A r GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ . M LETO VIII. LJUBLJANA, APRILA 1967 ŠTEVILKA 4 Djerdap v javni presoji O Djerdapu kot našem največjem hidroenergetskem objektu smo na naših straneh že večkrat pisali. Poročali smo tudi o meddržavnem protokolu, sklenjenem med našo državo in Sovjetsko zvezo o dobavah turbin za ta objekt. Po tem spora- Romunska RTV pripravlja film o Jugoslaviji. Njeni sodelavci so se marca letos zglasili tudi v našem podjetju in posneli nekaj svojega filma v naših delavnicah, ki so jih še posebej zanimale zaradi ugleda naše tovarne na področju strojne industrije in naših izvoznih uspehov Milanska revija o Litostroju zumu bi Sovjetska zveza od 6 turbin na naši strani dobavila tri, druge tri pa Litostroj v sodelovanju z Leningrajskim Metaličeskim zavodom (LMZ). Tehniško sodelovanje z Rusi, ki ga je prav tako določal omenjeni protokol, se je odlično razvijalo. Naši in ruski inženirji in tehniki so zlahka našli skupni jezik, saj je tudi pri nas vse tehniško delo v zvezi z Djerdapom opravljala posebna ekipa strokovnjakov. Po drugi plati pa je medtem tudi naša komerciala na željo investitorja izdelala več ponudb, zadnjo julija 1966. Tako je bilo videti, da vse zadeve v zvezi z našim sodelovanjem pri dobavi turbin za Djerdap zadovoljivo potekajo. Zato so bile seve tudi v naši tovarni že v teku vse priprave za izdelavo na nas odpadajoča dela turbinske opreme, tako da bi vse zadevne proizvodne naloge lahko stekle, brž ko bi prejeli končno naročilo. Devetega februarja 1967 pa je direktor direkcije Djerdap obvestil naše podjetje, da odstopajo od predvidenega naročila treh turbin v Litostroju in da naročajo vseh 6 turbin v Sovjetski zvezi. Razlog, ki ga je investitor navedel pri tem sporočilu (in pri kasnejšem pogovoru z našimi zastopniki), naj bi bilo pomanjkanje dinarskih sredstev. Zadnja ponudba, ki jo je Litostroj izročil julija 1966, je bila po naši presoji po ceni ugodna in se še ni mogla primerjati s sovjetsko ceno, saj Sovjeti vse do konca leta 1966 sploh še niso dali svoje ponudbe s ceno, niti za tri, niti za 6 turbin. Prva ponudba iz SSSR za tri turbine je bila po ceni višja od naše, čeprav je moral Litostroj v svoji ponudbi upoštevati tudi dobavo nekaterih delov iz tujine po zelo visokih cenah. Tu je treba še poudariti, da investitor z Litostrojem ni razpravljal o ceni in drugih pogojih, vtem ko so s Sovjetsko zvezo konec leta 1966 in celo januarja 1967 še zmeraj razčiščevali tako cene kakor možnosti dobave vseh šestih turbin, ne da bi hkrati tudi Litostroj vprašali, kakšne bi bile njegove cene, če bi prav tako dobavil vseh šest turbin. Ce bi ta potek našega angažiranja za Djerdap hoteli nazorno ilustrirati s primerjavo te poslovne zadeve s potekom športne igre dveh prijateljskih ekip, bi lahko rekli, da je na igrišču (v našem primeru tehniškem in komercialnem) vse lepo in »fair« Potekalo z najboljšimi pričakovanji končnega izida za nas, a se Je nenadno (zaradi nerazumljivega posega sodnika) nekaj zapletlo: tekma se na igrišču ni mogla več nadaljevati in so jo prenesli za zeleno mizo, kjer je — ali bi vsaj lahko — dobilo svojo besedo zakulisje. Razumljivo je, da se je Litostroj, ki se je brez svoje krivde znašel v tem neenakem položaju, moral obrniti na pristojne organe, ki so prej odločali o meddržavnem sporazumu s Sovjetsko zvezo in kasneje najbrž vplivali tudi na spremembo tega spora-Zuma, da bi vedel, pred kom naj Zagovarja »svoje stališče«. Ker ?d teh pristojnih organov po več kot mesecu dni ni prejel nobe-t?ega odgovora, je sklenil, da o zadavi informira naš najpristojnej-e! .fapubliški organ — gospodarski zbor ljudske skupščine SRS. Menili smo namreč, da v tej zadevi ne gre več le za naše neposredne interese (v katerih smo nedvomno prizadeta stranka in se prav zaradi tega premisleka nismo želeli spuščati v javno razpravo, čeprav bi nam to omogočala zanesljiva dokumentacija v naših rokah), temve|č tudi za interese vse naše skupnosti, ki so sredi izvajanja naše gospodarske reforme in nujnosti našega vključevanja v mednarodno delitev dela posredno lahko prizadeti kar v več smereh: gre za spoštovanje meddržavnega sporazuma, za načelno vprašanje o sposobnosti našega podjetja za sodelovanje pri objektih te vrste in za njegove nadaljnje reference v njegovih doslej uspešnih prizadevanjih za čim večji izvoz, ki je v interesu vsega jugoslovanskega (in ne samo slovenskega) gospodarstva, torej ne samo našega podjetja. Prav iz teh načelnih razlogov nas v tem neprijetnem primeru zavrnitve veseli, da se je prek najvišjega gospodarskega foruma v naši republiki zganila vest družbe. Gospodarski zbor skupščine SRS je na svoji seji 22. marca t. 1. obravnaval vlogo našega kolektiva v tej zadevi in izrekel odločen protest zaradi preklica pričakovanega naročila za Djerdap — v nasprotju z meddržavno pogodbo o gradnji tega sistema. Vrednost litostrojske dobave bi znašala okoli 4,5 milijarde starih dinarjev ali komaj nekaj več kot en odstotek celotne vrednosti tega objekta (tristošestdeset milijard Sdin). Kakor je o tem poročalo Delo (23. 3. 1967), je Gospodarski zbor hkrati ugotovil, da sta protest in ustrezna akcija toliko bolj nujna, ker je Litostroj že sodeloval pri programiranju in je za naslednja tri leta tudi že planiral potrebne proizvodne zmogljivosti. In navsezadnje gre za to, kakor je dejal predsednik zbora Leopold Krese, da se zaradi kreditnega aranžmaja s tujino izloča iz posla naša domača industrija, in to prav zdaj, ko se mora v skladu z reformo boriti za uveljavitev na tujih trgih. Zato se po mnenju zbora kolektiv Litostroja, pa tudi jugoslovanska gospodarska javnost ne moreta sprijazniti s tem, da si tovarna, ki je doslej uspešno dobavljala turbine domačim in tujim kupcem, tako (se pravi brez svoje krivde) zapravi priborjeno uveljavitev in reference. Gospodarskemu zboru skupščine smo hvaležni, da je svoj protest poslal vsem, ki so sredi intenzivnih prizadevanj za dosledno izvajanje in zmago načel gospodarske reforme pozabili na ta načela v tem konkretnem primeru. Prav tako smo hvaležni vsem jugoslovanskim časnikom in časopisom, ki so o tem objektivno poročali in tako seznanili javnost z zadevo — ne zaradi naših ožjih interesov, temveč prav zaradi tistih širših, zaradi katerih je bilo vredno o vsem spregovoriti in pisati. Naj še omenimo, da je na pojasnilo direkcije Djerdapa, ki ga je 23. marca objavil Tanjug, češ da so bile cene domačega proizvajalca za 14 "/o, s transportnimi in drugimi stroški pa celo za 20 "/o višje, da cena domačega proizvajalca ne bi bila dokončna in da bi drobitev naročil motila dinamiko del, je naš komercialni direktor inž. Živojin Čuček v Delu 24. marca objavil odgovor, v katerem je med drugim ugotovil: Ni točno, da je bil Litostroj dražji v cenah, temveč je res, da je bila litostrojska ponudba za tri turbine nižja za tri odstotke od konkurenčne in še za nadaljnjih 23 ”/0, če zraven prištejemo še stroške carine za nakup iz inozemstva. Poudarjamo nadalje, da sploh ni bilo mogoče primerjati lito-strojskih cen s cenami sedanjega dobavitelja turbin, ker je ta Septembra lanskega leta je rektor ljubljanske univerze prof. inž. Albert Struna predaval v milanskem Nacionalnem muzeju znanosti in tehnike o razvoju hidravlične energije v Sloveniji. Zdaj je to predavanje izšlo v znanstveni reviji »MUSEOSCIENZA« (št. 1, 1967) in smo te dni dobili tudi njegov odtis. Članek je ponazorjen s slikami (npr. jeseniške železarne, Fowmeyronove turbine iz leta 1845, hidroelektrarne Fale, načrta jezu na Reki za HE Osp itd). Avtor je posebej prikazal zgodovino iz delovanja vodnih turbin v Sloveniji in našo tradicijo na tem področju od Dvora pri Žužemberku do Tonniesa, Strojnih tovarn in livarn Litostroja. dal svoje cene šele januarja 1967, vtem ko je moral Litostroj na zahtevo investitorja predložiti svojo ponudbo polnih 6 mesecev prej. Glede na to, da je bil po meddržavnem protokolu o dobavi turbin za HE Djerdap, sklenjenem med SFRJ in SSSR, Litostroj dolžan nabavljati iz Sovjetske zveze vse dele turbin, ki se ne bi mogli izdelati v Jugoslaviji, je bila sestava ponudbe zelo kočljiva, ker je bilo treba upoštevati Revija objavlja ob tem prikazu tudi dva diagrama o turbinski proizvodnji Litostroja (naraščanje povprečne moči naših turbin in upadanje teže na 1 KM). Pisec ugotavlja: »Naj navedemo, da je nova tovarna izdelala v skoraj 20 letih nad 250 turbin raznih tipov, vgrajenih v približno 100 domačih in tujih elektrarn s skupno močjo nad 3,5 milijona KM. Največjo turbino so izdelali za HE Split, ki ima dve Francisov! turbini s po 163.000 KM.