Nai prapor ni star, na njem ni zlata, ni svilena cunja, ki naj nad hlapci vihra.
Nai biser na njem sta delo in čast,
nai cilj so svoboda In kruh In razmahnjena rast
▼ KttrtiL Dl« PoatfAl bar bezahlt
Slovenski dom
PREfS - CENA L 1.50
Leto IX. — Štev. 16
TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA
Sobota, 22. aprila 1944
S starimi svetinjami — v nove čase
20. aprila 4944
Svečano razvitje slovenske narodne zastave na vladni palači v Ljubljani
Slovesna prisega slovenskih domobrancev in njihov zmagoslavni pohod po Ljubljani
Slike: Foto Pavlov®?.
Prisega zvestobe in časti
Pri prisegi, ki so jo dne 20. aprila izrekli na stadionu v Ljubljani slovenski domobranci, ie SS Grupnen-fiihrer Rosener imel zbranim rojakom naslednji pomembni govor:
Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. V nekaterih predelih pokrajine 90 se bili že zbrali možje, ki so pod vodstvom odločnih ljudi hoteli svojo vroče ljubljeno domovino ohraniti in rešiti pred boljševizmom. Ti možje se sicer niso zakleli na zunaj, toda na znotraj so opravili eveto prisego, da se bodo za svojo domovino in svojo družino borili proti gibanju, ki je hotelo pahniti deželo v propast. Ti možje do danes niso prelomili zvestobe. Iz onih majhnih krdel tako-imenovanih belogardističnih legionarjev je na moj ukaz zrastlo slovensko domobranstvo. 1 edne in mesece je bilo treba delati in uspelo nam je. iz te majhne čredice narediti ugledno vojsko.
S pomočjo velike Nemčije smo
cjo
va6 izvežbaii,
Mi pa smo vam
oblekli
r
tčije
ODO
rožili.
Zna denkwtrdlgea Morgea ril* M, Aprtl tM4t Nebea hr Plan* ta 9wm*wiWIw Bolehaš worde la Aaveseahett ter Ver-
treter d er dentaehea and aloweniso.bea Behttrden daa aloweataehe Natlonalbaaaer gehlaat. — J utr o tt. aprila 1S44: Ob aaatavl velike Nemčije Je aa vladni palači r Ljubljani iav4hrala alovenaka aarodaa aaatava. rasvlta v aavzočnostl najvlijlb laatopniker
aemiklh la elavehaklh oblast*.
rinesli eno: vero v vašo domovino, da bi jo branili in ohranili čisto. Sedaj je na vas, da boste v neustrašeni borbenosti pripravljeni izpolnjevati naloge, ki vam jih bo še naložila bodočnost. Vojak pa lahko izpolnjuje svoje vojaške vrline samo tedaj, če iz vse svoje notranjosti izpolnjuje svoje dolžnosti ▼ vroči ljubezni do družine in reda.
Zvestoba je prvo, kar vaim dajem na pot. Do nezvestobe lahko privede koga nespamet ali nezadostno prepri-
Daljc aa X strani.
Prlaldent Rupnik «nd d er Komaaadaat der «lowcnliehen Lande.wehr Kraner
Inmltten alowenl«cher Natlonaltraehtea bela Vorbelmaraeh der Laadeawehr. — Predsednik general Rupnik la poveljnik alovenakega domobranatva podpolkovnik Krener gledata v venca narodnih not pohod domobrance v.
Prisegamo nanj, ker je klic za slovenske ljudi. Prisegamo nanj, ker Je poroitvo za srečnejie dni. Prisegamo nanj, ker je sveto znamenje naie krvi
Tri barve smo na svoj prapor pripeli, zanje smo tudi prisego na svoje duie vzeli, za te barve ne bomo umrli, marveč v dolu iivell.
Bela Je barva slovenske časti, skozi veke gori, skozi rodove IM;
Ml smo vitezi dela, sinovi častil
Sinji je svod tega naiega neba,
sinja je vera Slovenskega srca,
kakor nebo je radost, ki nam jo upanje da.
Rdeča je barva naie krvi.
Rdeči kresovi Iz davnih bojnih dni, rdeče so rane od bratskih in tujih pesti.
Ne bele, ne sinje, ne rdeče ne pozabimo; za čast, za nade, za svojo kri živimo, za nebeiko mavrico naiega znamenja trpimo.
Dvignimo glave; ie naie nebo fari; ie iivl nai ponos, ie so trde naie pesti.
Hočemo pravico; kdor ni zanjo, naj ne živil
Prapor naprej In kvtlku roke:
da bo zagorelo zadnje slovensko srce
v eni veri, v enem ponosu in viiku. ki nima meje: ml, Bog, In slovensko imel
Kil aoleher Beget.ternng bat dle Bevillkernn* Lalhaeha dle alowenlsehe La«-deawehr mit Blumea beatreat, als sle aaeb dem felerllchen Etd aa H. April dareh dle Stadt marschlerte. — V takem navduieaja je Ljubljana ■ cvetjem ob.lpala aloveaake domobrance, ko so M. aprila korakali od prisege skoil me.to.
kinka: Elnhelten der Landeawehr maraehlerea ver dea HS-OmppenfBhrer aad Oeaeralleataaat dar PollaM RBaoner aad ver Prlaldent Rnpalk, dle dle I<aadea«ehr vor der Noaneaklrebe begrdaaten. Reehta: Maaaan der Latbarber ®*v81kerung betracbten dea Vorbelmarach. — Na levls Domobranakl oddelki korakajo alao aknplnakega vodje generala policije Rftaenerja la mimo predsednika generala Rnpulka, ki ata s dragimi odličniki poidravljala dosM>
braaako vojake pred annako cerkvijo. Na deaal: Množice ljubljanskega prebivalstva gledajo mimohod.
nsloge pri delu za novo slovensko bodočnost
Ugotovitve, misli in smernice predsednika, generala Rupnika
V	nedeljo, 16. aprila je predsednik general Rupnik imel v unionski dvorani v Ljubljani velik
politično-načelen govor, iz katerega prinašamo najvažnejše odstavke:
V	uvodu se jc spomnil vseh onih slovenskih in nemških junakov, ki so * ramo ob rami v boju proti komunističnemu sovražniku darovali življenje za slovenski narod in novo Evropo, nakar je med drugim dejal:
Dobrega pol lota je poteki« od trenutka, ko so se izjalovile nakane savoj-cev in komunistov in se je i* rok nasprotnikov Evrope izmuznila zmaga, o kateri so sanjali, da jo imajo že v roki. Za slovenski narod je bilo -tedaj rešilno, da je nemška vojska posegla na jugovzhodno bojišče in zagotovila našo rešitev. Ob tej ugotovitvi je treba vprašati vse anglolile in tiste, ki še vedno vidijo v komunizmu neke vrste vseslovanstvo. kaj bi se bil« zgodilo i nami, ako nemška sila ne bi posegla vmes. Nihče ne more utajiti, da bi strašno razdejanje, ki je zajelo prvo polovico naše zemlje, doletel«) tudi njen ostanek in bi bil naš narod izbrisan z obličja žemlje.
Politični modrijani, ki računajo na anglosaške možnosti, so tudi politični neumneži, ker računajo, da jim bodo zmagoviti Angleži, Amcrikanci in Sovjeti iz šestero rok trosili gore dobrot. Ti junaki sredinske opreznosti naj se spomnijo primerov Irske in Islandije, Egipta in Severne Afrike, Sicilije in .Tužnc Italije ter baltskih držav in Indije in naj si prikličejo v spomin dobrote, ki so jih tam delili tako imenovani zmagovalci. .
Takšni ljudje naj puste naš narod pri miru in ga ne zavajajo več v nesrečo. Vsi pametni Slovenci imajo zmerom pred očmi dejstvo, da so Slovenci že 1500 let ud družine evropskih narodov in da čutijo, mislijo in žive po evropsko. Boljševiki hi ga radi uničili, ker živi na silno važnem prostoru in je po svojem značaju in krvi žilav nasprotnik judovskega razdejanja. Samo smrtni sovražniki so mogli povzročiti v narodu spore in prepade, da se_ je vanj naselila strupena kal boljševizma in judovskega razkroja, da bi ga ugonobila.
Po 8. septembru ge je ta načrt pokazal v vsej strahoti, saj so komunisti e pokoljem 50.000 Sloveneev hoteli naš narod črtati iz seznama zavednih in vernih narodov in ostanek spremeniti v mešanico judovskih sužnjev. Da do tega ni prišlo, ima zaslugo nagli nemški poseg, ki je odprl za slovenski narod dobo novega življenja.
Iz srca, ki ni izdalo slovenske zemlje...
»Ljubezen do domovine, spoštovanje do padlih bratov junakov, luč najvišjih vzorov ter dolžnost, te vzore ohraniti — to se danes združuje v močno silo, ki bo gnala domobranstvo preko vseh ovir in preko pekla najtežjih skuienj ter privedla slovenski, narod iz groba v vstajenje in Šivljenjel«
Te besede, ki jih je spregovoril domobranec Erznožnik, «e mi vedno znova oglase v duii, kadarkoli se spomnim na sijajno domobransko prireditev na logaškem odru.
Občudovanja vredna je velika požrtvovalnost, ki so }o ti vrli fantje, čeprav niso v Logatcu doma in nimajo nobenih lastnih sredstev na razpolago, pokazali * svojo odrsko predstavo, v kateri se je zrcalila vroča želja, pokazati notranjskemu človeku, kaj danes polni dušo domobranskega vojaka, da s takšnim zagonom hiti v boj. 2e v tej nadvse uspeli predstavi je vsak lahko »poznal, od kod izvira do-mobrančeva neomajna volja streti verige, v katere je komunistična zver uklenila lepo našo zemljo in pridne rok« človeka, ki je stoletja živel na njej in hoče še živeti.
Še nikoli v svojem življenju nisem gledal predstave, ki bi bila bolj življenjska in ki bi vprav zato tako silno učinkovala kakor ta. Kdo ni čutil enotnega utripa srca igralcev ter tistih njihovih najožjih prijateljev, ki jim ni neznana bolečina po nedolžnem prelite krvi, obupen jok mater in otrok za svojimi najdražjimi, ki so jih izgubili, ne strahota požganih domačij? Kdo hi slišal krika, ki »e danes razlega preko teh razvalin slovenskega domovja, krika »Živeti ali umreti!?«
V	drami »Domovina v plamenih« so (domobranci igrali svoje lastno trpljenje. Lepo je poudaril domobranec Erznožnik v svoji uvodni besedi, ko je dejal med drugim: »Drama nam bo privrela iz srca, čeprav je ni režirala roka umetnika; iz onega srca, ki ni izdalo slovenske zemlje, iz srca, v katerem bodo večno živeli obrazi naših mučenikov in mučenic, ki so dali življenje za boljšo bodočnost _ svojega naroda. Predvajali jo bomo mi do* mobranci. Vemo, da gre dane* za našo vero in narod, za naše poteptane družine in božja svetišča, za naš dom, ki ropa po njem naš kleti sovražnik, za našo zemljo, ki leži pusta in prazna in zaman Čaka sejalčeve roke, ker jo oskrunja tiran.«
Ob koneu predstav* *o ml nrlU« solz«
v oči, kar sicer ni bila nikoli moja navada. Skril sem »voj obraz pred radovednimi pogledi svoje sosede, ki »e ni mogla načuditi moji ginjenosti. Morda »e ji je zazdelo, da »o domobranci nevarnejši mojemu »trdemu« srcu kekor pa njen« nežnost. A jaz se za njena čustva nisem zmenil. Bil sem vesel, da sem Se ostal dober Slovenec. Te dni sem to tudi v dejanju izkazal. Stopil sem v domobranske vrst«.,«
Tedaj j« v našem ljudstvu zablestela volja do življenja in narod je zaživel v novem zdravju. Vilic najobupnejšim razmeram narod ni klonil, temveč so njegovi pogumni sinovi vztrajali v boju, nakar jim je priskočil na pomoč nemški vojak.
Tedaj se je porodilo slovensko domobranstvo, ki je po svoji mladini in idealih, ki ga navdajajo, postalo zastopnik nnše volje do obstanka, nositelj novega časa in voditelj vsega naroda v boljšo narodno bodočnost.
Pred 1500 leti so Slovenci v družbi divjih Avarov prispeli v sedanje kraje. Po tisoč letih so se zavedli svoje narodnosti, sprejeli omiko in kulturo in si postavili narodni dom.
Po božji Previdnosti smo bili poslani v ta prostor, da bi postali evropski narod. Živimo na križišču potov iz zahoda na vzhod in s severa na jug; ob poti, po kateri so se kulturne pridobitve pretakale ii svoje zibelke med druge narode, Te pridobitve so oplodile tudi naš narod, da je ii njih prevzel dobrine. ki sn mu pomagale izoblikovati lastno narodnost.
Ta narod je svoje korenine pognal tudi v sosednji svet, neogibno pa je bilo, da je moral trpeti na svojem svetu tudi korenine svojih močnejših sosedov.
Po dolgih stoletjih skupnega življenja z Nemčijo smo kot najkulturnejši narod vstopili v Jugoslavijo, a smo tam morali gledati, kako so tujini in judom usužnjene temne sile izpodjedale temelje državi. Takrat se ni nihče zmenil za pretečo nevarnost. Vsi javni delavci so se ukvarjali rajši s stvarmi, ki so jim prinašale osebnih koristi. Tako je bilo mogoče, da je šlo vse po stari poti celo potem, ko so judje in masoni dali nbiti kralja Aleksandra, ki je edini vodil v Jugoslaviji pravo evropsko politiko, in ni hotel priznati Sovjetov.
Nič čudnega, ako se je boljševizem zagrizel v naše narodno telo in da je bil potem mogoč prevrat nadutega generala Simoviča, ki je v službi tujine pahnil državo v prepad. Že takrat je moralo biti vsakomur jasno, da smo blazneži, ki vztrajno silijo v lasten propad. Tedaj je večina politikov zavrgla ljudstvo kot nadležno breme. Marsikateri izmed njih se je vpregel v OFarski voz ali pa »e skril pod plašč OR ter čakal in ugibal, kam bi se obrnil in kje to najlepše prevedril oblačne čase.
Tednj*so se ti politiki razgalili, »poznal pa jih- je tudi narod. Vsakogar, ki je spoznal stisko naroda in mu po najboljših močeh priskočil na pomoč, prav ti ljudje razglašajo za izdajalca in proti njemn ščuvajo. Toda ljudstvo je spoznalo, kje je njegovo mesto, in kaj ti ljudje, hočejo. In ta narod je tisti, ki sem mu ja« želel pomagati ▼ njegovi najtežji uril	■•r.	,	"	n
Sprevideti mora slehernik, da bi spričo poteka dogodkov v zadnjih letih splošnega pokolja, ki so ga pripravljali komunisti, ne bi mogla preprečiti nobena stranka ali drugačna formacija. Reševanje tega vprašanja v smislu kake stranke bi stisko še povečalo. Vsakdo mora biti Bogu hvaležen za pomoč, katero je tedaj nam izkazal vodja velike Nemčije, ker nas je zavaroval pred bolj-ševiškim besnenjem.
Ob tem pa se moramo zavedati tudi tistih korenin, ki lo se »kozi stoletja v našo korist prepletale c našimi, šest in dvajset let so uživali tisti, ki so postavili kitajski zid med nas in našimi sosedi, mi bi bili pa ta greh skoraj plačali s poginom.
Pol leta smo že pod nemškim varstvom, Nemčija nam pomaga nazaj k pravemu slovenstvu, Če le hočemo sami. Pomaga nas braniti pred uničujočim boljševiškim valom. Zato j« upravičena
TEDEN V SVETO
Italijanski kralj Viktor Bmannel je moral odstopiti in imenovati sina Um-berta za srvojega naslednika, vendar bi njegov sklep dobil veljavo šele po morebitnem zavzetju Rima. Umberto se sedaj trudi, da M od vseh odločujočih domačih to tujih ljudi dolril do-voljenje, da se uveljavi vsaj kot »državni upravitelj«.
Pritisk, katerega »o Angleži in Ameri-kanci začeli izvajati na. Iriko, je bil začetek splošne zavezniške ofenzive proti nevtralnim državam. Ameriški zunanji minister Hull je v nedavnem govorni namignil, da bodo Angleži in Amerikanci z gospodarskimi ukrepi prisilili nevtralne države, da bi spremenilo svojo politiko In pretrgale svoje trgovske stike z Nemčijo. Ta izjava je vzbudila najhujši odpor na Švedskem.
Rdeča vojska bo dobila nov« »ojačenja«,
in eieer bo Badoglio poleg italijanskih vojnih ujetnikov v Rusiji i* Italije same poslal na boljševiška tla Se nekaj deset Usoč italijanskih vojakov. Prevaiamje vojakov v Rusijo »o bo začelo v kratkem. Italijanskih ujetnikov v Rusiji je okrog (10.000. Čele, ki bodo šlo Iz Italije v Rusijo, so najprej ponudili generalu Eisenhowerju, ki jih je pa odklonil kot neuporabljiv*.
Admiral Horth.v je izdal madžarski vojski razglas, v katerem je poudaril naloge, ki jih mora madžarski vojak izpolniti. Nastopil jo trenutek, ko bo vojna prinesla odločitev tudi glede u»ofjo Madžarske, Sovražnik je pririnil v bližino Madžarske in prisilil Madžare, da bodo morali braniti do> *
zahtevati od nas. da so odkrito In pošteno vržemo na delo in gremo v boj za nas same in za rešitev Evrope, h kateri se z vso pravico prištevamo.
Usoda posameznikom in narodom le redkokdaj kaj daruje. Blaginjo je mogoče doseči le z delom in žrtvami, t vztrajnostjo in pametjo in odločnim bojem. Tudi mi moramo vzdržati, da si bomo zagotovili trajen narodni obstoj, pravičen družabni red in blagostanje v družbi pomirjenih in zbližanih evropskih narodov.
Zlasti pa moramo neustrašeno pogledati resnici v oči in potlačiti vse čustvene sanjarije.
Mi smo tako rekoč najmanjši narod Evrope. Vseh skupaj nas jc kar poldrug milijon. Zaradi tega se moremo uveljaviti le s kakovstjo, pa nič verovati sle-pivim geslom »enakopravnost« in »samo odločanja«. Dvigniti moramo svojo kakovost, ki jo imamo v kmetih in delavcih, zlasti pa v zdravi in pogumni mladini. Mladino moramo pustiti naprej, a jo je treba očistiti politične in nemoralne nesnage, ki se je nabrala v zadnjem četrtstoletju.
Za rešitev našega naroda je potreben skrajen napor vsakega posameznika in celote. Če bi nazadnje zmagali judje in boljševiki, bi bila častna smrt še zmerom lepša kakor pa večno suženjstvo, ki bi prišlo. Ako pa zmaga Evropa, bomo tudi Slovenci zavzeli svoj odgovarjajoči prostor in si pridobili možnosti za neoviran razvoj. Če hočemo živeti, se moramo zatorej boriti za zmago Evrope.
Discipliniranost naroda je temeljni pogoj za naš dvig. Pri vsem priznanju pravice do notranje svobode se morp vendarle vsak Slovence zavedati, da ima njegova zunanja svoboda v besedi, pisanju in dejanju meje, da ne bi škodovala narodu in posameznikom. Politična svoboda posameznika in stanov mora biti uravnana izključno v blaginjo vsega naroda.
Kot majhen narod si luksuza strankarske politike ne moremo dovoliti. Politika je doslej drobila narodove sile in povzročala nerede, še danes bi se nekateri radi igračkali, vendar naj si zapomnijo, da bom s svojega odgovornega mesta in »avesti silne odgovornosti do naroda brezobzirno onemogočal vse klike, skupine, častihlepneže in sebičneže ter spletkarje, ki škodujejo narodu in hlapčujejo temnim sovražnim silam. Povsod mora prevladati le ena volja in trdna disciplina duha in mišljenja, kajti vsako drugačno delo bi pospeševalo stari razkroj in bi pomenilo »ločin.
Vsak Slovenec bo moral zastaviti vse sile, da bo kar najvestneje izpolnjeval svojo nalogo. To velja za kmeta in delavca, rokodejfa in duhovnika, industrije« in vojaki, obrtnika, uradnika, pa učitelja in nčenc*. Vsak stan bo moral prispevati najboljši delež za narodno skupnost. Ves narod bo uvidevno pomagal potrebam posameznega rojaka prav tako kakor potrebam stanov in bo dajal tudi priznanja Častnim naporom. Le tako $i bo kot strnjena disciplinirana enota priboril Ugled in pravo mesto med; drugimi narodi.
Težka in velika je ta naloga, toda izpolniti jo bomo morali, ako hočemo doseči svoj narodni preporod, socialni mir in upoštevano mesto v Evropi. Zgled za to nam je Nemčija, ki prenaša največje napore’ ln premaguje^ največje težave. In Čeprav narodni socializem ni nobeno izvozno blago in ne more biti nikomur vsiljen, vendar lahko vsem služi za vzgled zaradi doseženih uspehov.
V	tej vojni gre za zmngo dobrega nad slabim, In ker pravični Bog je, bo tudi zmago naklonil tistim, ki so sposobni dati človeštvu višjo in Bogu dopadljivo, satanu in zlu pa sovražno vsebino.
movino, kakor, »o jo njitimi predniki branili pred tridesetimi leti. Zato je geslo slehernega Madžara: »Niti korak nazaj, marveč samo naprej do zmage!«
50 letnico aktivne vojaške službe je praznoval nemški veliki admiral in glavni mornariški 'nadzornik dr. Raeder. Nemški listi slave velikega admirala kot obnoviteija nemške vojne mornarice.
Komisijn. trojne zveze Je zasedala v japonski prestolnici Tokiu. Poleg japonskega ministrskega predsednika Toja in mornariškega ministra admirala Šimada sta sodelovala tudi nemški veleposlanik Stahmer ni italijanski odpravnik poslov Principini. Pregledno poročilo o vojnem položaju je podal Tojo, ki je poudaril, da je položaj treh velesil dober In da »e nasprotnikom, navzlic temu da so na obrobju bojišč dosegli nekaj uspehov, še ni posrečilo omajati trdnosti poglavitnih postojank.
V	zavezniškem taborišču *a urjenje to-jakov, v Ariceni pri Foggi, Je prišlo do upora. Tam so urili poljske in češke Čote, sestavljene iz bivših vojnih ujetnikov* pa so »e uprle, da bi šle na bojišče 5. ameriške armade pri Casainu. Kanadske in indijske 8 »e so obkolile tal>orišče in upornike razorožile. Med slednjimi je tudi vej poljskih voditeljev. Posebno Poljaki niso bili voljni oditi na cassinsko bojišče zaradi nesoglasja' Sovjetom prijazne politike Angležev in Amerikancev.
