasprotju s 26. čjcnom,
6.	če ravna v nasprotju s 36. členom.
XI.	KONČNE DOLOČBE n	77. člen
Ko. začne veljali ta odlok, prenehajo veljati na območju Sevnica: odlok o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje. št. 45/63). odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenja na javnih površinah v občin' Sevnica (Uradni vestnik okrni?) Celje, št. 4.8/64). odlol-o manjših vodotokih (Skupščinski Dolenjski list. št. 24 70). odlok o spremembi odloka o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini Sevnica 'Uradni list SRS. št. 25-769/72) in odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urejanju vzdrževanju in varstvu zelenja na javnih površinah v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 25-769/72).
78. člen
Ta odlok začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-8/76-1
Sevnica, dne 5. novembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r. \
1229.
Skupščina občine Sevnica je na podlagi 38. člena zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS. št. 37/74). 3. in 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 7/73) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS. št. 20/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 5.. novembra 1976 sprejela
ODLOK o hišnem redu
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	č^en
S	tem odlokom se v stanovanjskih hišah urejajo pravice in dolžnosti stanovalcev, samoupravnih organov družbenega upravljanja (zbori stanovalcev in hišni sveti), najemnikov poslovnih prostorov in hišnikov ter lastnikov stanovanjskih prostorov.
2.	člen
Odlok o hišnem redu mora biti izobešen na vidnem mestu v vsaki stanovanjski hiši.
Za izpolnjevanje določil hišnega reda skrbijo zbori stanovalcev oziroma hišni svet in hišnik.
3.	člen
Za stanovalce v smislu tega odloka se štejejo: nosilci stanovanjske pravice in člani njihovega gospodinjstva, podnajemniki in člani njihovega gospodinjstva, etažni lastniki in člani gospodinjstva, najemniki poslovnih prostorov in osebe, ki so v teh prostorih zaposlene.
Za stanovanjske prostore oziroma stanovanja po tem odloku se štejejo tudi poslovni prostori v stanovanjski hiši.
4.	člen
Za upravljalce stanovanjske hiše v družbeni lastnini se po tem odloku štejejo, samoupravna stanovanjska skupnost, hišni svet, oziroma zbor stanovalcev za hiše, ki imajo manj kot 5 stanovanj, oziroma nimajo hišnega sveta, pristojna služba samoupravne stanovanjske skupnosti, če hišni svet ni izvoljen ah če ne opravlja svojih nalog z dolžnostmi in pravicami na podlagi predpisov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
Po novo vseljivih stanovanjskih hišah v družbeni lastnini je do izvolitve hišnega sveta upravljalec pristojna služba samoupravne stanovanjske skupnosti.
Odgovorne osebe za upravljanje stanovanjske hiše v družbeni lastnini določi zbor stanovalcev s pravili, ali drugim aktom, oziroma upravljalec iz prvega odstavka tega člena.
5.	člen
V vsaki stanovanjske hiši mora hišni svet na vidnem mestu izobesiti seznam imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov poslovnih prostorov.
6.	člen
Stanovanja morajo biti oštevilčena in označena s priimkom in imenom nosilca stanovanjske pravice. Za oštevilčenje stanovanj skrbi Ijišni svet, za označenje pa imetnik stanovanjske pravice.
Hišniško stanovanje mora biti označeno kot tako. Ce hišnik ne stanuje v hiši, mora biti na vidnem mestu hiše označeno, kje stanuje.
II. SKLENITEV STANOVANJSKE POGODBE, VSELITEV IN IZSELITEV
7.	člen
Imetnik stanovanjske pravice se sme vseliti v stanovanje šele po sklenitvi stanovanjske pogodbe.
8.	člen
Stanovanjsko pogodbo je mogoče skleniti samo o«
osnovi akta stanodajalca, s katerim ta odda stanovanje.
9.	člen
Stanovanjsko pogodbo sklene imetnik stanovanjske pravice s strokovno službo samoupravne stanovanjske skupnosti.
Stanovanjska pogodba mora biti sklenjena v pismeni obliki. To velja tudi za spremembo sklenjene pogodbe.
10.	člen
Po sklenitvi stanovanjske pogodbe mora predstavnik upravljalca izročiti stanovanje imetniku stanovanjske pravice v upoi'abo.
Ob izročitvi stanovanja imetniku stanovanjske pravice se sestavi poseben zapisnik, vanj se vpišejo podatki, v kakšnem stanju so bili stanovanje in naprave v stanovanju ob izročitvi ter pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene.
Zapisnik odpišejo predstavnik upravljalca, imetnik stanovanjske pravice in član hišnega sveta.
Če se stanje stanovanjskih prostorov in pomanjkljivosti v njih ne ugotovijo z zapisnikom o izročitvi, se smatra, da je bilo stanovanje izročeno v redu.
