UpravnlStvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 6 w Naročnina za tnzemstvo: četrtletno 9 din, polletno iS dia. Uredništvo »Domovine« - Knafljeva uJlca štev. 5/n. IZj|a|a VSSk CettfCk n^U^i JS. 0=0^ df^^eUoTffi telefon 3122 do 812« * Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani št. 10.711. Posamezna Stev. Dia L« gotovina Vodnikove knjige so izšle Kakor so nas obvestili iz pisarne Vodnikove družbe, so se začele knjige te naše priljubljene književne matice oddajati članom in razpošiljati poverjenikom v vsa mesta, trge in vasi naše domovine. Najprej dobe po štir knjige letošnje redne izdaje ustanovniki in Američani z ostalimi inozemci, nato Ljubljana in ljubljanska okolica, dalje vsi kraji v bivši ljubljanski oblasti (ki so bili lani drugi), takoj nato mariborska oblast. Vse to bo šlo kakor vsa leta doslej naglo od rok. Poverjeniki, ki so ob pravem času javili število svojih članov in poslali nabrani denar, in neposredni naročniki bodo prejeli svoje izvode najkasneje do konca novembra. Ko bo to razpošiljanje končano, pridejo na vrsto zamudniki, ki jih, žal, nobeno leto ne primanjkuje. Ker se do zadnjega ne morejo odločiti, da bi se prijavili svojemu poverjeniku in mu za štiri lepe, zanimive knjige plačali dvajset dinarjev, čeprav jih mnogo od teh že vsa leta naroča Vodnikove knjige, se bo nekaterim tudi letos utegnilo zgoditi, če bodo spet le predolge odlašali, da bodo naposled ostali brez Vodnikove pratike za leto 1839. Pratike ki po svojem značaju ob letu izgubi praktično veljavo, četudi njena vsebina še ne zastara, tiska namreč Vodnikova družba vedno več sto izvodov manj, da ji morda ne obleži skoro brez vrednosti v zalogi kot potiskan papir. Pozivamo torej ponovno vse neodločne omahliivce, ki še niso stopili v vrste letošnjih Vodnikovcev, naj to nemudoma store in na pravkar izišle Vodnikove knjige opozore tudi svoje znance. Knjižni dar Vodnikove družbe obsega tudi letos štiri knjige. \ Prva je Vodnikova pratika za leto 1939., •* ki jo je uredil dr. Pavel Karlin. Ta vsako- Vsi se zavedamo, da smo Slovenci ena izmed najmanjših narodnih enot na svetu, vendar pa se trudimo, da v prosvetnem pogledu ne bi zaostajali za drugimi kulturnimi narodi. Dandanes, ko zlasti na zgledu obse-kane Češkoslovaške vidimo, kako skrbno vsak narod v Evropi prešteva svoje vrste, ne bo odveč, če se tudi mi ozremo po domovini in daleč naokrog po svetu, da vidimo, kje in kako žive ljudje naše krvi O tem nas zlasti poučijo kratke navedbe profesoria dr. Svetozairja Ilešiča. ki nam jih navaja v pravkar izišlem koledarju Družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1939. Danes je bolj ko kdaj potrebno, da ima vsak od nas vedno v spominu število vseh Slovencev, ki so tako žalostno razkosani in raztreseni po svetu. Razen nas Slovencev, ki živimo svobodno v Jugoslaviji, imamo v Evropi predvsem še naši narodni manjšini: v Italiji in v Nemčiji (na ozemlju bivše Avstrije), od tega v Italiji okrog 425.000 in v bivši Avstriji (na Koroškem in Gornjem Štajerskem) okoli 90.000. Okrog 6.000 Slovencev imamo še ob Rabi na Madžarskem in 2.000 na ostalem Madžarskem. Vse to je naše živo narodno telo. Razen tega imamo še povsod po Evropi raztresene Slovence, zlasti po večjih mestih, posebno mnogo pa je naših izseljencev v Franciji, Nemčiji, Belgiji in letna slovenska ljudska čitanka je to pot delno posvečena 201etnici Jugoslavije. Prinaša mnogo poučnih člankov uglednih piscev, več pripovednih in veselih črtic, zanimiv drobiž in čez sto slik. 2. Dr. Iva Šorlija povest »Večne vezi« opisuje križev pot tržaškega begunca-zdravnika in dramo v njegovem zakonu. Povest je izredno živahno pisana. 3. Lojzeta Zupanca povest »Tretji rod« je živa kronika povojnega rodu iz naših obmejnih kočevskih krajev, zgodba premožne kmečke hiše, ki propada ob nenaravni vzgoji staršev in sodobni razrvanosti mladega rodu. 4. Profesorja Janka Orožna knjiga o Ka-radjordjevičih, podaja zgodovino naše narodne vladarske hiše in ob njej posamezne dogodke iz politične gradnje Jugoslavije, katere dvajsetletnici je posvečeno to delo. Kakor vidite, so-tudi letošnje Vodnikove knjige skrbno izbrane in vse pozornosti vredne. Zato ni dvoma, da bodo v nešteto slovenskih domov prinesle mnogo lepih ur iskrene zabave in klenega pouka. Kdor še nisi član Vodnikove družbe, ne odlašaj torej, da ne bo prepozno! Naklada bo hitro pošla, knjig pa nikakor ne bo mogoče ponatisniti. Oglasi se torej brž pri svojem poverjeniku ali pa naroči Vodnikove knjige kot neposredni član v pisarni Vodnikove družbe, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Vsi, ki ljubijo slovensko knjigo in pazno zasledujejo njen razvoj, vsi, ki si hočeio po trdem poklicnem delu z lepim štivom krajšati svoe proste ure, vsi, ki si žele lepega slovstva, pa nimajo sredstev za druge razkošne izdaje, vsi, ki bi se radi poučili o tem in onem sodobnem vprašanju, so v taboru napredne književne matice Vodnikove družbe! Nizozemski, ki ji pravimo tudi Holandska. V Franciji živi okrog 40.000 slovenskih izseljencev, in to predvsem v industrijskih področjih na severu (okrožji Nord in Pas de Calais) in na severovzhodu (v Loreni). V južnovzhodni Belgiji v pokrajini Limburgu (kraji Eysden in Waterschee) je zdaj okrog 6.000 Slovencev, pretežno rudarjev. Na skrajnem jugu Nizozemske (Heerlen) pa pre- V okviru volilnega dogovora med Jugo-slovensko nacionalno stranko, Kmečko demokratsko koalicijo, beograjsko združeno opozicijo in socialistično skupino, ki jo predstavlja dr. Topalovič, je bil med Jugoslo-vensko nacionalno stranko in socialisti za Slovenijo sklenjen tesnejši sporazum, po katerem sta si obe politični skupini čuvajoč popolno samostojnost svojih programov razde- biva okrog 3.000 naših ljudi. V Nemčiji se ceni število Slovencev na blizu 50.000, največ v industrijskih predelih Porenja in Vest-f ali je ter v Zellu ob severni švicarski meji. Izmed ostalih evropskih držav imajo precej Slovencev še Španija, Češkoslovaška, Poljska, Rumunija in Bolgarija. Razen Slovencev v Jugoslaviji in manjšin na Koroškem in Primorskem živi torej po Evropi raztresenih še okrog 110.000 Slovencev. V državah Severne Amerike živi čez 250.000 Slovencev. Prav posebno mnogo jih imata državi Ohio s središčem v mestu Cle-velandu in Pensilvanija. V Kanadi je okrog 20.000 Slovencev, v Južni Ameriki, predvsem v Argentini, nekako 40.000, v vsej Ameriki torej okrog 310.000. V Avstraliji se ceni njih število na 700, v Aziji na 1.200, v Afriki na 8.000 (predvsem v Egiptu). Izven Evrope bi torej živelo okrog 320.000 Slovencev. Število vseh Slovencev torej znaša nekako 1,900.000 duš. Ni menda naroda na svetu, ki bi mu bila glede razkosanosti in raztresenosti po svetu naklonjena taka usoda kakor prav nam. Eno svojih najlepših pesnitev je naš največji sodobni pesnik Oton Zupančič posvetil prav tej »razprostranjenosti« Slovencev po svetu. v^Vo ob koncu novembra se spominjamo svojih bratov na tujem. Letos bo našim ji^seijen;.ein posvečen kar ves teden, in sicer od 27. novembra do 3. decembra. Dnevniki bodo obravnavali zadeve naših bratov in sester v daljni tujini. Vršila se bodo razna predavanja, po radiu bomo izvedeli marsikatero zanimivo novico o naših ljudeh na tujem. Tako naj bi se v prav sleherni slovenski hiši zbudilo zanimanje za naše ljudi na tujem. Poleg izseljenskih uradov, ki jih vzdržuje država, smo se dolžni prav vsi brigati za usodo naših bratov v tujini, prav tako, kakor mora deblo dovajati sok svojim razprostranjenim veiam, če hoče da bodo pomladi ozelenele in jeseni rodile. Med narodnimi ustanovami, ki se goreče briga za brate onkraj morja in za izseljence, je Družba sv. Cirila in Metoda. Imamo jo že nad petdeset let. Zbrala in izdala je že ogromno vsoto 70,000.000 dinarjev današnje vrednosti za povzdigo in ohranitev slovenskega šolstva v ogroženih krajih in tudi za podporo bratom v tujini. Vsak zaveden Slovenec bi moral biti član Družbe sv. Cirila in Metoda. Kdor se hoče prepričati o njenem delu in o njenih namenih, naj piše po njen koledar, pa bo v njem razbral marsikatero - zanimivo o današnjem stanju slovenskega rodu. ' ■ lili kandidature ter se dogovorili, da se bosta medsebojno podpirali. Na drugi starni so ostale skupine opozicijskega bloka, tako zvano kmečkodelavsko gibanje in disidenti bivše Slovenske ljudske stranke sklenile podobno sodelovanje. Tudi pristaši Ljotičevega zbora so za vse sreze dravske banovine postavili svoje kandidate. Kandidature Jugoslovenske nacionalne Btranke in bivših socialistov v srezih dravske banovine so naslednje: MARIBORSKO VOLILNO OKROŽJE BREŽICE: Fran Trupej, posestnik in župan v Sevnici; namestnik Alojz Šoba, posestnik in trgovec v Zdolah pri Brežicah. CELJE: Ivan Frekoršek, oivši narodni poslanec; namestnik Jakob Jeram, cinkarni-ški delavec v Celju. LENDAVA: Rudolf Muhvič, trgovec v Peti-šovcih; namestnik Nikolaj Sebjanič, mizar v Odrancih. GORNJI GRAD: Anton Žehelj, posestnik in lesni trgovec; namestnik Maks Podpečan, posestnikov sin v Ljubnem. KONJICE: Ciril Žagar, trgovec v Konjicah; namestnik Ignac Kovše, delavec v Paki, občina Vitanje. LAŠKO: Josip Petejan, uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru; namestnik J. Murn, rudar v Trbovljah. LJUTOMER: Franc Skuhala, posestnik v Križevcih; namestnik Joško Glaser, posestnik v Paričjaku. MARIBOR LEVI BREG: 1. dr. Avgust Reis-man, odvetnik v Mariboru, 2. dr. Miloš Vauhnik, odvetnik v Mariboru; namestnika: 1. Andrej Bahun, železničar v p., 2. Franc Breznik, posestnik in gostilničar pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. MARIBOR DESNI BREG: 1. dr. Otmar Pirk-majer, pomočnik bana v p., Ljubljana; namestnik Ivan Kirbiš, posestnik, Prepolje. < — V tem srezu je še vzporedna socialistična kandidatura Josipa Petejana. uradnika okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru. MURSKA SOBOTA: Franc Talanyi, posestnik v Gornji Radgoni; namestnik Koloman Martinec, posestnik v Satahovcih. DRAVOGRAD: Viktor Eržen, novinar v Mariboru, namestnik Rudolf Rošer, rudar v Črni pri Preval j ah. PTUJ: Anton Kolarič, župan in posestnik v v Središču; namestnik Anton Kupčič mlajši, posestnik in ekonom, Ptujska gora. SLOVENJ GRADEC: Albert Puncer, trafikant v Slovenjem Gradcu; namest. Franc Krajnc, posestnik v Št. Ilju, občina Misli-nje. ŠMARJE PRI JELŠAH: Inž. Milan JenCič, podpolkovnik v p., Šmarje pri Jelšah, namestnik Josip Berglez, posestnik, Bobovo. ?aiki apostol PO L. GANGHOFERJU PRIREDIL R. R 20 Besedica, ki jo je Peter zdaj našel, je bila pa kaj nesrečno izbrana. Janez je žolčno odvrnil. »Z ljubeznijo me pa kar v miru pusti!