Peklenski stroj Je v prostorih slavne stk-atmske kapele v Vatikanu odkrila švicarska garda. Stroj je bil napolnjen z možnim razstrelivom in bi bil raznesel večino te velike stavbe. Postavljen Je bil tik pod znano Michel-aaigelovo sliko »Zadnja večerja«. Razstrelivo je bilo amerikanskega pOre-kla in natančno takšno, kakršno upo-
Tudi mi moramo na delo. Z novimi ljudmi hočemo ustvariti novo bodočnost. Z novimi Slovenci novo Slovensko! To je dnevna zapoved našega domobranstva. In po tej poti bomo šli preko vseh ovir, bolečin in žrtev, dokler pravična reč ne bo zmagala.
Naša prva naloga je očistiti deželo komunističnega zla in vzpostaviti red. Naše domobranstvo je z nemškim vojakom na tem. da to delo temeljito opravi. Na organizatornem kakor na bojnem področju so njegovi uspehi vsak dan vedno lepši. Komunistična kuga mora hiti iztrebljena z vsemi sredstvi! Sramotno bi bilo za oprezneže, da bi v tej težki uri stali ob strani, potem pa se pustili klati kakor ovce.
Komunizem hoče predreti do o8**ja pobožnega in marljivega slovenskega naroda in ga na najgrši način spraviti s poti.
Tukaj je treba povzdignita glas ▼ pohvalo skrivačev, ki navezani sami nase in brez vsake pomoči, ne da bi zapadli medsebojnemu pričkanju, pritiskajo na tolovaje in njihove brloge. To so najbolj zdravi in najhrabrejši. in tudi na mučeniško smrt pripravljeni rojaki, ki jih moramo vzeti za vzgled.
Drugo nujno nalogo predstavlja naše kmetijstvo. Kmet sestavlja večino našega naroda. Kmet varuje in neguje zemljo in nam vedno dovaja svežo kri. Kmet je torej podlaga naše bitnosti. naše narodnosti v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. Tri leta je vztrajal in trpel pod udarci zločincev, pa zmerom zaupal v Boga in rešitev naše ljubljene zemlje. Zdaj spet odhaja obdelovat polja in negovat gozdove in si postavljat nov dom. Na delo odhaja praznih rok in izropan. toda * močnim, v Boga zaupajočim srcem. Hvaležnost vseh ostalih stanov zahteva, da temu kmetu c vsemi sredstvi pomagamo. Če bo on vzdržal krvavo preizkušnjo sedanjih dni, jo bomo tudi- mi.
Tretja naloga je pomagati delavcem, jih iztrgali iz objema judovskega marksizma in jih včleniti kot važno sestavino v naše narodno občestvo. Uvesti moramo pravičen socialen mir in premostiti prepade, ki med stanovi zevajo.
Posebno skrb pa moramo posvetiti socialnem skrbstvu in obnovi, Organizacija, ki naj zajame vsa sredstva in sile, že dela. Kot »Zimska pomoč« je v minulih štirih mesecih pokazala že omembe vredne uspehe. Zgrešeno bi bilo. ako bi vsa vprašanja prepustili tej organizaciji v rešitev. Samo po nesebični pomoči manj oškodovanih bolj oškodovanim, pa bodisi i denarno, gmotno ali s pomočjo delovnih sil, bo mogoče zopet popravili ruševine in pogorišča.
Delovna rlniba bo dala naši mladini	priliko, da	si v	službi	naroda
pridobi	ugled discipliniranih in	marlji-
vih ter na žrtve pripravljenih rojakov. S tem bo storjenega mnogo la spoznavanje in zbližanje vseh stanov.
Z vso ljubeznijo, s vso skrbjo in vsemi silami se bomo vsi morali posvetiti naši	mladini.	Da	bomo	dosegli
največ	in najboljše,	kar	bo za	nosilko
naše bodočnosti potrebno, bomo storili vse, da jo bomo že sedaj napotili na pravo pot in jo postavili na temelje, ki bodo omogočili telesni in. duševni vzpon bodočih rodov. V odkriti povezanosti • svojo izbrano, življenja željno mladino, stremečo k vsemu, kar je vzvišenega; i mladino, ki koprni k soncu in Luči, lepoti in praviei, bo vse Slovence »ajejo gibanje, ki nas bo povedlo v blagor in srečo, napredek, in pravo svobodo vsega naroda, ki bo zasedel pripadajoče mesto v pomirjeni in na novo zgrajeni Evropi!
rahljajo balkanski tolovaji. Vsi menijo, da gre za komunistično dejanje, ki pa k sreči ni uspela
Prerivanje okrog italijanskih vladnih jasli je še vedno živo Badoglio ne more najti sporazumne rešitve, da bi posadil na ministrske stolčke ljudi, ki ne bi izzvali odpore pri drugib strankah. Vsi računajo, da bo Croce postal podpredsednik vlade, znani komunist Er-roli, ki se je bil vrnil iz Moskve, pa kot najmočnejši mož, ki uživa podporo Moskve, postal zunanji minister.
500 lir za lunt dobe v Italiji ameriški in angleški vojaki. Za dolar morajo italijanske banke v zasedenem ozemlju Izplačevati po 125 lir. Ta novi tečaj velja od 4. aprila in se je v primeri s prejšnjim zvišal za 25%. Pojav tega obupnega razmerja med funtom in liro za Italijane v Južni Italiji ni razveseljiv. S slehernim dnem je hujša nevarnost, da bodo zasedbene čete pokupile in odnesle iz zasedenih krajev vse, kar je količkaj vrednega.
Strahovalnl napadi angleškega In ameriškega letalstva na nemška mesta so silno dragi za napadalca. Obramba nemškega neba Je mtfčna in prožna in zato se število sestreljenih letal vedno zvišuje. V prvih 14 dneh tega meseca je nemška obramba sklatila 604 ameriških letal, od katerih Bpada v vrsto štirimotornikov 554 letal.
V	Londonu pripravljajo imperialno konferenco, na kateri bodo zastopniki dominijonov z voditelji Velike Britanije prerešetavali važna politična, vojaška in gospodarska vprašanja. Zasedanje bo po vsem videzu dolgo, ker bodo na zahtevo dominijonov morali iztubtati način za medsebojne stike in ustreči zahtevi dominijonov, da bodo iz Londona vodili politiko tako. da bodo pred slehernim sklepom vprašali dominljone, ne pa šele potem, kakor se je dogajalo doslej.
Nagovor SS skupinskega vodje generala Rossnerja
Nadaljevanje s 1. strani.
Čanje. Nezvest po srcu pa ne more in ne sme postati nihče. Ljudje, narodi in države, ki prelomijo zvestobo, so izdajalci in so brez časti. Čast pa jc najvišje, kar more imeti človek in vojak. Vojak lahko izgubi vse: enega pa. ne sme izgubiti nikdar: svoje časti, svoje zvestobe.
Bodite disciplinirani! Tudi takrat, kadar ne razumete, kaj vaše vodstvo namerava z danimi povelji. Disciplina je pokorščina. Kdor ni discipliniran, kdor ni pokoren, tudi ne more biti zvest. Zakaj le oni je zvest, ki je pokoren in discipliniran.
Bodite hrabri in borbeni! Gre za vaš biti ali ne biti. Ne gre samo za Nemčijo. Tudi ne gre samo za to ali ono državo. Gre za to, ali hočemo jk> svoji borbenosti, pripravljenosti in odločnosti živeti v urejenih državah, ali pa bomo dopustili, da nam bosta zavladala boljševizem in banditstvo. Kdor ni hraber, borben in odločen, je nezvest. Nezvest je svojim tovarišem, starešinam, družini in domovini.
Pomislite, da ste otroci ene matere, ki vas je v zvestobi nosila pod srcem. Pomislite, da vas je mati rodila in negovala. da vas je hrabro in srčno branila povsod, kjer je bilo v življenju potrebno.
Zvestoba je najvišje dobro na zemlji. Mnogi vaši tovariši so v zvestobi darovali svoja življenja. Izgubili so kri; nezvesti niso biti. Častno in zvesto so šli v boj in so izgubili življenje. Vse svoje življenje se tega spominjajte in to naj vam bo v vzpodbudo!
Dane« ste prisegli, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaškimi SS-oddelki in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. Prisegli ste, da se boste borili za svojo domovino, za izgubljeno kri. da se bomo tako rekoč mogli svobodni ter v miru in redu lotiti mirnega dela za obnovo Evrope.
Ko prisegate, se zavedajte, da ste stopili v novo razdobje svojega življenja. Kdor misli, da svoje prisege ne bo mogel dajati, mu dajem priložnost, da odide, ne da.bi mu to kdo zameril.
Vaš škof vas je to jutro pripravil. Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka.
Kdor pa misli, da mu položene prisege ni treba držati, postane nezvest in je s tem izgubil tudi zvestobo in čast. Ii ljudje nimajo ničesar iskati v družbi častnih in zvestih ljudi in bodo kaznovani in sojeni po vojaških določilih. Vaši predniki so bili zvesti in poslušni.
Sami premislite, kako se godi in kako se je godilo‘narodom, ki so postali nezvesti. Pljujemo na te ljudi. V življenju narodov bodo zamolčani. Narodi, ki imajo kaj času. ne marajo imeti s temi izdajalci .nobenega posla.
Danes, na vaš praznik, vabim vse one ljudi, ki so doslej stali ob strani, naj se uvrstijo med vas in naj se skupaj z vami borijo za svobodo svojega naroda proti banditom, proti komunizmu in njegovim pomagačem.
So to ljudje, ki so nekoč prisegli osebnostim, katerih danes ni več, ali pa so svojo domovino v nesreči zapustili in izdali. Kdor hoče prisego tem izdajalcem še naprej držati, izdaja svoj narod, svojo domovino, svojo drnžino in se sam izloča iz narodne skupnosti.
Dal sem Tam ime »Slovensko domobranstvo«. To ime vas obvezuje, da branite svojo domovino pred banditi in njihovimi pomagači. Vojna bo nekoč končana. Tedaj pa bomo brali v zapiskih zgodovine in tedaj bodo vaših otrok otroci govorili o vas kot o hrabrih vojakih _ slovensekga domobranstva, ki so se iz srca, iz srčne zvestobe borili za svojo domovino, svoj narod in svoje družine.
Nastopite sedaj! Prisezite na meč, prisezite na orožje, ki nam je vsem sveto! _ Vojak potegne meč, ker mora braniti svojo čast in svojo domovino. Vojak pa odloži meč oziroma orožje šele takrat, če je častno in zvesto izpolnil svojo nalogo, braniti in varovati domovino, narod in družine.
Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svojih vojakov in vas. tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam. Dokažite tudi v bodoče, da ste vredni boriti se za gvojo svo!w>do in svojo domovino.
VaJa prisega, ki ima ozir na vodjo velike Nemčiie, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!«
20.000 smrtnih irtev Je doslej zahtevalo
zavezniško bombardiranje franeoskeea
ozemlja. Nad 80.000 Fracozov je bilo ranjenih, nad milijon pa Je trpelo
»kodo zaradi bomb. Vsega je bilo na-
padenih 68 mest, ki so sedaj v celoti ali delno razbila. Nad 50.000 hiš je porušenih, med njimi 75 cerkva, 120 Javnih poslopij in 135 Šol.
Noto grško begunsko vlado je postavil
grški kralj Jurij, Ministrski predsednik je SofokleJ Venizelos, ki ima v rokah že štiri ministrstva. Kontre-admiral Domestikos ima tri mlnislr-stva. Vlada ima tudi enega državnega podtajnika. Sovjeti so pretrgali z Grčijo diplomatske odnošaje.
8 madžarskih strank, ki so bile Nemrem nasprotne. Je bilo razpuščenih. Njihovo premoženje je bilo zaseženo v korist državne vojaške pomožne organizacije Vse razpuščene stranke so bile zbirališče judov in prekucuhov, ki so izpodledali ln rušili madžarsko edinost.
S kolono v Ribnico ter v njeno zgodovino med strahovlado rdeče Osvobodilne fronte
Službujoči častnik sprejema poročila obhodne straže
^ Od Ljubljane do ortneške soteske hismo imeli zaprek. Težko naloženi avtomobili so zdrveli preko Barja in Škofljice ter zagodli malo močneje šele proti Pijavi gorici. Kakor da bi hoteli z vrhov W klancev zabrenčati v brk zbeganim gozdovnikom, ki so jih domobranci prav za praznike počastili z obiskom v krimskem in rakitniškem hribovju! t Rdečkarje prevozi za Dolenjsko zelo jeze. Radi bi jih vsaj ovirali, če že ne zajeli in si za nekaj dni napolnili sestradane želode«.
Pijava gorica, trden mejnik na robu Barja, pokaže sadove rdeče »osvoboditve«, kakršne Goričani ne žele nikomur. Take rdeče sledove, ki te ob misli na nesrečo ljudstva zgrabijo v dušo, vidiš vso pot: Turjak, Vel. Lašče, Ribnica in Kočevje. Kdor vidi le to, lahko razume, zakaj so umirali turjaški junaki in padli škocjanski borci!
■ Kolona hiti skozi gozdove dalje. Na Ovinku ceste nad razvalinami zgodovinskega turjaškega gradu vozi naša kolona kakor da bi hotela počastiti »veti kraj in junake, ki »o ga branili in padli za »voj narod. Oči se ti ustavijo na vratih, kjer so rdeči v besu pobili ranjence. A kolona že hiti dalje in z njo hite misli na one dni, ko so rdeči krvniki prav po tej cesti vlačili zvezane turjaške žrtve v Vel. Lašče,
V Rašici so ljudje prihiteli h koloni, ki se je za nekaj minut ustavila. Ljudstvu niso mar komunistične grožnje. Tudi ob »zmagoslavnih« komunističnih dneh, ko »o jih rdeči zmerjali zaradi »predrznosti«.
Rašičani so namreč dali mimoidočim žrtvam vode in prigrizek, — niso prikrivali svojega mišljenj«, četudi je to bilo smrtno nevarno.
V Vel. Laščah »mo zvedeli, da so rdeči prejšnji dan odnesli okrvavljene betice. Nekaj prisilnih mobilizirancev je izkoristilo ugodni trenutek in prihiteli »o k domobrancem. Službujoči častnik je dejal, da to ni nič posebnega. Pred nedavnim se je javilo en dan 80 skrivačev!
Rdečkarji so na velikolaeke domobrance upravičeno hudi. Vedno se zaletavajo v to posadko, a vedno morajo bežati s hudimi izgubami. Najbolj droži hostarje domobransko topništvo, ki jim Pošilja stalne pozdrave prav v podzem-*ke luknje.
k V ortneški »oteski smo vozili počasneje. Že v Laščah smo zvedeli, da nas čakajo. Blizu si niso upali in le daleč nekje * Sinovice so švrkali v zrak, dokler ni Nastopilo nekaj fantov in jih pregnalo. V Žlebiču smo imeli majhno sitnost z modom iz časov »rdeče republike«, ki ni zdržal vseh težkih avtomobilov in se je vdrl. Rdeči »gradbeniki« s svojim »ministrom« na čelu bi za tako delo bržkone Porabili ves teden, domobranski pionirji Pa so vse delo opravili v 45 minutah.
Ribničan obtožuje
. Spremljevalec — Ribničan, kmečki gospodar, — mi je v Žlebiču potožil in *ačcl pripovedovati:
»Poglejte, kako lepa je neša dolina, tam pod Malo in Veliko goro leže vasi-c»- V njih je mnogo trpljenja in solza.
Mnogo sem hodil po tujem, a vedno *etn se z veseljem vračal domov. Kdor
hodi v svet, še bolj vzljubi svojo zemljo. Takšni smo tudi Ribničani, ki smo morali v svet in se vračali utrujeni domov, v hiše, ki smo jih z žulji olepšali in v njih preživeli lepe dni. Zdaj se vračamo žalostni domov. Skoro vse vasi so požgane, domačije uničene, družine pa jočejo ea svojimi. Lani so ocenili škodo samo v požganih in porušenih vaseh v ribniški občini na 53 milijonov lir, po novih komunističnih divjanjih pa je ta škoda narasla že na 90 milijonov lir. Ni je skoro hiše, da ni prizadeta — vse zaradi ko-
munistične revolucije in njenih posledic.
V	Danah je skoro vse uničeno, v Bukovici je hudo prizadetih 23 posestnikov, prav tako je v vaseh Kot, Slatnek, Bre-že, zlasti v Jurjeviči. Nekdaj tako lepe
Sodražice danes ni več. Škodo cenijo tam na čez 30 milijonov lir. Uničene so Žigma-ric«, najlepša vas Vinice, poškodovana je Nova Štifta. Pri Sv. Gregorju so komunisti zažgali Prosvetni dom, šolo, hudo poškodovanih in ^uničenih ie tudi nekaj drugih hiš in gospodarskih poslopij. Ni še ocenjena škoda, ki so jo naredili komunisti v času »republike« po Ribnici sami, kjer so 1. januarja zažgali Rudežev grad, 6. januarja dekliško ljudsko šolo in novo poslopje meščanske šole, 28. januarja sodnijo, še prej pa 7. decembra druge ponosne stavbe pri Ribnici.
Hudo j« trpela tudi dolenjevaška občina, zlasti Rakitnica, kamor so rdeči redno prihajali, izzivali represalije, pa tudi sami požigali, ker ljudstvo ni maralo z njimi. Vse to, kar so komunisti uničili v dveh letih, ne bomo mogli postaviti v dvajsetih letih.«
Vemo za krivce!
Še bolj se mu je zgubančilo čelo, ko je začel pripovedovati o krivcih ljudske nesreče v ribniški dolini: o starem komunistu in organizatorju rdečih mrež dr. Lemežu, odvetniku iz Ljubljane, dalje
o	raznih Ančikih, Fajdigih, Šušteršičih, Majnikih, Kmetih, Knolih, Bojcih, Logarjih, Stupicah, Prijnšarjih, Zalarjih, Lavri-
čih, Ložarjih, Bavcih', Pucljih, PovhiK, Divjakih, Križmanih, Malešičih in drugih takih zločincih, ki so se ie od nekdaj pripravljali za »novi čas« in »novi red«. Dogodki po 8. septembru v trgu samem, še bolj pa krvava komunistična dejanja po vsej dolini, so obtožba, ki bo priklicala na vse te ljudi zasluženo kazen prej ali slej.
Danes Ribnica misli že vse drugače, kakor je 8. septembra, ko »o »narodne dame« sprejele s cvetjem zločince An-čika, Knola, Kmeta in druge. Danes objokuje na desetine žrtev, ki so padli kot prisilni mobiliziranci v rdeči vojski. Iz ribniške doline je dozdaj padlo okrog sto prisilnih mobilizirancev, za katerih življenja bodo prav tako odgovarjali ti ljudje, njihovi svojci ter skriti terenci, ki menijo morda, da bo šlo vse to v pozabljenje.
Danes se ribniški terenci ne bodo
mogli več izgovarjati in prikrivati. Sam Daki, poroča »sekretar« Klavs, Ložar in drugi, ie poskrbel za točne podatke o vseh ribniških terencih in vodilnih rdečih osebnostih v dolini.
Pred dnevi so tudi domobranci popolnoma razkrinkali ribniško rdečo mrežo. Rdeči obveščevalci so vodili zapiske o vsem komunističnem delu, tako da je vsaka pomota nemogoča. Pri terencih so navedli celo njihove zasluge in prispevke posameznih Ribničanov za »osvobodilno gibanje«.
Krvava kronika ribniške doline, številne žrtve, ki so padle,, vse to gre v breme tem ljudem, zato bodo tudi ti odgovarjali.
Sadove svojega dela lahko poleg vsega, kar smo navedli, lahko vidijo tudi v kroniki smrtnih žrtev iz ribniške doline, ki pa še ni popolna.
šola v Ribnici
Komunistične žrtve v Ribniški dolini
Marko Bregar, roj. 5. 10 1918 v Ribnici, ustreljen pri železniški postaji 12. 4. 1941. Gabrijel Starc, roj. 13. 2. 1933 v Hrvači, zadela po nesreči ročna granata 13. 4. 1941; Danilo Zelen, roj. 9. 8. 1907 na Senožečah, ustreljen na Mali gori 13. 5. 1941; Anton Šteblaj, roj. 19. 2. 1908 v Hrvači, ustreljen od komunistov na svojem domu 21. 4. 1942; Jakob Merhar, roj. 8. 8. 1892 v Nemški vasi, ustreljen v Sodražici dne 10. junija 1942; neznan član tolovajske skupine, ki je delovala v Ribniški dolini, star okrog 23 let, ubit v Prigorici.
Poleti 1942 so bili ustreljeni:
3. 6. 1942 Pavlina Lovšin, roj. 13. I. 1932 v Sušju; 24. 6. 1942 Franc Šobar, star 73 let iz Bukovice; 29. 6. 1942 Pavla Bizler, stara 49 let iz Ribnice; 29. 6. 1942 Neža Ilc, roj. Nosan, stara 62 let iz Slatnika 16; 30. 6. 1942 Karolina Nosan, roj. Bevka, stara 41 let iz Vinice 15; 5. 7. 1942 Ivana Smalnek, roj. Pajnič, stara 54 let iz Bukovice; 16. 7. 1942 Frančiška Nosan, stara 44 let iz Bukovice; 9. 7. 1942 Anton Lesar, 8 let, Jurjeviča 43; ustrelili komunisti.
7. 7. 1942 so bili ustreljeni: Martin Gornik, star 49 let iz Bukovice; Franc Arko, star 40 let; Ludvik Klun, star 25 let, in 36 letni Jože Čampa. Te štirje so bili ustreljeni na ovadbo komunista Janeza Lesarja, ki je bil v njihovi službi, šele čez dolgo časa, ko se je ljudstvo zgražalo nad zločini, je savojska oblast ugotovila, da so bili ovadeni nedolžni. Zato je ustrelila še Janeza Lesarja.
Zaradi komunističnih nastopov so savojski vojaki, ki si iz strahopetnosti niso upali in tudi ne marali v boj s komunisti, ustrelili, da bi prikazali svojemu vodstvu »uspehe« proti komunistom, naslednje nedolžne ljudi, katere so potem razglasili za komuniste: 18. 7. 1942 Janeza Šilca, starega 72 let, »Viktorja Oberstarja iz Jurjovice 40, starega 36 let, 18 letnega Franca Pajniča iz Jurjeviče 41 in 35 letno Nežo Lesarjevo, rojeno Nosan, iz Brež;
25.	7. 1942 pa 79 letno Ano Kožar, roj. Cvar iz Slatnika št. 8.
29. 7. 1942 je bil ustreljen v Danah 28 letni Franc Debeljak iz Ribnice 188.
Kot komuniste so cesarski vojaki pobili 9. avgusta v Sodražici naslednje: Janeza Tanka, starega 36 let, 33 letnega Alojzija Tanka, 27 letnega Rudolfa Tanka in 28 letnega Ludvika Šilca, vse iz Jurjeviče pri Ribnici. V Ribnici ao isti dan
ustrelili 54 letnega Emila Pakiža In njegovega 20 letnega sina Radovana; rdeči so skrili z vednostjo Pakiževega sina nekje na njihovem dvorišču strelivo, za katero oče ni vedel. To strelivo so našli savojski vojaki na ovadbo rdečih tovarišev samih na dvorišču in nato ustrelili očeta in sina. Komunisti so sc tako hoteli znebiti nevšečnih ljudi.