11.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora v treh dneh po vselitvi sporočiti predsedniku hišnega sveta oziroma lastniku družinske stanovanjske hiše ali etažnemu lastniku poimenske osebe, ki so se z njim vselile in razmerje teh do imetnika stanovanjske pravice. V istem roku mora sporočiti tudi imena morebitnih podnajemnikov. Imetnik stanovanjske pravice mora spremembe števila oseb. ki nastanejo po vselitvi prav tako v treh dneh. potem ko je sprememba nastala, priglasiti predsedniku hišnega sveta oziroma lastniku družinske stanovanjske hiše ali etažnemu lastniku.
12.	člen
Po prenehanju stanovanjske pogodbe mora imetnik stanovanjske pravice izročiti stanovanje uprav-Ijalcu v takem stanju, v kakršnem ga je prevzel, pri tem se upoštevajo spremembe, do katerih je prišlo zaradi normalne obrabe stanovanja.
Ob izročitvi stanovanja po 1. odstavku tega člena se pismeno ugotovi, v kakšnem stanju je stanovanje.
Zapisnik mora vsebovati tudi obveznosti imetnika stanovanjske pravice, ki preda stanovanje, da nosi stroške za Odpravo vseh poškodb v stanovanju, če se nesporno ugotovi, za katere odgovarja.
Če se pogodbeni stranki iz 1. odstavka tega člena ne moreta sporazumeti glede stanja v kakršnem je stanovanje, lahko vsaka pogodbena stranka zahteva, naj se to stanje ugotovi v postopku za zavarovanje dokazov pri pristojnem sodišču.
Ob izselitvi mora imetnik stanovanjske pravice oddati vse ključe stanovanja, kakor tudi vse ostale ključe, ki jih je uporabljal v zvezi s stanovanjem.
III.	UPORABA STANOVANJSKIH PROSTOROV
13.	člen
Stanovalci morajo uporabljati stanovanje kot skrbni gospodarji, ga varovati pred okvarami in ga redno vzdrževali. -
14.	člen
Stanovalci so zlasti dolžni:
1.	uporabljati stanovanje v skladu z njegovim namenom in na način, ki ne povzroča čezmerne obrabe,
2.	vzdrževati stanovanje v uporabnem stanju,
3.	vzdrževati red in snago v stanovanju in v skupnih prostorih ter ostalih k hiši pripadajočih površin,
4.	skrbeti za to, da ne motijo miru in počitka ostalih stanovalcev, zlasti med 22. in 5. uro,
5.	skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, telefonske, električne, ogrevalne in druge naprave,
6..	takoj naznaniti hišnemu svetu pomanjkljivosti in okvare v stanovanjskih ter skupnih prostorih in na skupnih napravah, če niso dolžni po obstoječih predpisih te pomanjkljivosti in okvare sami odstraniti,
7.	plačati stanarino do vsakega' 20. v mesecu za tekoči mesec,
8.	pri dovozu kuriva ali česa drugega takoj očistiti skupne prostore in okolico.
15.	člen
Stanovalcem je zlasti prepovedano;
1.	sekati' drva in drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni,
2.	igrati se na dvorišču tako, da bi ogrožali telesno varnost stanovalcev ali povzročali škodo na stanovanjskih hišah ali nasadih ob stanovanjskih hišah,
3.	igrati se po hodnikih, razgrajati v stanovanjih, na hodnikih ali stopniščih,
4.	pluvati po hodnikih in stopniščih ali drugače, onesnaževati stanovanjsko hišo,
5.	odlagati smeti na mestih, ki niso za to določena ali na mestih, ki so v nasprotju z odlokom o odlaganju smeti,
6.	čistiti preproge in druge predmete na oknih ali balkonih,
7.	metati odpadke in druge predmete v stranišče, vodovodne školjke, odtočne cevi in kanale ali skozi okna. ne glede na položaj hiše.
8.	pisati ali pritrjevati obvestila na mestih, ki niso za to določena,
9.	postavljati na stanovanjski hiši televizijske in radijske antene brez dovoljenja upravljalen hiše,
10.	zastavljati veže in hodnike, stopnišča in dvorišča s kakršnimikoli predmeti ali postavljati .kolesa in otroške Vozičke izven določenih mest,
11.	čezmerno močiti tla in čistiti parket z vodo
12.	po nepotrebnem uporabljati vodo, prižigati luč v skupnih prostorih oziroma pustiti luč prižgano,
13 postavljati na okna in balkone nezavarovane predmete in cvetlice zalivati tako, da voda odteka po zidu,
14.	rediti domače živali v stanovanjih, kleteh ali podstrešjih z izjemo manjšega števila okrasnih živalic (ptiči, ribice, hrčki).
15.	zlagati drva pred pročelje stanovnjske hiše ali naslanjati na zid kakršnekoli predmete,
16 shranjevati na podstrešju lahko gorljive al, druge predmete.
17.	hraniti in uporabljati lahko vnetljive predmete na takem mestu, kjer lahko nastane požar oziroma eksplozija,
18.	uporabljati vodovodne, električne in druge instalacije na način, ki povzroča okvare in motnje pri sosedih,
19.	puščati vključene naprave brez nadzorstva,
20.	sušiti drva ob kurilnih napravah ali na njih ter zlagati kurivo in vnetljive predmete ob dimniških napeljavah,
21.	puščati vhodna vrata nezaklenjena od 22. do 5. ure poleti in od 21. do 5. ure pozimi.