« Potem se je zagledal v lično hišico iz deščic, ki je bila pritrjena na steni in sO se njena pisana okna lesketala v odsevu svetilke. Dolgo je trajalo, da je Peter v svojem strahu in bolečini našel nove besede. »Janez! Za božjo voljo te prosim, povej mi vendar —« »Molčati moraš, Peter! Lizika je rekla, da ne smeš govoriti.« Peter si je z roko zakril usta. Še nekaj časa je stal Janez v čumnati, kakor človek, ki ne ve, čemu je na svetu. Potem je sedel k znožju postelje in se naslonil Četrt ure je preteklo v molku. Ko je ura odbila deveto, se je Janez dvignil in nalil tako polno žličko zdravila, da ga je še nekaj steklo po tleh. »Peter, zdaj odpri usta!« Peter je pogoltnil neokusno pijačo Potem je v čumnati zavladala spet tišina. Še zmerom se je čutil ostri vonj po zažganem brinju. Ta dim in ta molk sta menda čisto omotila Janeza, ki se je spet naslonil ob znožje postelje. Sukal je brke, tolkel s pestmi po kolenih, drgnil si je nos, — vse da ne bi zadremal. Toda utrujenost v njegovih kosteh je bila močnejša kakor čut dolžnosti, ki jo je prevzel. Čedalje globlje mu je omahovala glava na prsi, in nazadnje mu je zdrsnila tako postrani, da mu je obležala na Petrovih kolenih. Ura za uro je minevala. LJUBLJANSKO OKROŽJE ČRNOMELJ: Ivan Malešič, trgovec in župan v Metliki; namestnik Špiro Vrankovič, lekarnar v Črnomlju. KAMNIK: Anton Cerer, ogstilničar v Kamniku; namestnik Ignac Tome, posestnik in trgovec v Moravčah. KOČEVJE: Ivan Arko, trgovec v Ribnici, namestnik Franc Hočevar starejši, posestnik v Kolenči vasi. KRANJ: Tomaž Križnar, posestnik, Okroglo pri Kranju; namestnik Karel Bajd, delavec, Primskovo pri Kranju. KRŠKO: Milan Mravlje, bivši narodni poslanec; namestnik Ivan Polovic, dimnikarski mojster in posesetnik v Kostanjevici. LITIJA: Josip Strman, trgovec in posestnik, Mala Kostrevnica, občina Šmartno pri Litiji; namestnik Ivan Obreza, posestnikov sin, Doberljeva, občina Vače. — Tudi v tem i srezu je postavljena vzporedna kandidatura: Ivan Arh, rudar v Zagorju. , LOGATEC: Franjo Tavčar, špediter na Rakeku; namestnik Viktor Šenica, zasebni uradnik, Dolenji Logatec. LJUBLJANA OKOLICA: 1. Jurij Stanko, referent Delavske zbornice v Ljubljani. 2. ___! _L »Koroški Slovenec«, glasilo naših koroških rojakov v Nemčiji prinaša zanimiv članek pod naslovom »Dostojanstvo narodne družine«. Iz članka povzemamo nastopna izvajanja: »Največje zmagoslavje so v dvajsetem stoletju doživeli narodi s tem, da pristajajo države na načelo narodne kulturne skupnosti, ki sega preko političnih mejnikov. Naš materin slovenski narod živi v Jugoslaviji, ki druži troje južnoslovanskih ljud stev Nismo koroški Slovenci in gradiščansk v Hrvati edini južnoslovanski drobec izven Ju gošlstvije Po zadnjih podatkih živi izven Jugoslavije nad dva milijona in pol Jugoslove-nov, južnoslovanski narod Bolgarov pa ima svojo posebno državo. Okroglo 650 000 Slovencev in Hrvatov je v Italiji V Nemčiji je nas Slovencev in Hrvatov skupno okrog 170 tisoč. V času, ki je odkril dostojanstvo naroda in Janez je spal. Peter pa se ni ganil, čeprav mu je pod bremenom, ki ga je nosil, zaspala noga. Ni se upal spečega zbuditi. Polnoč je že minila, ko je začel Janez v spanju vznemirjeno mrmrati. In iznenada se je zdrzr, in planil kvišku. »Kaj je? Lizika? Kje pa sem?« »Pri meni si, Janez!« je dejal Peter in iztegnil noge. »Bodi pameten in pojdi rajši spat!« <■<•• ■ »Ne, ne, bom že ostal, da bom pazil nate!« »Če te pa prav nič ne potrebujem? Poglej, toliko spim! In če sem ■ sam. spim /še dosti laže. Veš, kar ustregel mi boš, če pojdeš!« 1 »No, če že hočeš!« »In zjutraj reci očetu, naj pride malo k meni, preden pojde v cerkev. Nekaj "bi' se rad z njim pomenil.« »Da, da, mu bom že rekel! Lahko noč, Lizika, in dobro spi!« Peter se je nasmehnil. »Lahko noč. prijatelj!« In ko je Janez vrata za seboi zaprl se je oddahnil. »Danes je pa potreben spanja. Saj se mu že čisto meša Mene je imenoval Liziko!« Obrnil se je v stran Toda dolgo ni ležal v miru. Svetilka se je začela kaditi, čedalje mračnejši je postajal njen poiemaioči plamen, čedalje hujši smrad, ki je polnil sobico. Čedalje teže je dihal Peter Toda temu ni bil vzrok samo smrad, ampak še .dosti bolj skrbi, ki so mučile Petra. »In prav njeno kajžo!« je stokal. »Če bi ji vsaj to pustili! Kaj naj pa obe počneta, če ne bosta več imeli strehe nad sabo?« Sklenil je roke in se zagledal v strop, ki je bil ves okajen. »Ljubi bog! Tvoj učenec v ljubezni sem bil že od svoje matere. Moje zavetje si in moje vse. Milan Mravlje, bivši narodni poslanec; mestnik Ivan Hafner, čevljarski mojster v rovnici, 2. Pavel Pavčič, tesarski mojster in posestnik v Ljubljani. NOVO MESTO: Josip Matko, posestnik in trgovec v Gotni vasi; namestnik Zor ko Cvetko, posestnikov sin v Družinski vasi. RADOVLJICA: Pavel Olip, posestnik in župan v Lescah; namestnik Ivan Čelesnik, tvorniški delavec na Jesenicah. ŠKOF J A LOKA: Albin Koman, bivši narodni poslanec, posestnik v Vižmarjah; namest ni Ivan Hafner, čevljarski mojster v Škofji Loki. LJUBLJANA MESTO: 1. dr. Albert Kramer, senator, 2. dr. Celestin Jelenec, odvetnik v Ljubljani, namestnika: 1. inž. Jože Rus, privatni uradnik v Ljubljani. 2. Ivan Mlinar, uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani Lista opozicijske skupine, ki jo sestavljajo Jugoslovenska nacionalna stranka in socialisti, je bila že poslana v Beograd in bo v smislu volilnega sporazuma priključena državni listi dr Vladimira Mačka. Kandidature druge skupine, ki kandidira v Sloveniji na listi dr. Mačka, še niso bile v celoti objavljene. narodne zavesti, moramo živeti tudi mi! Včeraj še so skušali naše kulturno sožitje z materinim narodom in naš poudarek kulturne pripadnosti k jugoslovenski narodni družini razveljaviti s številnimi ugovori Karavanke so nam slikali kot nekako kulturno razmejišče iz jezika in naših običajev so nam narekovali neka pokrajinska čustva Dosledno so orezi-rali narod in njegovo življenjsko pravico Šele novi pogledi na narod in njegov ustroi odkrijejo čudovitost narodnega telesa živo krvjo in enim duhom Nemški narodni socializem postaja nazor vseh Nemcev v Nemčiji in izven nje Italijane kje v Dalmaciji ali francosk Marseju družita ena zavest in eno navdušenje Zakaj bi. Jorei roi ne nagla^al5 in doživljali osreču jočega občutka ene kulturne družine Slovencev Hrvatov in Srbov? Zvesto vse dolžnosti izvršujoči državljani Velike Nemčije zakonit1 nasnrnti narodno-«wi»li- Zdaj me poslušaj! Zdaj ti moram nekai povedati —« V svetilki je bil le še neznaten plamenček. Potem je začel drgetati in slišalo se je kakor bi bile padale težke kaplje hitro druga za drugo na tla. Čedalje tiše je zvenela ta čudna labodja pesem umirajoče luči. In potem je luč ugasnila. X. Tisto nedeljsko jutro se je mlademu Gozd-niku primeriio isto kakor prejšnjo nedeljo Petru. S pestmi je moral -oče butati po njegovih vratih, da fant ni zaspal maše »Hej. fant! Ali misliš 'do novega leta spati, kaj?« -■> Ko je Janez napol predramljen spoznal očetov glas, se je nečesa bežno spomnil. »Oče!« - ■' »r ' ' »Kaj pa?« '' »Peter bi rad s teboj govoril. Bodi tako dober in pojdi k njemu!« »No. če že hoče! In ti. fant. zlezi hitro iz slame! Nekaj je za tebe. da boš lahko vesel!« Smeje se je šel stari Gozdnik po stopnicah do Petrove čumnate Tu ie še vse smrdelo po petroleju »Kako moreš dihati v takem zraku!« je vzkliknil in hitro odprl okence. Ker so bila tudi vrata še odm-ta. se je v prepihu sobica hitro prezračila Šop sončnih žarkov je žalil posteljo, da so Petra kar oslepili. Peter je ujel župana za suknjič in ga potegnil k postelji. »Gozdnik«. mu je rekel, »za božjo voljo te prosim, izpregovori kakšno besedo za Kaižarico. če bodo hoteli spet me-šetariti za njeno kočo. Koroški Slovenci se priznavajo k slovenskemu narodu \ ' . " ' " 'v".. .... I stični stranki, vdani Hitlerju kot političnemu vodji se hočemo dobro zavedati, da smo duhovno in kulturno člen velike družine južno-Slovanskih ljudstev in vejica na deblu materl- Kakor poročajo iz Maribora, se bo proti koncu novembra vrnilo iz Nemčije okrog 9000 naših poljskih delavcev, ki so bili pomladi zaposleni na nemških posestvih. Vseh teh 9000 delavcev se bo vrnilo domov preko Maribora s posebnimi vlaki k? se bodo od-peliali iz Berlina in Milnchena. Letos ie šlo na delo v Nemčijo največ delavcev z naše severne meje, zlasti iz Prek-murja. Pri tej priliki se je znova pokazalo, da je pri nas stalno dovolj poljskih delovnih moči na razpolago čeprav se često piše, da na vasi ni več dovoli delavcev. Morda jih res primanjkuje tistim posestnikom, ki nudijo delavcem preslabo plačo in preslabo hrano Primer z Nemčijo je dokazal, da je pri nas na tisoče poljskih delavcev ,ki so pri-pravlieni sprejeti vsak čas sleherno delo. če se iim le nudi prilika, da lahko zaslužijo nekaj več kakor onih 100 do 120 din na mesec, kolikor se tem delavcem navadno pri nas plačuje. Naše borze dela so imele pomladi obilo dela, preden so prepričale vse te delavce. da vsi ne bodo mogli v Nemčijo. Za delo v Nemčiji so se namreč iz nekaterih vasi prijavile kar vse delovne moči. Upanje, da bodo zaslužili do 500 din mesečno jih je mamilo Drugo je vprašanje, ali so se delavcem, ki so šli na delo v Nemčijo, izpolnile nade. Pred vsem moramo ugotoviti, da so zdajšnje razmere v Nemčiji, za doseljenega delavca slabše, kakor so bile prej. Poljski delavci iz severnih krajev Slovenije, zlasti iz Prekmurja so že prejšnja leta hodili na delo v Nemčijo, in sicer vse do leta 1932, ko ie vlada v Nemčiji glede na ogromno tedanjo nezaposlenost nemškega industrijskega delavstva opustila najemanje poliskih delavcev v tujini, češ da se morajo na nemških posestvih zaposliti prvenstveno domači nezaposleni delavci Šele leta 1937. ko je začelo v Nemčiji primanjkovati delavstva zaradi velike tamkajšnje in »No zaradi mene!