« Na posebnem zemljevidu so vrisane še vse sedanje in projektirane hidroelektrarne v Sloveniji kot ponazoritev piščevih navedb o tem. še neznane cene inozemskega dobavitelja. Kljub temu pa je bila naša ponudba ugodnejša. In ker je bila vezana na cene delnih dobav iz Sovjetske zveze, bi morebitno kasnejše znižanje le-teh lahko povzročilo le še nadaljnje znižanje celotne litostrojske cene. Vsiljuje se še vprašanje: Zakaj investitor v svojem uradnem pojasnilu zastopnikom Litostroja o nabavi vseh šestih turbin v Sovjetski zvezi sploh ni omenil previsokih cen, temveč je govoril le o pomanjkanju dinarskih sredstev za izgradnjo celotnega sistema? Litostroj je 27. III. t. 1. sklical o tej zadevi še tiskovno konferenco, ki so se je udeležili uredniki in dopisniki vseh večjih časnikov in Tanjuga. Vsi so objektivno povzeli glavne navedbe in misli s te konference, ki so izzvenele predvsem v poudarku: MORAMO SODELOVATI! (N. pr. Delo 28. 3. 1967). Menimo, da je bil s tem ta naš problem — ki pa seve ni samo naš! — pravilno in s primemo osvetlitvijo postavljen pred našo javnost. Upravičeno se je namreč ta med drugim vpraševala, kako je mogoče, da so Litostroj izključili ne le iz sodelovanja v dobavi dela turbinske opreme, temveč tudi iz vsakega tehničnega ali delnega sodelovanja pri tem, ko pa so naši strokovnjaki sodelovali v vseh fazah tehničnih priprav za ta objekt, po že omenjenem meddržavnem protokolu pa tudi s sovjetskim dobaviteljem. Tega tudi ne bi mogla ovirati ustrezna vrednost, ki bi odpadla na takšno naše delo, če bi le investitor vztrajal pri tem, potem ko je že sklenil, da bo vseh šest turbin nabavil v Sovjetski zvezi. Znano je namreč, da se tuji dobavitelji opreme z vsega sveta (tudi kadar jo dajejo na kredit) ponavadi zmeraj obvežejo za ustrezno sodelovanje z domačo industrijo. Iz litostrojske prakse bi lahko navedli kar precej takšnih primerov. V tem je navsezadnje smisel vsakega uspešnega vključevanja v mednarodno delitev dela, saj sta pri tem zmeraj najmanj dva prizadeta partnerja, ki morata skrbeti vsak za svoj interes, ne pa samo eden. Djerdap pred Zvezno skupščine Ob sklepu redakcije smo prejeli obvestilo, da je skupščina SRS obvestila o zadevi Djerdap—Litostroj zvezno skupščino, ki je zadevo prevzela na dnevni red. V pismu zvezni skupščini navaja naša republiška skupščina med drugim: »Gospodarski zbor (skupščine SRS, ki je razpravljal o naši vlogi, op. ur.) opozarja zvezno skupščino na politični in gospodarski pomen vprašanja. Zahteva, da se primer preišče in po ugotovitvah ukrene vse potrebno za zavarovanje trenutnih in perspektivnih interesov jugoslovanskega gospodarstva in prizadetih delovnih organizacij.« »Politika« je ob tem pismu (8. 4. 1967) hkrati objavila, da je direktor HE Djerdap v gradnji dva dni prej (6. 4. 1967) trdil v zvezni skupščini (pred odborom, op. ur.), da so turbine, ki jih je ponudil Litostroj, za nad milijardo starih dinarjev dražje od turbin tujega dobavitelja« (kar od njega prvič slišimo, če ne upoštevamo podobne izjave zastopniku Tanjuga, ki je ni z ničimer dokumentiral! Op. ur.). O stališčih Litostroja in Djerdapa so beograjski listi 8. 4. 1967 obsežno in objektivno pisali. Rusi za sodelovanje z Litostrojem Beograjski večemik »Politika Ekspres« je 8. 4. 1967 v dolgem poročilu o zadevi Litostroj—Djerdap objavil med drugim tudi izjavo inž. Josifa Hvoja, direktorja inženiringa na Djerdapu, ki je poročevalcu dejal tole: »Litostroju ni onemogočeno sodelovanje s tujim partnerjem pri izdelavi turbin ta hidroelektrarno Djerdap in je samo od te tovarne odvisno, kakšni in kolikšni bodo ti posli. Litostroj ni izključen iz posla!« Po mnenju inž. Hvoja — »Tehnopromeksport« načelno soglaša s takšnim sodelovanjem; zadevne podrobnosti pa naj bi se določile s sporazumi med Litostrojem in sovjetskim partnerjem. V to se investitor ne želi vmešavati. V poučenih beograjskih krogih, kjer se o tej zadevi mnogo razpravlja, pravijo, da so nesporno vse možnosti na voljo za vključitev Litostroja v sodelovanje s sovjeti, da pa še ni znano, kakšno obliko in pot bi za to izbrali. Govori se tudi o možnosti dopolnitve prejšnjega meddržavnega sporazuma v tem smislu. Dvori na pereča vprašanja O 0 osebnih prejemkih za februar 1967 Za februar 1967 je bilo izplačanih na naslov bruto osebnih prejemkov 421,758.435 Sdin. Ta vsota je pomenila le 83,1 "/o naših »zahtevkov« po osebnih prejemkih. In kam je šel ta denar? Odgovor dobimo iz tabele »Neto osebni dohodek za mesec februar 1967«, v kateri so navedene vrste izplačil v čistih zneskih z ustrezno procentualno strukturo, a v zadnjem stolpcu še procentualna struktura izplačil nad vsoto EČ-1 in EČ-2. Tako razčlenjeni podatki o neto osebnem dohodku za februar 1967 nam dajejo naslednjo sliko: Sdin %> "/o Eč-1 126,462.037 46,41 — EČ-2 121,825.800 44,70 — Preseg norm 23,826.078 8,74 30,25 VP-43 (progresija) 10,828.369 3,97 13,75 VP-42 (80 hlačah in se odpravil v hlev. O kakem soncu nad Pohorjem seveda še ni bilo sledu. Na vzhodu se je še komaj poznala jutranja zarja. Vrhova Uršlje gore in Pece, ki sta bila še vsa zasnežena, še niti nista žarela v škrlatni luči sončne zarje, ampak sta molela v bledi odsev jutra, ki je vstajalo nekje na vzhodu. Pobočja planin so bila še vsa črna, po dolinah pa je ležala debela megla, ki je zakrivala vse manjše hribe. Nebo je bilo jasno in na njem je gorelo še veliko svetlih, mrzlih zvezda, ki so začele silno počasi ugašati. »Kam pa naj ženem past?« sem vprašal očeta, ki je vsak dan sproti določal pašo. »Na vrh boš gnal danes,« mi je mrko odgovoril. Na vrh! Srce mi je skoraj poskočilo od veselja. Na vrhu je bila pri nas najboljša in najudobnejša ovčja paša. Tako se je imenoval hrib nad domačijo, ki je bil porasel z drmo, to je travo, ki so jo ovce imele najrajši. Na pašniku so rasle bele breze, ki so bile podobne zelenim pušeljcem. Vmes je stalo nekaj velikih, orjaških mecesnov, ki so se videli daleč naokrog. Čreda je bila brž na pašniku in sedaj se je začelo zame dobro življenje. Ovce so se začele pasti kakor uši in mi sploh ni bilo treba paziti nanje. Ako bi ne bilo premrzlo in premokro po tleh, bi se bil lahko ulegel in mirno zaspal. Toda bil sem že prebujen in moja zaspanost se je medtem dvignila nekam med vrhove mecesnov, ki so moleli v sivkastomodro nebo. Zato sem začel opazovati, kako je okrog mene nastajalo lepo, vigredno jutro. Pravkar sta zagorela vrhova dveh najvišjih gora v škrlatnem plamenu. Gorele so skale in razpoke med čermi. Podoba me je nenadoma vsega prevzela, da sem bil kakor zamaknjen. Na mah sem pozabil na svojo utrujenost in nisem nehal strmeti v goreče gore, ki so se mi zdele vedno bližje. Pod snežnimi vrhovi se je razprostiralo široko, temno pobočje, pokrito s planinskim lesom. V tem pobočju se je združevalo mnogo barv. Smrekove hoste so bile skoraj črne, tam pa, kjer so rastle bukve, je bilo še vse rjavo, zakaj bukev v taki višini še ni pričela zeleneti. Temnikasto ozadje pobočja je bilo prepikano z bleščečimi macesni, ki so si pravkar nadevali svoj svetlo-zeleni pomladni nakit. Brez teh macesnov bi bila podoba gore še čisto mrtva. Dolina pod goro je bila še zakrita z meglo, ki se je le počasi pogrezala vase. Nikjer še ni bilo polj in travnikov Iz takih misli me je vedno prebudil sopihajoč, težak glas, ki je prihajal od daleč po zraku in je odmeval po brezovju in macesnov ju nad mojo glavo. To je bil glas težkih, parnih kladiv, ki so butala doli v dolini, kjer je stala velika tovarna. V tej tovarni še nisem bil nikdar in sem jo mogel le od daleč gledati. To sem mogel le, če sem se napotil čez brezov pašnik na drugo stran našega vrha. Toda ni me preveč vleklo k njeni podobi, ker zame ni bila lepa. Bila je črna in