16.	tlen
Upravljalec je ob sodelovanju s hišnim svetom dolžan:
1.	določiti sporazumno S stanovalci v stanovanjskih hišah, ki nimajo hišnika, osebo, ki hrani ključe skupnih prostorov,
2.	določiti prostor za čiščenje preprog, težje posteljnine in drugih predmetov,
3.	na vidnem mestu izobesiti odlok o hišnem redu.
Upravljalec je upravičen ob navzočnosti imetnika
stanovanjske pravice oziroma navzočnosti drugega stanovalca pregledati stanovanjske prostore, če obstojajo utemeljeni razlogi, da se stanovanjski prostori ne uporabljajo v skladu z njihovim namenom ali da se namerno kvarijo.
17.	člen
Skupni prostori ‘v hiši (stopnišča, terase, pralnice, prostori za sušenje perila, hodniki, kleti, podstrešja in podobno) služijo za potrebe vseh stanovalcev in se smejo uporabljati le skladno z njihovim namenom.
Skupni prostori se ne smejo uporabljati za stanovanje, pa tudi oddajati jih ni mogoče za kake druge namene.
Prepovedano je shranjevati v skupnih prostorih predmete, razen tistih, ki so potrebni za namensko uporabo teh prostorov.
18.	člen
Zbor stanovalcev oziroma hišni svet določita razpored in uporabo skupnih prostorov in naprav v hiši. Ta razpored je za stanovalce obvezen. Za njegovo izvajanje skrbi hišnik, kjer ga ni, pa po hišnem svetu pooblaščena oseba.
19.	člen
Na stopniščih, skupnih hodnikih, ob vhodnih vratih in na dvorišču ter na igrišču mora biti primerna snaga.
20.	člen
Ko dežuje ali sneži ter ob drugih vremenskih nevšečnostih, morajo biti okna na stopniščih, podstrešjih in drugih skupnih prostorih zaprta.
21.	čen
Upravljalec mora skrbeti za redne preglede požarnovarnostnih naprav v hiši ter za nabavo opreme, ki služi civilni zaščiti.
22.	člen
Zbor stanovalcev, oziroma hišni svet sta dolžna
skrbeti za vzdrževanje funkcionalnega zemljišča in zelenic okrog hiše Pri tem je treba upoštevati odlok o varstvu okolja v občini Sevnica.
23.	člen
Naprave za centralno kurjavo sme oskrbovati le oseba, ki ima za to primerno strokovno izobrazbo in
pooblastilo upravljalca.	1
24.	člen
Prepovedano je v skupnih prostorih in stanovanjih demontirati ali predrugačiti kakršnekoli naprave
ali izvrševati na njih popravila brez pismenega soglasja stanodajalca in upravljalen.
25.	člen
Prepovedano je sredstva in naprave, namenjene civilni zaščiti, uporabljati v druge namene.
26.	člen
Pravice in dolžnosti hišnika se določijo s posebno pogodbo, ki jo sklene po sklepu hišnega sveta z njim upravljalee.
Hišnik je zlasti dolžan:
1.	vsak dan pomesti stopnišče in hodnike ter jih vsak mesec tudi poribati,
2.	čistiti dvorišče in pomiti enkrat mesečno stopnišče in skupne prostore,
3.	ob določenih urah zaklepati in odklepati vsa vhodna vrata,
4.	takoj javljati hišnemu svetu vse okvare in pomanjkljivosti na stanovanjski hiši, skupnih prostorih in napravah, če jih ne more sam takoj popraviti,
5.	vse instalacije v skupnih prostorih pravočasno zavarovati pred okvarami, zlasti pred pirazom in vlago ter jih vsaj enkrat mesečno pregledati,
6.	skrbeti za red in snago v skupnih prostorih ter sodelovati z organi civilne zaščite in požarne varnosti,
7.	opravljati vse druge posle, ki so mu naloženi s sklenjeno pogodbo.
Hišnik odgovarja za svoje delo in prejema naloge od hišegn sveta, od upravljalen pa takrat, če v stanovanjski hiši ni hišnega sveta.	/
V hišah, kjer ni hišnika, določi zbor stanovalcev, kako se bodo opravljala hišniška dela.
27.	člen
Določbe, tega odloka veljajo za vse stanovalce v hiši kot tudi za tiste osebe, ki se po kakršnikoli drugih opravkih zadržujejo v hiši.
28.	člen
če je upravljalee samoupravna stanovanjska skupnost, lahko dolžnosti in pravice stanodajalca po tem odloku s pogodbo prenese na organizacijo za vzdrževanje stanovanjskih hiš.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
29.	člen
Z denarno kaznijo 2.000 din se kaznuje za prekršek samoupravna stanovanjska skupnost:
1.	če ne založi in nima na zalogi odloka o hišnem redu,
2.	če ne predpiše načina delovanja hišnih svetov in njegovih organov in evidentira materialnih sredstev v stanovanjskih hišah družbene lastnine.