Julija 1942 je padel 32 letni Jože Zajec iz kota 14.
Med drugimi žrtvami so bili še naslednji:
15. 9. 1942 Janez Ilc, Gorenja vas, star 29 let; 9. 10, 1942 Simon Gorše, Ribnica, 36 let; 14. 10. 1942 Štefan Kersnič, Hrvača, 35 let; 14. 10. 1942 Josip Knol, Hrvača, 42 let. Vse te so cesarski vojaki ustrelili za represalije. 22. 12. 1942 so cesarski vojaki ustrelili zaradi nošnje orožja 28 letnega Franca Čampa iz Žlebiča.
26.	1. 1942 je podlegel ranam, dobljenim v boju kot član tolovajske skupine 32 letni Vinko Oblak iz Škofje Loke.
Zaradi komunističnih nesmiselnih izzivanj so savojski oblastniki poslali iz Ribniške doline mnogo ljudi v koncentracijska taborišča. Zato komunisti odgovarjajo tudi za naslednje žrtve iz Ribniške doline:
Jože Lovšin, Jurjeviča, 38 let, umrl na Rabu 18. 12. 1942; Anton Krajce, Zapuže, 42‘let, umrl na Rabu 16. 12. 1942; Franc Gornik, Kot, 43 let, umrl v Padovi 16. 1. 1943; Anton Zobec, Kot, 47 let, umrl v Padovi 13. 1. 1943; Stanislav Mrše, Hrvača, 31 let, umrl v Padovi 14. 1. 1943; Janez Knavs, Goriča vas, 38 let, umrl v Padovi 15. 1. 1943; Jože Lovšin, Ribnica, 54 let, umrl na Rabu 6. 1. 1943.
Blizu Ribnice sta padla naslednja člana rdečih tolp: 20. 2. 1943 Franc Zavir-šek in 18. 3. 1943 Evstahij Jenčič, oba iz Krke. 19. 3. 1943 je bomba ubila v Sajevcu 12 letnega Jožeta Šilca; 22. 3. 1943 so padli v boju s komunisti pri Kotu junaški fantje: 28 letni Edvard Mate iz Goriče vasi, 43 letni Anton- Lovšin iz Dol.
Lazov, 31 letni tehnik Anton Blaj iz Ljubljane in 18 letni Karel Oražem iz Grčaric,
Za represalije za svoje žrtve so ba-doglievci ubili v naslednjih mesecih:
25. 3. 1943 83-letnega Franca Zobca fr. Dan, 24. 3. 1943 19 letnega Antona Jakliča iz Dan, 30. 3. 1943 13 letno Nežo Lesarjevo iz Sušja, 31. 3. 1943 29 letnega Franca Koščaka, doma iz Krke, istega dne 44 letnega Franca Poljanca iz Tržišča, 33 letnega Antona Šuštaršiča iz Gra-daca, 23 letnega Dragoša Antona iz Adlc-šičev, 32 letnega Viktorja Zakrajška iz Trebnjega, 21 letnega Alojzija Glača iz Zagradca, 17 letnega Franca Pušnika.
Komunisti so večkrat napadali tudi civilne vlake. Pri vseh napadih so bile večinoma sloveske žrtve. Tako je padel pod komunistično kroglo 1. 9. 1943 30 letni Anton Klun iz Brež.
Še bolj žalostna je kronika Ribniške doline po usodnem 8. septembru, ko so dan za dnem padali po krivdi komunistov številni prisilni mobiliziranci in drugi:
6. 9. 1943 je padel v Sodražici Jož« Perovšek, 10. 9. 1943 Ljubljančan Ljubo Antončič, istega dne 25 letni Jože Lesar iz Nemšk« vasi. V Ribnici so pokopali tudi 45 letnega poveljnika protikomuni« stične skupine v Grčaricah majorja Da« nila Koprivico — »Boruta«. 2. 9. 1942 ja padel 18 letni dijak in sin ribniške poštn« upraviteljice Dušan Zgonc, 10. 9. 1943 je padel pri Grčaricah 26 letni diplomirani pravnik Lado Žnidarič iz Celja. Ubili so ga komunisti. 27. 9. 1943 so izstrelki zadeli 8 letnega Franca Lesarja in 5 letno Marijo Lesarjevo iz Brež; 28. 9. 1943 je padel 40 letni prisilni mobiliziranec Franc Lovšin, 1. 10. 1943 40 letni Anton Semšič, 9. 10. 1943 16 letni Jože Bakšič. 14. 10. 1943 21 letni Ludvik Šilc, 17. 10. 1943 Julijan Vrečko, 10. 10. 1943 31 letni Franc Marolt, 16. 10. 1943 Franc Zupančič.
V	ofenzivi po septembrskih dogodkih so bili ustreljeni: 28. 10. 1943 18 letni Franc Klun in 31. 10. 1943 18 letni Jože Klun. 21. oktobra so komunisti ubili v
Dolf« na 4. strani
Komunisti ao zažgali Udi sodnije
Primorci, ki «o bili siti rdečega raja in prijavili domobrancem
Kjer to domobranci, ao ljudje ie pričeli z rednim delom
Požgana meščanska šola v Ribnici
Požgana ljudska
Nadaljevanje s 3, strani.
Grčaricah cistercijanca in ribniškega rojaka p. Placida Grebenca, 18 letnega Alojzija Kluna in 30. oktobra 34 letnega Jožeta Kluna ter 40 letnega prisilnega mobiliziranca Vincenca Podborška.
Za represalije, ki »o jih prav tako krivi komunisti, so bili ubiti:
2. 11. 1943 39 letni Anton Povh, istega dne 24 letni Marjan Pakiž in 32 letni Janez Bojc; 14. 9. 1943 32 letni Franc Rus iz Nemške vasi. Komunisti so pobili 21. 10. 1943 22 letnega Andoljška Stanislava,
2. 11. 1943 pa je padel za represalije 18 letni Boris Rančigaj; 22. 11. 1943 je domobranska krogla presenetila v Ribnici 38 letnega učitelja, komunističnega organizatorja in poveljnika Antona Majnika, ko se je klatil po Ribnici in hotel pobegniti.
Dalje so padli: 23. 11. 1943 15 letni Franc Picek, 4. 12. 1943 30 letni Anton Miklavčič, 11 12. 1943 Aleksander Zbaš-nik, 19 letni branjevec, 10. 12. 1943 40-letni Janez Pucelj, 10. 12. 1943 40 letni Alojzij Češarek, 6. 9. 1943 21 letni Anton Perenič, novembra 1943 24 letni Rudolf Tanko, večinoma prisilni mobiliziranci. Oktobra 1943 so komunisti ubili 28 letnega dr. Ludvika Arka iz Brež, 17. 12. 1943 je bila ubita pri komunističnem napadu na Kočevje 44 letna Magdalena Klun.
10. 11. 1943 je bil ub:t 18 letni Ivan Pajnič iz Bukovice, prisilni mobiliziranec, 7. 11. 1943 je padel v boju Anton Jurič
(lažno ime), profesor matematike; 12. 12. 1943 20 letni Franc Zobec iz Dan, prisilni mobiliziranec, ubit v Kočevju; 5. 11.
1943 26 letni prisilni mobiliziranec Andolj-šek Franc: 21. 12. 1943 35 letni Perovšek Janez iz Sušja (represalija); 24. 12. 1943 17 letni Franc Šilc iz Sajevca, prisilni mobiliziranec; 21. 12. 1943 22 letni Alojzij Šilc in 30. 12. 1943 33 letni Franc Mršec iz Dol. Lazov, oba prisilna mobiliziranca. Novembra 1943 je padel 20 letni prisilni mobiliziranec Edvard Pahulje iz Bukovice,
24. 12. 1943 pa 25 letni Anton Klun iz Bukovice. 9. 5 1944 so komunisti ubili 21 letnega Jožefa Štefančiča iz Ribnice; 19. 12. 1943 ie bila po nesreč' ubita v Velikih Laščah 21 letna Maiija Priiatelj; 7. 1. 1944 je v istem kraiu oadel 29 letni domobranec Alojzij Mihelčič iz Dan; 10. februarja 1944 ie padel prisilni mobiliziranec Roman Marčič, star 27 let; 12. 1. 1944 so komunisti ubili 50 letnega Alojzija Gobra iz Ribnice; 10 3 1944 je bomba ubila 9 letnega Ludvika Čampo iz Slatnika. Na begu pred domobranci je
25. 3. 1944 zadela krogla 38 letnega Franca Košoroka, komunističnega organizatorja in nasilnika z Brega: 28. 3. 1944 je bila ubita 61 let stara ženica Marija Mihelič iz Dan, 27. marca 1944 so domobranci na begu ustrelili 56 letnega rdečega zakrknjenca Antona Jorasa; 25. 3
1944 je padel v boiu s komunisti 22 letni Florjan Janša iz Vrhnike, 5. 4. 1944 pa 20 letni Jože Smolej fz Št. Vida; 27. 3. 1944 je padel 25 letni Vincenc Rožič iz Črnomlia; 18 3 1944 po nesreči 20 letni Anton Zunančič iz Strug pii Dobrepoljah. 18. 3. 1944 ie bil ubit pri artilerijskem streljanju 73 letni Janez Oberstar iz Zapuž.
V Ribnici je pokopanih nad 20 neznanih mož in fantov Po pripovcdovan»u domačinov ie zelo mnogo večjih grobišč tudi v gozdovih v Ribniški dolini, zlasti v Jelenovem žlebu, na Travni gori in drugod.
Posebno komunistično poročilo, ki nam je prišlo v roke, pravi, da je padlo do sedaj že 87 prisilnih mobilizirancev iz Ribnice in okolice.
V Zapotoku so komunisti umorili Arko Janeza, Kozina Franca, Ivana, Frančiško in Janeza, v Renicciiu pa je umrl Lunder Franc iz Zapotoka. Kot prisilni mobiliziranci so padli v boju Zapotočani: Lesar Simon, Starc Anton, Viktor in Janez iz Zapotoka št. 28 in Lesar Alojzij. Iz Vinice so do sedaj znane naslednje žrtve: v internaciji Čampa Alojzij in Painič Jože, pri tolovajih pa je padel Hinter Vinko.
Pri Sv. Gregorju na Slemenih štejejo do sedaj 14 žrtev. Bržkone jih je še mnogo več.
V soboto pred praznikom sv. R. T.
so komunisti ubili v Sodražici učiteljico Novak Ivanko, roj. Skrabec iz Hrvače,
3. junija 1942 učiteljico Kozorog I. iz Ljubljane, 29. junija pa 26 letnega Arka Stanka iz Ravnega dola pri Novi Štifti. Rdeča krvava roka je segla tudi po do-lcnjcvaških kmetih. Poleti leta 1942 so komunisti zgrabili v gozdu 9 mož in han-tov in jih odpeljali na Malo goro ter ubili. To so bili: Henigman Anton, Arko, oče in jegova dva sinova, posestnik Gorše, Trdan, Kozina Janez in Tanko Franc, vsi iz Prigorice, in Kozina iz Žlebiča. Te so ubili zato, ker »o kljub prepovedi domačih terencev sekali gozd ob železniški progi, h čemer so jih prisilili savojski vojaki. Ti so ustrelili v Dolenji vasi tudi delavca Levstika Naceta. Ubili so ga na cesti, njegove smrti pa so krivi rdeči, ki so prav te dni izzivali vojake iz Rakitnice, Še prej sta padla iz Dolenje vasi trgovec Rigler Jože in časnikar Debeljak Jože. V zadnjem času je dolcnjevaška fara izgubila tudi nekaj prisilnih mobilizirancev.
Taki so uspehi rdeče revolucije v ribniški dolini.
Domobranci v Ribnici
Po vsem tem, kar j« ribniška dolina doživela med gospodovanjem rdečih mogotcev, so si celo somišljeniki komunistov zaželeli, da bi prišli v Ribnico domobranci. 16. marca je nepričakovano prispela v Ribnico domobranska posadka. Prav za ta večer so imeli komunisti napovedan miting, s katerim seveda ni bilo nič.
Komunistične prvake je silno bolelo, da so zasedli Ribnico domobranci, zato so zbrali več »brigad« In začeli napadati ribniško posadko. O teh napadih je naš list že poročal pod naslovom »Ples okrog ribniških domobrancev« Bil je to zares ples, kakršnega si Ribničani niso želeli.
2e pri prvem napadu je padlo na trg nad 250 granat, pri drugem napadu pa več kot 300. Rdeči somišljeniki v Ribnici, ki so bili zaradi eksplozij teh granat najbolj oškodovani, so poslali v gozd posebno poslanstvo s prošnjo, naj vendar prenehajo s streljanjem, češ da domobranci itak nič ne trpe, ker so na varnem, trpe le njihovi ljudje.
Ribniško posadko so tokrat napadale VII., IX., X. in XII. rdeča »brigada«. Njihov boj je bil obupen in se je končal s hudim porazom. Padlo je 48 članov tolovajskih tolp. Tako sta poročala dva ujeta tolovaja. IX. brigada je imela 25 mrtvih. Tiste dni se je vdalo domobrancem 42 prisilnih mobilizirancev, po večini Primorcev.
Med komunističnim gradivom, ki je bilo zaplenjeno pri eni zadnjih akcij na Dolenjskem, so našli »uradno poročilo« o teh tolovajskih napadih na Ribnico. Poročilo je sestavil obveščevalec VIII. »brigade«, sopodpisal pa brigandni politkomisar. Ker je poročilo zelo prepričljivo, ga priobčujemo v celoti:
Poraz rdečih — po lastnem poročilu
»Štab VIII. SNOUB — propagandni odsek — 29. 3. 1944.
Dne 26 t. m. so bili dopoldne v brigadi dolgi sestanki brigadnega komandnega kadra, kmalu popoldne pa se je isti podal med bataljone. Nekaj bo. Toda kie in kdaj, je bila zaenkrat še tajnost. Po razporeditvi komandantov bataljonov in iz pogovorov, ki jih je bilo mogoče mimogrede ujeti, ni bilo težko uganiti, da nameravamo napasti sovražno postojanko v Ribnici.
Takoj po sončnem zahodu, ko je začelo zmrzovati blato, sta krenila I. in II. bataljon s štabom brigade v dolgi koloni po eden proti Ribnici. Med potjo smo čull streljanje naših topov, ki so iskali elemente za nočno obstreljevanje.
Bilo je že popolnoma temno, ko smo se približali sovražni postojanki in jo v polkrogu obkolili V največji tišini smo čakali topovskega ognja, ki je ime! nalogo porušiti številne sovražne bunkerje in nam odpreti pot v postojanke. To se
je ponavljalo več kot pol ure, toda posameznih majhnih utrdb, ki jih je bilo mnogo in ki so se le malo videle iznad zemlje, topništvo s polurnim rušenjem ni moglo pokončati, kar je imelo za posledico, da niso mogli uspeti juriši, ki sta jih vršila naša bataljona.
Prikovani na tla smo v silnem mrazu čakali konca topniškega ognja komaj sto metrov proč od bunkerjev Bombaši so bili pripravljeni, da bodo udrli proti bunkerjem in jih zasedli. Povelje za juriš je padlo, bombaši so se pognali naprej in se po najhujšem sovražnem ognju približevali. Teda 30 metrov pred bunkerji jih je zadržala bodeča žica, katere niso mogli nikakor prekoračiti. Morali so se umakniti za hlode in stene gnojišč, od koder so sc z medscebojnim ognjem rezgovarjali s sovražniki. Komisar III. čete jih je pozival, nai se vedar vdajo. Iz bunkerjev so posmhljivo odgovarjali, predbaciva-joč nam najrazličnejša pomanjkanja, kakor pomanjkanje cigaret in olja za strojnice. Tudi vriskali so v bunkerjih.
»Ponovno juriš1« je bilo povebe. Bombaši so šli naprej z voljo, da dosežejo uspeh. Toda bili so odbiti. Vrnili so se na izhodno točko, kier so drgetali od mraza. Bilo je to ob štirih zjutraj, ko je bilo že precej iasno, da ne bomo morfij prodreti utrdb, sestavljenih iz desetih povezanih bunkerjev, ki so imeli toliko mu-nicije, da so sipali ogenj vso noč. Vendar smo šli še v zadnii juriš, ki pa je tudi propadel. Potem smo se umaknili, ker sc je začelo daniti.«
Poročilo daie dovoli lepo priznanje branilcem ribniške posadke, obenem na pojasnjuje tudi ves potek bojev ribniške posadke z rdečimi tolpami
Ribniški domobranci so dobili v roke tudi glavnega obveščevalca ribniškega VOS-a Zalarja Draga, sina lesnega trgovca, ki snada k VOSovski tre:ki Lavrič-Stupica-Zalar. Pred dnevi je bil na begu ustreljen nevaren rdeči podpornik in te-rcnec Joras Anton. V tem č-su je končal tudi terenec Košorok z Brega.
Ribniški domobranci so po teh uspehih v zadnjem času začeli tudi z očiščevalnimi akcijami v bližnji okolici, kljub temu da se skoro dan za dnem po:av-liajo zlasti na Slemen:h rdeče »brigade«. V vseh praskah so rdeči imeli izgube.
Izvršilne določbe k naredbi o povečanem pridelovanju oljnih rastlin za Ljubljansko
pokrajino
Člen 1. Vsak lastnik, zakupnik ali drug obdelovalec kmetijskih zemljišč, ležečih v Ljubljanski pokrajini, je dolžan saditi oljne rastline po predpisih te naredbe.
Člen 2. Za Ljubljansko pokrajino »e v ob če kot oljna rastlina predpisuje sončnica . Povsod tam, kjer sončnica ne uspeva, t. j. v hladnih legah, predvsem v krajih nad 500 m morske višine, se mora namesto sončnice saditi kaka druga oljna rastlina, predvsem buče.
Člen 3. Osebe iz člena 1., ki razpolagajo z obdelano kmetijsko površino v izmeri do 20 ha, morajo oddati najmanj naslednje površine oljnih semen.
Pri obdelani površini:
1— 2 ha nad 2— 4 ha . 4— 6 ha , 6—— 8 ha . 8—10 he . 10—12 ha , 12—14 ha . 14—16 lia . 16—18 ha . 18—20 ha .
.	10	kg	oljnih	semen
30 kg	»	»
50 kg	»	»
70 kg	»	»
90 kg	»	»
120 kg	»	»
150 kg	»
180 kg	»
215 kg	»	»
250 kg	»	»
Člen 4. Osebe iz člena 1., ki razpolagajo z obdelano kmetijsko površino v izmeri nad 20 ha, morajo posaditi z oljnimi rastlinami najmanj naslednje površine.
Pri obdelani površini
nad	20—	25	ha	.	.	0.75	ha
»	25—	30	ha	.	.	1.—	ha
,	30—	40	ha	.	.	1.50	ha
»	40—	50	ha	.	.	2.—	ha
»	50—	70	ha	.	.	3.—	ha
70-100 ha . , 5— ha >	100—200	ha	.	. 7.—	ha
»	200-300	ha	.	.	9—	ha
.	300—400	ha	.	.	12.—	ha
»	400-500	ha	.	.	16.—	ha
z oljnimi rastlinami.
Z izrezom »obdelana kmetijska površina« se razumejo njive, vrtovi, vinogradi io travniki.
Člen 5. Vsaka oseba iz člena 1. je dolžna prijaviti do 10. maja t. 1. pristojnemu občinskemu uradu površino in vrsto oljnih rastlin, ki jih je oziroma jih bo posadila.
Člen 6. Občinski uradi pošljejo prijave s preglednim seznamom v dvojniku (ime, priimek, bivališče, obdelana kmetijska površina, vrsta in površina zasejanih ozir. posajenih oljnih rastlin) do 20. meja t. 1. okrajnim glavarstvom, ti ra urejeno po občinah s sumaričnimi pregledi do 25. maja t. I. Kmetijski zbornici za Ljubljansko pokrajino.
Člen 7, Oljna semeni se morajo oddati Pakrajinskemu prehranjevalnemu zavodu (»Prevodu«), ki jih plača takoj v gotovini.
O oddaji mora »eatavitl »Prevod« točne izkaze.
Člen 8. Oddano seme mora biti popolnoma dozorelo, suho, pravilno očiščeno in ne sme biti plesnivo, sicer se odbije ustrezajoči odstotek od kupne cene.
Člen 9. Osebe iz člena 1., ki v polni meri zadostijo oddajni dolžnosti, prejmejo nagrade, in sicer:
1. nagrado v olju, ki se ne všteje v obrok naščobe in ki znaša za vsakih dva in pol kilograma oddanega oljnega semena 1 del olja, ki ga plača prejemnik po uradno določeni ceni. Nagrada ne sme znašati več ko 4 litre olja za vsako osebo, ki ^ upošteva po naslednjem odstavku.
Pri določanju zgornje meje nagrade se upoštevajo poleg oseb iz člena 1. tudi njihovi rodbinski člani in vse njihove delovne moči v stalni oskrbi. Kmetijski uradniki in njihovi družinski člani se tudi upoštevajo.
2. Za vzora« uspehe pri pridelovanju oljnih semen smejo prejeti osebe iz člena 1. nadaljnjo premijo po natančnejših določbah, ki jih izda Kmetijska zbornica za Ljubljansko pokrajino; te osebe se bodo tudi pri dodeljevanju umetnih gnojil prvenstveno upoštevale.
Člen 10. Osebe iz člena 1. dobe po ugotovitvi njihovih pravic iz člena 9. od »Prevoda« nakaznice za nakup olja ozir. umetnih gnojil pri pooblaščenih trgovcih ozir. zadrugah.
Člen 11. Osebe iz člena 1., ki v polni meri zadostijo oddajni dolžnosti, morejo od »Prevoda« odkupiti 50% oddanemu semenu ustrezne količine oljnih pogač.
Ljubljana dne 4. aprila 1944.
Prezident pokrajinske uprave: Div. general Rupnik.
Kmetovalci, dvignite takoj spmc sončnic pri svojem občinskem preskrbovalnem uradu in ga nemudoma posadite, kajti čimprej je posajeno, tem l»oljši je pridelek in tem lepše je pridelano zrnje. Te dni je zadnji čas za saditev. Naredba Vrhovnega Komisarja v Trstu o povečanem pridelovanju semena oljnih rastlin, ki je bila pred kratkim objavljena v časopisju, predpisuje za vsakega lastnika, najemnika ali drugega obdelovalca zemljišč obvezno saditev. Oni, ki zahtevam naredile ne bodo zadostili, bodo kaznovani v denarju ali na prostosti.