sajasta, en sam kup zamazanih stavb, nad katero je molelo kakih šest ali osem visokih dimnikov. Iz teh dimnikov se je neprestano valil masten in črnikast dim, ki je zasmrajal celo severno dolino. Vedel sem tudi, da iz teh dimnikov ponoči švigajo plameni, ker sem šel z očetom nekajkrat ponoči v mlin in sem to sam videl. Od tistega časa me je bilo tovarne skoraj strah. Ta črna tovarna je bila tudi še drugače slabo zapisana v mojem srcu. To sem imel od očeta, ki ni maral tovarniških delavcev, čeprav je bil tudi sam delavec. Tovarniški delavci so se ob nedeljah pri cerkvi postavljali s srebrnimi verižicami, z velikimi tolarji na lajbičih, z lepimi oblekami, z zelenimi klobuki, za katerimi Milan Bizovičar: originalna ilustracija h knjigi Prvi maj m a j so se šibili gamsovi repi. Moj oče teh ljudi ni maral tudi zato, ker so večinoma koj začeli nemškutariti, brž ko so povohali v tovarno. Vse to ga je odbijalo od njih, čeprav je bilo znano, da so fužinarji veliki reveži. Toda moj oče je bil takrat gotovo še večji in še bolj zapuščen revež, kakor so bili fužinski delavci, ker je bil poljski delavec. Ko sem tega jutra spet začul butanje tovarniških kladiv, sem se takoj znašel sredi resničnega sveta. Prenehal sem biti del narave, ki me je obdajala, postal sem to, kar sem bil; pastirček, ki je zgodaj zjutraj pasel bičke nekje na zapuščenem vrhu. Lepa, harmonična godba, ki je še malo prej zvenela skozi macesnovje nad mojo glavo, je zdaj prenehala, ker jo je razsekal odmev parnih kladiv. Celo jutranji zvon, ki se je glasil iz druge doline nad menoj, mi ni mogel več priklicati prejšnje zamaknjenosti. Hvalnica pomladi (Foto: P. Kocjančič) Nenadoma sem od nekod začul človeške glasove. Začel sem oprezati naokrog, toda nikjer nisem mogel opaziti živega bitja razen svojih ovčk, ki so mulile travo tam med brezami, čez >}aš hrib je šla gozdna vozna pot, ki je vodila iz doline, kjer je stala tovarna. Ta pot je bila samotna in le redkokdaj so po njej hodili ljudje, nikdar pa jih še nisem tod videl ob tako Zgodnji uri. Nedvomno je šel nekdo na vrh. Kdo je bil, še ni bilo videti, ker so pot zapirale breze. Meni to ni bilo povšeči. Bil sem samotarske narave in sploh nisem rad srečaval ljudi. Na tihem sem se tujih ljudi bal, pa sem jih celo sovražil. Kdo bi neki hodil tod ob taki uri, sem si mislil in stegoval vrat Proti tisti strani, od koder so prihajali glasovi. Nenadoma pa sem zagledal skozi brezovo grmovje celo gručo ljudi, ki se je bližala vrhu. Šli so počasi, moški in ženske pomešani, in celo nekaj otrok je bilo zraven. Vse je bilo praznično oblečeno in vse veselo razpoloženo. To je bilo videti že od daleč. Poznalo se je tudi, da je družba zatopljena v živahen pogovor, ker so nekateri mahali z rokami. Nekateri pa so mrmrali neko pesem. Bili so še tako daleč, da nisem mogel razločiti, kaj in kak jezik govorijo. Toda zdaj jih nisem utegnil več poslušati, ker so se vedno bolj bližali. Zvest svoji nezaupljivosti sem hitro skočil med grmovje in se potuhnil za debeli macesen, ki je zakrival celo mojo postavo. Iz tega skrivališča se je dalo nemoteno gledati na družbo, ki je prihajala vedno bliže. Ovce me niso skrbele, ker so se mirno pasle nedaleč med brezami. Skupina ljudi se je medtem že tako približala, da smo bili skoraj vštric. Jaz sem se prilepil tesno k mecesnovem deblu, da bi me nikakor ne mogli odkriti. Sedaj sem že razločil posamezne besede, toda nisem mogel razumeti, o čem govorijo. Nekaj pa me je pri njih zelo presenetilo, vsi od prvega do zadnjega in celo tista dva ali trije otroci, ki so šli zraven, so imeli v gumbnicah zataknjene lepe rdeče nageljne. Vsi so žareli v obraz, ko da bi bili zelo razgreti, čeprav pot ni bila naporna in je ob tej jutranji uri na vrhu celo prijema hladno. Ženske, ki so šle z družbo, so se smejale tako razposajeno, kakor se smejejo dekleta, kadar gredo ob lepih nedeljah v cerkev. Vse to ni slabo vplivalo name, toda kmalu je padla vmes temna senca, ki je na mah vse pokvarila. Zapazil sem, da imajo moški vsi po vrsti velike, srebrne verižice in svetle tolarje na lajbičih. To me je prepričalo, da so to ljudje iz tovarne, ki sopiha v dolini, in postal sem slabe volje. Mislil sem, kakor je mislil moj oče, da so to slabi ljudje. Zdaj sem se še tesneje skril za macesnovo deblo. »Oh, bičke, bičke, kako je to lepo ...!« Skupina ljudi se je ustavila in nekaj žensk je z iztegnjenimi golimi rokami, v katerih so držale kruh in žemlje, začelo korakati proti moji mladi čredi. Čreda pa, ki ni bila vajena ljudi, se je odmaknila nazaj v goščavo, medtem ko se ženske niso dale odgnati in so še dalje silile za ovcami. Za bickami se je pognala tudi belo oblečena deklica z žemljo v rokah in mi je pri tem že prišla za hrbet, a me še malo ni opazila. Deklica je bila malo večja od mene in je imela gole, bleščeče lakti. Na prsih je nosila velik rdeč nagelj. Ko sem jo tako videl stati med belimi brezami, se mi je zdela čudno lepa. Tedaj me je deklica nenadoma zapazila »Poglejte, pastir!« je zaklicala vzradoščena proti skupini, ki je stala na poti. Na njene besede se je vsa družba obrnila proti meni in od zadrege mi je udarila vsa kri v glavo. Nekdo je vzkliknil: »Poglejte, tako majhen pobič, pa že pase!« Jaz sem nemo strmel v belo deklico, ki je stala pred menoj. Ker se nisem ganil izza macesna, se mi je dekle začelo približevati. Njen obraz se je veselo smejal in kazala mi je dve vrsti svojih prebelili zob. Napadala me je volja, da bi pobegnil izpred nje in se skril v goščavi, toda neka topla notranja moč me ni pustila z mesta, zato jem ostal, kjer sem bil. Dekle se je tedaj približalo macesnu in obstalo korak pred menoj, strmelo je nekaj časa vame s svojimi velikimi ognjenimi očmi, potem pa mi je nenadoma reklo: »Zakaj se bojiš...?« Hotel sem ji odgovoriti, da se ne bojim in da me je le sram mojih bosih nog in moje revščine, pa nisem mogel spraviti besede iz ust. Nekaj časa sva si tako stala nasproti in molčala. Skupina ljudi, kateri so se pridružile ženske, ki so prej iskale ovac, je na gozdni poti obstala in gledala vame in v deklico. To je trajalo mogoče precej časa, toda zame je bilo to soočenje le kratek blisk. Tedaj je na poti rekel ženski glas: »Sram ga je, ker ni vajen toliko ljudi.« Neki drug glas pa je rekel: »Lenkica, daj mu nageljček, da bo tudi on vedel, da je danes prvi maj ...!« Tedaj je Lenkica, kakor je bilo deklici ime, vzela nagelj s svojih prsi in mi ga pomolila z dolgo bleščečo roko. Njene oči so pri tem globoko žarele in se zasadile v moje oči. Jaz sem počasi vzel njen nageljček in se pri tem dotaknil njene roke. Ta dotik mi je čisto zmešal glavo. Na mah sem izgubil prisotnost duha in z nageljnom v roki zdirjal v goščavo ter se tako skril dekletu in skupini ljudi na cesti. Še zahvalil se nisem dekletu za prekrasni dar. Ko sem bil v goščavi na varnem in sem vse premislil, me je skoraj postalo sram tega, kar sem storil. Toda družbi z deklico je menda to zelo ugajalo, zakaj zaslišal sem prešeren smeh. Nato je družba veselih ljudi začela peti neko pesem, ki je nisem razumel in ki jem ji prisluškoval z utripajočim srcem, dokler se ni izgubila pod vedrim nebom tega zgodnjega dne. Potem je skupina ljudi izginila na drugo stran vrha in jaz sem ostal sam s svojimi ovcami. V samoti sem potem pretehtal vsako besedo, ki sem jo slišal na vrhu. Beseda »prvi maj« je bila posebno poudarjena in zato se mi je vtisnila v spomin posebno močno. Saj sem tudi nagelj dobil od deklice za prvi maj. Takrat vsega tega še nisem razumel, ker sem bil še premajhen. Bilo je še v stari Avstriji. Pozneje sem šele zvedel, kaj pomeni prvi maj. V stari Avstriji delavstvo prvega maja ni smelo praznovati, kakor ga praznujemo danes mi. Praznovati so si ga upali le najbolj pogumni ljudje. In med njimi je bila tudi tista bela deklica sredi zelenih brez, ki mi je podarila nageljnov cvet, čeprav me ni poznala in sem bil zanjo le ubog pastirček, ki je bičke pasel. Od tistega jutra se ljudi iz črne tovarne v dolini in tudi same tovarne nisem več bal. To je bil moj Prvi maj. (Ponatis iz Cicibanove knjižnice. Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani, 1961.) Zakaj na repu proizvodnje NEKAJ O IZDELAVI ČRPALK IN OPREME ZA CRPALNE POSTAJE Mnogo je bilo v našem listu že napisanega o nekaterih naših izdelkih, le malo pa smo slišali, kako je s proizvodnjo naših črpalk in ostale opreme za črpalne postaje. Kje je vzrok, je težko reči. Mogoče gre za preveliko skromnost, pomanjkanje časa ali kaj drugega? Živimo v času, ko vse bolj gledamo, koliko, kje in zakaj bomo trošili sredstva. Zato tudi vse bolj upadajo domača naročila, predvsem z opremo investicijskega značaja, kjer je posredi tudi velika konkurenca. Vendar, kar se tiče črpalk, naročil za sedaj še ne primanjkuje — nasprotno, odpirajo se celo večje perspektive, če bomo znali poslovati in dobro delati. Zadnja leta je pri finančni realizaciji proizvodnja črpalk in opreme nekako na istem nivoju, kar predstavlja nekako 10 °/o skupne fakturne vrednosti. Ta procent pa bi bil lahko precej višji, če bi bili nekateri v podjetju bolj naklonjeni in imeli več razumevanja za ta naš, mogoče najbolj perspektivni in zares popolnoma naš izdelek, ki je še toliko bolj pomemben, če pomislimo, da praktično ni na njem tujih, še manj pa uvoznih delov. Koliko naročil smo izgubili in jih še izgubljamo, bodisi zaradi predolgih dobavnih rokov ali pa zato, ker ne znamo ali nočemo delati črpalk za določene namene (bronaste črpalke ali črpalke iz nekih drugih specialnih zlitin ter konstrukcij za potrebe kmetijske industrije). Da bi kljub temu povečali promet, zlasti na področju serijskih črpalk, če jih tako lahko imenujemo (običajno so te serije tako majhne in jih toliko časa delamo, predvsem visokotlačne črpalke, da jih večkrat že prodamo, še preden pridejo iz proizvodnje), smo poiskali in tudi našli dokaj kvalitetnega kooperanta. Ne vem, zakaj (mogoče iz ljubosumnosti?), pa se ta kooperacija ne razvija v taki obliki in obsegu, kot bi se lahko. Jugoslavija uvaža letno na deset tisoče črpalk. Vedeti moramo, da skoraj ni tovarne, ki v svojem obratu ne bi imela kakršnekoli črpalke. Trenutno gradimo na področju Jugoslavije velike naprave za melioracije, termoelektrarne in velike vodovode vzdolž vse jadranske obale in v notranjosti dežele. Velike potrebe so tudi po procesnih črpalkah (črpalne postaje za naftovode). Če bi se znali prilagoditi potrebam tega tržišča (mogoče nas bodo le prisilile k temu nastopajoče razmere), verjetno ne bi čutili pomanjkanja dela. Res je, da so naše črpalke nekoliko dražje, vendar pa njihova kvaliteta po navadi odtehta ceno, čeprav ne more zmeraj odtehtati še sorazmerno zelo dolgega roka. Res je, da so v zadnjem času roki nekoliko krajši, vendar za marsikoga še zmeraj predolgi. Naročniki se zato še vedno obračajo na uvoz, kjer je najdaljši rok šest mesecev, ali pa se odločijo za domačo manj kvalitetno črpalko, kar je še vedno bolje, kot da bi jim stal obrat. Poseben problem je naša tako imenovana servisna služba, ki je praktično ni. Morali pa bi jo nujno imeti, če hočemo, da bomo kos vse večjemu povpraševanju po rezervnih delih in remontih. Od hitrega ukrepanja servisne službe pa je odvisen tudi ugled tovarne in v veliki meri nova naročila. Res je, da s skupnimi napori odgovornih služb in nekaterih oseb po navadi uspemo naročnika zadovoljiti, večkrat pa se zgodi, da tudi z najboljšo voljo naročnika razočaramo. Zatakne se po navadi takrat, kadar nadomestnega dela ali materiala nimamo nikjer na skladišču in ga je potrebno od ulitka naprej izdelati ali nekje nabaviti. Z našimi naročniki navadno tudi nimamo finančnih problemov. V večini primerov so pogodbe do danes celo avansirali. Kljub vsemu temu pa še ni videti pravega zanimanja proizvodnje za izdelavo, zlasti ne manjših črpalk, ker še premalo cenimo dinar in gledamo bolj le na tone. Da kljub tako veliki perspektivi na tem področju ni pravilnega razumevanja pristojnih forumov v tovarni, ugotavljamo tudi s tem, ko niti po petnajstih letih nismo našli sredstev za postavitev vsaj nekoliko bolj urejenega in primernega preizkuševališča. Ali se kdo vpraša, koliko denarja damo vsako leto, za preizkušanje črpalk zunaj tovarne? Zneski gredo v desetine milijonov. S tem nepotrebno podražujemo naš izdelek, kar se bo v končni fazi vse bolj poznalo tudi pri naročilih. 10.000. sarža v livarni sive litine Poškodbe v marcu 1967 V mesecu marcu smo imeli 41 poškodb: 13 v MO, 4 v PK, 16 v FI, 5 v OO in 3 v sektorjih. Največ se je poškodovalo kvalificiranih delavcev: 14, polkvalificiranih: 12, nekvalificiranih: 9, in en vajenec. Poškodbe na očeh je imelo 8 poškodovancev, po telesu 2, na rokah 20, na nogah 11 poškodovancev. Zaradi poškodb na glavi smo imeli v mesecu marcu 21 bolniških dni, na očeh 53, na telesu 20, na rokah 268 in na nogah 280 dni izostanka z dela. V mesecu marcu smo imeli 7 poškodb manj kot v mesecu februarju, istočasno pa beležimo 207 bolniških dni več kot v mesecu februarju. SLUŽBA VARSTVA PRI DELU Ugotavljamo tudi, da je bil iz nerazumljivih razlogov pri prvotnem planiranju letošnje proizvodnje črpalk proizvodni plan celo zmanjšan v primerjavi s preteklimi leti, čeprav je bilo vsem znano, da so perspektive za nova naročila še zmeraj odlične. Kasneje se je sicer to popravilo, vendar kaže, da so črpalke še zmeraj nekje na repu proizvodnje. Verjetno še marsikomu ni znano, da malo večja črpalna postaja po teži in vrednosti opreme odtehta' marsikatero opremo manjše hidroelektrarne. Tako smo nedavno končali z montažo opreme CP-BECEJ ob reki Tisi z dvema črpalkama, v prvi fazi s skupno kapaciteto 18—20 m3/ /sek. Gotova in pripravljena za montažo pa je oprema za eno največjih črpalnih postaj v tem delu Evrope, tj. ČP Galovica pri Zemunu ob Savi s tremi črpalkami s skupno kapaciteto približno 27 mVsek., kar predstavlja že pre- Crpalna postaja ITEBEJ črpavanje manjše reke, kot je n. pr. Ljubljanica. Črpalke so namenjene za prečrpavanje naraslih talnih voda iz zbirnih kanalov na obsežnih rodovitnih poljih. Enake, mogoče le nekoliko manjše črpalke montiramo trenutno za iste namene tudi zunaj naše domovine. V. Havliček Zdravstvena vzgoja delavcev Pri planiranju zdravstvene zaščite dostikrat pozabljamo, da je zdravstvena vzgoja tudi del zdravstvene zaščite. Na žalost pogosto prevladuje mišljenje, da za zdravstveno vzgojo ni časa. Delavci hitijo po končanem delu domov ali na drugo delo. Navadno so precej oddaljeni od delovnega mesta, verjetno pa je, da bodo vedno bolj oddaljeni in da bo vedno manj delavcev stanovalo v središču ob centru industrije. Če pogledamo v teorijo o zdravstveni vzgoji, vidimo, da so zdravstvena predavanja le eden izmed načinov njenega posredovanja, dasi ta način ni vedno najbolj primeren. V času kampanjskih akcij smo ga najraje uporabljali. Menili smo, da lahko en sam predavatelj brez kakršnihkoli sredstev zbere sto ali več ljudi ter jih popolnoma preobrazi. Takšno mnenje je hudo zmotno. Množična predavanja lahko dajo le del informacije, lahko pojasnijo, zakaj je potreben ta ali oni ukrep (cepljenje, fluorografi-ja, krvodajalstvo). Eno samo predavanje pa na noben način ne more spremeniti navad ljudi — to pa je cilj zdravstvene vzgoje. Živimo v dobi strokovnega izpopolnjevanja. Skoraj v vsaki delovni organizaciji prirejajo seminarje in strokovna predavanja za pridobitev kvalifikacij. Ob takšnih prilikah se nam zdi samo ob sebi umevno, da predavajo tehnični strokovnjaki. Morda povabimo poleg tudi pravnika, da pove nekaj o pravnih predpisih. Malokdaj ali skoraj nikoli ne moremo ugotoviti, da bi na takšnih predavanjih, simpozijih ali kakor se že imenujejo, našli mesto tudi zdravstveni strokovnjaki, ki bi dali napotke za bolj zdrav način življenja. Te oblike strokovnega in istočasno tudi zdravstvenega izpopolnjevanja ne smemo zanemariti. Novo sprejeti delavci v mnogih podjetjih, zlasti večjih, poslušajo uvajalne seminarje. Na teh seminarjih jih poučijo o strukturi tovarne, o delovnem procesu ter o njihovih pravicah in dolžnostih s pravne plati. Tudi na takšnem seminarju je nujno, da zdravnik ali medicinska sestra povesta nekaj o organizaciji zdravstvene službe in prve pomoči, zlasti pa čimveč o specifičnih nevarnostih za zdravje na delovnih mestih. Statistike zavoda za socialno zavarovanje SRS kažejo, da se je lani