30.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek imetnik stanovanjske pravice, če postopa v nasprotju z določili 7., 11., 12., 14., 15,, 17., 19., 23.. 24. in 25. člena tega odloka.
31.	člen
Z denarno kaznijo do 1.500 din se kaznuje za prekršek upravljalee, če postopa v nasprotju z določili 2„ 5„ 6„ 7., 8., 9. 10., 16., 18., 19., 21- 23- 25- in 26-člena tega odloka.
Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljnlca če postopa v na-
sprotju z določili 2., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 16., 18., 19.,
21.,	23., 25. in 26. člena tega odloka.
V.	KONČNE DOLOČBE 32, člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-9/76-1
Sevnica, dne 5. novembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1.‘ r.
v.
1230.
Na podlagi 238. člena.statuta občine Sevnica (Ur. list SRS, št. 20-602/74), 2. in 4. člena odloka o ukrepih za družbeno kontrolo cen v občini Sevnica (Ur. list SRS, št. 33-819/73 in 18-894/76) je Izvršni svet Skupščine občine Sevnica na svoji seji dne 28. oktobra 1976 sprejel
SKLEP
o soglasju k cenam komunalnih storitev
I
Daje se soglasje k ceni za pitno vodo, ki jo predlaga Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica:
—	za gospodinjstvo za m3	3,10 din
—	za ustanove za m3	5,50 din
—	za gospodarske organizacije za m3 8,20 din
—	za potrošnike pitne vode s pavšalnim obračunom:
a) pri urejenih kopalnicah in WC za izplakovanje po osebi 5 m3
—	pri neurejenih sanitarijah po osebi 4 m8
c)	pri neurejenih sanitarijah in kopalnicah po osebi 3 m3.
II
Za vzdrževanje in čiščenje kanalizacije (kanalščina) se zaračunava 20 % od ceno za 1 m3 pitne vode.
IH	N
V ceni vode je vštet tudi prispevek 0,30 din po m3 za vodno gospodarstvo.
IV
Daje se soglasje k ceni za odvoz smeti in odpadkov, ki jo predlaga Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica:
—	za gospodinjstva po m3 površine	0,30 din
—	za gospodarske organizacije in
ustanove po m3 površine	0,45 din
V
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od prvega naslednjega odčitavanja vodomera, za odvoz smeti in odpadkov Pa od 1. decembra 1976.
Sevnica, dne 28. oktobra 1976.
Predsednik IS Skupščine občine Sevnica
Mišo Keršič 1. r.
1231.
Skupščina občine, občinski sindikalni svet, samoupravne organizacije in skupnosti na območju občine Slovenske Konjice, so po 11., 12. in 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72, 54-406/72 in 24-218/73) ter
8.	točke 5. člena družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 9-379/76), izhajajoč iz načela vzajemnosti in solidarnosti, v cilju, da bi se ustvarili pogoji za hitrejše zadovoljevanje stanovanjskih potreb delovnih ljudi v občini Slovenske Konjice, sklenili
sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo za obdobje 1976—1980
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
S tem samoupravnim sporazumom skupščina občine, občinski sindikalni svet, samoupravne organizacije in skupnosti na območju občine Slovenske Konjice iv nadaljnjem besedilu: organizacije) določajo osnove, pogoje, merila in kriterije, s katerimi uskla-lujejo svoje interese s splošnimi interesi in določajo medsebojne obveze in pravice o izločanju, usmerjanju in združevanju sredstev za zadovoljevanje svojih stanovanjskih potreb.
2.	člen
S samoupravnim sporazumom se določa:
—	naj nižja stopnja izločanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo, ki se izloča iz bruto osebnih dohodkov;
—	stopnja obveznega združevanja sredstev iz izločenih sredstev po prejšnji alineji, za kreditiranje usmerjene stanovanjske gradnje ter pogoji za upravljanje in koriščenje teh sredstev;
—	stopnja obveznega prispevka za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
II. IZLOČANJE SREDSTEV ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO
3.	člen
Organizacije, podpisnice tega sporazuma, se na podlagi svojih programov za reševanje stanovanjskih potreb in srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje v občini Slovenske Konjice dogovorijo, da stopnja obveznega izločanja sredstev ne more biti nižja kot 9 0/o od bruto osebnih dohodkov.
4.	člen
Na podlagi svojega programa za reševanje stanovanjskih potreb lahko organizacija določi tudi višjo stopnjo obveznega izločanja kot je določeno v 3. členu tega sporazuma.
Višino stopnje za stanovanjsko izgradnjo določa organizacija s svojim splošnim aktom.
Sredstva se izločajo na način kot je to določeno z zakonom in drugimi predpisi ter s tem sporazumom.
Določena stopnja izločanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo velja za tekoče srednjeročno plansko razdobje od 1. 1. 1976 do 31 12. 1980,
5.	člen
Izločena sredstva za stanovanjsko izgradnjo se lahko koristijo v skladu z določili zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, s tem samoupravnim sporazumom, splošnimi akti organizacij, srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje v občini Slovenske Konjice ter predpisi občinske skupščine.