« »Denar je denar, Gozdnik! Moj denar je dober Daj na glasovanje mojo ponudbo. Pet sto dinarjev sem ponudil. Več nimam, drugače bi že več dal. Toda pet sto dinarjev imam Tamle v omari so. Če hočeš, jih lahko vzameš kar s seboj!« Peter je hotel zlesti iz postelje. Toda župan se je posmejal in ga potisnil nazaj. »Zdaj miruj in pusti svoj denar v omari, kjer je!« »Gozdnik, poglej me! Če denar ni dovolj, poglej mene!« Peter je z drhtečo roko odpel srajco na prsih. »Ali moje bolečine in moja kri nič ne odležejo? Saj so rekli, da je kri več vredna kakor denar.« »No, da.« Zupan se ni več smehljal. Pogled na mučenika ga je le nekoliko pretresel. »Saj si dober fant! Zdaj pa se pomiri! Če ne bodo drugi preveč odpirali kljunov, se bo dalo morda kaj urediti. Jaz bi to že zaradi dekleta rad storil. Toda, — no, kakor pojde. Župan je povsod zadnji, če pa si bodo dali ljudje kaj dopovedati, bo Kajžarica ostala v svoji bajti. In pozdravljen bodi zdaj!« To je bila seveda kaj plehka tolažba, toda Peter je le nekoliko laže dihal. Spomnil se je pogovora, ki ga je imel ponoči s svojim bogom. In kakor bi mu bilo hotelo dati nebo odgovor, so prav tedaj zazvonili vsi trije zvonovi. S svetlim jutrnim soncem so plavali jasni glasovi skozi odprto okno v sobico, ki je bila vsa polna ubranega zvonjenja in luži. Peter je vse to sprejel kot božji obet. Njegove utrujene oči so se spet posvetile, ko se je prekrižal. Tudi Gozdnik je zunaj slišal zvonjenje. In mislil si je: »Ali je že četrt na devet?« Pogledal je na uro. »Seveda, spet zvone pet nega naroda. Hočemo biti zelena vejica, ki bo v vsako novo vigred in poletje cvetela in nosila svoj sad. To bodi vodilo naše kulturne in gospodarske samopomoči. dustrijske delavnosti, so znova najeli delno pri nas, delno v Poljski, Češkoslovaški in Italiji okrog 100.000 poliskih delavcev. Vsi naši poljski delavci ki so že do leta 1932 delali v Nemčiji, priznavajo, da je bila takrat hrana boljša in delovni čas krajši. V Nemčiji danes ne poznajo več osemurnega delovnika, vse dela s podvojeno silo. Zaradi tega so tudi naši poljski delavci morali delati mnogo več kakor prej, a hrana je bila manj izdatna. Zaslužek pa tudi ni bil povsod in za vse skupine delavcev enak. Za one delavce, ki so šli na delo posamezno na male kmetije, je bil zaslužek znatno manjši kakor za one. ki so šli v večjih skupinah na večja posestva, kjer se goji pretežno sladkorna pesa. Delavec na manjših kmetijah dobi 34 mark mesečno (delavci izpod 20 let še manj), delavci na večjih posestvih pa od 45 do 60 mark. Poleg hrane in stanovanja seveda. Toda hrana ni zadostna. zato morajo delavci često dokupiti hrano sami za svoj denar. Tudi se vsem delavcem odtrga po tri marke mesečno za socialne dajatve. Težave so nadalje s pošiljaniem denarja domov. Posameznik torej ni mnogo zaslužil, skupno pa predstavlja zaslužek naših ljudi vendar precejšen znesek. Računati moramo, da je vsakemu posamezniku uspelo vendarle pri- Mladina JNS je slavila Omladina Jugoslovenske nacionalne stranke iz Ljubljane in okolice je v nedeljo na lep način slavila razmah svoje organizacije in hkratu proslavila 201etnico Jugoslavije. V Kazini sta se dopoldne vršila občna zbora sreskih mladinskih organizacij za Ljubljano in okolico. Prva je zborovala v dvorani, druga v spodnjih prostorih. Poročila so pričala o lepem napredku in prav posebej še o idea-'izmu vse včlanjene mladine. Za predsednika minut prezgodaj.« Ko je prišel v vežo, je zagledal Janeza, ki je v pražnji obleki prihajal po stopnicah. Smeje se ga je prijel za rokav. odprl vrata v izbo in rekel: »Tako, zdaj pa sklenite mir!« »Glej. glej!« je zajecljal Janez v prvem veselju. Toda njegovo veselje je bilo čudno podobno strahu. V kotu na klopi je sedela Jeznikova Julka, ki se je vsa kopala v soncu. Bila je kakor oživljena omara za barve: čez hrbet je imela pisano ruto, na klobučku šopek rdečih gera-nij, ki cveto v zimskem času po sobah, in potem še svilen predpasnik, ki se je svetlikal zdaj sinje kakor nebo, zdaj rdeče kakor ogenj. Po vratu in po prsih je imela vse polno srebra in zlata. In v senci klobučkovega okrajka ji je cvetel obraz, ves rožnat od zadrege. Sramežljiv nasmeh se ji je poigraval okoli ustnic, ki so bile kakor češnjeve, — mizica, ki je bila pogrnjena za zaljubljenca. Toda Janez je stal pri vratih kakor kup nesreče. »Ti si prišla?« Prikimala je. »Saj nisem danes prvič tu!« »Tako? Saj res, oče mi je že nekaj rekel.« Julka je molčala. Glavo je nagnila postrani in se smehljala. Tedaj se je Janezovemu vznemirjenju pridružilo še nekaj novega. Ta smeh! Ni ga še poznal. Še zmerom je molčala, kakor bi bila čakala. Ker pa se ni nič zgodilo, je zategnila ustnice kakor razvajen otrok. »No, Janez!« Potem je resno dodala: »Nekdo mora pač odnehati. Zdaj sem jaz!« Vstala je in se mu približala. On pa se je začel ozirati po izbi kakor človek, ki nekaj pogreša. »Kje imaš pa mater?« V Julkinih krotkih očeh se je zabliskala hraniti po 400 din mesečno, kar znaša pil devetmesečnem delu okrog 4000 din za vsakega, pri vseh 9000 delavcih pa skupino čedno vsoto 36 milijonov dinarjev. Večji del tega zneska pride v Prekmurje in v novosad-sko okolico, ker je večina teh delavcev prav iz teh krajev doma. Naši ljudje morajo v tujino, da se lahko preživljajo. Navezani so predvsem na Nemčijo in pa na Francijo. V Francijo so hodili in še hodijo zlasti Prekmurci. Toda Francija sama ne more porabiti vseh naših razpoložljivih delovnih moči. Nekoliko več jih bo morda mogoče počasi zaposliti v državi, a pri nas je zaslužek za poljskega delavca še mnogo manjši kakor v Nemčiji. Pri vsem tem pa bo ostalo še vedno mnogo naših delavcev ne-zaposljenih. V Sloveniji imamo okrog 80.000 kmečkih" edinic, tako zvanih kočarjev, viničarjev in podobnih, ki se ne morejo preživljati iz svojega. Če uvažujemo, da šteje naša banovina komaj dober milijon prebivalcev in če vzamemo, da šteje vsaika taka družinska edinica samo po štiri člane, vidimo iz teh površnih podatkov, da živi ena četrtina našega kmečkega prebivalstva v zelo siromašnih razmerah. K temu je treba še dodati, da živi večji del tega kmečkega ljudstva prav v severnem delu Slovenije. To dejstvo nam kliče, da je pri nas treba pobijati nezaposljenost zlasti na vasi. Pri takih razmerah je razumljivo, da simo Slovenci še zmerom narod izseljencev. Sodimo pa, da bi se dalo dobiti delo za nezaiposljene slovenske delovne moči drugod v državi, saj smo še mlada, nedograjena država, ki kar kličd po trezni pobudi. Pač tudi v našo splošno korist bi bilo, če bi se te sile porabile doima in pošteno plačevale. 2o letnico Jugoslavije ljubljanske sreske organizacij® je bil izvoljen g. Franjo Juvan, na čelu sreske organizacije za okolico pa ostane dosedanji predsednik g. Jakopič. Takoj po obeh občnih zborih so se omlar' dinci zbrali v veliki dvorani Kazine. Pridružili so se jim številni ljubljanski meščani in okoličani, da je bila dvorana polno zasedena. Kraljeva podoba je bila okrašena x državnimi trobojkami. Slavnostno zborova- trenutna jeza. »Ali ti jaz sama nisem dovolj?« »Nisem vajen tega, da bi bila kdaj sama.« »Ker sem zaradi tebe materi ušla!« Spet je je bila sama krotost. In ko mu je pomolila roke, je v zadregi zajecljala: »Videla sem, da nisem imela prav. Prosim te, da mi ne zameriš. Saj nisi več hud name? Ali si mar še?« Obotavljaje se, je segel Janez po njenih rokah. Potem se mu je nasmejala: »Saj se zdaj ne bova več prepirala?« »Ne, ne bova se.« »Ljubi moj!« Hotela mu je položiti roka okoli vratu. Tedaj pa je Janez vzel klobuk z droga pri peči. »Zdaj se morava obrniti, da ne zamudiva blagoslova. Zvonili so že.« Ta nenadejan konec spravne slovesnosti menda Julke ni preveč zadel. Še zmerom ga je mirno in smeje se gledala. Potisnil si je klobuk na glavo. Ko je že držal roko na kljuki, jo je postrani pogledal. »Nekaj mi pa moraš Se povedati.« »Kaj pa?« Veselo ga je gledala. »Danes lahko od mene vse zahtevaš.« »Ali je bil vaš Miha res pri tistem pobalinstvu, ki so ga fantje napravili v župnišču?« Julka ni niti zardela in se ni prestrašila. Pogumno je prenesla njegov ostri, zvedavi pogled. »Ali je bil, ali ne, tega ne vem. Pripisal bi mu človek že kaj takšnega. Če je res, da so okna razbili ob eni zjutraj, je pa nedolžen.« »Tako?« »Tako sem bila v skrbeh, da tisto noč od nedelje nisem mogla spati. Zato sem ga prav dobro slišala, ko se je vrnil domov. Saj veš, da spim pri materi v čumnati.« Zavzdihnila Sezonski delavci iz Nemčije so se vrnili nje je začel predsednik g. Jakbpič. TamBura-ški zbor "narodne omladihe pdd' Vodstvom g. Kerrhelja je žaigral držaVnO "himne.7 G.'., ■ w > Julka ga je gledala od strani. Njpn pogled je postajal čedalje nemirnejši. »Lji^ji! ^iaj pa ti je?« je dejala z vso nežnostjo ljubeče duše. »Skrbi imam!