ponesrečilo precejšnje število vajencev in da se je ponesrečilo mnogo mladih ljudi v prvih letih zaposlitve. Te žalostne številke nam pokažejo, kje grešimo in kje premalo poučujemo. V Sloveniji je kar precej tovarniških časopisov. Anketa Sociološkega inštituta pa je pokazala, da so ti časopisi po popularnosti na prvem ali drugem mestu. Njihova naklada res ni velika, pač pa je bralcev tri ali štirikrat več, kakor znaša število izvodov. Tu je zopet idealno tori- šče za zdravstveno vzgojo. Zdravnik obratne ambulante lahko v članku na osnovi vsakodnevnih izkušenj poudari napake, ki jih vidi na svojih pacientih ali pa razloži bolezni, ki jih pogostokrat srečuje. Kaj pa v podjetjih, kjer obratnega zdravnika nimajo? Večina podjetij, ki izdaja časopis, ima večje število delavcev in navadno tudi kolikor toliko organizirano zdravstveno službo. Če nimajo svoje obratne ambulante, skrbi za njihovo zdravje zdravnik zdravstvenega doma. Tudi ta lahko opiše tipične primere, najbolj pogostne bolezni, higienske napake in razvade, poklicne bolezni itd. V te časopise sodijo ne samo splošni članki, pač pa tudi sestavki o fiziologiji dela, ki je pri nas tako malo poznana, dalje o higienskih razvadah in napakah, zlasti pa morajo biti v časopisu obravnavane priprave za sleherno zdravstveno akcijo. Tako n. pr. naj bo pred vsakim cepljenjem ali fluorogra-firanjem prek razpisa sporočen in obrazložen namen akcije, da si ne bodo ljudje napak tolmačili preventivne ukrepe zdravstvene službe. Delavci iz manjših podjetij pa prebirajo dnevno in strokovno časopisje. Za strokovne časopise velja ista ugotovitev kot za seminarje za prekvalifikacijo. Tudi v strokovno časopisje tehnične stroke sodijo poglavja o fiziologiji dela, o poklicnih boleznih, o zdravstveni zaščiti. Radio in televizija sta vedno bolj popularna. Zadnje čase opažamo, da je tudi zdravstvena vzgoja našla prostorček v njunem programu. Ker pa se število poslušalcev teh dveh vej veča iz dneva v dan, mora najti tudi skrb za delavca prostor v programu. V nekaterih podjetjih imajo tudi ozvočenje. To naj bi pomagalo proti monotoniji dela, služi pa lahko tudi kot sredstvo za obveščanje. Za to zvrst zdravstvene vzgoje mora imeti urednik ali vodja ozvočenja na razpolago več kratkih in jedrnatih nasvetov. Za ta način dela morajo biti pripravljena posebna navodila. Navodila o zdravem načinu življenja naj bodo kratka in jedrnata. Če smo v zadregi za material, lahko uporabimo kratke nasvete, ki jih bomo našli v reviji »Priroda, človek in zdravje«, v »Vestniku glavnega odbora RK« ter v zelo prijetni in poljudni reviji »Naše zdravje« iz Zagreba. Posamezne skupine delavcev v tovarnah bi včasih rade slišale kakšno predavnje, ki zanima samo nje. To so mladinci, mlade matere, noseče žene, bolniki s prebolelo tuberkulozo, delavci z zvišanim krvnim pritiskom itd. Ljudje bodo rade volje žrtvovali nekaj svojega prostega časa in prišli poslušat nasvete in predavanja, ki jih zanimajo, vendar poudarjam, skupine naj bodo majhne, prilagojene skupnim in- teresom, predavanja naj bodo kratka, serije naj ne bodo predolge. Temeljni zakon o varstvu pri delu je predpisal posebne tečaje ali izpite o poznavanju predpisov o varstvu pri delu. Tam, kjer so ta predavanja organizirali centralno, je tudi zdravstveno varstvo delavcev našlo svoj prostor. V zvezi z zakonom o varstvu pri delu pa opazimo neki nesmisel: Ljudje, ki vodijo ali ki delajo pri strojih, morajo imeti dopolnilni tečaj. Torej ga bodo morali imeti tudi tisti, ki bodo čez leto ali dve prišli iz šol. Ali ne bi bilo bolj preprosto, da bi o zdravstvenem in tehničnem varstvu predavali na šolah? Vendar ne samo na vajenskih ali strokovnih šolah, temveč tudi v tehničnih šolah in konec koncev tudi na univerzi. Inženirja naučijo konstruiranja strojev, ne naučijo ga pa, kako naj bo ta stroj narejen glede na fiziologijo ali varnost človeka. Tudi tu so bili storjeni prvi koraki. Višja tehnična šola v Mariboru je pripravila za svoje slušatelje predavanja v sodelovanju s centrom za varstvo ljudi pri delu v Zavodu za zdravstveno varstvo v Mariboru. Tako dobijo slušatelji nekaj osnov iz psihofiziologije dela, ekologije dela ter o poklicnih boleznih. Po tej poti bi morali tudi ostali šolski zavodi v Sloveniji. Delavske univerze se po vsej Sloveniji ukvarjajo z vzgojo ljudi, politično, strokovno in splošno. Rdeči križ pa se ponekod bolj, ponekod manj uspešno ukvarja z zdravstveno vzgojo. Za čimbolj šo zdravstveno vzgojo je potrebna funkcionalna povezava teh dveh ustanov. Tako lahko Delavska univerza v svojo splošno vzgojo zajame tudi del zdravstvene; z eno besedo, nobena vzgoja niti strokovna, niti splošna ne more postati celovita, če ne vključimo vanjo tudi zdrav-stveno-vzgojnega pouka. Pri iskanju priložnosti za posredovanje zdravstveno-vzgojne misli ne smemo pozabiti tudi na čakalnico zdravstvene ustanove. Bolniki čakajo na zdravnika (dostikrat predolgo). Takrat so prav gotovo razpoloženi za sprejemanje zdravstvenih nasvetov, čakalnice pa pogostokrat nimajo, razen nekaj zmečkanih in raztrganih časopisov, na voljo prav ničesar; nekateri zdravstveni domovi imajo v čakalnicah ozvočenje, ali plakate in časopise (zdravstvene). Zelo uspešno je lahko delo babice ali patronažne sestre, ki v dispanzerju zbere žene in jim da praktičnih nasvetov. Zato mora biti na razpolago zadosti plakatov, ki jih moramo stalno menjavati, zadosti poljudnoznanstvenih časopisov (nekaj smo jih že našteli), da se bodo ljudje med čakanjem lahko seznanili z zdravs tveno-vzgoj no tvarino in s koristnimi zdravstvenimi nasveti. (Povzeto po »Delu in varnost«.) Dr. Tone Prijatelj PRIŠLI V mesecu marcu smo sprejeli sodelavce, ki so se vrnili iz JLA, in naše štipendiste. Delavec, ki je poklican na odslužitev vojaškega roka, mu delovno razmerje miruje, zato ga je delovna organizacija dolžna sprejeti nazaj, če se javi v roku 5 dni po odpustu iz JLA (po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih čl. 108, in pravilnika TZ Litostroj o delovnih razmerjih čl. 189). IZ JLA SO SE VRNILI V FI: Niko Rupnik, Aleksander Prah, Dimitrij Novak, Ignac Giacomelli, Alojz Bratun, Marjan Logar, Vili-bald Černivec, Anton Brezovar, Alojz Rebrek, Boris Sokolj, Ferdinand Košir, Marjan Janežič, Franc Javh, Franc Žmavc, Ivan Rihter, Slavko Jambrošič, Albin Habjan, Metod Pavlin, Marjan Lesar, Svetozar Barajič, Jože An-drakovič, Ivo Vorušič, Andrej Kavs, Ivan Dominik, Franc Presečnik, Ratko Džever,^ Franc Kremžar, Avgust Krompič, Zdravko Birsa, Ciril Kregar. V 00: Ivan Golob, Jože Peterka, Danilo Žagar, Ivan Osolnik. V MO: Franc Koprivnik, Karel Kuhar, Rudolf Krpan, Avgust Germič, Marjan Štimec, Franc Studen. V TPD: Jože Hočevar in v EAS Florijan Hrovat. VRNILI SO SE v FI: Anton Jurjevič, Jože Poje, Ivan Govekar, Ivan Koprivec, Marjan Količ. Štipendist: Novak Ignac, inž. strojništva KS. ODŠLI IZ FI: Franc Žibert, Matjaž Vertič, Pavel Svolšak, Jože Kek, Franc Sterban, Franc Kajs, Jože Bajec, Andrej Debevc, Josip Fi-strič, Slavko Zaletel j, Marjan Gorišek, Jože Zore, Branko Korbar, Janko Miketič, Anton Kuhar, Štefan Dornik, Pavel Jankovec, Franc Pucelj, Franc Špolar, Anton Marčič, Jože Koščak, Marjan Žnidaršič, Ciril Glač, Milan Pivk, Milan Zupančič, Peter Kalan, Avgust Cerar, Alojz Sadar, Rado Vukelič, Pavle Baligač, Anton Kalamari, Ivan Kržan, Franc Bertoncelj, Rudolf Jančič, Vlado Jakopič, Rudi Stritar, Franc Topolovec, Rudolf Albert, Stane Mlinar, Ivan Goljat, Andrej Peternelj, Jože Elikan, Janez Pristolič, Nikolaj Purnat, Miran Mlinar, Avgust Krsnik, Anton Glavač, Srečko Gianini, Franc inž. Bizjak, Jože Oven, NAŠA POROČILA V STROJNIŠKEM VESTNIKU Strojniški vestnik objavlja že 12 let stalno strokovno prilogo našega podjetja pod naslovom »Poročila Titovih zavodov Litostroj«, ki jih ureja dipl. inž. Marko Kos. Iz vsebine zadnjih poročil, objavljenih v štev. 4—5 Strojniškega vestnika, navajamo tele pomembne prispevke naših sodelavcev: inž. Darinko Kolbl razpravlja o »preseku paralelnega delovanja dieselskih generatorjev s turbogeneratorj em«; inž Marko Kos zaključuje v tej številki daljšo razpravo »Obremenitev tekalnih mostov pri kleščnih dvigalih«; inž. M. Goljar pa