7a osnovo preračunavanja, koliko semena je treba posaditi, da pridelamo ono množino, ki jo moramo jeseni oddati, naj služi . navedba, da rodi sončnica v normalnih letih, ko lahko računamo vsa j na sredn jo letino, 1000 kg zrnja na 1 ha. V takih letih nam da posajeno seme približno stokraten pridelek. Ako moramo po uredbi oddati jeseni n. pr. 90 kg zrnja, posadimo 90dkg, ako pa je treba oddati n. pr. 50 kg zrnja, posadimo sedaj 50dkg se-menn, torej za vsak kilogram pridelka je treba posaditi en dekaeram semena. Sončnice sadimo na razdaljo 60 X 60 cm §v kvadrat), in sicer v vsako jamico po tri zrna. Pri prvem okopavanju slabši rastlini, ki sta zrastli iz iste jamice, porujento, najboljšo pa pustimo.
Semenski krompir iz Nemčije
Kmetovalcem, ki so naročili pri svoji občini semenski krompir, ki 1k> prišel iz Nemčije, sporočamo, da je iz zanesljivega vira prispela vest, da ta krompir že nakladajo in bo verjetno v kratkem prispel. Zato naj kmetovalci še nekoliko potrpe s saditvijo na površini, ki so jo bili določili za nemški krompir.
Frišli bosta sorti »Ackersegen« in »Bintje«. »Ackcrscgen« je poznana zelo rodovitna vrsta krompirja. Rastlina jo zdrava, gomolji belo-rumeni. Glede časa saditve opozarjamo, da lahko krompir mirno sadimo konec aprila in že vso prvo polovico maja. Večinoma da pozno sajeni krompir boljši pridelek, kakor zgodaj sajeni, ker pride
Primorski mobiliziranec pripoveduje
Poleg omenjenih so se v zadnjem času javili domobrancem še drugi prisilni mobiliziranci, po večini Primorci, največ iz okolice Trsta in s Krasa.
Eden izmed njih je pripovedoval naslednje:
»Po mobilizaciji 8 februarja 1944 sem bil z manjšo edinico poslan na Dolenjsko, kjer so me dodelili v VIII. »brigado«. V tem času, dokler se nisem sam vdal domobrancem v Ribnici, sem doživel največja razočaranja v svojem življenju. Stari partizani so vedno pošiljali primorske prisilne mobilizirance v prve vrste, dočim so se sami krili v ozadju. V tem času sem izgubil mnogo svojih prijateljev. Vsi so šli v boj v zavesti, da se bore za slovensko stvar; ko pa so doživeli z menoj vred pri rodnih bratih tako kruta razočaranja, so radi umrli, ker je bilo s smrtjo konec njihovega trpljenja.
V Rakitnici pri Dolenji vasi sem videl, kako so partizani ubili primorskega Slovenca, očeta treh otrok, Gašperja Angela, doma iz okolice Kozine. Ubili so ga, ker je dejal nekemu dolenjskemu »tovarišu«, da njihova vojska po vsem tem. kar je doživel, ne more biti osvobodilna. Imenovani je pred smrtjo izjavil, da bodo njegovi otroci priklicali maščevanje zaradi groznih komunističnih početij nad narodom. Streljaj ga ie politkomisar, in sicer v tilnik. Nato so ga slekli do golega in si razdelili obleko. Zagrebsti so ga morali sami primorski Slovenci.
Pri Sv. Gregorju so ubili štiri primorske Slovence, katerih imen se ne spominjam. Mnogo jih je padlo tudi v bojih, tako Žerjal Servo in Mirko, oba iz Bo-ljunca, prvi je padel pri napadu na Ribnico, drugi pri napadu na Vel. Lašče. Pri napadu na Vel. Lašče sta padla tudi Tomažič Milan in Šavron L, oba iz Bo-ljunca.«
Nič manj žalostne zgodbe so pripovedovali drugi prisilni mobiliziranci. Po vsem razočaranju 60 se takoj po vdaji prijavili k domobrancem, primorski Slovenci pa k Slovenski narodni straži na Primorskem.
Skrivači napadajo
Kakor v drugih krajih, tako so se tudi v ribniški dolini prikazali skrivači. Posebno poročiio OK VOS Grosuplje-Stična z dne 12. marca 1944 pravi med drugim naslednje:
»Centralna komisija VOS! Kakor smo že poročali, se je na Poljanah pojavila skupina 60 do 80 mož, ki se izdajajo za plavogardiste. Dne 6. 3. 1944 je ta patrola v moči okrog 60 mož čakala v zasedi našega tovariša Drnovška Antona iz RO (Rajonskega odbora) Trebnje v vasi Videm pred njegovo hišo ter napadla njega in njegovega tovariša vojnega referenta Ovna Ivana iz vasi Vrhovo. Tovariša Drnovška so ubili, Oven pa je pobegnil. Ponoči je ista patrola prišla iz St Lovrenca, kjer je pri našem zaupniku pobrala meso devetih prašičev, last partizanov. Pred gostilno Slajpah v St. Lovrencu je stal voz, naložen z usnjem, ki sta ga spremljala dva partizana iz Cankarjeve brigade. Plavogardisti so konje, voz in usnje odpeljali, tovariša pa sta ušla. Druga taka plavogardistična patrola je operirala v Trebnjem. Tam so ubili našega aktivista Živca Miho, ki je bil v telefonski centrali v Bilscji vasi. Po izpovedi civilistov so iz vasi Dol. Praproče odpeljali tovariša Strklja Antona in še druge štiri aktiviste. Dne 8. marca 1944 so bili v Križišču na Gaberški gori in so imeli borbe z VOS bataljonom in komando mesta Trebnje. Dne 9. marca 1944 so bili na Stari gori. V Razborah so vzeli, tovariša Kastelica Franca in Starca Janeza, ki sta za nas nosila sol. V okolici Sv. Križa so skupno pobrali vsega okrog 52 Hudi, naših aktivistov, moških in žensk. Naše patrole jih noč in dan zasledujejo, pa jim je delo zelo otežkočeno. ker si ljudje ne upajo in tudi nočejo dajati nikakih točnih informacij.«
Komunistom gre skrivaška akcija zelo na živce, posebno ker so segli že v njihovo področje prav do Vel. Poljan.
Ljudstvo z zadovoljstvom spremlja razvoj dogodkov in komaj čaka, da bo vsa ribniška dolina očiščena komunističnih drhali. Ljudstvo hoče delati in živeti v miru, zato je tudi hvaležno onim, ki toliko žrtvujejo, da bo tudi ribniška dolina čimprej popolnoma osvobojena rdečih ustrahovalcev.
v toplo zemljo, kjer lahko hitro ozeleni in ga ne zatre plevel. Tndi letos zgodaj sajeni krompir nima prednosti pred pozno, sojenim, niti ne na peščeni in prodnati zemlji, kjer je bila zemlja tako suha, da krompir n! mogel kaliti.
Hlevski gnoj je treba takoj zdaj zaornti. če ga nismo že jeseni, zemljo pa dobro pripravit, da bo lepo rahla in sipka.	/
Če bi se imela zemlja do saditve zaplcveliti, jo je treba pred saditvijo še enkrat dobro prevleči.
TEDEN DOMA
Zadružna zveza je pred zastopniki včlanjenih zadrug polagala letni obračun. Podeželski zastopniki so izražali nado, da bodo zadružne organizacije najmočneje podprle kmete pri obnovitvenem delu, kakor so ga nekoč iztrgale iz krempljev oderuhov. Poročevalci so poudarjali silno škodo, katero so tolovaji naredili podeželskim zadružnim organizacijam, ker so jih izropali in ugonobili, povrh tega pa pobili večino poltenih in zavednih zadružnikov. Po očiščenju podeželja se bo občutilo veliko pomanjkanje vestnih zadružnih delavcev. Postavljen je bil tudi predlog, da bi se Zadružna zveza zavzela pri pokrajinski upravi za izdajo posebne uredbe, po kateri bi prejeli odškodnine vsi, ki jih je komunistična revolucija gmotno uničila. ker si sicer ne bodo mogli postaviti svojih domov.
Kadar koli se komunistični tolovaji zalete v domobranec, vselej jo izkusijo temeljito. Blizu Rovt, to je v odseku Sopot-^ovra-Vrsnik, so se 12. aprila spopadli domobranci in tolovaji. Borba je bila kratak, vendar ostra. Po končani bitki so domobranci pobrali 30 trupel ubitih tolovajev, veliko mrličev pa so napadalci odnesli s selvoj. Nič manjši poraz so tolovaji doživeli na Črnem Vrhu pri Idriji, kjer jih je napadla nemška vojska. Poraz je bil silen. Veliko število banditov je obležalo. še več je bilo ujetnikov, večina preživelih pa se je raztepla na domove ali se razbežala na vse vetrove.
Gostijo so tolovajem pokvarili domobranci, ki so tik pred Veliko nočjo napadli Golo nri Igu. Tamkaj so se tolovaji radi zbirali in prirejali svoje mitinge. Pred Veliko nočjo so vse naokrog uropali kmetom precej živine, moke in prekajenega mesa in se pripravljali na gostijo. Čim so domobranci izvedeli zanje, so udarili na Golo in pobrali banditske pirhe. Odvzeli so jim osem živih goved, pet zaklanih, več telet in zaklanih prašičev in za velik voz nakradenega svinjskega mesa in vse to je bilo povrnjeno lastnikom.
Titove tolpe ne prežive tedna, v katerem ne bi doživele trdih udarcev s strani nemške vojske ali zavezniških oddelkov. Na zahodnem koncu Balkana so pred dobrim tednom komunisti izgubili 392 mrtva, nad 200 ujetnikov in čez 300 ranjencev. V Južni Črni gori so tolovaji pri poskusu napasla na neko cesto pustili 132 mrtvih. Hrvat-ski listi so pa poročali, da so na en sam dan komunisti izgubili 393 mož, 91 pa se jih je vdalo, (jan pozneje jih je zadel prav tako krvav poraz. Padlo jih je 257, 68 pa je bilo ujetih. V Srednji Bosni so imeli v borbi s hrvatskimi četami 103 mrtve.
Pravo lice vseh balkanskih »osvobodilnih front« so začeli spoznavati v Angliji. Časopisje je pričelo pravilno označevati Titovo prizadevanje, da bi presleparil ves svet, kajti londonski list »The Tablet« je prišel do spoznanja. da je Titovo gibanje čisto boijše-vi.ško. Zraven se norčuje iz tistih zanesenjaških Angležev, ki mislijo, da so komunistične popevčice I itovih tolovajev jugoslovanske narodne pesmi. Podobno ugotovitev je zapisal tudi »News Chronicle«.
Bunkerje razstreljujejo komunisti nad Stopičami, in sicer tiste bunkerje, ki so jih bili sami zgradili. Očividno računajo, da bodo te kraje zasedli domobranci. Domobrancem se zdi to delo pametno, ker jim samim ne bo treba uničevali teh bunkerjev, ki so polni uši in bolh.
Večja akcija proti Gubčevi brigadi, ki je imela svoj sedež na Trebeljnem, je bila 14. in 15. aprila Del domobrancev je prodiral od Novega mesta, L četa pa iz Tržišča. V boju je padlo 18 komunistov. Število padlih komunistov pa jc gotovo še precej večje, a navajamo samo tiste, ki so jih domobranci na bojišču sami pobrali. 12 komunistov je bilo ujetih, zaplenjena dva topova, 1 uničen in tudi veliko orožja in streliva ter 5 mul je padlo domobrancem v roke. Domobranci so imeli le tri mrtve in nekaj ranjenih.
Padli so: Mencin Ignac, roj. 24. maja 1925 v Roju pri Št. Jerneju; Sever Jože, roj. 17. decembra 1900 v Površju pri Raki, stanujoč v Stranjah 11 pri St. Jerneju; Može Janez, roj. 24. V. 1899 v Dol. Kamenicah, stanujoč 'na Vrhu pri Dolžu.
Ranjeni so bili: Peterlin Franc, Štancar Franc, Krašna Jože, Radkovič Florjan, Čelič Viktor, Rus Janez, Udovič Ivan.
V Mirenski dolini je posadka iz Tržišča okrog Št. Ruperta pokončala 6 komunistov, 14 pa se jih je vdalo.
Domobranci so zasedli Tržišče in Sl. Jernej, kar je znamenje poleta pomlajenih domobranskih sil v boju proti komunizmu. S tem pa še ni bil storjen zadnji korak Novi dogodki, ki bodo sledili v bližnji bodočnosti, bodo pokazali, kakšen razmah je dobilo domobranstvo in kakšen duh vlada v njem. V domobranstvu se je vzbudila sila semena, trdna in odločna, da ustvari novo in lepše življenje.
j* ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■ g
Izšla je 11. SVETOVA knjiga o
Mehaniki vsakdanjega živlfenfa
Že prvi dan je prišlo po knjigo zelo veliko naročnikov in takih, ki so knjigo tako težko pričakovali. Že na prvi pogled pritegne knjiga bralčevo pozornost. Lepo opremljena je, krasijo jo številne in poučne risbe, besedilo pa je napisano, čeprav io bilo sila težko zadeti primeren slog, kar moč preprosto in lahko razumljivo. Prijatelje tehničnih in mehaničnih vprašani bo Mehanika vsakdanjega življenja gotovo zelo razveselila. Naročite se tudi vi še danes na edino domačo poljudno znanstveno knjižno zbirko SVET.
Cene za naročnike vezano 40, broširane 25, za dijake 20 lir; za nenaročnike: vezane 50 in broširane 40 lir.
n
■
3
■
S
■
■
8
r Btov. HJ.
.	jxm,	»l	aprtia	im
Stran S
Pismu
nam in vam
Cenjeni gospod uredniki
Nedavno sem bral v nekem časopisu članek pod naslovom: »Pouk po gimnazijah se redno izvaja*. Da bo slika o tem, danes vsekakor perečem vprašanju še bolj popolna, bi si k omenjenemu članku dovolil podati še mišljenje dijakov-domo-brancev s prošnjo, da ga priobčite v »Slovenskem domu*.
V	šolskih letih 1940—41, 1941—42 in 1942—43 je bil šolski pouk če okrnjen, Poleg tega pa smo morali tisti dijaki, ki nismo hoteli poslušati >dobrih nasvetov* nekaterih profesorjev, ki so nas hoteli vzgajali le v preveč >narodnem duhu, v tistem duhu, « kalerin: je prekaljena OF, ter nismo hoteli iti v hoslo, preslišati' marsikatero pikro opazko, na primer da smo jtrislaši OR ali zlate sredine. Tako je bilo do leta 1942, ko so nas začeli odpe-Ijavali v internacijo, da bi *naša dragocena iivljenja zaščitili in jih ohranili za bodoče delo v korist naroda*.
Kaj smo doživljali v internaciji, pa danes večini slovenskega naroda ni neznano. Komunistični dijaki so tudi v in-ternaciji lahko nemoteno razvijali svojo agitacijo za krvavi »osvobodilni* boj, ozir. pri interniranih častnikih za tako imenovani »Pokret oslobodilačke fronte* — *POF« Ko smo se rešili internacije, smo s svojimi tovariši, ki so imeli srečo ali pa smolo, da niso bili v internaciji, spel našli
pravo smer svojega udejstvovanja za dobrobit slovenskega ljudstva. Vstopili smo v vaške zaščitne oddelke, kjer smo vojaško neizurjeni morali vse počitnice, ~~ ko so naši gimnazijski tovariši, pristaši OF, po ljubljanskih ulicah in promenadi opravljali negativno delo — braniti slovenske domove pred tolovaji.
F začetku šolskega leta 1943—44 smo še vpisali v šolo, plačali šolnino, a šolski Pouk se ni pričel. Ob ustanovitvi slovenskega domobranstva smo se takoj prostovoljno odzvali svojemu notranjemu klicu *» smo na ta način avtomatično prešli od vaških straž k domobrancem. Tu smo se vojaško izurili in ta izurjenost je tudi vzrok naše sedanje borbenosti proti našim narodnim sovražnikom — komunistom. Tudi naše krvne žrtve so se spričo naše izurjenosti zmanjšale. Mi se borimo n® postojankah, smo v večni nevarnosti, opravljamo najtežavnejšo službo podnevi in ponoči, naša šolska učna knjiga pa sla puška in bomba z pasom. Naši >tovariši< Po gimnazijah, tovariši, ki nočejo bili domobranci, pa obiskujejo šolo in zdaj, ko lam ni več /oliko izrazitih njihovih nasprotnikov, po razredih lahko povsem nemoteno razpravljajo o lem in onem.
Gospod urednik, se vam ne zdi, da je tako? Zdaj šele je ugoden Čas za agitacijo in propagando OF.
Ko smo pri vodstvih gimnazij vprašali, kako bo z našimi razrednimi i» tečajnimi izpili za Vlil. razred, smo dobili odgovor, da se moramo naučiti snovi, ki se predava v gimnaziji, ter naj morda to snov dobimo od tovarišev, ki obiskujejo razred. Polagati bomo morali konec šolskega leta zasebni izpit čez razred in nato maturo, če nočemo zgubili šolskega leta.
Gospod urednik, prosimo Vas, povejte nam, kako naj se zdaj držimo lega nasveta? Smo zunaj Ljubljane in tovariši iz Gimna ije nam ne bi mogli dati sproti Gradiva, ki se predava v učilnicah, tudi ce bi ga hoteli dali. In če bi ga dobili, je vprašanje, kdoj naj se učimo? Ponoči smo j*0 obhodih in stražah po postojankah, da branimo ljudsko imetje, kolikor ga je še, ** da pripomoremo našim »tovarišem* v Gimnazijah in na univerzi, da lahko nehoteno študirajo. V svojem prostem ča-su moramo pa tudi malo spali, da si pridobimo potrebnih moči za nadaljnje na-.°9e. Kdaj in kaj naj se učimo, da bomo mhko polagali potrebne izpile, ne vemo.
.. Mi, ki žrtvujemo svoje zdravje iz idea-iisma za blagor domovine, naj izgubimo šolsko leto — oni, ki nas prezirajo kol domobrance, naj pa uživajo vse blago-dati, ki jih nudi šolska oblast dijailvu. jfovilno bi bilo po mojem mnenju tole: ,Jtjake Vil. in Vlil. gimnazijskega razreda in slušatelje univerze naj obvezno Pokličejo na vojaški nabor. Kdor more opravljati službo kol borec ali neborec
krampom in lopato pri obnovi razdelanega imetja), naj gre v službo domo-'he. Mi dobro poznamo mišljenje svojih Gimnazijskih tovarišev tn bomo poskrbe-
1	*® to, da se bodo tudi oni naučili tako ■”*s‘iit, kakor mislimo mi domobranci o P°9ubnem delovanju OF. Za vse enaka Vrvica. Dijaki domobranci naj imajo ,'te ugodnosti pri izpitih kakor dijaki, ki mal° domobrance za narodne izdajalce.
Naj se odločno zahteva od vsako-0°r, da pomaga reševati slovenski živelj v teh težkih časih, ter naj uvede obvezno južbo za vse mlajše letnike, da služijo nomovini ali s puško v roki v domačih omobranskih oddelkih, ali s krampom in 1PPato, kakor je to v Srbiji, zakaj pomlad Je tu in primanjkuje delavcev. Ce se to :Godi, ne bo več treba pozivali, naj se vsakdo odloči na levo ali drsno, zakaj Potem sredine ne bo več, ne bo pa tudi ne pristašev OR. Dijak-domobrancc.
Gospod uredniki
Marsikdo med nami je zaradi divja-nlo, ki so ga uprizorili po naši deželi komunistični tolovaji, zelo zelo prizadet in h°}'sikdo je prišel v tem »osvobodilnem* ?ju samo po zaslugi tistih, ki ga bijejo, “o vse svoje imetje Mrd slednjimi sem ‘Udi jaz. Bi! sem namreč trgovec, zdaj pa ®em že dve in pol leti begunec. Do srede etošnjega februarja sem bil v nekem kraiu na Dolenjskem. Z a bivanja v *ko-.unistUnem raju« sem do skrajnosti okn-*** vse toliko opevano »tovarištvo* »**
Savojski general Cerutti, skrbni »ata« dolenjskih komunistov
Zanimiva nova odkritja o zvezah med cesarsko savojsko vojsko in slovenskimi komunisti
Domobranec, ki se je še kot vaški stražar boril od vsega začetka proti komunistom, zanimivo pripoveduje, kako so se »so-vrašili« Savojci in komunisti. Nazorno pripovedovanje tega domobranca, ki je stvari gledal od blizu in početje Savojcev opazoval vsak dan, potrjuje tisto, kar smo vedno trdili: komunisti so z baje tako »zasovraženiin okupatorjem« delali roko v roki, vsi drugi pa so bili izdajalci.
»Bilo je oktobra meseca 1942. leta, ko je šla prva skupina legionarjev iz Semiča na prvo postojanko v Črnomelj.
Savojcev je bilo takrat v Črnomlju nič manj kakor 4000 do 5000, komunisti pa so ustrahovali, ropali, požigali in z umori »osvobojevalic vso okolico. Savojci so se proti njim borili le v mestu samem t.ako kakor povsod: zidali so utrdbe in bunkerje po vsem mestu, delali žično oviro, pili, žrli in se sprehajali z vlačugami, ki jih tam kot drugod ni manjkalo. Kajti le te so držale zvezo z mestom in komunisti na deželi.
Korenine domobranstva
Prvi dan smo si urejevali stanovanje, pregledali iz vidne točke vso okolico ter poiskali vse tudi na zemljevidu. Bili smo skoraj sami taki, ki nismo poznali okolice Črnomlja. Drugo jutro se nas je 50 odpravilo že v akcijo naravnost na Maverlea, kjer so imeli tolovaji pravo gnezdo. Imeli smo takoj dober uspeh. Prvi dan smo ujeli tri tolovaje, od katerih sta bila dva komisarja, tretji pa komandir čete, dva smo ubili, nekaj pa ranili. Potem smo hodili v akcije vsak dan in imeli vedno večje uspehe.
Ko so Savojci videli našo korajžo in uspehe, so se čudili. Bili smo res drzni, ko smo se spuščali na tolovaje, ki so bili po številu mnogo močnejši. Kaka dva meseca pred našim prihodom so komunisti na cesti med Črnomljem in Vinico razbili savojsko avto-kolono, nekaj avtomobilov im pobili nekaj vojščakov.
Od tedaj ni šla na Vinico nobena avtokolona več, kjer je že primanjkovalo živil. Vojaki na Vinici niso dobili plače tri mesece skupaj. Takrat smo se odpravili na patrolo na Vinico. Ven so šle tri patrole. Ena je šla v Griblje, druga na Tribuče, 17 fantov pa nas je šlo na Vinico. Mitraljezca nismo imeli. Pot je bila dolga 18 km.
Tiho smo stopali drug za drugim in držali puške v rokah. Vsak peti pa jo je nesel na rami, ko da ima strojnico. Prehodili smo temne gozdove in stopili na odprto polic nad Dragatušem, kjer je tudi biia badoglievska posadka. Šli smo nemoteno mimo njili na Vinico.
Ko smo prišli od njih kakih 700 metrov, je zaregljala za nami strojnica. Vodnik je dal takoj povelje, naj se ustavimo in je pogledal skozi daljnogled. Badoglievci so že vlekli topove iz Dragatuša na položaje. Nekaj se jih je spustilo takoj proti nam.