« je jezno odvrnil. »Zdaj leži ubogi fant v čumnati in vsa hiša je prazna. »Saj ima svojega varuha. Ali mar ne?« S »Kaj vem!« Jezno je Janez pogledal svojo ne?." Tbda' 'mladina, ' ki' prevzema dediščino svojih prednikov, je^dklicaria,' da sktffi& doseči mirno bratsko sožitje vseh Jugoslovanov. Mlado pokolenje naj1 popravi v- bMoč-< nosti, kar je doslej grešilo. Mladina bo prinesla nai.aniu narodu pomirjenje in lepšo bodočnost. Govornik je zaključil svoja lepa izvajanja z vzklikom kralju Zedinitelju in je zagotovil ljubezen mlademu sokolskemu kralju* Petru II., kstdrerifu bo mladina pomagala braniti in varbvati Jugoslavijo. Ob zaključku je, st^spburaški zbor zaigral plojvansko iiimno. »Elej Šlp^api«, ' ki jo je prepevala vsa dvor^n^. Prčdsedstvp, obeh sj"e-, skih. organizacij se je nato. napotijo. k spomeniku kralja Osvoboditelja pred magistratom in na spomenik položilo lavorjev venec. poslancu Petovar ju 'pritner PetoVatju splfeh fti bil znan. O njej :e' tožit£lj"-ved&l,lle 'tbliko, da"s6"j<* daljfe 0aSav mudila v župrtišču pri Svetih j ah. Ce' i je v rčsttic!' kfltl"rekel,';d^ 'bo dobila Službo, če bo prosila P&oVdrjU, en za to'nič Ae mo«; V-Sloveniji je že Več 'letrftekaj sto abiturientov' brez službi' pa bf bilo nespametno trditi da je Ha to on odgov6rren Tudi sam ima hčerko .abiturientko, ki čaka na nasta/itev *e več !ko štiri leta. Tudi njej ni mogel, čeprav je bil poslanec, preskrbeti namestitve. Prav tako if tožitelj izjavil, da ne pozna prof Fortune katerega je obtoženi oredlagal ža pričo, češ d? bo Vedel izpovedati, da je bil odpuščen i--službe v času. ko je bila njegova žena na porodu. S profesorjem Fortuno tožitelj ni bi' nikakih stikih in rriirno lahko t¥dl, da po njegovi krivdi noben "'profesor ni bil iz službe odpuščen, pa so zato podobne trditve gola podtikanja. O pistiVOnoši Prijoli. ki je bil ba-e tudi tožiteljeva žrtev, pa je vedel tožitelj le toliko, daje leta 1929. sam podal ostavko na državno službo in jt bil poslej uslužbenec pogodbene pošte v Ivanjkovcih, pa je bil baje na izrečno zahtevo ljubljanske poštne direkcije iz te službe odpuščen. t j ;. Po krajšam pc_ to vanju je senat razsodi' da je obtoženi odgovorni urednik kriv prestopka zoper čast v smislu čl. 52 zakona o tisku in ea .je pb^odjj na djn denarne kazn ki se v primeru neizterljivosti spremeni v devet, dni zapora. Nadalja je dolžan plačati stroške postopanja. 500 din povprečnine in 300 d^n materialne.,odškodnine zasebnemu tožite-liu nevesto. »Zaradi mene je lahko tudi v cerkvi! Brzojavila mi ni. Zdaj pa morda leži ubogi siromak sam in zapuščen v svoji čumnati!« , . Julka se je zasmejala. »Ce ni nikogar doma, greva lahko midva tja', da' bova pazila na Petra.« -■■-■■ -•- •-♦ «*• »Ti in jaz? No, hvala lepa! -To-bi bila dva varuha!« Čedalje hitreje je stopal. »Upam, da je dekla pri Petru in ne v cerkvi!« Pri vsej naglici je Julka nekoliko zaostala, i »Saj. moraš iti mimo njene klopi«, je rekla, »pa boš lahko sam videl.« i Hripavo se je zasmejal in stopil še hitreje. Pri cerkvenih vratih, kjer je stalo še dosti pobožnih vaščanov, ki niso dobili v cerkvi prostora, je bilo precej gneče in težav, preden se je1 Janez prerinil v notranjost Julka se mu je obesila za suknjič Tedaj jo je zagledal skozi množico Miha in se ji zarežal. Tako strupeno ga je pogledala, kakor bi ga bila hotela z očmi prebosti Ze pri prvih korakih v cerkvi je Janez od strani pogledal proti klopi v zadnjem koncu. Dva sedeža sta bila prazna Oddahnil se je, pomočil prste v blagoslovljeno vodo in švignil na kor s tako naglico kakor za stavo Ker je bila Jeznikova klop čisto spredaj, je moral? iti Julka skozi vso cerkev; S pobe-šenimi očmi, tako sramežljivo, kakor se za nedolžno dekle spodobi, je potovala med očmi, ki so strmele vanjo. Kdor jo je pogledal, vsakomur je morala biti všeč. Samo gospod Felicijan Horadam — stal je še na priž-nici — je, nagubal čelo. Pjrav, tedaj je h£tel začeti s pridigo, ko pa je zagledal zapoznelo dekle, je počakal, .dokler ni JuHca prišla do svoje klopi. Tam je sprejela Jeznica svojega Pa nt I £n I preeled ' Te dni Sta - * prispela v London Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga in bilte-deležria prisrčnega sprejema. Na dvoru sta jtr pričakala "in prisrčno pozdravila kralj in kraljica. Vse angleško časopisje posveča Veliko' pozornost njunemu prihodu- in nagia-Iša.-da bo>o priliki^bivanja kneza namestnika (Pafvia1 v Londonu prišlo do izmenjave misli trned angleškimi vodilnimi osebnostmi in da Ine bodo govorili samo o r-aenih mednarodnih (političnih vprašanjih,'- tčmvečf tudi o gospo-idarskih <~irf<->r * i V ospredju zunanjepolitičnih dogodkov je 'bil 'pretekli teden ~ | .,(. ' . . I . obisk rumunskega kralja v Londonu. 'Kralja Kjarla .je povabila Anglija, ki je notesa s tem naglasiti, da hoče zrRumunijo ohraniti tesnejše zveze in da želi ohraniti svoje gospodarske postojanke v tej državi Minile tedneNse'je namreč mnogo poudarjalo, da bo Nemčija dobila pod.svoje ohmočje vso zunanjo trgovino držav v Srednji in Južnovzhod-ni Evropi S tem, da je Anglija tako pokazala prijateljske zveze z Rumunijo, je hotela povedati da se iz Južnovzhodne Evrope ne bo umaknila, da je nasprotno pripravljena doprinesli tudi visoke denarne žrtve da si tamkaj svoj gospodarski in tudi politični vpliv obdrži , Te dni je bilo uradno objavljeno, da je bil v Bc^inu dosežen sporazum med češko in nemško vlado glede končne razmejitve. i .ji . * Kakor se doznava, je Češkoslovaška odstopila Nemčiji še 112 občin, na drugi strani pa je Nemčija vrnila Češkoslovaški 35 občin, med katerimi pa ni nobenega važnejšega kra-Med kraji, odstopljenimi Nemčiji, je vse hočko ozemlje z važnejšimi kraji, kakor Tr-Har p^h-iirtr, Pe* in Češke Kubice To ozemlje je igralo veliko vlogo v češkoslovaški zgodovini Prav tako so Cehi morali odstopiti Nemčiji več vasi blizu Vilmnice v Kr-konoših in Dvora Kralovega. Tudi na Morav-skem je bilo odstopljenih več krajev, med njimi Devip, -važno obmejno železniško križišče. pobožnega otroka z besnim pogledom. Nato se je gospod Felicijan prekrižal in začel brati molitev. Čudna napetost je menda vladala v cerkvi, na mnogih obrazih se je videl rahel posmeh, na drugih pa izraz nemirne plašnosti. Vsi so pričakovali, da bo danes čisto posebna pridiga. Razbitih oken ih oklanega apostola ljubezni do bližnjega prečastiti ne bo molče prelel. In še nekaj drugega je zanimalo fa-rkne.' Evangelij tega tedna je govoril o tem, kako je Jezus htldiča izganjal To je bilo kakor nalašč! Najbrž je TCaižarica prav dobro vedela, zakaj ni danes prišla ž mlado v cerkev "Gospod Felicijdn'Horadam' pa je očitno prezrl kakšen je bil današnji evangelij Ne da Bi ga bil prebrEll je takoj začel" »Otroci V 'gospodti!'"Dt-agi moji farani!« Obstal je in pogledal po cerkvi, in -ko-- je prav v kotu zagledal dva sedeža prazna se je vrezala v njegovo dobrodušno čelo guba žalosti Z mirnim glasom je začel prldigovati — ne o hudiču. ki ga je treba izgnati ampak o vse ohranjujoči neizmerni boži? dobroti, ki ie ustvarila pomlad da prinese po zimskih nadlogah živlieniu 'nove toplote Kakor zrak ^ta hrana vsega življenja, zaide tudi v največje globeli zemlje, tako pada dobrota Gospodova z,vsako kapljico dežja, z vsakim žarkom sonca z neba v naročie zemlje in oživi v vsaki grudi speče klice. In kar je za plodno zemljo zdravo seme, ki pade iz.roke seialčeve to je za slabotno in izgubljeno človeško srce vsaka uvidevna misel, vsak najmanjši kes zaradi, dejanja, ki ni bijo dojjro. To je božje seme. in vsako srce. ki to seme sprejme vase, da vzkali, bo cvetelo in rodilo sad. (Dalje) Nemški;, Msti Zjnajv^čjc^ ppjornostjo^.zasle-dujeio - ,xiii-:.iob m 31S o J vadžarsko in poljsko gonfo pfroti Češkoslovaški zaradi v* «.> ; Na. dri^gi^strnni .oa.^,^ ,-j. otojst •skušajo--Madžari- -m Poljaki- t»rejm?ati inozemstvo, da sa* Ksrrueteki -^Jb*?*}iacf riess^ftvp'**'- - £ . ,o < ,?u.w / s sedanjo ureditvijo ter da zahtevajo ljudsko glasovanje. Pri tem nastopa zlasti bivši pod-RaroatSki ministef VFwSiki,kf le'po.Kegftil V B^dirrtb&tb* ftcf dr jrj£džyal- ski plačantec. Fenčik v svojih govorih zahteva priključitev Kajpatske Uk?aiip4' Madžarski. fc ~ _ 1 t Pc> berlinskih vesteh sq Mr.džari ia PoJJjakš zadaje dni-zbrali-na meji Karpatske Ukrajine že nad 100 tisoč mož redne vojske,. ki čaka na povelje, da vkoraka v Karnatsko Ukrajino in postavi tako svet pred izvršeno dejstvo. Po berlinski sodbi bi se utegnilo to zgoditi že v kratkem, kc. se boje, da ie ne bo sicer Češko '-»vaška prej toliko opomogla, da se bo lahko uspešno postavila -po' robu Zadnje dni je prišlo že do resnih -V-." med češkos'o aško in madžarske stražo, ki ščiti madžarske in nolic' Toda v Češkoslovaški ne drže križem u so poskrbeli za to, da je meja Karpat. Ukrajine dobro zastražena. Vlada je razen tega razpisala visoke nagrade za zatiranje terorizma. Kdor ujame kakega terorista ali prijavi eblastvom mihovo skrivaLšče, dobi 3000 češkoslovaških kron nagrade. Za glavo bivšem rniriist^-? Penčika pa ie^rasrfs-irm *»i'»tr» i'S da 100.00(^ .