je za to številko Prispeval prvi del razprave »Uporabnost avtomobilskih voznih pogonov na viličarjih in prenosnih dvigalih«, ki se bo končala v naslednji številki. Vsi prispevki naših sodelavcev so primerno ilustrirani in podprti s tabelami m diagrami. LOGIKA ' Bral sem, da je neka Italijanka doživela sto let, ker je vsak dan popila kozarec vina. Potem bom jaz doživel tisoč let, ko ga vsak dan popijem kar liter. Alfonz Dolinar, Franc Zupančič, Franc Očko. IZ 00 so odšli: Alojz Grandljič, Vinko Kosem, Stjepan Posavec, Stanko Čmak, Pavel Peternelj, Milan Glavan, Franc Slovša. IZ MO: Martin Ramovž, Jože Petrič, Alojz Boldin, Miroslav Pirc, Filip Vovk, Djuro Svrtan, Milan Matovič, Martin Gačnik, Franc Pečjak, Jože Kuntarič, Mihael Maver, Viktor Korelc, Rudi, Jevšek, Peter Legan, Janez Škufca. Iz KS: Julka Herman, Milan Keržan, Marija Hadžič. IZ PPB: Rudolf Kobe, Stane Škerl, Zora Kurinčič, Janez Kramar. IZ TKB: Franc Sambt, Rudolf Novak, Marjan Martinčič, Anton Sušnik. IZ PK: Anton Mandelj, Zlatko Berginc, Jože Rakuš, Stanislav Zabret, Anton Kostanjevec, Jože Trlep, Vid Blatnik, Martin Pernek, Janez Kamin, Ciril Hladen, Janez Žakelj, Stanko Miklič. IZ DUR: Živka Mesner. IZ EAS: Marjan Ercegovič. IZ PTO: Ivan Burjek, Alojz Ilnikar. IZ CTB: Jože Pahor. IZ MB: Janez Černe. IZ TPD: Jože Tranšak. OJ TA VOJAŠKI BOBEN Iz Skopja smo prejeli: Javljam se vam iz Skopja, kjer služim vojaški rok že 10 mesecev. V veliko veselje mi je tovarniški list, ki ga redno prejemam in sem tako na tekočem o vsem kar je novega v tovarni. Zahvaljujem se vam za redno pošiljanje! Ob tej priliki prek vas čestitam Miru čopiču za odličen uspeh na tekmovanju. Pozdravljam vse nekdanje sodelavce v 00, posebno pa šefa Berliča, mojstre Šuštarja, Božiča in Vidoviča ter tov. Presetnika in tov. Marto. Želim vsemu kolektivu in vam mnogo poslovnega uspeha v nadaljnjem delu, s čestitkami za L maj. Danilo Zlatoper IZ RAŠKE SMO PREJELI: Oglašam se vam iz Raške, kjer služim vojaški rok. Toplo se vam zahvaljujem za redno pošiljanje časopisa. Pri vašem delu vam želim dosti uspehov. Lepo pozdravljam člane ZM, PZ sodelavce iz Mm in vse ostale Litostrojčane. Franci Bevc, desetar ZAHVALA Ob svoji dolgotrajni bolezni čutim dolžnost, da tudi na ta način izrazim svojo zahvalo. Najlepše se zahvaljujem izvršnemu odboru sindikalne podružnice za obisk in denarno pomoč v bolnišnici. Istočasno pa izrekam zahvalo tudi obratovodstvu težke obdelave za obisk in pomoč na domu. Dragi tovariši, še enkrat naj lepša hvala! Franc Šter DIPLOMA 17. marca 1.1. je na višji tehnični varnostni šoli v Ljubljani diplomiral za varnostnega inženirja šef naše HTV Vilko Krapež, ki mu k diplomi iskreno čestitamo. Diplomant, ki že nekaj let uspešno vodi našo službo HTV, je s to teoretično spopolnitvijo svojega strokovnega znanja hkrati poudaril pomen, ki ga ima HTV v tako velikem podjetju, kot je naše. NAJBOLJŠE ŽELJE 23. maja bo poteklo 60 let, ko se je v Glažuti pri Kolčevju rodil naš dolgoletni, prizadevni in vestni sodelavec inž. KOSTA DA DAMOS, šef PE/FI. K jubileju mu vsi prav prisrčno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Planinci so se zbrali Prav na prvi pomladni dan so se zbrali litostrojski planinci na letni občni zbor, da se pogovore o svojem delu v preteklem letu in si obenem začrtajo pot naprej. Organizacija, ki je ena najstarejših v podjetju in stanovitno skrbi in usmerja rekreacijo velikega dela kolektiva, je v preteklem letu zaradi znanih reformnih ukrepov in povečane članarine izgubila precej svojih članov. Temu je bilo na občnem zboru posvečenih dokaj kritičnih misli. Razumljivo, da ima vsaka družbena organizacija svoja živahna in uspešna in manj živahna, stagnacijska obdobja. Eno takih je bilo pri planincih preteklo leto. Najrazličnejši faktorji, ne samo objektivnega, ampak tudi subjektivnega značaja, so vplivali na to — o vsem je tekla na občnem zboru odkrita beseda. Tako je predsednik Stane Vogelnik v svojem poročilu opozoril predvsem na dve nalogi: več organiziranih izletov, čeprav ni avtobusa, in ponovna aktivi-zacija mladih v mladinskem odseku, ki je svoječasno že zelo uspešno deloval. Opaziti je, da se za naš rekreacijski center na Soriški planini, zlasti zaradi izredno pomembne lege in ugodnih snežnih razmer, zanimajo zunanje turistične organizacije. Morda bo tako le prišlo do zgraditve centra s potrebnimi napravami — predvsem žičnico. O alpinistični dejavnosti je poročal načelnik AO Stane Kolenc. Svoj program so izvedli v celoti in preplezali mnogo domačih, pa tudi tujih sten. Povprečno pride na člana 11,5 vzpona mesečno. Prav tako se z veliko aktivnostjo v preteklem letu lahko pohvalijo smučarji. Načelnik Ludvik Šarf je ugotavljal, da se je močno dvignila kakovost alpskega smučanja, da je bilo premalo ne-tekmovalnih akcij v obliki organiziranih turnih smučarskih izletov in da so mlajši aktivnejši od starejših. Tudi markacisti so bili delavni na svojem področju, je poročal načelnik Rihard Gamber-ger, saj so opravili nad 112 ur pri markiranju, čiščenju in pregledu planinskih poti. Blagajničarka Marica Špare m b 1 e k ni bil prav nič zadovoljna z rezultati preteklega leta, kajti članarino je vplačalo komaj 50 % članov. Zato je glavna naloga novega odbora pridobitev bivših in vključitev novih članov, vsaj do že doseženega števila okoli 500 članov. Morda je bila vzrok nezadovoljivemu stanju članstva tudi dokaj slabokrvna propaganda, je bil samokritičen načelnik propagandnega odseka Tone Erman, ali pa je temu kriva komoditeta, poreformna utrujenost, vsakdanje skrbi, iz katerih Litostrojčan kar ne najde tja, kjer bi se najbolje osvežil in razvedril: v naravo, v planine. Kdo bi vedel? Po živahni razpravi o poročilih je povzel besedo delegat Planinske zveze Slovenije tov. Lojze P e n g a 1 in s spodbudnimi besedami ocenil dosedanje delo društva, želeč mu kljub krajši stagnaciji še novih uspehov. Počilniška družina Litostroj V okviru TK ZMS Litostroj je formirana in deluje počitniška družina Litostroj, ki šteje 128 članov. Njena aktivnost se odraža največ s prirejanjem izletov, s tovarniškim komitejem pa organizira tudi prevoze za ekskurzije. V letu 1966 je družina organizirala 14 izletov. Izleti se organizirajo tako, da vsak udeleženec sam plača vse stroške. Izjeme se delajo samo, če je izlet daljši, strokovnega in poučnega pomena; če je večje število udeležencev, se prispeva del stroškov iz blagajne TK. Na 8. redni seji tovarniškega komiteja je bil izvoljen nov odbor počitniške družine Litostroj v naslednji sestavi: Hasan Bumič, predsednik Počitniške družine v Litostroju predsednik Hasan Burnič, tajnik Anton Kovačič, blagajnik Marija Rupnik, člani Jože Baumkir-cher, Marjan Miklavčič, Nada Sodja in Stane Bogdanič. Na prvem sestanku je izvršni odbor počitniške družine Litostroj sprejel program dela. Domenili so se in sklenili so, da bodo v letošnjem letu organizirali tele izlete: L Ljubljana—Postojnska jama— Predjamski grad—grad Socerb— Fiesa—Škocjanske jame—Ljub- ljana (dvodnevni izlet). 2. Ljubljana—Mojstrana—slap Peričnik—Gozd Martuljek— Kranjska gora—Vršič, Mojstrovka (2332 m) Trenta—izvir Soče— Bovec—Log pod Mangartom— Tolmin—Nova Gorica (dva dni, spanje na Vršiču). 3. Izlet v Logarsko dolino—Slap Rinke—Okrešelj (1378 m) (enodnevni). 4. Ljubljana—Reka—Opatija— Lovran—Medve j a—Moščeniška Draga (enodnevni). 5. Ljubljana—Ankaran (eno- dnevni). 6. Ljubljana—Fiesa. 7. Bohinj—Vogel—Slap Savice. 8. 14-dnevni izlet (predvidoma v juniju) z lastnim avtobusom po Jugoslaviji. 9. Organizira se 10-dnevni dopust za mladino Litostroja v Ma-karski. 10. Predlagani so izleti v inozemstvo (Italijo, Avstrijo, Švico), če bo mladina to želela. 11. Ogled zagrebškega velesejma. 