Fant, ki je znal italijansko, im midva z vodnikom smo jim šli nasproti, da smo «e pogovorili. Vprašali smo nekega častnika, ali jim ni bilo nič javljeno, da smo šli skozi Draga-tuš. Rekel je, da je dobil sporočilo, vendar so se hoteli še prepričati, da bi ne bili mogoče komunisti. Smejali smo se jim, ker so bili tako preplašeni in so vlekli topove na položaj.
Mi smo šli nemoteno naprej proti Vinici, kamor smo prišli okrog dveh popoldne. Savojcem je bilo javljeno, da pridemo. Čakali so nas na bloku. Stražar na« je ustavil in vprašal, kdo smo. Odgovorili 6mo mu, da smo iz Črnomlja. Takoj so dvignili vesel ciganski krik in vik, nekdo g>a je takoj tekel po koloncla, ki nam je šel nasproti kakih 20 korakov čez blok. Več si najbrže ni upal in že to je bila velika korajža.
Vodnik in še nekaj drugih smo šli k poveljniku in mu sporočili, kakšen je položaj, kakšna je cesta, kje je mo-d podrt itd. Javil je v Črnomelj, da smo vsi srečno prišli, da lahko pride avtokolona in da naj vzame s se-
boj tramove in deske za podrti mostiček.
Drugi dan smo šli takoj v patrolo na Lešče. Bilo ni nič posebnega.
Civilisti so nas gledali kot čudo božje, ker za našo protikomunistično organizacijo niso ničesar vedeli. Komunisti so jim pravili le o neki beli gardi, ki pa da 60 v njej sami izdajalci. Kmalu pa smo se sporazumeli tudi z njimi. Dobili smo takoj nekaj fantov, ki so bili navdušeni za legijo.
Drugi dan je prišla po dolgem času avtokolona z živili na Vinico. Vrnili smo se z njo nazaj v Črnomelj.
Savojski general — »ata« komunistov
V Črnomelj nas je prišel obiskat tudi izdajalski general Cerutti iz Novega mesta. Pripeljal se je vedno z velikansko oklopno lokomotivo, ki je bila oborožena z dvema topičema in dvanajstimi strojnicami. Tako se je vozil general po zastraženi progi. Po vsakem njegovem prihodu se je pri nas nekaj spremenilo, in sicer na slabše. lo smo opazili šele pozneje.
Po vsakem njegovem prihodu smo imeli legionarji bolj vezane roke. Kmalu nismo smeli več hoditi v patrole brez njegovega ukaza. Gotovo se je že takrat bal, da mu ne bi prehitro uničili komunistov. 27. novembra 1942 smo šli tudi v Metliko, da smo nesli municijo legionarjem na Radatovičih.
Nazaj grede smo se pri Bušinji vasi udarili s hrvaškimi komunisti, ki jih je bilo okrog 2000. Ogorčeno borijo smo rešili mi.
Po Božiču so nas zamenjali. Prišla je druga četa domačinov iz okolice Črnomlja, mi pa smo šli nazaj v Semič.
Bilo je sredi marca leta 1945., ko je šla naša četa iz Semiča v zameno v Stopiče, izdajalec Cerutti je bil blizu nas, ker je intel svoj sedež divizije v Novem mestu.
V Stopičah nismo smeli več delati akcij brez posebnega dovoljenja zveznega častnika poročnika Marchettija. Obvladali smo ves teren, kolikor smo ga mogli v enem dnevu prehoditi. V patrolo pa nismo smeli iti preko železniške proge proti Toplicam. Kmalu nam je bilo jasno, zakaj so bili tako strogi.
Tudi Toplice so bile njihove, čeravno so bili Savojci takoj zraven v Zgornji Straži in Vavti vasi. Stalno sem prosil, da bi šli enkrat na pohod v te kraje, pa nam Savojci niso dovolili. Te kraje so si Savojci in komunisti izbrali za nevtralno ozemlje, kjer so potem barantali za našo zemljo.
Sredi maja sem zvedel od nekega znanca, da se je pred kratkim vozil general Cerutti s svojim odprtim luksuznim avtomobilom proti Straži. Isti general se je vozil pred kratkim v Črnomelj po zastraženi progi v oklepnem vlaku.
Jasni se
Na to generalovo vožnjo sem postal silno pozoren. Pripovedoval nisem tega nikomur. Kmalu sem zvedel, da 6e general ni vozil daleč, šel je samo v Srebrnič, tam pa ie zavil v Agničev gozd, kjer je tik on cesti zavil po kolovozni poti proti Boričcvu. V gozdu je bil kako poldrugo uro. Jasno mi je bilo, da general vodi pogajanja s komunisti. Ti njegovi obiski pri komunistih so se ponovili večkrat, toda vedno ob drugem času.
Včasih pa se je vozil tudi z vlakom v Stražo, potem z avtomobilom do Vnvte vasi, kjer ga je čakal njegov kolonelo Ubaldi in še neki kapitan. Vsi so odšli peš proti Volavčam. Pozneje sem zvedel, da so tam imeli sestanke s Kidričem in drugimi komunističnimi prvaki. Postajal sem vedno pozornejši. Prosil sem poveljnika za nekaj dni dopusta.
Odšel sem v Novo mesto, se preoblekel v civilno obleko in si najel stanovanje v hotelu Koklič. Nemoteno sem opazoval ljudi, ki so prihajali v Novo mesto. Kmalu 6cm opazil, kako so novometški ofarji navdušeno pozdravljali tega generala.
Nekoč sem se sprehajal po mestu. Bilo je že malo pred policijsko uro in sem že mislil zaviti na svoje stanova-
nje, ko sem opazil generala Ceruttija v spremstvu njegovih oficirjev, ki so prihajali proti meni. Na vogalu Florjanske ulice je stala še neka gruča novomeških ofarjev. Zavil 6em mirno njih v to ulico. Medtem pa reče neki ofar: »Nuš ata gre, treba ga bo pozdraviti.« Bili so dobro poučeni o tem svojem zavezniku in so ga imenovali kar »ata«.
listi general, ki je dal toliko Slovencev postreliti, še več pa jih je poslal v internacijo, je bil za komuniste ata...
Za dopust sem prosil še večkrat, ker sem spoznal, da samo tako lahko odkrijem čim več komunističnih spletk v Novem mestu.
Kmalu sem spoznal vse novomeške aktivne delavce pri teh komunističnih poslih. O njih je »Slov. dom« poročal že februarja letos.
Bilo je junija 1945, ko je ta tolovajski »ata« poslal tolovajem tri vagone orožja, municije in hrane. Pri tem delu so opravili svojo dolžnost nekateri železničarji - ofarji v Novem mestu. Vagone so pustili na progi Novo mesto—Straža—Toplice. Tolovaji so prišli iz Praporč in Vrha z vozovi in konji in s čolni prevažali blago, ki jim ga je poslal njihov »ata« čez Krko. Pomagati in voziti so morali tudi kmetje iz Vrha Praproč in Srebrniča. Blago so peljali skozi Vrh v Praproče in loplice in naprej v Kočevski Rog.
To sem takoj javil našemu poveljniku. Takoj je spisal pritožim in jo
goslal na divizijo Cerutiiju v roke. pominjam se dobro, da je bil v ra-portu stavek: ».,. Iz tega je točno razvidno, da komuniste podpirajo vaše vojaške oblasti, ali pa jim dajete pomoč posredno z železničarji.« Zaradi tega so poveljnika klicali na zagovor, kmalu nato pa tudi mene. Vztrajali smo pri svojem, kar je res, je res.
Podobno darilo je tolovajem poslal njihov »ata« še nekajkrat. Včaeih tudi na progo Trebnje—Mirna.
Kurirke na delu
Pri svojem opazovanju sem kmalu odkril njihovo kurirsko zvpzo. Za to služim so komunisti uporabljali predvsem ženske. Za to delo so bile bolj pripravne badoglievske vlačuge, ki so skozi vsak blok prišle brez dovoljenja ali legitimacije. Te vlačuge so se lahko legitimirale z ljubeznijo, kar so imeli badoglievci najrajši.
Ugotovil sem, da pride vsa komunistična pošta na blok v Gotno vas in Drsko. V Gotni vasi so imeli komunisti celo gnezdo. Vso pošto je oddajala naprej poštarica Mihaela Mis-jak iz Regarče vasi. Ugotovljeno je nilo, da gre pošta redno vsak teden dvakrat, in to v sredo in soboto popoldan v Gotno vas. To pa je bilo »prepovedano ozemlje«, kamor naše patrole niso smele. Kljub temu pa je šla prva patrola v sredo in je jjrišla prepozno. Kurirka je že odšla. Savojski zvezni oficir se je hudoval nad nami, zakaj je šla patrola v prepovedano smer, in to še celo brez njegovega dovoljenja. Nam ni bilo mor, kaj poreče na to komunistični »ata« na diviziji, mi smo se dobro zavedali, kaj so komunisti, saj smo jih občutili prej, nego smo prijeli za orožje.
Patrola je šla še dvakrat. Tolovajski »ata« na diviziji so se hudovali zaradi neposlušnosti. Obljubili so mi internacijo ali pa celo »šus«.
V	soboto po kosilu smo spet odšli v patrolo.
Bili smo že tik pred gozdom pri Boričevem, ko prikoraka po cesti neko dekle z aktovko pod pazduho in kanglico za mleko.
»Dober dan, gospodična,« smo jo nagovorili. »O, dober dan,« nam veselo odzdravi. »Kam pa greste?« »Po mleko na Vrh.« »Kaj pa imate v aktovki?« »Nič posebnega.« »No. pa nam pokažite.«
Takrat na je obstala kakor okame-nela. Odprl sem aktovko. Bila je prava. V aktovki je bilo novo perilo za »tovarišico«, ki sirota ne more v mesto; fini naočniki za »tovariša komisarja«, ki pri važnih poslih, ki jih opravlja tak tolovaj, ne more biti brez
C
očal; nalivno pero za »tovariša intendanta«, da bo zapisal, kar je ukradel; nekaj citron, ki jih človek večkrat rabi, posebno kadar gre v hribe; potem nekaj finih bonbonov, spodaj pa sama pisuna, pisma, majhna in velika.
No pa še kanglico preglejmo! Ta pa je služila gospodični namesto poštarske torbe. Tu je bila vsa kurirska pošta.
»Gospodična, greste z nami v Sto-iče!« Takrat pa je dekle milo zajo-alo: »Joj, kaj bodo rekli ata.« Zdaj pa res nisem vedel, katerega ata misli. Ali tolovajskega na diviziji ali svojega. Kmalu sem zvedel, da je dekle nezakonsko in Ha ne ve za očeta. Pravilno sem slutil, da je mislila pravega »ata« na diviziji.
Le nesi, nesi pisemce
Pošta je bila iz vsega Novega mesta. Bila so vseh vrst pisma in pisemca. Med temi sem našel pismo, ki je bilo napisano s številkami. Imelo je naslov: »Seznam še ostalih Novome-ščanov. ki morajo biti likvidirani z družinami vred. !i so sami izdajalci in se za OF nič ne trudijo.«
Pogledal sem zaporedne številke. Bilo jih je 52. Uboga poštarica je točila solze naprej, ker se je bala »plačila«. Takrat pa ni jokala, ko je nesla 52 smrtnih obsodb nedolžnih ljudi!
V poštarski kanglici sem dobil v nekem pismu tudi 6liko mladega fanta. Zraven pismo: »To je Jože Petrič, sin upokojenega policaja, star okrog 20 let, ki govori po vsem mestu proti komunistom. Tega naj si vsi tovariši dobro ogledajo, da ga bodo dobro poznali. Me se bomo že pobrigale, da ga enkrat zvabimo skozi blok, da ga boste dobili v roke. Biti mora takoj likvidiran.«
Novomeški naročniki
V arhivu je bil tudi seznam naročnikov »Slovenskega poročevalca«. Naročniki so bili skoraj po večini premožnejši meščani. To je tista visoka mestna »inteligenca«, ki samo misli, da je inteligenca, v resnici pa ima skisano pamet.
Atu je nerodno
Kurirko smo peljali v Stopiče. Bog-ve, kaj Ivo sedaj rekel tolovajski »ata« na diviziji. Zvezni častnik nas je že na poti, ko se je peljal iz Novega mesta, opozoril, da se »ata« razburjajo. Čnstnik je prišel po plen, kurirko pa je odpeljal v Novo mesto na divizijo, kjer so jo precej dolgo zasliševali. »Ata« so jo dali zapreti in jo podali v inte: nacijo, in sicer samo zato, da so nam vrgli prah v oči, češ mi se res borimo proti komunistom. Pošte niso pregledali, ker bi |jotem prišlo preveč na dan. Papir, ki je bil namenjen komunistom, so dali zapleniti in so ga sami z vlakom poslali tolovajem.
Tolovajski »ata« je bil v silni zadregi, ker je videl, da je prišlo njegovo delo ie preveč na dan. Čez par dni je tiufi mene račil poklicati k sebi. Ker sem preveč vedel, me je očetovsko posvaril in mi obljubil, da me bo poslal v internacijo. Da ni te obljube res iz.]>olnil, se moram zahvaliti mojim tovarišem, ki so jim to preprečili.
Račun brez krčmarja
Vse te dogodke, smo mi razkrinkali in vsak naš borec je vedel, da Savojci komunistom pomagajo. Toda noše vrste so bile jeklene in imeli smo še močnejšo voljo boriti se proti zločincem. Pomagati si pač nismo mogli, mislili smo si pa svoje. 8. september je moral priti, da se je pokazalo, kdo je izdajalec. Toda še dane« so taki inteligenti, ki. nočejo tega videti.
Naj se zavedajo, da jih naše oko vedno gleda in opazuje, kakor je gledalo in opazovalo tolovajskega »ata« Ceruttija.
druge dobrote naših »osvoboditeljev*, saj si lahko sami mislile, da sem kot begunec moral živeti le od milosti in nemilosti drugih, ko svojih lastnih sredstev za preživljanje nisem več imel.
V	dobi slavnih badoljevskih »čistilnih ofenziv* so tudi mene »očistili* večine imetja, kar pa mi je še ostalo, so *po-čistili* naši domači »osvoboditelji*.
Ker sem bil teh ljudi ie do grla sit in sem imel dovolj tudi večnega skrivanja, da me ne bi komunisti mobilizirali (skrival sem se pet dolgih mesecev), sem se nazadnje odločil za nevarno, a edino rešilno pol do prve domobranske posadke in od tam v Ljubljano.
Res, globoko sem si oddahnil, ko sem srečno prispel v našo prestolnico. A zdaj pride tisto, kar sem Vam, gospod urednik, hotel povedati.
Te dni sem se oglasil v neki ljubljanski manufakturni trgovini. V prejšnjih časih, ko sem na deželi ie imel svojo trgovino, sem bil stalni odjemalec tiste ljubljanske tvrdke. Zato mi pač ne bo nihče zameril, če sem se zdaj obrnil prav na tega trgovca, da bi si vsaj pri njem nabavil nekaj blaga.
Oba, trgovec in njegov pomočnik sla se drug za drugim na kratko odrezala: *Nimamo!*, čeprav sem sam na lastne oči videl no policah precej takšnega blaga, ki bi ga rad. Ker nisem vajen prerekanja, sem dejal: »ZbogomU in odšel.
Zunaj med potjo sem premišljeval, kako čudno se je vse zasukalo. Nekoč ni hotelo biti klanjanja ne konca ne kraja, kadar sem kot stalni odjemalec stopil v tisto trgovino, danes pa, ko sem begunec, pa niti prijazne besede nimajo več zame. Kato to? Zakaj toP Kmalu se mi je posvetilo. Spomnil sem se, da sem nekaj dni po svojem prihodu v Ljubljano, ko sem se v tisti trgovini zaradi starega poznanstva za trenutek oglasil, le nekoliko preveč hudo in na glas obsodil komunistično tolovajstvo in »osvobodilno gibanje* pri nas. To se mi je maščevalo. Te dni sem namreč po drugih ljudeh zvedel, da je tisti trgovec — kakor seveda tudi njegovi pomočniki — somišljenik 0F. Zdaj se mi res ne zdt nič več tako čudno in nerazumljivo, če so me v tisti trgovini na kratko odslovili t >NimamoU Hvala Bogu, da se kaj hitro približuje čas, ko se bo tudi takim »socialnim revolucionarjem* povesila glava, ki jo navzlic vsemu trpljenju, ki ga doživlja naše pošteno ljudstvo, danes tako ponosno dvigajo.	Begunec.
Gospod uredniki
Zdi se mi, da nekateri ljudje še vedno nimajo pravega pojma o komunizmu. Mrd nami živi namreč ie nekaj ljudi — zlasti so taki med trgovci, hišnimi posestniki in uradniki — ki mislijo, da komunizem le ni tako strašen. Ti ljudje
niso komunisti in se po večini sploh za javno življenje ne zanimajo dosti, oziroma se zanimajo le v toliko, v kolikor jim to lahko prinese osebnega dobička.
V	Komunistični partiji gledajo stranko, kakršne so bile nekdaj naše stranke. Zato mislijo, da bodo lahko obračali plašč po vetru, kakor so ga obračali nekoč, ko so bili na zunaj za tistega, ki jim je trenutno nudil več dobička ali ugodnosti. Nekateri izmed teh mislijo, da bi komunistična stranka vladala tudi tako, kakor so vladale nekdaj naše stranke. Morda res mislijo, da bo pač komunistična stranka pobila kakega svojega nasprotnika, toda tolažijo se s lem, češ zakaj se pa vmešava v politiko, čemu se pa vtika v te stvari, zakaj pa ne ostane doma itd. Toda mirnih ljudi, ki skrbe le za svoj trebuh — tako se tolažijo ti kratkovidneži
—	komunisti ne bodo pobili. Ali niso take ljudi komunisti dobro označili z oznako dvorezen meč
Gospod urednik! Ali se ne zdi tudi Vam, da ti ljudje komunizma ne poznajo. Z veseljem bi jim človek dal prebrati Neuhergove in druge komunistične priročnike za izvedbo revolucije, po katerih se po vseh sedanjih znakih sodeč ravna tudi naša 0F. Iz vseh teh priročnikov bi spoznali, da Komunistična partija v fizični borbi ne pozna usmiljenja, da ne pobija le svojih nasprotnikov, ampak tudi liste, ki niso aktivni pristaši komunizma, torej tiste, ki bi se radi potuhnili, ali pristaše OR, kakor bi jim rekli danes. Prav za
prav so taki na slabšem, zakaj ti so brez orožja in niti ne mislijo na to, da jim kdo streže po življenju, ter zalo na obrambo tudi pripravljeni niso. Marsikdaj tudi ne vedo, da komunistični sistem ne pozna ne trgovcev in ne hišnih posestnikov, ampak so mu vsi ljudje le delavci, uklonjeni v verigq držapnega kapitalizma.
Gospod urednik! Ali ne bi človek, kadar sliši loke ljudi govoriti, da se ne mislijo izpostavljati, poslal v kroje, ki jih ogrožajo komunisti, n. pr samo na študijsko ekskurzijo? Kaj mislile, gospod urednik, ali bi ti ljudje lahko ostali mirnt in bi se ukvarjali lahko samo s posli za čim večji dobiček v »osvobojenih krajih<
—	v komunističnih republikah? Ali ne bi tam tudi ti ljudje spoznali to, kar so spoznali tisoči protikomunističnih borcev, da se namreč komunizem bori proti mirnim ljudem, jih pobija in jih ne pusti v miru živeti in da so se zato mtrni ljudje morali dvignili do edino možne samoobrambe, in lo tedaj, ko so komunisti že najmanj devet mesecev pobijali mirne ljudi, preden se je sploh kdo z orožjem začel braniti? Gospod urednik, ali ne bi ljudje, ki mislijo obračati plašč po vetru, v komunizmu z grozo takoj spoznali, da je to nekaj nemogočega? Ali niso to spoznali že tisoči naših deželanov? Kaj bodo ti ljudje neki počeli tedaj, ko bodo spoznali, da tudi pri nas nočemo tistih, ki so nekoč obračali plašč po danes ponižanem komunizmu?	Uradnik.
;yy ?
Za vlade kralja Pepyja II. Iz VI. dinastije »e Je princ Har-khuf odpravil daleč prot! jugu (er prišel do prvega Nllovega slapa. Na lepi jadrnici se vrača z bogatim tovorom zlata, Dojevlh peres, ebenovine, pantrskih kož, slonovine In s plešočim zamorskim pritlikavcem Is osrednje Afrike, ki ga je pripeljal s seboj kot posebno darilo za mladega faraona. Ker je bil kralj Pepy Sele osem let star, je bil pritlikavca neznansko bolj vesel kakor vsega ostalega zaklada. Ko se je princ Har-khuf vozil po Nilu proti Memflsu, Je dobil od mladega kralja sporočilo, naj skrbno pazi. da bodo črnega pritlikavca varno pripeljali, »Ko ga boš vkrcal na ladjico,« mu je naročal mladi faraon, »določi odlične može. ki bodo ostali na obeh straneh krova, da ne ho zamorček padel v vodo. Kadar bo šel spet, odberl odlične može, ki bodo ležali poleg njega ▼ šotoru. Nadzoruj ga desetkrat ponoči.« — Princ Har-kliuf sedi pred udobno, z usnjem obloženo kabino. Na njegovi desni ga straži telesna straža, na levi mu Igra liarra. Pritlikavec. ki ga čuva zamorski odličnik, da ne bi pri plesu padci v vodo, ga zabava, da princa sili v krohot. Princ Har-khuf je dal na svojem nagrobniku popisati vso to zanimivo pot ln lz vznesenih ter ponosnih besedi je razvidno, da sta jadrnica ln darilo za mladega kralja varno dospela domov
Pivo, naJprlljubljeneJSa pij«*« »Urili Egipčanov, «o Izdelovali že ▼ pradavnih časih. Pivovarna Je na posestvo egiptovskega veljaka bila skoraj tako pomembna ustanov« kakor žltalea ln pekarna. Kako a« v »tarem Egiptu za kralja Mentu Hopteja II!.. SNI—!»1S pr* Kr., varili pivo, je razvidno z lesenega modela pivovarne, ki »o ga našli T grobnici kraljevega kanclerja Meket-Re.Ja t Tebah. Žito, ki so g« uporabljali la pivo. največ Ječmen, a« najprej z betom zdrobili v kamnitem možnarju. Zdr.ih »o potem devall v ksmnlt mlin na roke, kjer so ga trli v moko. To težko delo so morale opravljati ženske. Mok0 Je dol>tl •» roke možak, k| dela na dežno od vrat. Moko Je zgnetel t	teato. kateremu	Je dodal ostanke kvasu	ali droži	od zadnje peke.