,	6. člen
Podpisnice tega sporazuma bodo stremele za tem, da sredstva, katera ostanejo organizacijam, koristijo najmanj 50% za usmerjeno gradnjo.
III.	OBVEZNO ZDRUŽEVANJE, UPRAVLJANJE IN
KORIŠČENJE SREDSTEV ZA USMERJENO STANOVANJSKO GRADNJO
7.	člen
Organizacije se obvezujejo, da bodo od izločenih sredstev po najnižji stopnji iz 3. člena tega sporazuma, združile 20% sredstev za kreditiranje usmerjene stanovanjske gradnje.
Sredstva za kreditiranje usmerjene stanovanjske gradnje se izločajo pri vsakem izplačilu osebnih dohodkov in oročijo pri poslovni banki na poseben račun za dobo, določeno s pogodbo med banko in samoupravno stanovanjsko skupnostjo. .
8.	člen
Združena sredstva za kreditiranje usmerjene stanovanjske izgradnje tvorijo poseben kreditni sklad pn poslovni banki, s katerim upravlja in razpolaga enota za gradnjo stanovanj pri samoupravni stanovanjski skupnosti.
9.	člen
S sredstvi za kreditiranje usmerjene stanovanjske izgradnje razpolaga enota za gradnjo stanovanj na podlagi posebnega pravilnika, ki ga sprejme v soglasju s skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti.
Pravilnik iz prejšnjega odstavka mora vsebovati merila in pogoje za dodeljevanje kreditov, ki ne smejo biti nasprotni določilom tega sporazuma.
10.	člen
Združena sredstva iz 6. člena tega sporazuma se lahko uporabljajo za kreditiranje:
—	gradnje novih stanovanjskih hiš;
—	nakup novih stanovanj v blokovni gradnji;
—	za rekonstrukcijo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj.
11.	člen
Krediti iz združenih sredstev za namene iz 2. člena tega sporazuma se odobravajo največ za dobo 20 let.
Obrestna mera ne sme biti nižja od 2°/o od odobrenega kredita. Po 10 letih se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča za 2% (Družbeni dogovor o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj — Ur. list SRS, št, 1-4/74).
12.	člen
Administrativne, finančne in druge posle samoupravne enote za gradnjo stanovanj opravlja na nod-lagi pogodbe denarni zavod, pri katerem so sredstva naložena.
13.	člen
Pravico do kreditiranja iz združenih sredstev iz 7. člena tega sporazuma imajo:
—	organizacije, ki združujejo sredstva po tem sporazumu;	N
—	delavci, ki so zaposleni v organizacijah, podpisnicah tega sporazuma, za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lastnini.
Pogoj za odobritev kredita je med drugim tudi ta, da upravičenci kupujejo stanovanja v skladu z določili srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje v občini.
Pri odobritvi kredita delavcem je treba upoštevati še prosilčev socialni položaj, njegove dosedanje stanovanjske razmere in stanovanjski standard, določen z občinskim odlokom.
Podrobnejše pogoje za dodeljevanje kreditov iz združenih sredstev določa pravilnik samoupravne enote za gradnjo stanovanj.
IV.	PRISPEVNA STOPNJA ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
14.	člen
Organizacije se obvezujejo, da bodo od izločenih sredstev po stopnji iz 3. člena tega sporazuma, vplačevale v enoto za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti, sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. v višini 15% od izločenih sredstev za stanovanjsko izgradnjo.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15.	člen
Podpisnice tega sporazuma se zavezujejo, da bodo v vsem upoštevale samoupravno dogovorjene osnove, pogoje, merila in kriterije, ki so predmet tega spora-mma in obveznosti, ki iz njega izhajajo.
Za organizacije, ki ne pristopalo k temu sporazumi. določi obveznost izločanja in združevanja sredstev 'ičinska skupščina z odlokom.
16 člen
Sestavni del sanjoupravnega sporazuma je srednjeročni program stanovanjske graditve v občini in programi organizacij za reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev.
17.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se izvedejo po postopku, ki je predviden za njegovo sprejetje.
K temu sporazumu lahko naknadno pristopijo tudi organizacije, ki sporazuma niso podpisale do dneva uveljavitve.
18.	člen
Sporazum stopi v veljavo, ko ga podpišejo podpisnice, ki zaposlujejo več kot dve tretjini zaposlenih v občini (stanje zaposlenih 31. 12. 1975).
19.	člen
Ko začne veljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o izločanju in' usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo za obdobje 1975—1979 (Uradni list SRS, št. 3-142/75).
20.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Po en izvod sporazuma prejme vsaka, podpisnica sporazuma, poslovna banka in podružnica službe družbenega knjigovodstva Sporazum se. uporablja od 1. januarja 1976.
Original sporazuma z izvirnimi podpisi se hrani pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Slovenske Konjice;
Slovenske Konjice, dne 15. novembra 1976.