12. Predvajanje barvnih diapozitivov v mali kino dvorani o lepih krajih v domovini. Člani izvršnega odbora počitniške družine in predsedniki mladinskih aktivov so zadolženi, da čimprej izterjajo članarino FSS in pripravijo sprejem novih članov v najkrajšem času, ker je rok omejen. Hasan Burnič Bomo šli na dopust v gore? (foto: Tone Erman) Ob tej priložnosti je slovesno izročil častne znake in diplome, s katerimi je Planinska zveza Jugoslavije odlikovala naslednje člane društva: Alojza Šteblaja in Marijana Smerajca — z zlatim častnim znakom, Antona Levsteka, Jurija Leg-varta, Viktorja Pogačnika in Ludvika Šarfa — s srebrnim častnim znakom. Po izvolitvi novega odbora, kateremu ponovno predseduje tov. Stane Vogelnik, so udeleženci ob čudovitih barvnih diapozitivih obujali spomine na že prehojena pota in skomine na doslej še neznane stezice in kotičke našega lepega planinskega sveta. Tako so planinci zaključili svoje zborovanje z obljubo, da bodo še hodili po zemlji naši in »pili nje prelesti«; nepozabne so in zavidanja vredne, treba jih je le okusiti, pa ostane žeja po njih vse življenje. ETO MED VRSTICAMI Truditi se moramo, da v planine pripeljemo čim več ljudi. Bolj ko kdaj je človek našega časa, ves živčen in bolan, potreben počitka, sprostitve in sonca v gorah. Pa se kar ne moremo odlepiti od svojih vsakdanjih skrbi in domače udobnosti, zato ostajamo doma na toplem in pod streho — iz dneva v dan večji nergači. Da — treba bo spet nastaviti uho zaljubljeni pesmi pomladnih sapic, zaiti med omamni vonj planinskih trav — tja med enciane, avrikel in murke! Potem bo srce spet veselo in bo oko veliko prijaznejše zrlo naprej v naš jutrišnji dan. (Iz poročila propagandista na občnem zboru planincev) V zimskih igrah: Metalna Odlične snežne razmere in zgledna organizacija letošnjih zimskih športnih iger 18. in 19. marca na Soriški planini so omogočile izvedbo tradicionalnega tekmovanja smučarjev STT — MM — TZL v takšni obliki in razpoloženju, kakršna si je mogoče le želeti. varianti je domiselno postavil inž. Avgust Krsnik. Končni vrstni red troboja v zimskih igrah je bil naslednji: Lanskoletna zmagovalna ekipa iz Trbovelj je prišla na planino sicer močno okrnjena, vendar nič manj pripravljena, boriti se za čim boljšo uvrstitev. Zato pa so Mariborčani izredno okrepili svoje vrste in že takoj v prvi disciplini dali slutiti, da bo boj za najboljša mesta trd kot še nikoli. Domačini-gostitelji so se z željo, da bi za dvajsetletnico ustanovitve podjetja dosegli čimbolj ši rezultat, zbrali na planini v trenutno najmočnejši postavi. Športna sreča, prizadevanje in sposobnost tekmovalcev pa je prinesla naslednjo razvrstitev v posameznih disciplinah: TEK na 6 km Vsa prva tri mesta so dosegli tekmovalci MM v skupnem času 46.53,4 minute. Šele četrti med posamezniki je bil naš Miro Ž i b e r t, kar pa ni zadostovalo več kot za tretje mesto litostroj-ske ekipe s skupnim časom 53.38,2 minute, za Trboveljčani s časom 52.58,3. Vsekakor bo treba okrepiti vrste litostrojskih tekačev z mlajšimi tekmovalci, kajti Žibert in Dekleva sta svoje že povedala... SKOKI 1. Miran Čopi, TZL — 34 m 2., 3. in 4. tekmovalci MM, vsi po 34 m 5.-6. Aleksander Kabaj TZL 33 mm. Ekipe: I. MM skupaj 102 m II. TZL skupaj 99,5 m III. STT skupaj 91,5 m Spet prepričljiva zmaga tekmovalcev MM, ki so vsi skakali s skakalnimi smučmi. Vse čestitke zato našemu Čopiju, ki je zaradi daljšega tretjega skoka zasedel prvo mesto med posamezniki. Zanimivo, da Klemenov lanski rekord — 35 m (seštevek dveh najdaljših skokov) ni bil preskočen. Pri tem velja ponovno poudariti, da je teren za improvizirano skakalnico do 20 m v neposredni bližini planinskega doma izredno posrečeno izbran, potrebno bo le še nekaj manjših zemeljskih del prek poletja in skakalnica bo ob snegu nared brez posebnih priprav. VELESLALOM: 1. Ivan Klemenčič, TZL 1.05,1 2. Janez Kalan, TZL 1.06,1 3. Milan Širše, STT 1.06,2 4. Andrej Kovačič, TZL 1.07,8 5. Anton Draksler, STT 1.08,5 6. Miran Čopi, TZL 1.08,9 7. Aleksander Kabaj, TZL 1.10,5 Ekipe: I. TZL — 3.19,0 II. STT — 3.25,5 III. MM — 3.52,8 Disciplina, za katero je vedno največje zanimanje, je prinesla dragoceno zmago domačim. Progo z vrh Lajnerja v podaljšani Gasilsko društvo Litostroj je imelo v marcu svoj občni zbor. Objavljamo nekaj najbolj zanimivih ugotovitev. V letu 1966 je društvo imelo 46 gasilskih vaj, od tega 12 nočnih. V podjetju je bilo 16 manjših začetnih požarov, škoda, ki je nastala pri teh požarih, je znašala po ocenitvah gasilskega društva 750 tisoč starih din; če pa ne bi bilo takojšnje intervencije gasilcev, bi bilo škode za približno 4 milijone starih dinarjev. V obratih, kjer je nevarnost požara največja, so bila v preteklem letu predavanja o požarih. Na ta predavanja je prišlo tudi do 80 % zaposlenih delavcev, kar je brez dvoma lep uspeh. Gasilsko društvo tudi zelo uspešno sodeluje z drugimi občin- I. MM skupaj 7 točk II. TZL skupaj 6 točk III. STT skupaj 5 točk Brez dvoma bodo drugo leto Mariborčani — kot naslednji organizatorji — poskušali utrditi letošnjo zmago, vendar smo prepričani, da niti Trboveljčani niti Litostrojčani ne bodo prišli na borišče nepripravljeni. Tako je troboj po športni strani dobil svojo posebno mikavnost. Še več kot to pa pomeni ta prireditev vsem udeležencem kot prisrčno srečanje predstavnikov treh kolektivov, ki jih razen gospodarskega sodelovanja družijo trdne vezi dobrega tovarištva. Te misli je ob razdelitvi izredno lepih plaket in nagrad zmagovalcem povzel v svojem zaključnem govoru tudi vodja tekmovanja. ETO skimi društvi, pri gasilski preventivi v podjetju pa žal večkrat nalete na težave in zapreke, saj delavci in mojstri v nekaterih obratih ne upoštevajo gasilskih predpisov in navodil, ki sta jih izdala uprava in samoupravni organ. Vsi ti predpisi ostajajo bolj ali manj samo na papirju. Kršilci po navadi sploh niso kaznovani. Kljub temu, da je znano, kakšno halniki in električne peči po pisarnah, je moč najti v marsikateri tak kuhalnik ali pa električno pečko. Tudi sodelovanja med gasilskim društvom, HTV in civilno zaščito je v našem podjetju vse premalo. Priznati moramo, da je referent CZ v podjetju mnogo napravil, saj je pripravil elaborat CZ in napadalno obrambni načrt gasilske službe v podjetju. Kar se tiče predloga o priročniku za gasilsko službo — preventivo, ki ga je gasilsko društvo dalo na upravo podjetja, niso do sedaj dobili še nobenega odgovora. Zaskrbljujoče je, da v gasilskem društvu ni nobenega mladinca, pa tudi prostovoljnih gasilcev je vedno manj. Potrebno bi bilo dobiti čim več mlajših moči, saj če se že manjša število gasilcev, naj bi njihova udarna moč le ostala. Naj n. pr. navedemo, da imamo med poklicnimi gasilci, pa tudi med prostovoljnimi le po dva člana od 20 do 30 let. V diskusiji je Ivan Maričič poudaril, da je res težko v gasilsko organizacijo pridobiti nove člane, saj se od članov zahteva samo delo, društvo pa članom ne more nuditi nobenega razvedrila. Predsednik mladine Litostroja Baumkirchner je obljubil gasilskemu društvu vso pomoč. Ciril Venika je govoril o neizpolnjevanju predpisov, poudaril pa še, da je proti temu, da bi bili gasilci, ki se udeležujejo gasilskih vaj, plačani; pač pa naj bi jim plačali čas, ki ga izgube na večjih tekmovanjih. Miško Gombač je pripomnil, da bi bila predavanja o gasilstvu na IKŠ težko izvedljiva, ker je program te šole že tako in tako Če nekaj zanima tebe, bo gotovo zanimalo še koga. Zato sporoči vsako novico uredništvu — prenatrpan. Strinjal pa se je s tem, da bi mlade delavce, ko pridejo v podjetje, najprej seznanili z delovanjem gasilske službe. Ob koncu občnega zbora je zastopnik občinske gasilske zveze izjavil, da so v vseh gasilskih društvih podobne težave, iz poročila gasilskega društva pa je razvidno, da je to delalo v preteklem letu zelo uspešno. Klemenčič: Zlata smučka 1966 Občni zbor gasilcev V gore gremo ... (foto: Tone Erman) Nov m izdaja o rodi a šču. Orodje so pregledovali le periodično, in to v merilnici. Od sedaj naprej naj bi imelo vsako orodje papirnato plombico, kar bi pomenilo, da je pregledano in nepoškodovano. Do sedaj so izdajali orodje na markice, na katerih ni bilo nobenega datuma, vsak delavec pa jih je imel 10. Pri odhodu iz podjetja jih je moral vrniti, a ker jih je bilo mnogo, se jih je precej tudi izgubilo. Sedaj pa bodo izdajali orodje samo na izkaznico (skica 2), ki jo bo imel vsak delavec. Na ta način bodo v skladišču merilnih orodij imeli popoln pregled nad izdajo in vračanjem orodij. V drugih skladiščih (izdaja standardnega orodja, izdaja montažnega orodja, izdaja specialnih