češkoslovaških kron. Kakor zatrjujejo,- "'a tako Rim kakor Berlin trdno odločena graniti veljavnost dunajske razsodbe. >'0Još V ~ ' ' Zastopmlp vlade Karnatske Ukrajine izjavljajo, da so neresnične vesti, ki sta jih objavila radio Budimpešti in madžarski tisk; čeS da"je teč podkarpatskih vasi zahtevalo v Budimpešti, Rimu in Berlinu, naj jih prfltlju-čijo k Madžarski. Vse to sta izmislila izdajalca Brody-in--Penčik,-ki delata za tujino. Resnica je obratna. Praška vlada je v teh dneh prejela od kmečkih občin, ki so na ozemlju, zasedenehi od Madžarov, prošnje, pa j jih razmejitvena komisija spet dodeli Karpatgki Ukrajini. V teh vaseh je prišlo do krvavih dertionstracij in Madžšri so ljudi v množic&h aretirali. Slični neredi se dogajajo dnevno. V Budimpešto so privedli mnogo teh aretira-, nih kmetov. ' r Angleški' ministrski )5redsednik CHamber-lain se je v spodnji zbornici te dni dotaknil vprašanja naselitve židovskih begun-■c«v~ iz- Nem-cijfe." k rl , Kar se tiče angleških kolonij, pa večini ne | pridejo v poštev za naselitev. Angleška vlada se" je v tem pogledu obrnila na vse kolonije in dominioneč .. Guverner Tanganjike je v ' želji, da 'sodeluje pri reševanju tega vpraša--nja, pristal na to, da se,tam nadeli večje šte-< \*Hr>-ftemških Židov. V angleško Gvipejo se jih, Hidi* nekaj naselilo. Glede Palestine, '-ift izjavil, da je splošno znano,. Krajina premajhna in ne more v' primeru ^rešiti vprašanja židovskih ' beguncev. V zadnjih 12 mesecih se je v Palestino vselilo skoro 40"/o židovskih beguncev, iz Nemčije. Na -koncu svojega govora je, : Chamberlain izrazil upanje angleške vlade,; da bodo tudi ostale države.( ki so zastopane v odboru za begunce, po svoji megnosti nujno pomagale olajšati izseljevanje Zidov in Nemi ' čiie in iz držav, v katere so še petem nemški begunci začasno naselili. »Newyork Herald« poroča, da se bo nemška vlada pričela že v kratekm pogajati z zastopniki nekaterih ameriških držav, posebno republike San Domin-ga, sa naselitev nemških židovski-h izseljencev. na njihovem ozemlju. r Kitajsko poslaništvo v Pjagi je objavilo porpčjlp, o položaju ,na. Daljnem vzhodu. Borba za Kanton se nadaljuje z največjo srditostjo. Južno-kitajska vojska, ki je zavzela mesto Samsui, je prodrla daleč na sever proti Kantonu. Njene predsfaraže sp le.madp Oddaljene od mesta. Srednja kitajska vojska,, ki prodira proti .Kantonu vzdolž proge Hankov—Kanton, je zavzela važne postojanke v gorovju Belih oblakov. Njeno topništvo že obstreljuje japonske .postojanke v mestu. 'Vzhodni kitajski vojski pa se je posrečilo, zavzeti železniško postajoiVanso, ki je le pet kilometrov vzhodno od Kantona. Njun poggvor se>je ^akoj začel: sukati,okor Ii preiskave pro.ti Mi riga Jugu. Rutar ni smatf i;al za potrebno,,da rte,bi bil povedal Košut-niku vse ČHftoe zgodbe,„ki. jo je pri zaslir šavanju podal Mirko Jug. Rekel mu je tudi, kako Jug trdovratno vztraja na tem, da je njegova zgodba do pike resnična. ->Če ne bg ubožieaaležala v grobu, bi me bilo skoro zmedlo dejstvo, da tudi,izpovedi stare Jugovke čisto soglašajo s tistim, kar je povedal sin,« je rnenil Rutar." »Storil sem vse da' bi zapletel Jugovko v protislovja, a se rnt ni posrečilo.; Odlično sta sevpripravila za: komedijo.«^ -sc f r -j »Kaj pa, če ni komedija?je vzkliknil Košutnik. t„ , , , JK« . . „ Sodnik ga je začudeno pogledal. »Dragi gospod,« vje nadaljeval,,-vKošutnik z zaupljivim glasom. »Priznam vam,, da nisem prišel k vam kot sodniku, temveč kot prijatelju, ker hočem z vami O žalostni-zadevi govoriti kot s prijateljem.« ' Rutar se je prijazno priklonil. »Če je tista zgodba-Tesnična," smo- torej v grobriico -položili .tuje* truplo,« je raztreseno govoril Košutnik, ugasil cigaro v pepelniku in nekajkrat stopil po sobi^., kakor bi bil hotel tem udiifšiti svoje razburjenj^. »Kaj pa, če je Jug le res po krivici zaprt? Ne morem Vam povedati, kako bi me t,..- . j , '»Vašj; dobrosrčnosti-. vsa jčast,- gospod ravnatelj,« ga je poskušal Rutar pomiriti. »O njegovem zločinu ni 4voma' odkar so njeni svojci, prepoznali truplo. Vsakonjur, ki je prišel. sem dovolil stopiti v mrtvašnico.« »In .so vsi izjavili, da je truplo Verino?« je vprašal Košutnik in olajšano vzdihnil. »Vsi razen vaše kuharice. Juga ijj. stare Jugovke.« Z razburjenim gibom je Košutpik odrinil od sebe kozarec, »Tudi Jugovka trdi. da to ni Verino truplo. Tega nisem vedel. Ona je Vero'dobro poznala!« ' r *>Jugovka hoče za vsako ceno rešiti svojega sina,« je' dejal sodnik ne brez sočutja. *To je treba upoštevati. Zato uboge žene pri pri^ čuvanju tudi ne bom zaprisegel.« -l»Poiežaj -je- torej -za Juga splošno neugo-> dent« ,je pripomnil Košutnik. ' »Boga naj zahvali, da je v zaporu. Ljudje bi ga ubili, .če bi prišli do njegai, zakaj vaša pokojna svakinja je bila Splošno priljublje- r »Da, da,«^ je zastokal Košutnik. »-Vse - je 'proti Jug«, le učitelj Orešnik si prizadova. da bi izkopal iz zagate,« je nada-tjpvaf .-Rutarr. »Pomagalo pa ne bo nič;-Tega, kar je tedaj nevede povedal policijskemu nadzorniku Mihonu', ne more več preklicati « »Orešnik.je poštenjak,« je zamrmral ravnatelj: .i ■ — ' r ■ - »Morda tudi dober učitelj, sicer pa nero-dsn, kra-'ve po 2^)0 do 3.75, biki po 3.50 do 4, junci po ; 3,50 do 4, teleta po 3.50 do 4.75 din. Konje so prodajali po 640 do 3.200 din za glavo. SVINJE. Na ptujskem sejmu so se prodaja-' li protenki, stari 6 do 12 tednov po 60 do 160 din za' rilec,' debele svinje po 7.25 do 7.75 in ! plemenske svinje po "t do 7.25 din za kg ži-, ve teže. .. VINO. Pri vinogradnikih v* okraju Mari-('"oru, Jevi.brpg, stane ,na-v,adna mešatio vi» I no 5 do '6, fihejšp sortirano pa 7 do 8 din. I SADJE. Zaradi precejšnjega izvoza in ma-(lih zalog je cena sadju precej čvrsta. Cena , prvovrstnega sadja je 3 ■ din, gospodarskemu I največ 1^0- din in industrijskemu 1 din za j,kilogram. V krajih, kjer ni urejena zadružna , prej smeri, da ne bi pri.^o do težkoč pri uveljavljanju i >vega proračuna. * V novomeškem srezu"t Lavreni'-;č. Bqkojnii Lavrenčič je bil zaposlen v hotelu Umami^i 14 let in vestno opravljal -svojo Službo. Pred« hotelom je imel tudi bencinsko črna ko. Ker-je bil podjeten in -.marljiv, d je pri' • ' ..." " -• mrtva. , c ' ♦'Tfebnšni tifws v liitu^iu«',,., * nekateri!*1 krajih okraja Preloga .v . Medpmv ju, trebušni tifus; ki j'e f^ šr^ve. Y bol- nišnici v Cakovcu sta 'umrla 3.51?)ni kmet1 Franjo Novak iz JutčeVca in trgovski pomočnik Avgust -Z-ilavec iz M\u;skqg?t Sre-1'šH. Tifus je zlasti razširjen v Pavlnvgij m Jurč^vcu. Zdravstvena oblastva ,so iikrerula potrebna zdravstvene mere, da sl-Honi? i/t ne- varne bolezni. . i ' »Ž .It X" _"> - Dva požara pod KumoE^^d^vpo^ano Ogenj se je oprijemal' že skednm' Moža sta brž'potegnila voz z gorečo afAo £a piano, nato pa prebudila Čopove, ki so hitro teklr gasit. Posrečilo se jim je rešiti Skedenj. Po sledovih so ugotovili, da jim ie nekdo vtaknit '(/ ajdo tlečo- bitkoVd Ogenpp« posest- niku Zajcu v Padežu pa je napravil mnrtgS" večjo škodo. -Zajčeva^doms-Sija- je v skritem grabnu v- kumlianskih h-ribS*. Šeedi -noči-j? začel' goreti-Jeozolec,- ogenj pa je prešel tudfc na sosedno poslopje. »i » ; *»»-- / ^ * Huda nesroča na ^iapj, Nedavno^sa- je na žagi hudo ponesrečil 541ctni posestnik Jaiez Stigaaršek iz Btobovoa« pri Sv. Jvu>ij(w pod K,u-mom.. Pri deiu-1ga..vjo. pazite na otroke! . ?*_ SaincniDr. Nedavno šo ng;sli ' Matevža Kr.iseraberjerja -iz, Dražencev mrtvega na, cesti v Grajen-sčaku. Ker mu ie tudi 'izginila listnica so "nvsliir^da je postal, zi^ev roparskega umora. Radi suma umora" je bilo tudi nekaj osumljenčev ' aretiranih.' MdjčT proL^4vd;tfa>Č>"'Je^li-, .....ite pa^ dj?n. ' . . .V. " iML 3 . H * Sumliivd nabrekle prsi. SftiSenski cbdž-niki'so sd ž^-'dA7je časi^faAim^lifzaTlekb Ma-: rijo, osumljena 'p?C'(5'ajžrija ^tiho- tapljenega saharina. Te dni pa's6 sumljivko izsledi ii* aa' trgu, saj je ibujkla pbžuriofell s svojimi izredni, nabreklimi"prsi,"kjer jeinie- la. skritih 11 omotičev .saharina.. Skušala je sicer pobegniti, vendar'pa se je njen Roizkus pOftesrečil." ' * Viriu je'dodal soli. Kletarska zadruga na Aleksandrovi cesti v Mariboru je dala "po ba-ttovinski kmetijski poskusni in kontrolni .postaji preizkusiti vino, ki ga je prodal .neki vinogradnik iz Pkfderšnice. Vina*'je bilo v petih sodih' 1816 litrov.' Pri preizkušnji So dognali, 'da'je vinii pridejana kuhinjska sol. Vinogradnik je izpovetial, da je Storil~"to zato, da bi moštna tehtnica izkazala večji odstotek sladkorja. Možak bo imel Srtriosti pred sodiščem, kčr ga je vinarski nadzornik ovadil državneVnu tožilstvu- zaradi sleparstva. * Drzen vlom. Nedavno ponoči so'vdrli v brarijarijo "gospe Beliharjeve na* Tereziji v Trbovljah ter ji odnesli drzni tatovi razno blago. Tatove je po' vlomilskem delu moralo zelo žejati, saj so popili več litrov limonade. Isti lopovi so potem vdrli še v branjarijo v Žabji vasi. Orožniki so zlikovcem na sledu. * Pol vagona -jabolk ukradenih. Te dni je prišel k orožnikom -v Račah splitski trgovec s sadjem Da»ilo Zivkovič in -prosil,-naj preprečijo, da bi delavci trgovca Petka odpeljali tovorni avto, naložen z njegovimi jabolkami. Orožniki so ugotovili,-da .je kupil.Zivkovič od trgpvca?Kuptn^rja v Mariboru 8.000 kg jabolk ki jih je plačal po 3.50-din. Za ta jabolka mu je našel ŠOletni posestnikov sin Avgust Pajt-ler i.shrambo r v Bb-hlerjevi graščini v - Račah. Jabolka so v zabojih vložili v veliko sobo ter so vrata zaklenili. Ko je prišel trgovec Zivkovič po jabolka, je videl, da iih neki tuji delavci nalagajo na-tovorni .avto. Ščl ie takoj po orožnike. Poizvedbe nri trgovcu Petku so dognale, da je prodal ta jabolka omenjenemu tr govcu posestnikov sin Pa-jtler Avgust po 2.75 din za kg. Petek je že odpeljal okrog 4000 kg jabolk, za katere je plačal Pajtlerjm, 9000 din. Za ostalo količino pa- mu je vnaprej plačal 6000 din. Petek je računal v dobri veri, da so jabolka Pajtlerjeva last. Pri zasliševanju je potem mladi Pajtler priznal svojo krivdo. * S strupom in ekrazitom. Strahotni samomor je bil izvršen v Žerjavu uri Črni 421et-nemu strojniku Ivcnu Brišniku je avgusta umrla žena in je odtlej živel sam s svojimi otroki. Toda domačini so opazili, da. se oče vse preveč zanima za svojo l-.letno hčerko. Zadeva je bila prijavljena oblastvom, ki so uvedla obširno preiskavo Nesrečno dekle Je priznalo, da jo že tri mesece zlorablja oče. Brišnik je kupil stckleriico .strupa, in