1232.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (tfradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) in 155. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74 in 15-688/76) na seji dne 10. novembra 1976 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi- osnutka zazidalnega načrta sta-no-vanjske soseske ob Mizarski cesti—Blato—Slovenske Konjice
I
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice daje v javno razgrnitev osnutek zazidalnega načrta stanovanjske soseske ob Mizarski cesti—Blato—Slovenske Konjice, ki ga je izdelal Razvojni center Celje pod št. 167/76.
II
Osnutek zazidalnega načrta stanovanjske soseske ob Mizarski cesti—Blato—Slovenske Konjice se javno razgrinja za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa.
III
Osnutek zazidalnega načrta bo razgrnjen v prostorih oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Slovenske Konjice ter bo na javni vpogled v . uradnih dneh.
IV
K osnutku lahko v času razgrnitve poda pripombe in predloge vsak občan, organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija ali skupnost.
V
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS
St. 350-3/76-2
Slov, Konjice, dne 10. novembra 1976.
Predsednik ■ Izvršnega sveta Skupščine občine ( Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r.
VRHNIKA
1233.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in 153. člena statuta občine
Vrhnika (Ur. list SRS, št. 11/74) in 153. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 11/74), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, dne 4. novembra 1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 4. novembra 1976 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leto 1975
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 1975 katerega sestavni del je tudi zaključni račun sredstev rezerv in posebni računi.
2.	člen
Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1975 so naslednji:
I.	Proračun
—	dohodki
—	izdatki
—	presežek dohodkov nad izdatki
II.	Sredstva rezerve
—	dohodki
—	izdatki
—	presežek dohodkov nad izdatki
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v višini 1.3(56.100,25 dinarjev se razdeli kot sledi:
—	419.000 dinarjev za intervencije v gospodarstvu
—	521.000 dinarjev za solidarno prelivanje med občinami po družbenem dogovoru o splošni porabi v SR Sloveniji
—	426.100,25 dinarjev se prenese kot dohodek proračuna za leto 1976
4.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po ZR sredstev rezerv din 367.055,82 se prenese v sredstva rezerv proračuna za leto 1976.
5.	člen
Neporabljena	sredstva	na	posebnih	računih se
prenesejo kot dohodek teh za leto 1976 in sicer:
din
—	sredstva borcev za severno mejo
in ZFN	254,85
—	sredstva za zatiranje živalskih
kužnih bolezni	49.194,67
—	premije za	zavarovanje proti	požaru	6.644,30
—	druga sredstva s posebnim namenom
DPS	39.226,84
6.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/11-400-01/76
Vrhnika, dne 4. novembra 1976.
j	Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
din
15.780.007,15
14.413.976,90
1.366.100,25
4.42.374.82 75.319,00
367.055.82
Preglctl in razpored dohodkov proračuna Skupščine občine Vrhnika za leto 1976
Vdoh*	Dohodki ,		Skupaj din	Glavni namen	Razporeditev dohodkov	Skupaj din
1	Davek od osebnih dohodkov	4.422.998,00	01	Dejavnost organov družbenopolitičnih	
2	Prometni davki in davki od			skupnosti	8.580.292,80
	premoženja	9.461.422,35	02	Ljudska obramba	389.532,80
3	Takse	654.042,30	03	Dejavnost družbenopol. organizacij	
4	Denarne kazni	126.886,40		in društev	942.573,00
5	Drugi dohodki	1.052.228,10	04	Negospodarske investicije	759.594,45
6	Dohodki od drugih družbeno-		05	Regresiranje prevoza študentov	226.635,00
	političnih skupnosti	62.500,00	07	Komunalno-prometna dejavnost	124.143,25
	/		08	Socialno skrbstvo	362.822,80
			09	Zdravstveno varstvo	319.161,70
	/		10	Komunalna dejavnost	20.000,00
	/		11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1.214.300,00
	/		15	Gospodarske investicije	40.442,20
	/		16	Intervencije v gospodarstvi/	1.291.940,55
	/		18 '	Krecfiti, vezana in izločena	
	/			sredstva	182.538,35
	/			Presežek dohodkov nad izdatki	1.366.100,25
	Skupaj	15.780.077,15		Skupaj	15.780.077,15
/	1234.
Skupščina občine Vrhnika je po 4., 23. in 24. členu zakona o glasbenih šolah (Uradni list SRS. št. 17/71) in 152. člena statuta Občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74.) na 18. seji zbora združenega dela dne 23.
, septembra 1976, na 18. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1976 in na 18. seji družbenopolitičnega zbora dne 20. septembra 1976 sprejela naslednjo
o n i, o C b o
o ustanovitvi glasbene šole Vrhnika .1. člen
Nižja glasbena šola Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: »zavod«), za katero je prevzela ustanoviteljske pravice in dolžnosti občinska skupščina po odločbi o prevzemu ustanoviteljskih pravic iVi dolžnosti do nižje
glasbene žole Vrhnika (št. 04/1-3738/2-59, z dne 24/12 1959) se v skladu z zakonom o glasbenih šolah (Uradni list SRS, št. 17/71) reorganizira s 1. 9. 1976.
2.	člen
Ime zavoda: Glasbena šola Vrhnika.
3.	člen
Sedež zavoda je na Vrhniki, Tržaška cesta 14.