Hlebce, ki jih Je zgnetel, so devall v nizko peč, ki ao jo	kurili toliko, da	ao čisto vzšli. Potem so	hlebce zdrobili. Jih zmešali
z veliko količino »ode ter vae skupaj dejali v velike vrfe. Tam »o mešanico mečkali s nogami mladi sužnji, gosta tekočina, ki so jo dobili a tem, Je potem nekaj dni vrela, nato pa ao Jo precedili v drnge posode, kjer Je Imel posla * njo Pr*vl Pivovar. Drotl In ostanki testa »o »e usedli na dno, pene so ostale pri vrhu. čisto tekočino ao pa skozi Izllvek pretočili v čiste vrče, katere a0 pokrili i Ilovnatimi pokrovi. Pijača, ki »« Jo tako dobili, ni bila čisto taka kakor današnje pivo, zakaj vsebovala ni sladu In ne hmeljeve grenčice. Podobna je bil« tl*t» pijači, ki Jo v	Egiptu še danes	pripravljajo la moke In	JI pravijo	»booza«. Alkohola
Je to egiptovsko pivo imelo kakih sedem odstotkov, torej	Je bilo dokaj močno. Stari Egipčani .o ga uničevali	ogromne množino.
flv# »o prodajali t velikih itlenkatLobellh »rtih, k«t«n »o dtltli r pokrajini Keneh jt današnjem gornjem Egiptu
PtolomeJ. ki »I Je bil sedaj nspeha go tov, se je z ladjo vrnil v Tyr, da bi tan na sredi poti pričakoval vojjiško odpravo
Našel Je svojo hčerko skoraj odraščeno NI Imela niti petnajst let, toda njena blesteča lepota In njen zreli, ostri razum sta ji vzdevala videz večje starosti, kakor pa jo je Imela. Tudi mlajši otroel so presenetljivo zrasli. Dionlslos je bil živahen dečko sedmih let, podjeten kakor njegov oče, trmoglav In nedovzeten za vsak pritisk, gospodovalen do svojih tovarišev pri Igri ln kljubovalen svojim vzgojiteljem.
Arslnoe, nežen In brezbarven otrok, le ni kazala nobenih Izrazitih značajskih potez. Najmlajši, ki je hli v času bega lz Aleksandrije še ▼ plenicah. Je bil sedaj štiri leta star, toda v nasprotju s svojim bratom se Je zdel nežen In sanjav otrok, kakor da bi bil vedel, da je prišel na svet v najnesrečnejšem trenutku.
V enj redkih ur, ko se je PtolomeJ pozanimal za stanje svojih otrok, ga Je naj-starejš« hčerka vprašala, kaj neki pomenijo vse te skrivnostne priprave, ki so P°" tekale v Porflrljevl hiši In česar ni videla še nikoli — namreč neprestano prihajanje In odhajanje nameščencev, mornarjev ln sužnjev, ki so vsakokrat zapustili hišo s težkimi tovori ln so jo vselej mahnili P° poti proti egiptovskemu pristanu.
»Velike stvari, bčerklea. Konec koncev gremo nazaj v Aleksandrijo, ki Je Se zmerom najlepše mesto nn svetu. Celo Rim je proti njej le velika, slabo zgrajena vas. Toda dobro sl zapomni, da o tem ne smeš govoriti z nikomer. Ali se ne veaellS tudi tl. da boš zopet videla svojo domovino ln naš dvor. torej blšo, kjer si se rodila?«
»Ha, gotovo, toda radostnejša W bil«, ako hi vedela, da se bom tja vrnila z« zmerom ln pokonci glave.«
»Ako se bomo vrnili ▼ Egipt, ae bomo vrnili za zmerom, hčerkica. In pokonci glave. Bodi prepričana! Glave bodo povesili tisti, ki so nas Izdali — toda na vislicah!«
»Enkrat so nas že pregnali, p« nas bodo le drugič ...«
»Motiš se. Dvomil, ker ne vel vsege. Tl sl le na pol otrok In ne more! vsega vedeti. Povem tl, da se hom0 i zmagoslavjem P<*• vrnili skozi konopijsk« vrat« na čelu ogromne vojske. Tokrat homo ml močnejši.«
»Imaš tako veliko vojsko « seboj! Ia kj* sl Jo Imel skrito doslejr«
»Ni nobena egiptovska vojsk«. P«* P* tako dobra, kakor bi bila n«l«. Vojsk« mojega zaveznika...«
»Torej s0 Rimljani, ki n«« mislijo spraviti zopet n« oblast.«
»Rimljani, gotovo, nam pomagajo. Toda Jaz — kralj sem tisti, ki bo zopet stopil d« svoj zakoniti prestol.«
»Razumem. Tod« brez Rimljanov M t*g« ne mogel,«
»Ne. Tod« brez moje volje M ml «<► gli priskočiti n« pomoč.«
»Torej poveljuješ tej veliki rimski vojski tir«
»Na znnaj ne, ne. Ima svoje generale I«
svojega vrhovnega poveljnika Aula Gahl-nlja. Toda Gablnlua Je moj prijatelj. Bo p« natanko tako, kakor da bi Jaz sam vodil odpravo.«
»Ukaze častnikom In vojakom — tako številnim vojakom — ho torej dajal G»-blnlus?«
»Kajpada.«
»Jaz lil se raje vrnila v Aleksandrijo, ako bi mogla zapovedovati Gahtnlju In M bila vsa vojsk« pod mojim poveljstvom ,. .«
(Dalje prihodnjič.)
Sijaj in zaton
KLE
E
Vendar smatram »s svojo dolžnost, d« Izročim svojemu vladarju listino, ki Je največjega pomena.«
»Torej, na dan s njo! Za kaj pa gre?«
Ammonlos s) je dovolil, da se je približal Ptolomcjn In mu zašepetal:
»Tebi, gospod, In rlmskeinn namestniku jo bom pokazal, drugim pa ne... z Izjemo seveda, če tl drugače ukažeš.«
PtolomeJ se je nasmehnil, vendar je prosil Galilnlja, naj odpusti ostale tri. Pro-konzul je storil to mirnega obraza, kakor da bi šl0 <a muhavost posebneža, kateremu človek ne sme ugovarjati.
Ko so hlll vsi trije sami, je Ammonlos s tajlnstvcntm glasom dejal: »Imam posnetek strogo zaupnega pisma, katerega je blv-11 konzul Marcus Tulllus Clcero poslal Iz Rima namestnlkn v Cllleljl Lentuln Spln-terju. Je slino važno.«
»In kako sl prišel do njega?« je vprašal kralj nestrpno.
Egipčan je obstal negiben kakor bronast kip. Pogledal je Piskača ostro v oči, odgovoril pa ni nič.
»I.ahko mirno govoril, Ammonlos. Namestnik je moj najzvestejši prijatelj. Pred njim ne skrivam ničesar.«
»Vprašanje «kako» nima s »tvarJo ničesar opraviti, gospod. Važna je samo 11-atlna.«
»Pokaži Jo.«
Ammonlos je odgrnil hel0 togo. ki mn Je vzdevala videz rimsko oblečenega Libijca, vzel Izza pasu usnjeno torbico, ki je visela na usnjenem pasu, potegnil oprezno dve voščeni tabllel ln Jn med priklonom Izročil kralju.
»Rimske pisave ne znam brati,« je rekel PtolomeJ, »ne poznam črk ln motijo me številne okrajšave. Bi bil tl tako prijazen?« In obe tablici je pomolil namestniku.
Gabinlua Je stopil nekoliko bliže k luči In bral. In čim dalje je bral. toliko bolj »e mu ,le guhančllo čelo In toliko bolj so se njegove oč| prllepljale na drobni, z voščeno plastjo prevlečeni leseni ploščici. Žar zadržane nevolje mu je planil v lice.
»Pisano je s Cleeronovo roko,« je potrdil, ko je končal, »ln v resnici naslovljeno n« Lentula, Toda to ni noben posnetek, to je pravi Izvirnik!«
»Posnetek Je,« Je odgovoril vljndno, pa odločno kraljev tajnik. »Jemati Izvirnik bl Mio nespametno.«
»Pa saj vendar poznam pisavo!« Je vztrajal Gablnlui.
»To Je posnetek, narejen po Izvirniku na poseben, meni dobro poznan način.«
»Ammonlos je čudovito spreten v takšnih umetnijah!« Je vzkliknil PtolomeJ a prltrjevalnim smehljajem.
»Pri vseh bogovih, vražji čarovnik!« Je potrdil Gablnlus ln se zagledal v Ilce tajnika. ki je vzdržal preiskujoči pogled, ne d« hi trenil z očesom. »Utegnila pa bl biti tudi spretna ponaredb« Izpod roke človek«, ki dobro pozna pisavo Marka Tullija ...«
»Torej, na dan z besedo. Ammonlos, moral nama povedati vse. Sirijski namestnik ne more verovati tvojemu dokumentu, ako ne boš povedal, kako Je bilo vendar mogoče, da Je Mceronovo pismo clllcljskemu namestnika prišlo v tvoje roke. Kralj tl ukazuje.«
Ammonlos se Je priklonil, ne da bi pri tem prikril svojo nevoljo.
»Bil sem na poti proti BrnndlMjn. kjer bl se moral dobiti z gospodom Rablrljem ln se skupaj z njim vkrcati. V Canusljn, na osm| postaji potovanja, sem najel prenočišče v neki točilnici, kjer so po navadi prenočevali kurirji za Azijo. Seznanil sem se z enim Izmed tistih, ki so se vozili med Rimom In Clllcljo sem pa tja. On ni vedel, kdo *em. Kockal sem z njim, med Igro sva
rediti deset generalov, kakor jih je Imel PompeJ v časn diktature. In sl je dal podaljšati tudi vrhovno poveljstvo nad Galijo, čeprav bl moral po določilih ustave konec tega leta odstopiti...
Torej vidiš, da Ima končno prav le tisti, ki sl kaj upa, pa četudi Je protizakonito.
ZdravstvuJ ln v»« srečo!«
Za predpriprave In za ureditev odprave Je bilo potrebnih več mesecev. Treba Je bilo zbrati številne konjeniške oddelke In arabski knozl so bili prisiljeni prispevati svoj delež. Morali so zbrati tudi določeno število ladij za zaščito prodora vzdolž palestinske obale. Da bl dospeli do egiptovske meje. bl morali prekoračiti precejšen kos pustinje, V ta nnmen bl rabili stotine ln stotine kamel za prenos vode, sena ln živil. Vse te priprave so bile Izvedene taho hitro ln tako tajno, kakor se je le dalo, vendar Je bilo vse to spričo razprostranostl pokrajine precej zamuduo.
Vojaški nastop se Je razen tega zavlekel tudi zaradi nekega pripetljaja. Pri vojnem posvetu, h kateremu Je Gablnlus sklical vse legijske poveljnike, da bl se pogovorili o vojnem načrtu, »e je nekaj poveljnikov Izreklo proti podjetju. NI jim bilo mar nujnosti In prednosti pohoda, temveč so videli le nevarnosti, ki so Jim pretile posebno na poslednjem delu poti, ki Je neogibno vodila skozi najbujšo pustinjo.
Zgovornosti Marka Antonija se je posrečilo, da *1h Je 'pregovoril. Kar se tiče tveganja korakati s tolikimi množicami Ijn-dl skozi puščavo, je Izjavil, da Je sam pripravljen prodirati naprej In na določenih razdal ah oh vsej karavanski pot| urediti skladišča vode ln živil, tako da bo vojska na vsak korak vselej dobila vse potrchno. PtolomeJ. Rahlrlns In Porflrlj so njegovo govorniško spretnost podprli s spretno razdeljenimi darili In zraven točno naštevali, kakor so znali le oni sami. kaj jih po končanem pohodn le čaks. Ib tako ao zlomili odpor črnoglcdov.
Namestnik Je dal razširiti govorico, da Je treba pričakovati perzijskega napada, ki ga le p« treh« prehiteti. T«ko Je splošno pozornost odvrnil od pravega namena svojih priprav, In sirijsko prebivalstvo, ki j* živelo v stalnem strahu pred perzijskimi vpadi, je tekmovalo, da bl rimski vojski dobavilo vse, kar Je rabila. Točno P° Pom-pejevem nasvetu so Iskali tudi primeren vojni vzrok |n pretvezo, katero bl lahko natvezlll Rimu, d« bl opravičili avoj vojni poseg.
Piskač Je bil tisti, ki g« Je »■*«!. Zopet ae Je domislil svojeg« r«zgovor« z Catonom na Cipru In strašansko zadovoljen, da ho trdoglavemu krepostnlku vj-nll milo za drago. Je Gablnljii predlagal: »Izmislimo sl enostavno napad pomorskih razbojnikov na obrežje tvoje pokrajine. Od kod prihajalo tl razbojniki? Iz Egipta. Tamkajšnja vlada Jim pušča popolno svobodo, da lil s tem nagajala Rimu... Nujno Je potrebna eksemplarična kazenska odprava. Ob Nllovem ustju Je treba narediti red. Pri Dionizu! Ak0 Je t« utemeljitev zadostovala pri C« tonu glede Cipra, potem bo najmanj tako dobra tudi za Gablnl'« glede Aleksandrije. Kstnnovel ne bodo mogli oporekati. Povrnili Jim bomo z Isto mero . ..«
Namestnik Je predlog »prejel. Moral ae Je smejat! ob misli, da mu Je na ta način nepodkupljivi Cato, njegov neizprosni na »protnlk, nehote »am dal »redstvo ▼ roke, d« bo onemogočil njegov odpor.
OPATR
Pregnani egiptovski kralj Pto-lomej XIII. se je zatekel pod varstvo Rima in si izposloval njegovo priznanje. Napel je vse si!e, da bi rimske odločilne može pridobil za vojni pohod v Egipt in pri tem snubljenju ni štedil z denarjem, katerega mu je posodil rimski bančnik Rabirius pod pogojem, da bo za protlnslugo imenovan za egiptovskega finančnega ministra. Pompeius, tedanji mooni mož Rima, se je ogreval za pohod v Egipt in mislil vojaško nalogo poveriti sirijskemu namestniku Gabiniju. Obiti je bilo treba le odpor k,atonijaltske stranke. ki je smatrala vsak poseg v Egipt za protidržavno dejanje in izzivanje bogov.
Senator in bivši konzul Cieero je po zaslugi konzula Lentula smel iz izgnanstva nazai v Rim. Za povrnčilo je obljubil Lentulu vso podporo v senatu, ko bo šlo za izbiro osebe, ki naj bi pregnanega egiptovskega kralja povedla nazaj na prestol. Tako sta »i Pompeius in Lentulus vsak po svoje trudila, da bi iznašla pretvezo za poseg v Egipt. Pompe. jeva stranka, v kateri je bil tudi Cezar, ni hotela izgubiti tekme. Na posvetu, katerega so se v Antiohiji udeležili Gabiniu*. Por-firij, stotnik Marcus Antonius in bančnik Rabirius, so prerešelavali Izhod iz zagate. Pompeius jim jo »poročil tale načrt: Gabinius naj pripravi vojaško odpravo, jo zakrinka s primerno pretvezo in se pazi, da bi Pompejevo ime ne vmešaval v to reč. Pompeius ho prihodnjo leto konzul in bo dovršeno dejstvo znal primerno opravičiti pred senatom.
(Bralce opozarjamo, da je v ZRdnji številki prišlo do 7.ame-njave besedila in da je treba izpustiti ves začetek poglavja pod naslovom »Ptolomej XIII v Ri-mu«).
»Prijatelji moji, Rahlrljeva Izvajanj« »o Jasna, Pompejev predlog pa Je mamljiv. Tod« o Izvedljivosti takšnega delovnega načrta hom ntoral razmišljati še nekaj dni.«
»Nekaj dni?« je vzkliknil Ptolomej vznemirjen in srdit. »Toda ml pogrevamo ta program že celi dve leti. prokonzul Gabt-nlusl Ako sedaj, v trenutku, ko te »am Fompej »111 k odločnemu nastopu, smatraš z« potrebno s stvarjo vnovič odlašati, potem tnl manjka besedi...«
»Sreča je opoteča.« je »varil Rablrlna, čigar obraz »e je »pričo namestnikovega oklevanja zopet zmračil, »če Je ne bol zagrabil In če Jo boš pustil mimo sebe, »e tl ne bo ponudila nikoli več,«
»Rabirius,« je vprašal kralj, »alt moj tajnik ni prispel g teboj? Zakaj »e ne pokaže med nami?«
»Čaka, da ga bol poklic«! tl. Ammonloa le ▼ Rimu deloval zate tako, kakor bl bolje ne mogel noben ministrski predsednik. In pri tem je Imel le malo Izdatkov,« je pristavil bančnik,, kateremn Je prokonzul •krlvaj pomežiknil z očeaom, k| je Izdajalo prekanjeno pritrjevanje.
»Ga naj pustimo noter?« je Ptolomej Vprašal namestnika.
»Naj vstopi.«
Takoj nato »e je pojavila sloka bradata postava, »večana kakor asirski »večenlk ln nepredirna kakor mumija.
»Dobrodošel Ammonlos,« ga j* vladar pozdravil zaupljivo. »Vidim, da sedaj nosiš togo kakor odličnik s Kapitela.«
»Prijateljstvo, go»pod. » katerim »o me počastili Rimljani, mj Je narekovalo dolžnost, da sem Živel po njihovih običajih.«
»Odlično. Mislim, da ml lmai veliko povedati ...«
»Veliko, gospod, vendar o stvareh, ki Imajo za te gospode malenkosten «11 sploh noben pomen. Saj ho še veliko prilike, da ti bom podal poročilo n« drugem kraju.
se zaklepetala In tedaj je dal dnlka »vojl
jezi. Bil je besen na Clcerona, ker ga Je ravno v trenutku, ki jo mislil lz Rima odpotovati, pozval v svojo hišo In mu Izročil nujno pošto. Zaradi tega Je Izgubil pol dneva In za plačilo dobil amešno napitnino. Bal »e je, da bo zamndll ladjo proti Efezn. Pustil sem ga, da je dobival, plačeval »em mu vino, kolikor ga Je mogel splH, In ga potem skoraj na rokah nesel v posteljo. Zgrudil se je na ležišče In začel takoj tudi smrčati. Vse »lle sem napel, da sem pretipal njegovo obleko, odtrgal pečate, prebral pisma, naredil posnetek teh tablic ln mu jih spet vtaknil nazaj.«
»In če bl se hli prebudil?« Je vpralal Gablnlus, presenečen nad ravnodušnostjo tega čarovniškega tajnika.
»Saj »e ni mogel prehoditi.«
»Pa zakaj ne? Sl ga morebiti začaral?«
»Jaz ne, mogočni general, temveč egiptovski mak. Opij, ki ga Izdelujejo aleksandrijski kemiki, deluje Izredno. Verjetno »pl kurir cllleljskega namestnika Se sedaj.«
Odpnstlla sta Ammonla. Odšel Je neslišno ln sl zopet ogrnil togo kakor rimski dostojanstvenik.
»Kralj Ptolome',« Je dejal Aulns Gabi. nlus z odločnim glasom, »jaz sem se odločil. Vojni pohod bomo Izvedli. Se daneg se bom « svojimi poveljniki lotil dela.«
»Zahvaljen bodi Dionizij!« Je vzkliknil Piskač, »Nikoli tl ne bo žal.«
Pohod proti Egipt n.
Cleeronovo pismo, ki Je Gablnlj« tako nenadno podžgalo k temu. da je »klenll nastop proti Egiptu, se Je glasilo:
»Lentuln, namestnika na Cipru ln Ci-lieljl, pozdrav!
Imam vtl*. da Tl Je Pompeln« »edaj veliko bolj naklonjen kakor poprej, čeprav »e morebiti zaradi posebnih namenov, ki mn jih mnogi prlplsnjejo, le obotavlja. Ker do sedaj še ni nobenega senatovega sklepa, ki bl zopet razveljavljal Tebi poverjeno naročilo, da kralja povedel v Aleksandrijo, ln ker »e politika nevmešavnja opira bolj na spletkarjenje posameznih zavistnežev kakor pa na enodušno prepričanje senata, je odvisno od Tebe. da lztuhtaš, kaj moraš etorltl in » kakšnimi sredstvi. Ako misliš, da	Imaš dovolj	»II.	da z njimi	lahko
lasedeš	Aleksandrijo	ln	Egipt, potem se
ml zdi, da Je v Tvojo korist ln korist našega ugleda, da kralja najprej nastaniš v Ptolomej! ali kod drugod v bližini ln se nato z vojsko podaš v Aleksandrijo, flm boš tam vzpostavil red, boš Ptolo-meja popeljal v njegovo kraljestvo nazaj.
Na t« način bo* po eni strani Izvedel senatov sklep In kralja pospremil. Po drugi strani pa hoS potolažil pobož-njake z njihovo Slliilo, ki ne bi radi, da bl Tl Ptolomeja pospremil z vojsko. Po vsem tem Te bodo »odlil po Tvojih uspehih ...
Ako bl šlo v»e po »reči, k»kor opa-mo, bodo rekli, da »I stvar Izpeljal s potrebno	obzirnostjo	In	potrebno	odločnostjo.	te bl nam	pa	spodletelo,	bodo
prav Isti ljudje dejali, da »1 ravnal nepremišljeno In Iz častihlepja.
Pompeius, s katerim sem govoril o Telil, je prav Istega mnenja. Sedaj presodi »am, kajti Tl »I na kraju samem In ImaS Egipt tako rekoč pred vratml »voje pokrajine. Ako »e čutil zadosti močnega, da lahko računaš na gotov nspeh, potem ne odlašaj več. Uspeh ho najboljše opravičilo.
Najnovejše i* Rima: Jnllj Cezar »I je dal dovoliti poseben kredit ln sl pod
Btev. 16.
J- E. Polfik:
(Zgodba la atarib dni)
Zdaj prijezdi vitez mali in ž njim velik debeluhar, ki je jahal neokretno, ko bi jezdil tolsti kuhar.
Ko zapele so fanfare, jezdeca sta koj krenila na svoj prostor in od tamkaj v boj se ostri zakadila.
Res močnd, z veliko silo drug sta v drugega zadela, ali v diru silovitem sta se kopji le posnela.
Rez ravnino oba borca sta na cesto spet krenila, da bi se gledalcev smehu čim hitreje umaknila.
Spet zapele so fanfare m navzočnim oznanile, da junaške, lepe igre davno niso še minile.
Zdaj prijezdil Soteščan je in pa vitez iz Hmeljnika, ki oba sta močna bila m ko Golijat velika.
In zapele so fanfare ter obema znak so dale, da naj lotita se boja.
Brž sta šla na svoji mesti in se v divji dir spustila, se zadela, da se kopja so obema polomila.
»Slava! Slava!« je od odra prek ravnine zagrmelo, viteza pa odjahala sta po cesti v gozd veselo.
V £>».*«; v* «.'V -=■
,.v
Spet fanfare zadonijo in spet par se nov prikaže, Boštjančan je, Čušperčan je, ki se v boju rad izmaže.
Tam na svojih sta prostorih viteza molče čakala, da fanfara za napad je znamenje začetka dala.
V divji dir se zda) spustita, a se ogneta prav spretno, da ju gledati je bilo res zabavno in prav fletno. Pa sta drugič se sprijela, apet se spretno izognila, ker obe sta pred udarcem ' kopji težki odmaknila.