vzel iz rudniške shrambe dinamitno patrono- ter odšel proti teniškemu igrišču v Žerjavu, kjer je v šupi najprej izpi! strup, nato pa stlačil di-hamitno' patroiio v usta' ter jo prižgal z vži-galno vrvico. V naslednjem trenutku je sledil strašen pok Brišnikti ie glavo čisto raz-gnalb.' Nesrečnik je zapustil poslovilno pismo v„katej-em prosi irs& za odpuščanje. * Sled za vlomilci v stanovanje šoštanjskega odvetnika dr. Majcrjn. Policija je zaplenila nekemu človeku v Ljubljani zlato pvratno iglo v obliki orlove glave, ki je imela v očesu rria"jhen rubin, v kljunu pa safir. Ta igla je prva važna sled, ki bo do kraja razsvetlila nedavni vlom v stanovanje dr. Majerja v Šoštanju. Vlomilci so odvetniku odnesli precej stare zlatnine, ki je imela veliko umetniško vrednost. Škodo jfe dr/ Majer precenil na 30 do 40 tisoč dinarjev. * Upokojeni orožnik je kradel po stojnicah. Zadnje čase so se hudo pritoževali kranjski kramarji in trgovci, ki razstavljajo predmete po stojnicah, da jim nekdo krade bla^o. Tr-<*avec Jenko in njegova žena sta "zaradi tega bolj pazila na svoje blago. Te dni je bila go-, spa Jenkova nekaj časa sama na trgu. Ko je bile'več budi okrog nje« se ji je približal nen-ki upokojeni orožnik iz Huj in otipaval blago. Naenkrat je pograbil flanelasto rjuho in jjfr hotei stisniti-pod plašč. Ko j# Jenkova to opaž, la, je naglo povprašal, koliko rjuha sta-. »CčrKfcr! mh te--,e»no povedala, jo je vrgel nazaj, češ da je predraga. - Naslednjega dne o,a-jariS4a k -Jenkovim ng-ka ženska ii1 povedala, da je videla upckoj&nca, ko je ukradel z nji— bo ve stroj-niče-dežnik. Trgovec je tako hitel k orožnikom in-prijEfvil tatvSeat Oro^nftd 'so "naredili pri upokbjencu preiskavo in našli pri njem. večjo množino ukradenega blaga. Are-tiranec je tatvine priznal. ovtujo so ukradli. V eni izmed zadnjih noči je bila ukradena v Brežicah posestniku 1 in gostilničarju Bogoviču blizu 100. kg težka , svinja. Tatovi so jo zaklali kar na licu mesta in potem del drobovja pustili na Bogovičevem travniku za gospodarskimi poslopji. Vse kaže, da so bile tatovom razmere pri Bogovičevih atibrb znane. " * Vevarrtega ^tatu šb prijeli orožniki z -Zi-' danega' mosta v ostebi 221etnega Zeliča Stanka, ki je bil pobegnil od vojakov v Osi eku. ZlikoveC ima'.pol no' torbo grehov. * ČVse upiraš oblastvom. V Praprotnem * pri Sevnici so se-'bfata Befvar Franc in Ivan in:Pre}esnik Viljem na ■sejmu nekaj-sporekli.i Orožniki so jih mMlij kar pa je fante take razburilo, da so napadli orožnike. Ko so jih z velikim trudom spravili v občinski zapor, so še zlomili pendrek občinskega stražnika. > Prišli so pred sodišče. Franc je dobil tri, Ivan štiri, Vjljem pa pet mesecev zapora. * Groben umor na Janževem vrhu. Na Janževem vrhu pri Ptujski gori so našli truplo 491etne preužitkarice Neže Lubajeve. Ležala je razmesarjena za hišo svojega nečaka Letonje, kjer je prebivala Lubajeva je bila že pet let jočena. O, svojem možu, ki živi ne-kie v Ljubljani, ni imela nikakega sledu. Njen mo? se je ločil od nje tako. da jo ie soravil v umobolnico, kjer pa so ugotovili, da ie duševno zdrava Bila jte precej premožna. Imela je lepo posestvo, ki ga je prepustila svojemu riečaku Letonji Zahtevala pa je velik preužitek. ki ga je nečak le nerad dajal. Kdo je izvršil zločin, še ni do-gnano * Zasačeni vlomilec si je zlomil nogo. Nedavno zjutraj je poskušal 251etni. v Trbovlje pristojni Ivan Jevnikar, dninar brez stalnega bivališča, vlomiti v hišo nekega posestnika' na Trati pri Št. Juriju ob južni železnici. Domači in sosedje pa so vlomilca zasačili. Jevnikar je pred zasledovalci pobegnil na streho nekega poslopja in nato skočil s strehe kakih 10 metrov globoko Pri padcu si je .zlomil desnd nogo v členku Prepeljali ^o ga v celjsko bolnišnico, od koder ga b°do po ozdravljenju izročili sodišču * Razburliiv dogodek v odvetnikovi pisarni. V pisarno nekega celjskega odvetnika je stopil te dni 511etni bivši posestnik Miha iz Št. Jurija ob južni železnici Odvetnik je ( pred meseci v neki tožbi zaradi 4.500 din zastopal Mihovega nasprotnika Pravdo j* Miha izgubil Njegovo prezadolženo posestvo je bilo pozneje prodano na dražbi, kljub te-piu pa so upniki izgubili še okrog 60 000 din. Miha, ki ima ženo in tri otroke, si i° začel domišljali, da je odvetnik kriv njegove nesreče. Ko ie torej stonil v r>icnrne omenjenega pdvetnika, je našel odvetnika v prvi sobi. Ves razburjen je stopil k njemu in zahteval od njega 1000 din. češ da ga bo kar ubil. Odvetnik se je umaknil v drugo sobo in se zaklenil. Miha . je nato zagrozil, da se bo še vrnil. Šel y mes^o. si kptiil žepni nož in se zares kmalu vrnil. Stopil je z nožem v roki k odvetniku, in zdaj ,treial od njega 4.500 din s ponovno grožnjo, da ga bo ubil, če ne dobj denarja. Odvetnik mu je odgovoril, da mu bo takoi prinese1 denar Šel pa je iz pisarne po stražnika. Ko je prispel stražnik, je našel Miho še v pisarni, in ga aretiral , imeli dosti opravka, preden se jim je posrečilo odpreti jih. Notranjost svetišča je še verno skoraj prav tako blesteča kakor nekdai pred devetimi stoletji. Svetišče je izredno raz košno okrašeno. Podoba Pude je šest metrov visoka in pravo umetniško, delo. V stopnice so vdelani dragi kamni. Zares svojevrstno čudo je to toliko stoletij zapuščeno svetišče. Ptiči gnezdijo v razvalinah in vse okoli svetišča so si kače poiskale svoja skrivališča. Gnezdo kač so našli celo v naročju Budovega kipa. Znano še ni, kaj se je morailo zgoditi s tem svetiščem v davni preteklosti, da so ga zapustili. Zdaj, si prizadevajo obnoviti ga, da bo prav takšno, kakršno je bilo nekdaj. Z obnovo pa bodo velike težave, ker je svetišče precej od rok in ker,so okrog njega kače. Nekega č 1 ana, o menj en e znanstvene odprave je kača kljub temu. da je bil precej dobro zavarovan, pičila in je za posledicami strunenega pika še .istega dne umrl. X Prevoz trupla Kemala Atatiirka v Ankaro in pogreb. V soboto so truplo pokojnega predsednika turške republike Kemala Atatiirka prepeljali iz Carigrada z'velikimi'sve-čanostthi fta križarko »Javus«. Na čelu sprevoda, ki se je nato razvil, -go pred krsto nosili Vec što vencev, ob njej pa so bili za častno stražo generali. Za krsto so šli člani Ata-tiirkove rodbine, predsednik vlade Dželal Ba-jar, narodni poslanci, zastopniki oblastev, konzuli šolska- mladina; razna športna društva in več sto tisoč drugih ljudi. Po vsej poti kjer je šel sprevod, je bilo v špalirju natlačeno polno ■ ljudi. V ismidskem pristanišču so prenesli krsto na kopno, nato pa v posebni vlak, ki je prepeljal truplo v Ankaro. Pogrebne svečanosti so bile izredne. Takšnih Ankara pač še ni videla Vsa napredna Turčija v resnici globoko žaluje za velikim možem, k* boiv.zgodovini obdržal-svetlo.ime. X Židje v raznih državah. Danes, ko je stopilo židovsko v ašanje V ospredje, posebno v Nemčiji in Italiji, je na mestu, ako si malo pogledamo; kje-je največ Židov. Kakor posnemamo pd -nekih podatkih, -objavljenih pred kratkim, ^ima največ'Zidov v odstotkih Poljska, in iicer 9.75°/o,- slede • Rumunija s 5;5°/o. Madžarska >s 5?/o Rusitjana L>75%, Ve-li'„a Britanija z<--0.75?./o,v Framcrja z><0.?6l)''o, f:-imčiia z §if/o in Italija z 8.25V«, ites je,-da ima Nemčija zdaj za malenkost višji odsto- ki X Pevski zbor mutastih. V vasi Barnsleyju v Angliji je pred kratkim pri neki cerkveni pobožnosti nastopil zbor gluhonemih. Peli so nemo. S kretnjami rok in prstov so izražali misli, kakor bi bili govorili. Čeprav orgel niso slišali, so bile vendar te kretnje skladne z glasbo. Porpčila pravijo, da je bil pogled na ta tihi zbor, iz katerega so se slišale samo orgle, v svojem molku veličasten in pretresi jiv< t -., . X Kakor na divjem zapadu. Te dni sta on Hechtenbergu na Koroškem dva mlada zločinca ustavila avto in s streli iz samokresa ubila šoferja. Z njegovim avtomobilom sta «e nato odpeljala v dolino reke Labudnice, k"»r sta pustila avto na cesti Nato sta šla v ok co Puthaua na Štajerskem. Blizu tega kra a sta napela vrvi čez cesto. Zvečer je po cp pripeljal uradni avto delavnega urada iz denburga. Z njim sta se vozila dv ainženje in šofer.. Vsi, trije so takoj, opazili čez < napete vrvi in so avto ustavili, da bi vrv stranili. V tem trenutku pa sta oba zloč začela streljati nanje in ubila šoferja. Er ženjer je pobegnil, drugega pa .sta zločinca i 1 }a in ga kot talca odpeljala z avtomobiior-smeri proti Ulmsmarktu. Medtem pa se razširila vest o obeh napadih. Zločinca št veliko hitrostjo privozila v UImsraarkt-pa je avtomobil zadel ob opoipiik pri ir in se prevrnil. Vsi trije so padli iz avtoT tek, odkar ji je bila priključena Avstrija ki , ]a Qb ^ priliki je tudi inženjer pobe-je imela sama po teh podatkih 2 5?/o, vendar j Q žpiki so bili takoj na mestu in so V se je odstotek sedanje Nemčije malc-dvigmJ 1 ~r - -* ' • • pri ogromnem številu »prebivalstva, kakor ga Nemčija ima. X Za ri spopadu. Drugi šteje šele 13 let.____ Po Sloveum «re glas. »Domovina« je za nas \ A P 1 SAL M 1 B K O BRODNIK 8 bJrce v okovih - '^»»'B* »In SiCCi. ^ »Tega vam ne smem povcuau, gospod Stotnik, ker se ne tiče samo mene.« »Da bi vam dovolil nujen dopust, ne da bi vedel zakaj ga potrebujete? Ne morem. Kaj bi storili vi na mojem mestu?« Branko je samo pobesdl glavo. »Ne morete? In če vas prosim? Ce se sklicujem na vse to, kar sem zadnji čas prestal? Ce vam rečem, da gre za mojo čast in za gast osebe, ki mi je blizu?« »Ne morem.« »Potem se bom moral obrniti na višje mesto. Potem bom moral reči, da mi niste dali dopusta iz osebnega nasprotstva.« »Kaj? To si upate reči?« je vzrojil Kre-gar, »le recite! Poskrbel bom, da boste dobili odgovor, ki vam gre.« Stopil je k vratom. »Gospodje častniki, prosim, da vstopite. Najin pogovor je končan.