4.	člen
Zavod je pravna oseba.
5.	člen
Ustanovitelj zavoda je Skupščina občine Vrhnika.
6.	člen
Zavod je samostojna in samoupravna delovna organizacija, katere dejavnost je posebnega družbenega pomena.
7.	člen
Naloge zavoda so:
—	vzgaja in izobražuje učence, da lahko sodelujejo v orkestralnih skupinah ali pevskih zborih oziro. ma, da lahko nadaljujejo glasbeno izobraževanje,
—	seznanja učence z dosežki na področju glasbene' kulture in jih navaja k estetskemu doživljanju glasbene umetnosti,
—	prireja javne in interne koncerte, glasbene večere, akadernije, proslave, predavanja, gostovanja in druge nastope ter tako prispeva k razvoju glasbene kulture na občinskem območju.
8.	člen
Pri opravljanju svojih nalog se glasbena sola povezuje s starši mladoletnih učencev in sodeluje s strokovnimi in drugimi organizacijami ter kulturno in izo. braževalno skupnostjo v občini.
9.	člen
Zaivod ima statut, ki ga sprejmejo organi upravljanja zavoda. S statutom se določi ^organizacija zavoda, organi upravljanja zavoda in sestava teh organov ter delovno področje in samoupravne pravice zaposlenih delavcev.
10.	člen
Pri opravljanju zadev posebnega družbenega pomena sodelujejo v organih upravljanja zavoda poleg članov delovne skupnosti tudi predstavniki učencev ki tvorijo šolsko skupnost ter predstavniki organizacij in organov in sicer:
—	eden predstavnik učencev, ki ga izvoli skupnost učencev šole,
—	eden član, ki ga imenuje Skupščina občine Vrhnika,
—	eden član, ki ga imenuje Skupščina občinske izobraževalne skupnosti,
—	eden član, ki ga imenuje. Skupščina kulturne
skupnosti,	'
—	eden zastopnik Staršev, ki ga izvolijo starši na roditeljskem sestanku. ■
11.	člen
Zavod upravlja s sredstvi, ki so mu bila dodeljena ob njegovi ustanovitvi in s sredstvi, ki si jih ie pri. dobil s svojo dejavnostjo.
12.	člen
Predstojnik zavoda je dolžan v 15 dneh od dneva veljavnosti te odločbe priglasiti zavod za vpis v re-
gister zavodov pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani.
13.	člen
Ko začne veljati ta odločba, neha veljati odločba o prevzemu ustanoviteljskih pravic in dolžnosti do nižje glasbene šole Vrhnika (št. 04/1-3733/2-59 z dne 24/12-1959).
14.	člen
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 2/1-02-025/74-76
Vrhnika, dne 23. septembra 1976.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. Inž. 1. r.
ŽALEC
1235.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 2. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št/42/66 in 20/71) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni Ust SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. novembra 1976 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za
komunalno opremljenost stavbnega zemljišča
1.	člen
Odlok o prispevku za" komunalno opremljenost stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 12/73 in 13/75) se spremeni in dopolni tako, da se 4. člen glasi:
»Pooblaščena organizacija, ki skrbi za komunalno urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč zaračuna investitorjem poslovne stroške za komunalno ureditev stavbnega zemljišča'V znesku 6,5 odstotka od vrednosti vlaganja v komunalno urejanje in prodajne vrednosti zemljišča.
Za stanovanjsko gradnjo se poslovni stroški zaračunavajo na podlagi družbenega dogovora o načinu oblikovanja cen stanovanj v občini Žalec.
»Za pokritje poslovnih stroškov za komunalno ureditev zemljišč v zvezi z izgradnjo posameznih objektov iz programa izgradnje posameznih objektov splošnega družbenega pomena, se za vsak objekt posebej dogovorita sklad za uresničevanje programa izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti občine Žalec in Zavod za načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč Žalec »
2.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok c dopolnitvi odloka o prispevku za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 17/76).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad nem listu SRS.
St. 420-11/75-6
Žalec, dne 9. novembra 1976.
1236.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 1. in 16. člena dogovora o izvajanju politike cen, izdelkov in storitev' iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 ter 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74 in 17/74) na 88. seji dne 4. novembra 1976 sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o povišanju stanarin
. 1. člen
Odredba o povišanju stanarin (Uradni list SRS, št. 12/76) se v 1. členu spremeni tako, da se beseda s 1. majem nadomesti z besedo s 1. junijem 1976.
Tretji člen se spremeni tako, da se glasi:
»Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS«.
2. člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-2/76-1
Žalec, dne 4. novembra 1976.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Jože Jan 1. r.