Tretjič sta pa skup zadela, da se vse je zaiskrilo, a na konjih ko bi mignil vitezov ni nič več bilo.
Spet fanfare so zapele in junake so vabile, ki oči od hrepenenja so se pod šlemi jim iskrile. Šumberčin in Kravjačan zdaj Sta na prostor se spustila ... Ej, kako se neki bosta viteza ta dva borila? —
Spet zapela je fanfara znamenje obema dala, da gospoda radoznala ju ne bo nič več čakala. Borca sta se v dir spustila, s kopji v diru se zadela, dvignila sta se raz sedli, a sta spet na trdno sela.
Pa se lotita iznova, zdirjala sta ko znorela in sta skupaj spet zadela, kot udarila bi strela. Zarezgeče Kravjačana, Sumberčana konj zaprha... ^umberčan ga izpodbode in de gl&sno: »Molči mrha!« Konja v dir se zdaj spustita, da navzočni so gledalci v strahu skoraj onemeli; ®opet skupai sta zadela,
* usoda ta je bila, da oba sta trdni kopji °b udarcu polomila,
»Slavel Slava!« zadonelo )e raz oder čez ravnino, da so klici se razlili £ez Vso višenjsko dolino ... "*r za parom se bojuje,
® ko boje so končali, zmagovalcem so nagrade take in drugačne dali.
»Šmarnice Marije pomagaj«
*a letošnji maj
bodo čei nekaj dni isile !
^mamice so tako kot lanske namenjene sem Slovencem. Zato prosimo vse župne »ade, da jih naroče pri pripravljalnem "'•boru prvih sobot, 1‘oljanska ce-1* * št. 6, čimproj. tfidi za svojo larane. »“rani naj jih narofie pri župnih uradih, ^'narnice je spisal stolni kanonik Fran , °retič in so nadvse aktualne vsebine, '®ko da bodo za vsakega Slovenca, delana kot meščana, inteligenta, kakor ^prostega človeka lepo duhovno branje.
^ A L 1 OGLASI
tlolljlv* ttolt to ort In taklonill* *kor ta'II vsakovrsten rezan to teean let ®blt* v skladišča »edroge »Mazač* v 21vl-■ozdravnlikl ollol Ua Cnkraroo).
HUGO WAST
I
DOSEDANJA VSEBINA:
German Castillo, siromašen kmet v argentinski gorski letoviški vasi, je po smrti žene ostal sam s hčerko Kino, sinom Anto. nijem in nečakom Fabianom, ki Rino ljubi in velja za njenega ženina. Edini prijatelj ln tolaž-nik rodbine je župnik don File-mon, malce čudaški, v govorjenju in pastirovanju robat, pa srčno dober duhovnik, ki pazi na Rino ko na punčioo svojega očesa — ekoraj nič manj kakor njen lastni oče, ki se edino ob Rini ogreje in pokaže svoje srce. dasi se tega skoraj sramuje. Cigauka Can. dela, ki jo ima ves okraj za čarovnico. prerokuje Rini, da se bo omožila z bogatinom in da ho zaradi nje v rodbini tekla kri.
IV.
Branjarija
Blizu cerkve v Doloresu je bila branjarija, ki je z jedačo in pijačo oskrbovala vse ljudstvo v kraju. Ta prodajalnica je bila hkratu pekarija, trgovina z mešanim blagom in železa-rija. C - je kmet stopil vanjo, je bil lahko prepričan, da bo ondi dobil vse, česar potrebuje, in da bo, preden pojde od ondod, tam lahko polagoma prišel ob vse, še ob 6rajco, če jo je nosil.
Don Laureano, gospodar branjarije, je bil eden izmed štirih uglednih ljudi v kraju. Drugi trije so bili: župan iz Punille, don Eugenio, odličen človek, ki je ob volitvah priganjal kmete, naj vo'ijo njegove ljudi; ko pa je sedel na županskem stoleu, ni maral poznati nikogar, ki mu je pomagal, da je bil izvoljen. Tretji je bil krajevni sodnik don Teodorito, človek brez barve kakor njegova pravica; četrti pa mesar don David, ki je z donom Laureanom bil zastopnik denarništva in trgovine.
Don David je užival ugled težkega človeka. Zabogatel je s tem, da je kupoval in preprodajal vse, kar je kraj prideloval. Zdaj je bil laelnik najboljših staj in njiv v okrožju. Pozimi, ko se je začela paša po prostem polju, je on svoje njive, za katere se je vse trgalo, plemenito ponudil kravicam ter kobilam siromašnih kmetov. Spomladi pa, ko so ljudje spet lahko pasli povsod, je vsakdo prišel po svojo čredo ter donu Davidu za vsak par krav, ki so prebile zimo v njegovih stajah, odrajtal po eno, povrh tega se mu pa še zahvalil za tako primerno pomoč.
»Eden izgubi, drugi od tega dobi, kaj hočemo,« je govoril, kadar se je kdo pritoževal, da je ta paša predraga.
In tako je nazadnje ostalo njemu vse.
Don Lauro je imel sina, ki bi ga bil rad izštudiral za doktorja. Toda fant je bil preslabe pameti za to in se je zadovoljil 9 tem, da je pririnil do učitelja v edini šoli, ki jo je vas imela, kar mu je_ tudi dajalo nekako pravico, da je veljal za izobraženega človeka, poleg tega pa še nekaj drugih prednosti, ki jih bomo videli pozneje.
Pisal se je za Caupolicana, toda kmetje so njegovo ime »pačili v priimek, ki je zvenel manj zgodovinsko, pa ga je bilo laže izgovarjati. Rekli so mu Cabo Policarpo.
Branjarija dona Laureana je bila v Doloresu shajališče bogatinov in sb roma kov.
Nikjer drugje ga ni bilo takega plesišča kakor pri donu Laureanu. Pare je na njem kar privzdigovalo. Vsako nedeljo «0 tam imeli veselice, proti katerim je don Filemon zastonj grmel s prižnice.
Kadar ni bilo plesa, so se kmetje vstopili v krog zu hišo ter igrali. Ure in ure so vadljali ter pili rjavo žganje, ki ga je prodajal don Lnnreano, kateremu je tako nazadnje ostalo vse, kar so vsi skupaj priigrali.
Kadar se je toliko ponižal, da se je tudi on pridružil igralcem, je to ropanje potekalo še hitreje, zakaj ni ga bilo kmeta, ki bi bil pri stavah kos njegovi nabiti mošnji.
lodn s to rečjo ni pretiraval, zakaj navsezadnje bi moral trgovino zapreti, če bi tako odgnal vse kupce. Rajši je ostajal v branjariji, kjer so kvartali, in sicer z umazanimi podobicami, ki jih je poznal tako, ko da bi jih bil sam slikal.
Njegovi običajni tovariši pri tem so bili mesar, sodnik in don Carbo Policarpo.
A tudi z njimi ni mogel igrati za dobiček, zakaj niti don Teodorito, niti učitelj nista imela cvenka, kar se pa tiče dona Davida, ki je bil hinavec kakor on, bi si bil prej pustil izpuliti zobe kakor pa novce.
Velike kupčije je delal poleti, ko »o v branjarijo rinili bogati mestni fantiči, da so bezali po vegastem biljardu, ki je stal ondi.
Biljard ni dajal dosti razvedrila, prava vaba je bila igralna miza. prevlečena z novo raševino, na kateri so ležuli kupčki fižola in koruze, ki je služila za igralne znamke.
Mestni fantiči so se brž sprijaznili z njeno robatostjo in so med šalami presedeli ure in ure pri igri.
Don Lauro je včasili izgubljal, včasih dobival, tako da se nihče izmed njegovih gostov v mestu ne bi mogel upravičeno postavljati s tem, da je v Doloresu koga oskubil.
Domoljubje mora biti!
Donu L.auru so pri tem poslu pomagali don David, ki je igral za ve-
ArgentiD8kJ roman
like denarje; don Teodorito, ki je bil malce bolj boječ, toda zanesljiv kakor mezgov korak, in Caupolican, ki je zmeraj izgubljal in bil zmeraj suh. Pomagal mu je [»o navadi don Lauro, ker je učitelj,-ki je bil olikan in zgovoren, privabljal v beznico kaline, četudi ni bilo verjetno, da bo posojila kdaj vrnil
Zvečer se je prizorišče njihovih nastopov spreminjalo. Včasih so šli v kak hotel, drugič v kako hišo, kjer so imeli klavir in kjer so se zbirali letoviščarji, da so si krajšali čas.
Ugledni ljudje iz malega kraja so vsa ta pota komaj zmogli.
Medtem ko so mladi ljudje plesali ali prepevali, so sivolasi igrali tururo. Don Lauro je sicer menil, da je to ženska igra, kar pa m ne njega ne sodnika ne dona Laura oviralo, da ne bi sleherni večer vstajali izza mize z nekaj srebrniki več v žepu, kar je bilo kar dobro, če pomislimo, da so stave bile majhne.
Ko je poletje minilo, je trgovina zelo uplahnila, saj je v kraju ostal samo še ta ali oni bogati meščan, ki si je hotel pljuča okrepiti z gorskim zrakom.
Tako je to zimo bilo z nekim donom Luisom Gauno, bolehnim, bogatim in do mozga pokvarjenim mladim človekom iz mesta.
Cau|K)lican mu je ponudil prijateljstvo in Luis, ki'ee je dolgočasil, ga je sprejel.
Učitelj tudi ni bil dosti prida človek. Ni je bilo domačije, v katero ne bi bil rinil, ne dekleta, s katerim ne bi bil kaj imel, češ da je ali da je bila njegova učenka. Če so bila dekleta lepa, je besedičil o poroki, pa jim je prenekaterikrat v zameno za nedolžnost ostala njegova beseda.
Mladi kmetje so ga postrani gledali, toda fant je bil prebrisan in se jim nikoli ni dal v roke.
Vsa njegova poznanstva so postala zdaj tudi prijateljeva poznanstva. Toda v poštenih hišah so to dvojico roparskih ptičev neradi videli, ker se je vedno vrtela okoli samotnih kmetij in po malo prida plesih.
Četudi je Gaurra imel več v žepu in bil bolj zastaven kakor Caupolican, je vendar imel manj uspeha, Beseda, ki jo je dal on, je slabo naletela. Tak bogatin ne bi smel metati oči po kmečkih dekletih, ko je lahko žel ljubezen pri gospodičnah.
£at;adi tega je šjirip^al od jeze.
Da bi se potolažil, »e je zatekal ▼ branjarijo in se spuščal, v besno igranje z donom Laurom, ki si je zdaj pa zdaj dovolil dati mu kak nasvet »Bodite previdni, don Luis,« mu je dejal nekega deževnega zimskega večera, ko je fant planil v trgovino moker ko miš.
»Ali pravite to zaradi dežja?« »Zaradi vsega, don Luis,« je odgovoril don Lauro in pomežiknil z enim očesom, »zaradi zdravja in. zaradi... miru.«
»Dajte, nehajte z ugankami in govorite jasno.«	_
»Ta zadeva, v katero ste se zapleli, prijatelj...«
»Kako pa veste za to?«
. »Vse se zve,., ta padeva je, kakor pravim, tvegana.«	.
»Ne skrbite, don Lauro. Sad pade, kadar je zrel.«
»Ne verjemite, don Luis. Vsaj dokler je na drevesu, ne.«
Don Lauro, ki bi za vse na »vetu ne bil hotel spraviti svojega zvestega gosta v slabo voljo, je pogledal, da bi uganil, kako so njegove besede učinkovale, potem pa nadaljeval:
»Ne bom dejal, da dekletce ni, da bi še cesar ugriznil, toda ima psa, ki jo varuje.«
»Tako? Zatrdno je to kak vrtnarjev pes, ki sam ne je, pa tudi ne pusti drugim jesti.«
»Mati, don Luis.«
»lla. Če ji namažem kolesa, da ne bodo cvilila...«
»In ženin.«	-
»lako? Tega nisem vedel,.. No, pa ta gospod ...«
»Ni tak, da bi ae kazalo požvižgati nanj,«
»Nikar ne govorite, don Lauro, saj poznate te tiče bolje kakor jaz. Kadar gre za Čast, nimajo pčsehnih zuhtev, zlasti kadar jih k temu, da zatisnejo oči, silita ponos in dobiček.«
»Če že rečete, recite dobiček, kar se, pa tiče ponosa ...«
»Ali se vam ne zdi, da je lahko zelo ponosen, kdor je dosegel moje prijateljstvo?«
Don Lauro je umolknil in si mislil, da je njegov gost pač zaletel. A ker mu je bilo do tega, da bi ga ohranil zdravega in pri dobri volji, je nadaljeval: .
»Ne bom dejal, da ne, toda tako prijateljstvo.., po tej poti...«
»Po tej poti ali.po kateri koli drugi, njim je lahko v ponos. Ti tiči so prav za prav nesrečniki, ne znajo ceniti tistega, kakor znamo mi...«
Don Lauro se je zaradi »na«« čutil polaskanega in je pokimal.
»Odprite oči, če se še motite. Ti ljudje so kakor žival. Nimajo našega okusa in ga tudi ne morejo imeti. Ce bi postali nežni, bi umirali sapici, ker ne bi imeli nikogar, da bi se ženili, kvečjemu desetletne deklice. Tak je svet in oni so pač ustvarjeni za svojo usodo... In nij žive dobri grižljaji, namenjeni boljšim ljudem!«
M. JAVORNIK
In spustil se. je v krohot, kateremu so je obzirno pridružil tudi don Lauro, da bi ga ne razžalil,. ..............
Vstopil je Caupolican in otresal dež z ogrinjača kakor pes s kodraste dlake. Ves radosten je poklical Luisa na stran in mu zašepetal na uho:
»Veš, kdo prihaja?«
»Maria?«
»Da.«
»Sama?«
»Da.«
Fant se je zdaj obrnil in dejal:
»Don Lauro, mi o volku, volk iz lesa ...«
»Kakor nalašč. jaz imam delo, obrnite se vi, Cabo Policarpo.«
In ker je prav tedaj, ko jo je hotel hinavski stari samec pobrisati, stopilo v branjarijo dekle, mu je vrgel nagel pogled od strani, potem jo pa popihal mrmrajoč popevko, prilizljivo popevko, ki je cikala na njeno lepoto.
Dekle, ki je zdaj prišla v branjarijo, je bila res lepa mladenka, skoraj še deklica, ki bi lahko dala pesniku navdiha za stihe; Imela je res zlate lase, kakor je govorila popevka, četudi ne takih, kakor so lasje vrh mlade koruze, ter sinje oči, ki so bile v lepem nasprotju s poltjo njenega obraza v barvi žita, ki sta ga izzorela sonce in gorski zrak. Bila je nežna in skromna, in če jo je človek videl, je razumel žalostno strast Luisa Gauna.
Ko je pogledala v branjarijo, kjer je mislila, da bo dobila dona Laura, je videla, da je še slabše, kakor če bi bil sam, ker je bil s tema človekoma, ki ju je že poznala. Zato je obstala na pragu. Toda bilo je že prepozno, da bi se umaknila. Trenutek je oklevala, potem pa je odločno vstopila.
»Ali ni dona Laura?« je vprašala, ne da bi bila voščila dober večer.
»Ni ga, Maruca. Pa nič zato, saj ti lahko postrežem jaz.«
»Dobro, don Cabo Policarpo: za deset čaja, za dvajset sladkorja in hlebec kruha.«
Fant se ni ganil izza mize, kjer je bil kakor na žerjavici. Luis Gauna se je približal dekletu. Dekle je bilo vznemirjeno in je z drhtečim glasom prosilo:
»Pa brž, če ste tako prijazni, don Cabo Policarpo, dežuje in mati je sama.«
Caupolican je skočil izza mize ter začel z vevnico brskati po Zaboju s čajem..
Gauna jo je medeno ogovoril:
»Se ‘ti mudi, deklič?«
»Da, gospod.«
»Ali bi lahko vedel, zakaj?«
Dekle ni odgovorilo. Gauna, za katerega je denar bil ključ, ki pri preprostih ljudeh odpira vsa vrata, je stopil še bliže k njej in predrzno namignil:
»Ampak tako si fletna, da vem za nekoga, ki bi ti plačal zamudo in še dosti več, če bi »e ti tako ne mudilo.«
Mladenka je zardela, se s telesom izogibala moškemu, ki se je rinil k njej, ter vzkliknila:
»Ali je pripravljeno, don Cabo, ali pa grem.«
In ker se učitelj še zganil ni, temveč je nekaj brkljal okoli zaboja, je uganila, kaj namerava, pa se je obrnila, da bi šla.
Gauna ji je zastavil pot.
»Nikamor ne pojdeš, hčerka moja,« ji je dejal ter stegnil roko, da bi jo prijel.
Dekle je zavpilo, toda preden ga je predrzni fantalin dosegel, ga je silovit udarec s pestjo podrl, da je telebnil po škrlch, s katerimi je bila branjarija tlakovana.
»Antonio!« je vzkliknilo dekle, ko je videlo, kdo je vstopil.
»Tukaj sem, primi se me! Pojdiva brž! Midva pa bova že še obračunala!«
»Ne bo treba, surovina! Boš precej zdaj videl!« je zarjovel Gauna, se s težavo pobiral ter zavihtel samokres.
A ni prišel do tega. da bi bil pomeril, ko ga je razorožil drugi udarec in ga zagnal ob steno.
»S praznimi rokami, če si upaš, cigan!« je rekel mladi kmet ter pobral orožje, ki je zletelo pod peč, »Kaj pa misliš, da si? Kaj meniš, da bomo mi siromaki samo zaradi tega. ker se govori, da 6i bogatin, stisnili rep med noge. da boš lahko stregel- svojemu poželenju! Kakor da bi se reklo, da kdor ima zlato, ima že ključe do nebes, kmetova ljubezen je pa dim! Če se ti hoče ljubezni, pojdi iskat med sebi podobne; tja, kjer na take reči ne gledajo, in če bo draga, jo plačaj, saj imaš denar za to. Jaz sem siromak, toda bodi ti še tako pozlačen, ne ti no nihče drugi si ne bo brisal prste ob tisto, kar je moje... Da, moje!«
Gauna se je osupel naslanjal na zid. Caupolican je držal v roki vatel, nogo pa je imel na prodajalni mizi, pa 6e ni mogel niti ganiti.
Don Lauro je med tem hruščem tudi prišel. Toda ker je bila stvar tako daleč, da je ni mogel več potlačiti, se ni maral mešati in je ostal pri podbojih vrat.
Navsezadnje je tudi on človek z dežele in ga je nesramno vedenje, kakor je ta fante ravnal s kmeti, v dnu srca le bolelo.
Antonio se je ponosno ozrl po prizorišču, zaničljivo pljunil ter dejal:
»šleval Saj nisi rok še nikoli imel drugje kakor pri ženskah!«
In odšel'je* iz' branjarije 'ter‘z mi-noštenjnka in ne da. ni se, za.kaj mcnij„ppp,revjLspdJo pa svojem konju, isi sedel nanj in' oddirjal proti
rom poštenjaka iD ne da. ni se,, za .kaj
počasi
domu.
(Dalje.)
lil flSllpip §!w»f Wl
Vpliv sončnih žarkov na človeka
Dobro nam Je mano, kako učinkujejo na človekovo telo sončni žarki, ki so različno dolgi (visoko frekventnhl od takčnib z nmjbno valovno dolžino (nizko. trekvent-nih). Vet kratki svetlobni valovi ne morejo prodreti skoti plast ozona v zemeljski stratosferi. Med prve, k) Jih ta plast »požira*, spadajo nUravijollfasti, od katerih moramo Iti na sončnem spektru preko žarkov vseh mogočih barv, Če hočemo pritt do Infrardečih. Videti pa ne moremo ne prvih ne dragih, a pokaže nam jih lahko fotografija. Drugi so potem tisti, ki Jih lahko a svojimi očmi zaznavamo. V naših očeh vzbujajo vtis različnih barv. Ultra-vijoličaste žarke zemeljsko ozračje bolj vpija kakor pa rdeče, tako da so na določenem kraju prvi mnogo močnejši, kadar je Bonče na najvtžji točki, v nadglavišču, kakor pa tedaj, kadar je na obzorju. Tem močnejii so tudi, čim viSe gremo. Na področju zemeljskega ravnika, kjer Sonce človeku res lahko stoji navpično nad glavo, nltravljoličastl žarki dosežejo najvišjo stopnjo moči. Pa tudi drugod na Zemlji, rosimo na vtsokih gorah, je njihov vpilv na čioviko telo lahko tako velik, da Človeku opečejo kožo, če »e primerno ne zavaruje pred njimi. Dočim so močni sončni žarki ob posebnih podnebnih raamerab, ali takrat, kadar mora biti človek pri svojem delu predolgo na soncu, lahko ikodljivl (n včasih eelo smrtno nevarni, so na drugt strani ugotovili, da nltravijoli-čaeti žarki, če se jim ne Izpostavljamo preveč nespametno, silno blagodejno vplivajo na človekovo telo in pomore mnogo bakterij v vodi, v nakn in na zemeljskih tleb. V človeka poživljajo vitamine, ko lahko pro-dro v telo dlje kakor pa žarki večjih valovnih dolžin, ter tkivo ne samo ogrevajo, pač pa povzročajo v njem tudi kemične pojave. Nekako poživljajo tudi pljuča ter olajšujejo sprejemanje kisika ln oddajanje ogljika, poživljajo krvnt obtok ln obnavljajo rdeča krvna telesca. Zato so zelo zdravi slaati za jetične In slabokrvne ljudi, človekova kota pod vplivam prehudih ultra-vijollčastih žarkov pordeči In se nazaduje vname Ce pa je postopno In zmerno izpostavljena sončnim žarkom, postane pred njimt varna ter sicer potemni, nič pa ji to ne ikoduje, pač pa je te omenjenemu delovanja človeškega telesa eelo zelo koristno.
Pomanjkanje ultravijolicastih žarkov je za človeka lahko smrtnonevarno
kakor «0 n volovi II na ljudeh, ki žive po mestih alt v krajih, kjer je malo sonca. Člo-
veka, ki mu primanjkuje nltravljollčastth žarkov, se tadl začno sušiti ndje, da postane rahitičen. Zato je idravljenje z ultravijoli-častimi žarki čedalje pomembnejše. Izumili so te »nmetno sonce*. Posebne električne žarnice izžarevajo praT takšno svetlobo, kakor Je sončna. »Umetno sonce* dostikrat oddaja celo takšne žarke, ki imajo že manjšo valovno * dolžino kakor pa sončni. Z njimi dosežejo vsaj približno tisto kakor z naravnim sončnim obsevanjem, čeprav pri tem ni nekaterih člntlcev, kt brez dvoma precej pripomorejo k blagodejnosti sončnih žarkov.