« Branko je bil bled ko zid. »Gospod stotnik!« Kregar ga ni niti pogledal. »Vrnimo se k stvari. V štabu so me obvestili, da pripravljajo kozaki to noč na nas napad z dveh strani. Ker smo preslabi, da bi se branili, bo treba napasti njihovo levo krilo in ga razgnati. Gospod poročnik,« se je obrnil k Branku. »Vaša naloga bo, da to izvršite. Razen vaše stotnije vam dam še petdeset mož. na katere se boste lahko zanesli. Stopite bliže.« Povedel ga je k mizi. »Tu vidite ozemlje, Jcjer se zbirajo kozaki. Na koncu doline. Vi se splazite z vojaki ob obronku, da jim pridete za hrbet. Ko izstrelim zeleno raketo, jih napadete od zadaj. Pazite, da vas ne za-slede, preden jim ne boste dovolj blizu. Ste razumeli?« »Razumel«, je suho odgovoril Slavec. ' »Med tem bodo moje čete prišle z druge strani in v trenutku zmešnjave napadle jedro kozaških čet. Pazite, da jih napodite v dolino, kjer jih bomo najlažje uničili.« »Razumem!« »Torej pojdite! Petdeset mož iz moje čete dobite takoj. Zavedajte se svoje odgovornosti! Preden odidete, bom čete pregledal!« Branko je pozdravil in se obrnil na peti. Malo nato so stale čete pred njegovim šotorom. Mlad praporščak je privedel obljubljenih petdeset mož. Branko je samo čakal stotnika in -novelja za odhod. Četrto poglavje iiOJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT Uro nato je bil s svojo četo že daleč od taborišča, skoraj vštric s kozaki. Samo še malo kotlino na levi bi moral obiti. Pod seboj je videl ognje v kozaškem taborišču. Ustavil se je in se zazrl vanje. »Se ta kotlina ...« Spomnil se je njenega pisma. »In pred uro sern mislil, da odidem na dopust...« Stisnil je zobe in se je jel plaziti naprej. Nenadoma pa je zapazil črno senco pred seboj. In ta senca se je bližala. Opaziti ga je morala v trenutku, ko je bil zatopljen v svoje misli in pozabil na kritje. V mesečini se je zasvetil bajonet. »Stoj!« Kakor udarec z bičem je zazvenel ta klic, da je Branku poledenela kri v žilah. Toda Je za trenutek; naslednji mah je že skočil naprej in se zakadil sovražniku pod noge, da mu jih je izpodnesel. Rus je pal čezenj. Preden se je zavedel, je klečal Branko na njegovem hrbtu in ga zagrabil za vrat. Toda Rus je bil orjak in strah za življenje mu je še podvojil moči. Stresel je Branka s sebe, in takrat se je med njima vnel boj na življenje in smrt. Sovražnik si je sprostil roke: Z eno je objel Branka okrog vratu, z drugo pa je skušal sneti bajonet s puške, da ga zasadi v Branka. Prepoznol Preden je dosegel orožje, se mu je zasadilo Brankovo bodalo v prsa, in to bodalo je bilo ostro ko britev. Branko je bil v trenutku ves oblit s krvjo. S poslednjim naporom svojih sil je vrgel mrtveca s sebe, toda niti toliko moči ni imel več, da bi vstal. Samo to je čutil, da je ves krvav, da se mu lepi kri po rokah in po vsem životu. Tedaj se je priplazil Janez za njim. Ko je videl svojega poročnika vsega v krvi, se je zgrozil in v strahu zavpil: »Ježeš t- kaj se je zgodilo? Ali ste ranjeni?« »Na tla!« mu je velel Branko. »Nič mi ni. To ni moja kri.« Težko je dihal. Rusov oprijem okrog vratu mu je bil za nekaj časa vzel sapo in se je šele zdaj opomogel. Potegnil je Janeza k sebi. »Molči, za Boga! Vse povsod so straže. Če nas opazijo, smo izgubljeni, ker smo preveč raztreseni. Splazi se nazaj in povej fantom, naj se podvizajo. Zberejo naj se pri meni, da jim povem, kako in kaj.« Janez je ubogal in komaj pet minut nato se je zbralo dve sto mož. Branko je poklical vseh pet praporščakov k sebi in jim naročil, naj prodirajo na čelu svojih oddelkov proti kotlini. Vse ruske straže, ki nanje zadenejo, je treba zajeti, brez hrupa. Kjer ne pojde zlepa, naj si pomagajo z noži, nikakor pa ne s streli.« »Še pol kilometra, pa bomo tam,« jim je velel. »Janez, ti ostaneš tu. Ko uzreš zeleno raketo, ustreliš s puško in pritečeš za nami. Vi pa,« se je obrnil k praporščakom, »vi se skrijete z vojaki ob robu kotline. Ko začujete strel, udarite kozakom v hrbet. Dotlej pazite na kritje. Medtem bo glavni od-deiek, ki ga vodi stotnik, prišel z druge strani in udaril na sredo in sovražnike presekal na dvoje. Ste razumeli?« »Da!« »Torej naprej!« Ukazi so bili razdeljeni. Praporščaki so se vrnili k svojim oddelkom in malo nato se je neslišno plazilo dve sto mož, ki niso vedeli, kaj jih čaka, ki niso vedeli, kaj jim je namenila usoda za prihodnjo uro. Še tri sto metrov. Kotlina je zijala pred njimi kakor ogromno žrelo pošasti, ki čaka plena. Branka je stisnilo za srce, ko se je spomnil Zore. Ne, ne — zdaj ne sme misliti nanjo, zdaj mora imeti zbrane vse čute. Stresel je z glavo, kakor bi se s silo hotel otresti teh misli. In ko je zdaj pogledal podse v dolino, kjer so se svetlikali taboriščni ognji kozakov in so njih plameni kakor velike krvave roke grabile pod nebo, je bilo njegovo čelo vedro, njegova misel bistra. Za taborom, skoraj čisto blizu je bil gozd, ki ga je svoji četi določil za zbirališče in skrivališče. Tisti trenutek ga je prešinila misel, da mu niti strojnic ni dal stotnik s seboj. In strojnice bi potreboval, če se bo moral umakniti. Samo z njimi bo lahko zadržal naskok kozakov. Hrbet hriba, kjer so se doslej plazili, se je nenadoma spustil v dolino. »Na levo!« so zdajci čuli vojaki njegovo povelje. Pol ure nato jih je sprejel gozd. »Pripravljeni?« »Da!« »Bajoneti na puškah?« »Da!« »Pazite! Pet ljudi potrebujem!« Komaj je dogovoril, že se mu jih je ponudilo petdeset. Izbral je najbližje. »Mi gremo naprej poizvedovat. Praporščak Novak, vi prevzamete vodstvo čete. Če se mi kaj pripeti, vam to vodstvo ostane, dokler stotnik drugače ne odloči. Razumeli?« »Da!« »Ko začujete strel s hriba, pridrvite za nami. Mi se takrat vržemo na tla, da boste streljali na sovražnika. Razumeli?« »Da.« »Naprej!« ★ V kozaškem taboru je bilo zbranih kakih tisoč vojakov. Le malo jih je spalo; pripravljali so se na napad, ki je bil določen za nocoj. V poveljnikovem šotoru je bilo posebno živo. Neprestano so prihajali oficirji po navodila. Poveljnik, star bradat mož, je sedel za mizo in jim delil ukaze. Zraven njega ja sedel mladenič, skoraj premlad za vojaka, in študiral zemljevid. Ko je poslednji četovodja šel, se je starec obrnil k mladeniču: »Sin, ali si že premislil?« »Ze, oče. Takole bo po mojem najboljše: Napasti jih mora majhen oddelek. Potem se umakne in izvabi sovražnika za seboj. Ko bodo v kotlini, jih napademo iz vseh strani in ni vrag, da jih ne bi uničili. Potem imamo odprto pot.« »Pametno, sinko,« se je nasmehnil starec. »Časih se mi zdi, da si celo modrejši od mene, čeprav sem star in izkušen vojak. Sin se je nasmehnil Očetova pohvala ga je navdala s ponosom »In vendar... če pomislim, da so te zadnjič dobili v roke...» Starec se je zresnil. »Pa sem se le rešil!« »Vem... a če ne bi bilo tistega poročnika...« »Da, če njega ne bi bilo...« Sin se je sanjavo zazrl predse. »Zakaj neki je to storil?« »Tudi med njimi so pošteni ljudje.« »So. Bil sem ujet in zvezan ... Kdo ve, kaj bi me še čakalol Pa se priplazi ponoči k meni tisti poročnik ...« »In te razveže.« »Da. Po naše je govoril. ,Kakor lev ste se branili,' mi je rekel. ,Škoda bi bilo vašega življenja. Premladi ste še ...' Prerezal mi je vezi in me ogrnil v njihov vojaški plašč. Ko so se straže menjale, me je odvedel v bližnji gozd. Vse drugo je bila igrača.« »Da, če tistega poročnika ne bi bilo.., Rad bi ga poznal ..« Takrat so se nenadoma odprla vrata v šotor in noter je planil vojak, ves blaten in krvav. »Sovražnik! Za hrbet nam hoče priti! Velika četa prihaja po slemenu na levi.« Starec je planil pokonci. Sin pa je samo dvignil glavo in se nasmehnil. To samo olajša moj načrt. Ne bo jih treba vabiti: sami prihajajo. Napraviti hočejo zmedo na našem levem krilu in nas potem presenetiti. Koliko mož utegne biti?« se ie obrnil k straži. »Dve sto.« »Pokličite atamana Suhova!« Velik brkat mož je stopil v šotor in pozdravil. »Koliko mož imate, Suhov?« »Tri sto.« »Vzemite jih še sto. Sovražnik se nam plazi za hrbet. Dve sto mož ga je, komaj pol toliko, kolikor jih imate vi. Ali jim boste kos?« »Bomo!« »Jaz bom pri vas,« je rekel mladenič. »Pazite, da vas ne presenetijo. V kratkem pričakujte napada! Obvestite četo! Takoj bom za vami. Pošljite straže naprej in polovite njihove ogleduhe.« V tem je prišel že drugi sel in javil, da se bliža večja četa po dolini. Starec se je nasmehnil. »Ko bi oni tam vedeli, kako službo imamo ...« »Bolje je, da ne vedo,« je resno odvrnil sin. »Presenečeni bodo, ko bodo videli, kako lep sprejem smo jim pripravili.