VSEBINA
Stran
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1186.	Odlok o razdelitvi namenskih dopolnilnih sredstev
občinam za urejanje in vzdrževanje vojaških pokopališč in grobov za leto 1976	1545
1187.	Odlok o načinu oblikovanja cen v prometu s posameznimi proizvodi	1545
REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1188.	Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja za organizacije združenega dela, ki varujejo družbeno premože-
1189 Pravilnik o oznakah in ravnanju z orožjem v narodni zaščiti.	1548
1190.	Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne In srednje
šole	1549
1191.	Odredba o dodatnih pouka prostih dneh v šolskem
letu 1976/77	1552
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1192.	Sklep o povečanju pokojnin	s	1. Januarjem 1977	1552
1193.	Sklep o spremembah in dopolnitvah statuta skupno-
sti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji •	1532
1194.	Sklep o spremembi sklepa o ustanovitvi in delovnem
področju službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji	1553
1195.	Sklep o ustanovitvi odborov zavarovancev kot izvr-
šilnih organov skupščine skupnosti za odločanje o pravicah zavarovanih oseb	1553
1196.	Družbeni dogovor o programu in načinu opravljanja
strokovnih izpitov	1554
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
1197.	Samoupravni sporazum o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju vodne skupnosti Drava za obdobje 1976—1980	1556
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
Stran
1198.	Družbeni dogovor o sodelovanju pri gradnji stanovanjskih .sosesk na območju ljubljanskih občin
1199.	Sklep o soglasju k najvišji ceni za prevoz potnikov v javnem mestnem prometu (Ljubljana)
1200.	Sklep o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije, ki ponazarja predlog za spremembo in dopolnitev generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za potek primarnega plinskega omrežja
1201.	Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe in dopolnitve urbanističnega programa mesta Ljubljano in generalnega urbanističnega načrta mesta Ljubljane za potek magistralnega plinovoda Kleče—Horjul (smer Vrhnika)
1202.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Zdravstveni kompleks v Celju
1203.	Odlok o davku na promet nepremičnin (Cerknica)
1204.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1975 (Cerknica)
1205.	Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1975
1206.	Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Idrija za leto 1975
1207.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za naselje Crni vrh (Idrija)
1208.	Odlok o poimenovanju ulice v mestu Idrija
1209.	Sklep o potrditvi statuta skupnosti otroškega varstva Idrija
1210.	Sklep o potrditvi statuta Skupnosti za osnovno izobraževanje Idrija
1211.	Odlok o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v obdobju od leta 1977 do leta 1981 za izgradr njo šolskih in komunalnih objektov (Laško)
1212.	Odlok o spremembi odloka o davkih občanov fLaško)
1213.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Laško)
1214.	Odlok o določitvi najemnin za poslovne prostore v občini Laško
1215.	Odlok o'minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah (Laško)
121G. Odlok o spremembi odloka o oblikovanju konferenc delegacij ter določitvi števila delegatskih mest, ki jih imajo delegacije delovnih ljudi v zboru združenega dela Skupščine občine Laško v mandatu 1974 do 1978
1217.	Odredba o najvišjih prodajnih cenah za osnovne vrste kruha (Laško)
1218.	Sklep o razpisu referenduma o podaljšanju krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Cerkvenjak
1219.	Sklep o razpisu referenduma o podaljšanju krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje ikrajevnih cest na območju krajevne skupnosti Gradišče
1220.	Sklep o soglasju k novi ceni vode v občini Lendava
1221.	Sklep o javni razgrnitvi prostprskega plana občine Litija
1222.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve v občini Litija
1223.	Samoupravni sporazum o najnižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Litija
1224.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1976
1225.	Odlok o zakloniščih (Mozirje)
1226.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta stano-* vanjske enote Pddvrh II. (Mozirje)
1227.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta obrtno-stanovanjske cone Ljubno ob Savinji (Mozirje)
1228.	Odlok o urejanju in varstvu okolja v občini Sevnica
1229.	Odlok o hišnem redu (Sevnica)
1230.	Sklep o soglasju k cenam komunalnih storitev (Sevnica)
1231.	Samoupravni sporazum o izločanju In usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo za obdobje 1976 do 1980 (Slovenske Konjice)
1232.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta stanovanjske soseske ob Mizarski cesti — Blato — Slovenske Konjice
1233.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leto 1975
1234.	Odločba o ustanovitvi glasbene šole Vrhnika
1235.	Odlok o spremembah fn dopolnitvah odloka o prispevku za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča (Zalcc)
1236.	Odredba o spremembi odredbe o povišanju stanarin (2alec)
1560
1565
1565
1566
1566
1566
1567
1567
1568
1569 15Ć9
1569
1569
1570 1572
1572
1573
1573
1577
1577
1577
1579
1580
1580
1581
1583
1585
1586
1588
1588
1588
1594
1597
1598
1599
1599
1600
1601
1602
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS - Direktor in odgovorni urednik Milan Btber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani - Naročnina za lete 1976 240 din Inozemstvo 350 din - Reklamacije se upoštevajo >e mesee dni po Izidu vsake številke — Uredništvo tn oprava Ljubljana, Veselova 11. poštni predal 379'VTT — Telefon direktor uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701. nrodajn. oreklid in naročnine 23 579 _ 7:iro račun 50100-603-40323 - Oproščeno nrometnegn davka no rnnpnlu «!f*kretnr1»t*» rp Informacije v TrvVšnem <svetn «3knp«dnr «nr*venMe št 421-1/72