Elektrika v zemeljskem ozračju, ki razkazuje svojo silno moč zlasti ob času neviht z gromom in bliskom, potem nekateri vetrovi. ki imajo svoj pravi vzrok v zračni elektriki, ter radioaktivni pojavi, kt so svojevrstna značilnost nekaterih krajev, brez dvoma tudi vplivajo na živa bitja, a doslej je že malo znanega o tem učinku električnih in magnetnih pojavov. Tudi pojavi v zračnih plastoh, ki se odigravajo na primer na meji med področjema nizkega in visokega zračnega pritiska, ali z drugimi besedami, na meji med oiklonora in anticiklonom. povzročajo razlike v jonizaelji ln prevodnosti zraka, kt vplivata na razne načine na človekovo živčevje. Tako si lahko razložimo, zakaj so nekatere podnebne razmere bolj ali manj naklonjene razširjanju raznih bolezni ln živčnim motnjam.
»Meteoropatologija«
Slednjič se pri zemljepisni porazdelitvi bolezni opažajo neke posebne razlike, ki jjh verjetno lahko pravilno pojasnimo z mete-oropatološkimi raziskovanji. Ta »e omejnje bolj na statistične podatke, nanašajoče ae na isti čas, iz katerib se bolj ali manj zanesljivo vidi, kako pojavi zunaj v vsemirjn in v zemeljskem ozračju vplivajo na človekovo telo. Med prve, tako Imenovane kozmične pojave spadajo v prvi vrsti tisti, ki se odigravajo na Soncu. In tako zdaj skušnjo poiskat) zvezo med sončnimi izbruhi, torej med sončhiml pegami ter najbolj običajnimi vrstami ootezni na zemlji oziroma umrljf-vostjo. Morda je kak učenjak prepričan, da je to zvezo že našel na primer • tem, da je ugotovil — če je — kako pogosto jetični ljudje umirajo pod vplivom kožmfčnih pojavov ali pojavov v zemeljskem ozračju, a doseženi o-pclil so doslej še preveč otne-joni in imajo zato vse dosedanje razprave, 'ki ee opirajo na etatistične podatke, precej dvomljivo vrednost. Vendar pa je gotovo, da stalno In vedno bujnejše Opazovanje pojavov na Soben ter opazovanje odgovarjajočih pojavov na kemiji, daje vedno več gradiva za proučevanje ter bo gotove dovedlo do določnejših uspehov na tem polju, na polju biokllmatoloaije in meteoren* tol oglje.
(Dalje, prtei
Schrillleitar • urednik; Mirko Jamnik / Uerausgeber • itriajatelj: inl Joie Sodja / Fflr dic L)n riška tlakama • la Ljoriskn tiskarno: Jote Kramarič /Uredništvo, oprava to tiskarna; Ljubljana, Kopitarjeva 6.
Telelon; <0 01 do <0-09 I Rokopisov ne vračamo ' Me*ečna naročnina 6 Ur, za inozemstvo 12 lir.
izjava I Takih žaloiger je nešteto, nešteto naše mladine je šlo in še pojde zaradi njih po zlu.
In kdo je vsega tega kriv? To naj pomislijo in preučujejo tisti, ki še danes besedičijo, da »ni tako«, da »lis*1 pretiravajo<, in kar je še podobnih fraz iz ust ljudi, ki jim naša razodetja motijo mirno spanje in prebavo, medtem ko naše ljudstvo ne samo po krivdi komunističnega, temveč tudi po krivdi ljubljanskega molka trpi. kvari in umira; ko doživlja logične žaloigre, ki imajo sicer samo eno žalostno dejanje, pa jih je na tisoče!
Največji latinski slovar
Zavod za rimske študije je doslej zbral in prevedel 40.673 besed za doslej največji latinski slovar. A to so še samo besede, ki se začenjajo z eno od prvih sedemnajstih črk latinske abecede. Besede drugih devetih začetnih črk pri tem še niso vštete. Računajo, da bo popoln Blovar imel nad 60.000 , besed.
Zelo se navdušujejo za to ogromno delo zlasti tisti znanstveni krogi, ki se odločno bore proti temu, da bi se raba latinskega jezika opustila.
Osmrtnica bi jo bila kmalu pokopala
Časopisna osmrtnica bi bila zadnjič kmf-lu zahtevala smrt neke gospe Hansenove iz Kopenhagena. V uradu, kjer je bila zaposlena, je kakor pp navadi tudi tisti dan med dopoldanskim odmorom prebirala krajevni časopis ter na svoje veliko začudenje opazila v njem osmrtnico s svojim imenom, pod katero je bilo napisano ime njenega I mož*, njenih otrok, bratov in sester. Ta O jo je to iznenadilo, da se jo onesvestila. Ko je čez kakšno uro spet prišla k zavesti, jo že lahko razložila svojemu možu vzrok svoje nenadne bolezni.
Sprva so domnevali, da si je bil morda kdo privoščil neokusno šalo, dal v časopis osmrtnico gospe Hansenove ter v njej pod pisal njene bližnje sorodnike. A kmalu so je izkazalo, da v tem primeru ne gre za nikako šalo. Res je bila namreč umrla neka Hansenova z enakim krstnim imenom. Tudi stara je bila prav toliko kakor ona druga.
Sicer pa na Danskem takšne pomote še ne bi bile nič tako Čudnega, saj je v ko-penhagenskem telefonskem imeniku celih 90 stolpcev samih illansenov«. Dokaj bolj nenavadno pa je, da so podpisani sorodniki umrle Hansenove, t. j. mož, otroci, bratje in bos tre, imeli vsi pravv takšna imena kakor bližnji svojci tiste gospe Hansenove, ki fc živi.
Ognjenik ustvarja pustinjo
Kakih 30 km od mohiSkega mesta Uma-pan ja ognjenik, ki se ja zadnje Sase silovito razbesnel nad vso bližnjo okolico. It ognjeni&koga ^rala se je ved dni dvigal ogromen oblak ognjeniSkega pepela, ki g® je veter odnaSal v smeri proti mesto Urua-pann. Med ognjenikom ln,omenjenim mestom je pepel na debelo zapadel ter vso pokrajino spremenil v pravo pustinjo. Ce* nekaj dni pa je veter spremenil svojo »mer ter 6e deželo na drugi strani ognjenika »nasul« s ognjeniSklm pepelom. Ta nenavadni dež pa že vedno ni prenehal. Računajo, da bo ognjenik oziroma njegov pepel v kratkem opustoSil 80 km daleč vso pokrajino okrog in okrog ognjenika. Kako močno je delovanje toga mehičkega ognjenika, dokazuje dejstvo, da se bobnenje v osrčju gore sliM celih 50 km daleč, ogromen steber dima, ki se dviguje iz žrela, pa ljudje vidijo na daljavo 150 do ŽOO km-
Hiša iz plutovinastih zamaškov
Svojevrstna posebnost mesta Kosteleo na Cečkem je hiSa, ki je po veliki večini zgrajena Iz samih plutovinastih zamačkov. Hišica Je sicer majhna in ima vsega skupaj le tri prostore, a gradili »o jo colih pet let, od 1925 do 1930. Ogrodje hiše jo leseno, stene pa so doloma iz opeke, deloma pa iz plutovinastih zamaškov. Pravijo, da so jih porabili nekaj nad milijon-
Čez 5000 let — nova ledena doba
Na podlagi najnovejših geoloških ugoto-■meV je prot. dr. Bederke postavil trditev, da bo na naši zemlji čez 5000 let nastopila nova ledena doba, kakršnih je bilo v davni preteklosti, ko na zemlji So ni bilo človeka, te več, vsaj tri večje.
Oeologi račnnajo, da je nača zemlja »tara najmanj dve milijardi let, od katerih jih Je bilo mogoče doslej komaj kakih 500 milijonov »geološko pregledati«. Zdaj smo v neke vrste »medledeni dobi«. Večni led na Gron-ladlji, led, o katerem domnevajo, da ga v dobi. preden so se v zemlji začeli delati »kladi premoga, n) bilo. Je danes ponekod debel še vedno kakih 3000 metrov. Na zemlji je dnnes te vedno kakih 18 milijonov kubičnih kilometrov večnega ledu, medtem ko ga je bilo v treh velikih ledenih dobah zemeljske zgodovine le kakih 60 milijonov kubičnih kilometrov. Ce bi se stalil ves sedanji polarni večni led, bi vode tako narasle, da bi morje zalilo Nemčijo do Leipziga, morska gladina pa bi se dvignila nekako za 50 metrov. Vsa gosto obljudena kulturna področja vseh celin bi preplavila voda. Obratno pa bi nova ledena doba. takšna, kakršne so bile prejšnje tri in ki Jo je po mnenju svetovno znanih geoloških raziskovalcev treba pričakovati čez kakšnih 5000 let, prav ta’x> prinesla človeštvu pravo pogubo.
Na Isti dan postal oče in stari oče
Redek je primer, da bi kdo postal oče in stari oče na isti dan. A zgodilo se je to pred nedavnim nekje v bližini Magdeburga. Možu Je žena poklonila krepkega dečka, isti dan pa se je tudi moževi hčerki rodil otrok. Oba novorojenčka sta si torej stric In nečak.
Stran &
aBMH>MIII>iaaMaaiMaaaalilaw UHHmmaUBaBmHMMHUMMMMM
Žaloigra v
Veliko je razočarnje, grenki «o spomini in bridko je spoznanje tistih, katere je zločinska »Osvobodilna fronta« tako ali tako pognala v bratomorni boj. Ti zaslepljenci malo prepozno spregledajo, vendar je bolje, da vsaj prepozno kakor pa nikoli.
Usmiljenja so vredni tisti zapeljanci, ki so jih komunisti s silo ali pa z lažjo speljali v svoje veste. Ti ljudje sprevidijo šele tedaj, ko pridejo v roke pravici. Iz njihovih izpovedb odmevata žalost in kesanje.
Moti pa se. kdor misli, da je taka skesana žrtev po spoznanju in priznanju tudi že zdrava. Ne! Želo redko in še to le po dolgem času. Kdor je zastrupljen s komunističimi idejami, je nenevaren samo toliko časa, dokler znova ne pade tolovajem v roke. Kakor hitro pa ga dobe zopet v svoje mreže komunisti, je ves njihov.
Težko je reči, kaj odločuje v duši takih ljudi. Morda strah, morda up na dobiček, morda prema jhna duševna odpornost, morda neumnost. Razum pri njih najbrž ne deluje, vsa j v redu ne. Zgovoren primer takega človeka nam prikazuje naslednji dogodek:
Na Rakeku je služila v gostilni Janka Mlakarja, ki je šel šele zadnje čase v hribe, dekle z Blok. Za Veliko noč je šla za en dan v rdeči raj na Bloke. Kaj_ je doma doživela, ni znano. Pač pa je 15. t. m. zgodaj zjutraj pobegnila skrivaj na Bloke, ker so jo domači terenci naplahtali, da bo čez 14 dni konec vojne, najpozneje pa v šestih tednih. Kdor pa do takrat ne bo prišel domov, bo po vojni ustreljeni
In revše je šlo raje domov, čeprav ve, da doma že 6 mesecev neslano jedo, da nekaterim strahovito peša vjd zaradi slabe prehrane, da so domačim skoraj vsi zobje izpadli, da so raztrgani in bosi.
Taka »bolezen«, da kdo vidi nesrečo, pa kljub temu vanjo rine, se imenuje po moderno »moč psihoze«. Ta »psihoza« je omračila um vsem tistim, ki še danes simpatizirajo z OF, čeprav vidijo, da so zašli v slepo ulico. Takim ljudem tudi resnica ne odpre oči. Danes se Slovencem ni težko prepričati na lastna ušesa in oči o grozotah, ki jih počenja nad slovenskim ljudstvom OF. Ne samo Primorec, Štajerc, Gorenjec, Kranjec, Goričan, ampak tudi vase zaverovani Ljubljančan se lahko iz neposrednega vira pouči o resnici. Kdor ima v sebi količkaj poštenosti, razsodnosti in zavednosti, se bo zgrozil ob pripovedovanju ljudi, ki so te grozote doživljali sami.
Ena najbolj pretresljivih takih izpovedi, ki jo je dala J. S., rojena 15. decembra 1928, stanujoča v Ljubljani:
»V začetku julija 1942 spm šla ▼ službo k Bojcu Francu v Dolenjo va« pri Ribnici kot pestunja. Tam »em ostal mesec dni. Ko sem šla nekoč k zefravniku v Ribnico, so me na cesti prijeli komunisti ter me odgnali v svoje taborišče v Lipovec.
Tam sem našla med komunisti župnika Raztresena Janeza in nekega kaplana, menda v Suhorja. Oba so malo prej komunisti pripeljali 6 Suhorja.
Kmalu nato so v vasi Lužine pri Kočevju prijeli žensko z enoletnim otrokom, tri fante, stare 17—20 let, in neko dekle, staro 14 let. Te ljudi 90 potem gonili s seboj, ne da bi iim dajali kaj jesti. Župnika in. kaplana so suvali in pretepali. Od njega so namreč hoteli zvedeti, kje je cerkvena zlatnina. Tudi otroku, ki ga je imela pri sebi ta ženska, niso dajali jesti. Vse so pogosto zasliševali nekje v gozdu.
Po štirih dneh so ženski, ki je imela otroka, hoteli s silo potegniti zlat prstan z roke. Ker pa ni šlo, so ji prstanec odsekali, njo pa kmalu nato ustrelili in vrgli v jamo. Otrok se je pisal Klemenčič in se je najbrž tudi mati tako pisala. Po materini smrti je otroka neki komunist odnesel. To žensko je ustrelil komandant »Mihelčičeve brigade« (to so imenovali tudi »belokranjski odred«) Vukšinič Tone iz Medvod pri Ljubljani s pridevkom »Janez«.
Drugi dan so začeli mučiti zajeto Kletno dekle, in sicer tako, da so jo postavili na glavo in so jo potem raztrgali na dvoje. Dekle je po enournem mučenju umrlo. Župnik Raztresem je tedaj prosil komuniste, naj prizanesejo dekletu in naj mu dovolijo, da bi jo sniel spovedati, česar pa ni smel. Mrtvo dekle so vrgli v prepad nekje pri Lipovcu.
Takoj nato so komunisti začeli mučiti tri zajete fante, od katerih so zahtevali, tfa si sami izkopljejo jamo. Toda ti tega niso hoteli storiti. Potem so jih slekli, zvezali in nato ustrelili ter vrgli v prepad. Nazadnje je_ prišel na vrsto župnik Raztresen, dočim je kaplan že prej izkoristil priliko in pobegnil.
Župnika Raztresena 90 komunisti mučili okrog dve uri. Rezali so mu kožo z ramen, češ da mu bodo naredili epoletke; rezali so mu kožo na trebuhu in z nog ter rekli, da mu bodo naredili lampase! Župnik se je večkrat onesvestil, toda vsakokrat so ga polili z žganjem.
Nekateri komunisti so se ob mučenju smejali, drugi pa so bili nervozni in so silili, naj ga takoj ustrele. Nazadnje ga je ustrelil komandant brigade Vukšinič Tone. Truplo so vrgli v prepad.
Pri mučenju so se najbolj izkazali Lado Prinčič, star okrog 20 let iz Lipovca pri Ribnici *"	:
iz Lipovca, star okrog
enem dejanju in tisoč primerih
Izpoved nedoletnega dekleta, zapeljanega po komunizmu — en primer za nešteto drugih
druga dva moška iz Kočevja, stara okoli 18 in 25 let.
Kaplana, ki je bil pobegnil iz Lipovca, so komunisti čez .14 dni na.Su-norju prijeli in ustrelili, kakor sem slišala.
Ko sem bila pri komunistih teden dni, sem zbolela. Poveljstvo mi je dalp dovoljenje in odšla sem v ljubljansko bolnišnico, kjer sem ostala štirinajst dni. Potem sem odšla domov k materi. Ne v bolnišnici ne doma nisem nikomur povedala, kje sem bila in da sem videla mučenje in smrt nekaterih nedolžnih ljudi. Ko sem odhajala iz .taborišča, so mi komunisti zagrozili, da ne smem nikomur povedati, kje Šem bila in kaj sem videla,, ker me bodo sicer ob prvi priliki ustrelili.
Od doma sem se odpeljala z vlakom proti Ribnici. Hotela sem nazaj k posestniku Bojcu, Francu po svojo obleko. Pripeljala pa sem se samo do Vel. Lašč, ker vlak tedaj ni vozil dalje. Sla sem peš proti Ribnici,. spotoma pa so me spet prijeli komunisti in odvedli v taborišče, To je bilo jeseni 1942 in se dobro spominjam, da so,ljudje takrat ajdo želi.
Kmalu nato je »Mihelčičeva brigada« krenila iz Lipovca proti Ribnici in po ovinkih čez hribe mimo Kočevja proti Novemu mestu. Prenočevali smo zdaj na prostem, zdaj pa po hišah v kakšni vasi. Italijanskih posadk smo se daleč izogibali.
Krenili smo mimo Suhorja proti Črnomlju. V Suhorju eo komunisti ponoči pokradii posestniku in trgovcu Korenu vse blago iz trgovine,. pa ; še voz in konje. Konjem so potem ovili, kopita z žakljevino, da se ni slišalo topotanje.
V brigadi je bilo 25 žensk različne starosti, ki so bile tolovajem v vsem na razpolago. Jaz sem. šivala obleko, ker za drugo nisem bila sposobna. Nekatere starejše, ki so «e pri njih izrabile, so nagnali. Za dno pa vem. da so jo ustrelili, ker je prosila, da bi šla domov.	•	1
Blizu Suhorja se nam je pridružil tudi dijak Klemenčič, po rodu iz ,Su-hogorskega vrha, ki je bil pozneje .bri-gadni komisar. Odlikoval se je po svoji krutosti. Spominjam se tudi, da je bilo naši. komisarki ime Draga. Potem sem zvedela, da je bila doma iz Rib-
nice, in sičer iz prve hiše ob cesti, ki pelje, iz Lipove^.
Nekaj časa smo se zadrževali v okolici Črnomlja. Hrano smo. dobivali pri kraptih. ki so jo na zahtevo komunistov morali dajati v določenih količinah. Tako smo imeli včasih dosti mesa, včasih pa smo bili lačni. Od tam smo krenili proti Semiču, potem pa proti Gorjancem. Držaji smo sc večinoma neobljudenih krajev, ker smo se ogibali odkritega boja s Savojci in z vaškimi stražami.
Čez Gorjance smo krenili v dolino proti Novemu mestu, kjer so nas neko noč blizu železniške postaje prepeljali kmetje v čolnih čez Krko. Še prej pa morpm omeniti, da smo se v hribih pod Gorjanci pri studencu »Gospodični« razc.epili na dvoje. Pol »brigade« je šlo proti Novemu mestu, druga polovica pa proti Suhorju.
Od Novega mesta smo krenili po bližnjih hribih proti Mirni peči, Po-nik.vam, Trebnjem, Vel. Laščam in Radohovi vasi, kjer je bila huda bitka. Tu je padlo k^kih 20 komunistov, ki so jih potem spraviti v velike zaboje in pokopali ■ v gozdovih ali na travnikih. Koliko je bilo ranjenih, ne vem.
Komunisti so med potjo iz Črnomlja proti Radohovi vasi pobili okrog 50 ljudi, moških, žensk in otrok. Napadli so 'navadno 'skupine kmetov pri delu, in vse skupaj'postrelili. Nekoč, ko je bila naša brigada blizu Metlike, so odšli komunisti oblečeni v savojske uniforme! z dveola avtomobiloma v Metliko ter Jam naložili pri badoljevski posadki Orožje in .municijo ter jo pripeljali v naše 'taborišče. Sploh se je med komunistk* govorilo, da jih hado-ljevci podpirajo z oporjem in municijo ter tudi s hrano in obleko.
Iz Radohove' vasi smo krenili po hribih do Žalne, kjer so komunisti ubili, nekega pFOmožnega kmeta. To je drpga hiša od postaje proti vasi. Ukradli so mu tudi 20 ovc. Kmeta je ustrelil komunist Miha. Od tu smo krenili proti Grosupljp, kjer so vprašali neke ' Ljubljančanke, če želijo iti domov. Med temi sta h}]i tudi neka Štefka in pa neka Micka,- Nobena ni hotela domov.	,
Tudi mene «0 vprašali. Ko sem rekla, da bi rada,šla domov k materi v
Ljubljano, so me najprej pretepli in nato izpustili. Hkrati so mi ostro zabičali, naj ne govorim nič o svojem bivanju pri njih, ker me bo drugače zadela kazen. Neka komunistka in komunist sta me spremila do glavne ceste, a neki mož, ki je stanoval izven Ljubljane, mi je dal pismo s prošnjo, naj ga nesem njegovi ženi v Ljubljano. V Grosupljem sem stopila na vlak brez dovoljenja in se pripeljala v Ljubljano.
Takoj ko sem prišla h komunistom, me je komandant »Mihelčičeve brigade« določil za kurirko ter ža prenašanje komunistične pošte	s terena	v
Ljubljano in	nazaj. Isto	delo	so dali
tudi nekemu dečku Marjanu, ki je bil star 15 let. Za prenašanje važnejše pošte so določili nekega moškega, ki je imel pridevek »Oto«.
Meni je na terenu dajal pošto običajno že omenjeni moški. On je zbral pisma od komunistov iz'vse brigade ter jih oddajal meni, da sem jih odnašala v Ljubljano.«
»Za to prenašanje pošte mi je komandant določil mesečno 500 lir, ki jih je on zame	prejemal,'	meni	pa	je
od tega dajal	le 20 lir.
Pošto sem prenašala poldrugo leto skoraj vsak teden. Tu in tam sem bila, ko sem prišla v Ljubljano, res po nekaj dni zaposlena kje z raznimi priložnostnimi deli, to pa le zaradi tega, da sem se pred oblastmi skrila. Vse to sem delala po navodilih komandanta Vukšiniča.
Pri prenašanju pošte sem se posluževala vsakovrstnih poti po različnih krajih. Potovala sem deloma peš. včasih z vlakom, kjer me kot mladoletno niso kontrolirali.
Dne 5. marca 1944 me je v Postojni aretirala domobranska straža in me privedla v Ljubljano. Aretirana sem bila zaradi pomanjkljivih dokumentov.
Drugega po prednjem nimam ničesar več pripomniti. Vse moje izjave so točne in bi mogla vse to potrditi tudi s prisego.«	J.	S.
Dekletce ni bilo staro niti 14 let, ko je zašlo med tolovaje. Poldrugo leto so ga izkoriščali v vsakovrstne namene, dokler ni prišlo pod ključ. Danes joka, obžaluje, preklinja, moli, vse, samo prepozno. Kakšno žaloigro mladega človeka odkriva ena sama taka
Dva prizora z velikega ljudskega zborovanja v nedeljo, 16. rano med šotorom predsednika geherala Rupnika. Spodaj;
niki na Marijin
aprila, v Ljubljani. Zgoraj: pogled v 'unionsko dvo-. množice, poslušajoče predsednikov govor pred zvoč-arijinera Irgn	Slike:	Foto Pavlovčič.