« Stopila sta iz šotora in jela nadzirati čete ki so se pripravljale na bojni pohod. Tisoč do zob oboroženih kozakov je korakalo na desno v breg, štiri sto pa v ozadje. Mladi poveljnikov sin se je samo smehljal. »Lep sprejem bo to,« je neprestano ponavljal. Ženski uestnik Kako si pamagas . • • Čeihočeš, da ostane pecivo dalje časa sveže, tadaj ga dobro pokrij s pekačo, v . kateri si pecivo spekla. Seveda moraš pekačo dobro pomiti in s čisto krpo pokriti. . \ Ce\h9qeš pripraviti močnato,jed, kjer recept predpisuje, mandeljne, ki jih,nimaš, odnosno ti je to predrago, tedaj, mandeljne vedno lajajo nadomestiš z orehi aa, lešniki Če nimaš pri roki limone, si lahko pomagaš z vinom, moštom ali s sadnim sokom. Vse to nadomesti limonov sok. Če hočeš štediti s sirovim maslom pri kuhi ali pecivu, lahko vzameš za to polovico masti, olja ali mozga. Tudi kislo mleko ali smetana nadomestita sirovo maslo. Če pa pripravljaš krhko testo s pecilnim praškom, vzemi po receptu samo polovico sifovega masla. drugo po«ovico pa nadoknadi s pretlače-nim kuhanim in shlajenim krompirjem, pa bo pecivo tsto tako krhko in okusno. Če hočeš prihraniti pri jajcih, lahko vedno nadomestiš eno jajce z žlico mleka ali pa z žlico smetane. To pa le, če pride v testo Več jajc. 1 Kadar pečeš pecivo, ki je pripravljeno s kvascem ali brez njega, pa se ti v pečici sa-mo na eni plati tako vzdigne, da je vse postrani tedaj kozo obrni in na preveč vzhajano testo položi malo makaronov, ki bodo te-sto toliko obtežili da se bo zravnalo in lepo spe&lo So ie pečeno, makarone odstrani. Na-mešto z makaroni si lahko pomagaš tudi s čisto lahko trsko - Če hočeš še toplo pecivo razrezati, a se pri tem drobi, tedaj segrej nož in pecivo, če m nadevano, s suhim nožem razrezi. Če je .pa pecivo nadevano in mehkjo, tedaj vsakokrat, ko zarežeš v pecivo, poprej nož vtakni v krop in zreži z mokrim nožem. se pečeno pecivo ne da stresti iz pekače, tedaj pekačo zavij v mokro krpo. malo poca-kai in nato šele zvrni pecivo na desijso. Včasih pomaga tudi ko se je pekača ,že malo ohladila, da 10 postaviš za kako minuto , še enkrat v pečico. Testo se tedai odloči od pekače in se da z lahkoto stresti. Če pečeš torto in se testo ne da odluščiti od dna, tedaj vzemi tanko nit in z nitjo od-reži torto od dna pekače To velja za posodo. ki ima obroč, katerega lahko odpneš od dna., Za knMnfo Jetrna juha. Tri četrtinke kile govejih kosti pristavi z mrzlo vodo, dodaj vso zelenjavo, kakor peteršilj, korenček, zeleno, čebulo, lavorjev list malo popra in soli. Juha naj vre vsaj dve uri. Trideset dek govejih, telečjih ali svinjskih jeter zreži, zmelji na stroje-ku in nato pretlači še skozi sito v skledo 'Doda! pet dek sirovega masla, en rumenjak, malo popra in soli Vse skupaj mešaj, da se sneni in narase Nato primešaj en deciliter sladke smetane Zdaj juho precedi, in ko zavre, mešaje vlij v juho jetrni ip ko zavre, daj hitro na mizo Zraven daš ^arezano in opečeno zemljo da si da vsak malo v juho. Dobro pecivo. Mešaj, da se zgosti, tri jajca in devet dek. sladkorja v prahu. Nato primešaj tri rumenjake, in sicer, ko si prvega dobro vmešala., dodai drugi rumenjak in potem še tretjega. Zdaj postavi posodo v krop in po žlicah primešaj devet dek moke in dve deki sirovega masla Vse skupaj dobro zmešaj, da se maslo dobro zmeša s testom V pekačo položi oblate in na oblate zlij testo, razravnaj m v srednje vroči-, pečici speci. Ko je testo pečeno in se je shladilo, ga razpolovi. Eno polovico pomaži s poljubno mezgo, položi gor drugo polovico in zreži na primerno velike kocke. Zloži »pa tako, da pridejo oblati zgoraj in spodaj. Jabolčna pogača. Mešaj, da se zgosti, 18 dek sirovega masla in 18 dek sladkorja v pra hu. Nato primešaj tri jajca, in sicer drugo za drugim, malo soli, malo cimeta in nazad- nje še 18 dek moke. Pekačo dobro pomaži s sirovim maslom, posuj z moko, zlij noter testo, razravnaj, položi na testo na tenke kose narezanih jabolk in speci. Pečeno in hladno razreži na majhne kose. Dušeno ovčje meso. Obreži mesu ves loj in kožice ter zreži na koščke. Za kilo mesa razbeli osem dek masti in prepraži eno drobno zrezano čebulo. Na čebulo stresi meso, noževo konico sladke paprike, osoli, premešaj in prilij dva decilitra vode, ppkrij in duši. Med dušenjem večkrat premešaj, da se ne pristno-di. Če se je sok posušil, prilij žlico alli dve vode in duši, da postane meso mehko. Nato zloži meso v toplo skledo v sredino, polij po njem sok, okoli pa naloži cmočke aili makarone in slično ter daj na mizo. Orehova torta. Mešaj, da se zgosli, šest rumenjakov in 21 dek sladkorja v prahu. Nato primešaj 21 dek zmletih orehov, tri žlice ruma, tri deke drobtin in sneg šestih beljakov Posodo za torto pomaži s sirovim maslom, zlij notipr testo, razravnaj in počasi peci i$no urb. Pečeno in hladno tortor prereži, naidevaj § poljubno mezgo ali kremo in jo of>lij s čokoladnim ledom. Čajno pecivo. Na deski umesi v testo 56 dek moke, štiri deke sirovega masla, dve jajci in 14 dek sladkorja v prahu, po potrebi dodaj žlico mleka ali smetane. Potem testo razvaljaj, ga z obodcem izreži in zloži jna pomaziano pekačo. Vsak kruhek pomaži; z raztepenim jajcem, ki si mu primešala malo sladkorja. Nato kruhke zlatorumeno* specti. Praktični nasveti Star kruh spet osvežiš, če ga zmočiš z vodo, položiš na pekačo. in daš v toplo, pečico. Na ta način lahko osvežiš tudi že več dni stare žemlje. Jedilno mizo najbolje obvaruješ madežev, zlasti če je loščena ali plefckana, ako pod prt, s katerim mizo pogrinjaš, podložiš (lepenko. Tako se od jedil al? pijače- zamaže samo prt, miza pa ostane čista. Kadar likaš fino blago, čipke, til in slično, položi na blago kos belega svilen, papirja in likaj po papirju. Presenečena boš, kako lepo se je zlikalo. ; t Zaprašen baržun, obleko, klobuk in podobno lepo očistiš, če potreseš nanj soli. S soljo nalahno zdrgneš ip nato iztrkaš in izkrtačiš. • Svilene nogavice, če se po pranju preveč svetijo, niso bile pravilno oprane. Moraš zadnji vodi, v kateri jih izniraš. primešati malo mila. To odvzame nogavicam nelepi blesk. Zlasti velja to. ga črne nogavice. Razne steklenice, bodisi od, paijfuma . ali drugih dišečih ali smrdljivilj tekočin (petrolej. špirit, bencin) najlaže umiješ z mlačno vodo, kateri si primešala malo salmiaka. Če bi duh iz steklenice ne izginil takoj, pa ponovi to drugi dan.. > \ | Radio < Ljubljana Nedelja, 27. novembra: 8: Šramel kvartet »Štirje fentje«' — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Godba na pihala (plošče). — 9.45: Verski govbr (kažimir Zakrajšek). — 10: Prehos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Ruske duhovne pesmi (plošče). — 11.30: Koncert radijskega orkestra - 13: Napovedi. — 13.20: Koncert lahke glasbe čila. — 13: Napovedi. — 13.20: 'Slovanske Uverture (radijski orkester). — 14: Napovedi, — 18: Ženska ura: Položaj naših porodnic na deželi (Olga Grahorjeva). — 18.30: Btžeft: Zbori iz opere »Carmen« (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko L'eben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Kotiček SPD: Mladina in planinstvo (Franc Pivk). — 20: Zabaven koncert (sodelovala bosta brata Goloba s harmonikama in radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, "3. decembra: 12: Plošča za ploščo — pisana zmes. — 12.45: Poročila, t- 13: Napovedi. — 13.20: Plošča za ploščo — pisana zmes. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: a* Seima Lagerl°ff: Kai-io je Niels Holgersen -potoval z divjimi gosmi (povest v pada1-" --njih); Manica Komanova. — 17-40: Plošie. — 17.50: Pregled sooreda. — 18: Za delcn^i-(radijski orkester). —- 18.40: Zagorje v z -dovini (Arnošt Adamič). 19: Napovedi, ročila — 19.30: Nac. ura. -f- 19.50: Be&r- -prazniku (Finžgar). — 2ftj O zunanji f ki (dr. Kuhar). — 20.30: Pisan glasben"-(Petan in Stanko — orglice in harmo Prek, Privšek in Slovnik, kitarski trio in ski pevski duet^ vmes nekaj šal). — .22: I -povedi, poročila* — 22.15: Za dober konec 00 igral radijski orkester. Listnica - Črešrjevec. Bomo objavili, kolikor jc po tiskovnih paragrafih mogoče Veliki Dolenci. Kdaj ste nam sliko poslali in kaj je bilo na sliki? Za smeli in kratek čas NA SODIŠČU Sodnik: »Poročeni?« Ženska priča: »Da, dvakrat.« Sodnik: »Stari?« Ženska priča: »Štiriindvajset let.« Sodnik: »Tudi dvakrat?« V BOLNIŠNICI Zdravnik: »Ali se je med tem, ko sem bil odsoten, kaj zgodilo, sestra?« Sestra novinka: »Nič, gospod doktor, samo bolnik Hlačnik nima več vročine, ne krvnega tlaka in tudi žila mu več ne bije ...« .tlED LJUDOŽRCI A: »Kaj res niste mogli rešiti svojih tovarišev iz krempljev ljudožrcev?« B: »Nemogoče. Ko smo prišli tja, so jih že črtali z jedilnega lista.« TO JE VPRAŠANJE Ona: »Sedaj sva zaročena že devet let, Jack! Se ti ne zdi, da bi se morala končno poročiti?« On: »Seveda! A kdo bo naju še vzel?« NEPRIJETNO Mihec vzdihuje zjutraj, da ga boli glava. Ostati mora v postelji in mati mu daje mrzle obkladke. Mihec šklepeče z zobmi in pravi: »Ce bi bil to vedel, bi bil rajši napisal domačo nalogo.« PRVI DAN ŠOLL Šola se je začela. Učitelj je imel prvi dan dela čez glavo. Naučiti je moral svoje učenč-ke lepo sedeti, držati roke na klopi in pazljivo poslušati. Nazadnje je rekel: »Ce bi kdo še kaj rad vedel, naj vstane in povpraša.« Pa se je dvignil v zadnji klopi Mihec in vprašal: »Gospod učitelj, kdaj se pa začno počitnice?« ZA ZIMO! vsakovrstno blago in vse potrebščine kupujte vedno le v trgovinah S E N Č A R, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova. Nakup, jajc, putra, masla, zabele, suhih gob, svinjskih kož in vseh poljskih pridelkov. Zamenjava bučnic, sončnic in repice za prvovrstno olje. ODEJE! vatirane, puhaste, volnene, flanelaste in flanel rjuhe vseh vrst v veliki izbiri najceneje pri »OBNOVA«, F. NOVAK, Jurčičeva ulica 6. SAMO DIN 49.50 2.500 DIN POTREBUJETE. da zaslužite 1 000 din mesečno Pišite. »Anos«. Maribor. Orožnova ulica. PA SO ZARES CENE ■ vsemu blagu v manufakturi Grajske starinarne, Maribor, Vetrinjska 10, najnižje. SREDNJE VELIKO POSESTVO, rodovitno, se proda v Št. Jerneju na Dolenjskem. Naslov v podružnici »Jutra« v Novem mestu. 300 DIN tedensko lahko vsak zasluži. Pošljite znamke za odgovor. Josip Batič, Ljubljana 7. ZASTONJ dobite ilustrovano knjigo »Pot do sreče«, ako se obrnete na naslov: Karmah, Žalec. §tev. 62.301 Ista a osvetljenimi kamloj tn številčnico (Radium) Din 59.50 Zahtevajte cenik. Sj »m ga poSlje zar ■tanj ln požtnln« prosto Ljubljana G C/astna protokoUrara tovarna ur v SvlcL Slišim izgovarjati . svoje ime... St 62.300 Anker ur» pravi Svlcarsk.1 stroj. Dabra kvaliteta, lep k r o m 1 r a n okrov • pismeno ^a.rjinclJo Din 49.50 To ni nič čudnega, zakaj ženske se rade pogovarjajo o meni. Posebno ob takem vremenu! Druga drugi me priporočajo kot najboljše sredstvo proti rdeči, ostri in spokani koži. Tako je prav! Zakaj: samo NIVEA vsebuje EUCERIT, edino okrepčevalno sredstvo za knžn ČAJ Apoteka Mr. BAHOVEC,Ljubljana S. br. 2007-32