—    375    -
Novičar iz austrijanskih krajev.
1zKamnika, L. K. Ako bi me kdo za naj lepie eela in kraje na Krajnskem vprašal, gotovo bi v odgovora Kamnika in njega okolice ne pozabil. Saj ravno krasna bistriška dolina, razstegajejoča se proti sivim Snežnikom, in nježno mestice Kamnik stoječe pod otermo kriško goro, okolj ktere hladen in zdrav zrak pihlja kakor malo kje, vsako poletje več gospode k nam vabi, večidel iz Ljubljane, se celo iz Tersta. Preteklo jesen je znani g. Mauroner v resnici se v Kamnika naseliti hotel, ter je od mesta zgornjo stran ^malega grada" kupoval, da bi si bil selice (kampagno) v go-tiški statvi na polovici malogradške skale ravno nad klancem postavil. To bi bil kine Kamnika na tisti terdni skali, na ktero so nekdaj mornarji svoje ladije priklepali. Kar so odtekle šumeče vode, ki so kupcu in ribča dobiček in zaslužek dajale; odkar so siloviti Turčini starega Kamnika bogate poslopja razrušili, je že veliko let, — pa Kamnik se le počasi počasi oživlja! Zlo si je mestice poslednji čas opomoglo na zanajnem obraza, in akoravno v njem palač ne smemo iskati, je vendar vredno posebno farno cerkev na Sutni in kloštersko cerkev v mesta v misel vzeti; ano sta rajnki dekan Fr. Vojska in sedanji dekan gosp. J. Fink tako ozaljšala, da ji na Krajnskem menda ni kmali para; to pa bivši gosp. gaardian O. Raimund — mož vnet za božjo hišo in božjo čast. Pa tudi njihov naslednik g. gaardian O. Gotthard v duhu svojega prednika o teh stvareh hvale vredno napreduje.
Od tukajšnih ljudskih šol z veseljem naznanjam, da se po besedah veljavnih mož verlo obnašajo. Potožiti pa se more, da dekliški šoli učilnih moči pomanjkaje. Ne vem kdo da je kriv tega, le to vem, da se je že lanj-eko leto naš g. kaplan L. Dolenc opazivši to napako prostovoljno   (brez   vsega   plačila)  učiteljstva   poprijel,
06 ve da z dovoljenjem dotičnih predstojnikov. Dragi razred je njemu Izročen in kako izverstno svojo nalogo spolnuje blagi gospod, nam to dovelj dokazuje, da imajo letos veliko več učenk kakor lani. Pa kaj bom dokazoval? Kdor gospoda osebno pozna, ve da veliko velja. Bog mu trud plati!
O družin zadevah našega kraja smemo s toliko večjim zaupanjem veselejši prihodnosti pričakovati, ker se nam bo že koj pervo spomlad nov vir blagostanja z zidanjem c. k. solni t arije (gl. letošnje ?5Nov.a št. 74.) in zraven tudi škarpe na desnem bregu Bistrice odperl. 61. ministerstvo je dovolilo blizo 100.000 forint za to oboje zidanje. Kdaj da se bojo mlini za smodnik in druge početja napravljati pričeli, se za gotovo ne ve. Na treh krajih pa že vojaška straža stoji, in iz Laškega (od Lambrate pri Milanu in iz Treviža, kjer so mline za smodnik prodali) so dokaj kotlov, stop , leskovega oglja Itd« že sem navozili in v magazine nakupičili. Mislijo pa pri zidanju mlinov in drugih napravah naj novejše znajdbe in skušnje o tej reči porabiti.
1% Ljubljane 22. nov. Danes dopoldne so iz tukajšne gosp. Samasatove zvonarije odpeljali na železnico 4 nove zvonove za farno cerkev v Se v niči (Lich-tenivald) na doljnem Štajarskem, ki je, kakor je brav-cem ;?Novic" znano, letošnje binkoštne praznike z večjim delom prijaznega terga pogorela. Veliki zvon je vagal 24 centov in 90 funtov, drugi 12 centov in 70 funtov, tretji 7 centov in 50 funtov, četerti pa 3 cente in 8 fantov. Lično in dobro delo in lepo soglasje zvonov bojo gotovo Sevničani enoglasno sami hvalili, kadar jim bojo novi zvonovi pervokrat zapeli. To tedaj njim samim prepušamo. Namen teh verstic je kaj dru-zega. Zvedili smo namreč za gotovo, da ondašnji g. fdjmošter Fohn, spoznavši veliko nevarnost za cerkev in turn sred terga ob nesreči kakega ognja, so že pred 4 leti svoje farmane napravili, naj bi se tudi turn z zvonovi asekuriral. Kdo pač bi bil takrat mislil, da bo take pomoči tako kmali potreba! Teržaška asekuracija je koj po požaru gosp. fajmoštru celi asekurirani znesek naštela, le toliko je odbila, kolikor je tisti bron vreden bil, ki ni zgorel; bilo je po tem takem tedaj berž mogoče cerkev z lepimi novimi, še 10 centov težjimi zvonovi ozaljšati in jih berž do zadnega vinarja plačati brez bire pri farmanih, ktere je ogenj že tako v velike nadloge pripravil, da imajo sami seboj dosta opraviti, preden se bojo izkopali iz težav.
„Novičea so že stokrat in »tokrat svojim rojakom priporočale veliko dobroto asekuracij, — al žalostnega serca se moramo skor pri vsakem ognju prepričevati, da ljudje še nočejo spoznati te dobrote! Naj bi bil ta izgled živa priča vsim, ki še ne verjamejo, da je asekurirati se zares dobro. Majhno plačilo, ki se je za 5 let naprej odrajtalo, se je že v 4. letu tako obilno in dobrotno za celofaro povernilo. Kar je tukaj od turna rečeno, velja od vsacega druzega poslopja. Gotovo, hitro in zdatno nam pridejo le asaku-racije na pomoč.   Naj bi to vsak gospodar spoznal!
—   376   —