pripomočkov, nožev, orodja v brusilnici tekačev in orodjarni) bodo še naprej v veljavi markice. Čeprav bo z novim načinom izdajanja merilnega orodja postopek nekoliko bolj zahteven in zamuden, v oddelku ne nameravajo zaposliti novih delovnih moči. Seveda so priprave za novo organizacijo in nabava novega orodja tekle več let. Zato pa imamo zdaj v podjetju vzorno urejen oddelek, ki ga lahko pokažemo domačemu in tujemu gostu. Skica 1 Skica 2 IZKAZNICA ZA ORODJE Izdaja orodja štev. Priimek in ime lar nika izkaznice L. r. podpis 4elavca: podpis ohratovodje 1 Orodje I Ime. Podpis delavca: 1 Številka Datum Skladišče 0 TZL 3/30 L' 67 Kvaliteta in brezhibnost delavčevega orodja sta glavni pogoj za uspeh njegovega dela. Tako kot v drugih podjetjih, tudi v Litostroju pazimo, da so orodja kar najbolj brezhibna. Prav zaradi tega v našem podjetju že dlje časa pripravljajo preureditev oddelka izdaje merilnega orodja. V prostoru, kjer je bila prej zunanja montaža, bo v pričetku maja letos pričel delovati oddelek »Izdaja merilnega orodja«, kjer bodo člani kolektiva dobili kvalitetne merilne pripomočke. Pri ustanovitvi tega oddelka so sodelovali: inž. Jože Marenče, Leo Kavčič in Alojz Zelnik. Slednji je bil 18 mesecev v Švici pri podjetju »Oerlikon«, kjer si je pridobil dragocene izkušnje. Velik delež pri tem ima inž. Anton Levstek. V tem oddelku naj bi se spremenil tudi sistem izdajanja orodja, in sicer tako, da bi orodje izdajali na posebne nakaznice (skica 1) in ne več na orodne markice. Orodna nakaznica bi bila v dvojniku: en listek bi bil pripet na kontrolno tablo, eden pa bi ostal v predalu, odkoder bi vzeli orodje. Ko delavec vrne orodje, ga mersko prekontrolirajo in če ni nobene poškodbe, ga vrnejo na staro mesto in mu dajo papirnato plombo. Orodjar (sodelavec, ki izdaja merilno orodje) ima na razpolago elektronski merilni univerzalni aparat z natančnostjo 1 tisočinke milimetra. Ta rabi za merjenje kalibrov. Poleg tega so v tem oddelku še aparat za merjenje navojev, za merjenje notranjih in zunanjih izvrtin, granitna plošča za kontrolo kotnikov in ravnil, valj za kontrolo paralel nosti, paralelni črtalniki in za risalne pripomočke, aparat za kontrolo merilnih ur, precizna povečevalna lupa, brusilni in vrtalni strojček in še nekaj drugih orodij. Če pogledamo na kratko prednosti tega novo odprtega oddelka, ugotovimo, da so bila do sedaj vsa ta orodja raztresena po raznih obratih. Ker ni bilo primernega prostora, je bilo nekaj dragocenih orodij kar v skladi- CLOVEKinDELO Sociologi o prostem času Mancov stavek, da se začne kraljestvo svobode tam, kjer se neha delo, dobiva danes v teoriji in praksi vedno večji pomen. Vedno bolj se postavlja v ospredje problematika prostega časa, ko se želimo odpočiti od dela, najti zadovoljstvo in sprostitev in se izobraževati. Naraščajoči pomen prostega časa je sprožil v sodobni sociologiji celo vrsto raziskav, z angleškim imenom »time-budget-stu-dies«, ali po slovensko preučevanje dnevne porabe časa. Pred nekaj meseci je bil v Evianu (Švica) VI. svetovni kongres sociologov. Iz mnogih referatov se je dalo izluščiti pet osnovnih ugotovitev: 1. Ženske na splošno prebijejo manj časa na delovnem mestu kot moški, imajo pa doma toliko dela, da jim nazadnje ostane manj prostega časa kot moškim. 2. Poročeni moški se malo brigajo za delo doma. 3. S stopanjem v zakon se na splošno zmanjšajo dejavnosti, ki so se jim posvečali ljudje, dokler še niso bili poročeni. 4. Mestno prebivalstvo preživlja po vsem svetu svoj prosti čas na precej enak način. 5. Tri velika občevalna sredstva, to je TV, radio in časopisje, jemljejo človeku približno 20 do 50 “/o prostega časa. Raziskave so nadalje pokazale, da se današnji prosti čas opazno razlikuje od tistega, ki ga je po- znal Marx v zgodnji kapitalistični dobi. Takratni človek je bil organiziran samo kot delovna sila, danes pa je tudi kot kupec in potrošnik. Rešil se je diktature dela, zašel pa je v silnice vedno večjih potrošniških in prometnih potreb. In tako se lahko zgodi, da se znajde človek, ki v prostem času išče srečo in zadovoljstvo, na koncu razočaran, ker je porabil preveč sil na poti od prebujene potrebe do zadostitve potreb. Moderen človek, kaj je to? Na evianskem kongresu sociologov so razpravljali tudi o pojmu »moderen človek«. Nobena definicija nam ne pove tega, nikjer ne najdemo prave, veljavne in zanesljive oznake. Vsakdo približno ve, kaj je to, nihče pa ne more natanko povedati, kakšne lastnosti naj bi imel človek, da bi bil moderen. Alex Inkeles se je skušal problemu približati s tem, da je odkrival razlike med človekom, ki je živel pred sto leti, in našim sodobnikom. V tem stoletju so se zgodile predvsem tele večje spremembe: mestno prebivalstvo je močno naraslo na škodo podeželja, šolanje je zajelo vsakega posameznika, množična komunikacijska sredstva so se izredno okrepila, industrializacija neslu-teno razvila, in politično življenje je zajelo skoro vse odraslo prebivalstvo. S spremembami družbenega življenja se je spremenil tudi člo- vek. Svet se je odprl njemu, on pa svetu. Kaže več razumevanja za razvoj in reforme, pripravljen je zavreči stare izkušnje in se oprijeti novih. Ne gleda sovražno no sodobne oblike mišljenja, čustvovanja in ravnanja. Človek našega časa je razen tega sposoben, da si ustvari svoje mnenje o dogodkih in pojavih, ki stoje zunaj njegovega osebnega polmera. V tem se razlikuje od svojega prednika, ki se je čutil povezan le s tistimi stvarmi, ki so zadevale njega osebno. Moderni človek je postal tudi bolj strpen in demokratičen. Prenese tudi druga in drugačna mnenja. Šefovih odločitev ne priznava več samo zato, ker so šefove, ampak jih sam še prej pretehta in oceni. Sodobnik je obrnjen bolj v sedanjost in prihodnost kot v preteklost, ne živi več iz dneva v dan, iz rok v usta, temveč planira svoje življenje, potrebe in standard. Zato ima za načrtovanje in organizacijo več smisla kot njegovi predniki. Prepričan je, da bo svet nekega dne stal pod trdno kontrolo človeka. In nazadnje ceni današnji človek sočloveka bolj kot prej. Spoštuje njegovo osebnost in upošteva nazore drugih ljudi. Glavne značilnosti modernega in demokratičnega človeka bi torej bile: razum, strpnost, odprtost in pre-mičnost. (Posneto po članku VValterja Hollsteina v reviji Psychologische Menschenkenntnis, str. 8, 1. 1967.) Saj ste gotovo slišali tisto zgod-Eo, ko je pri vojakih podoficir razlagal metode svobodne asociacije (povezovanja pojmov). Povedal je tudi nekaj lepih primerov. če slišiš besedo kladivo, se spomniš na žebelj, ob pojmu sovražnik se ti zbudi beseda puška, Ce govore o suši, ti pride na misel beseda voda. Nato je začel Preverjati, kar jih je učil. Vojaki so prav lepo odgovarjali: letalo — protiletalsko orožje, top — granata, ranjenec — zdravnik. Slednjič je vprašal še cigana Meho, na kaj ga spomni beseda noč. »Na ljubezen,« je odgovoril cigo. In na kaj drevo? Na ljubezen. In na kaj svinčnik? Na ljubezen. Podoficir ni mogel verjeti. Le kako ti more beseda svinčnik vzbuditi misel na ljubezen? »Ja, Veste,« je odgovoril Meho, »jaz vedno mislim na ljubezen in se °o vsaki priliki spomnim nanjo.« Šaljiva zgodba se naslanja na tnetodo, ki jo v psihologiji ime-nujejo svobodno asociacijo. Z bjo želimo ugotoviti, kakšen pojem se utrne v človeku, ko sliši neko besedo, ko ga nekaj spom-ni- V tem je končno tudi bistvo slovitega »vozla na robcu«. Ko si recimo želimo zapomniti, da moramo naslednji dan oddati neko Pismo, telefonirati prijatelju, si naredimo vozel na robcu. Torej srno tedaj zvezali oziroma asocii-rali dva podatka. In ko drugi aan potegnemo iz žepa robec, se riam ob tem asociira misel na °Pravek, ki nas čaka. v j^cinci.i6 se nam utrinjajo vsak čas. Ko se peljemo mimo križišča, se spomnimo na prometno nesrečo, ki smo jo tam videli; košato drevo ob poti nam prikliče v spomin naliv, ko smo morali vedriti; madež na hlačah nas spomni na vožnjo, ko se nam je v klancu strgala veriga na kolesu itd. Zakone asociacije je začel preučevati že grški filozof Aristotel, še bolj načrtno pa so jih študirali v zadnjih dveh stoletjih. Ker so pa asociacijske zveze izrazito osebnega značaja, nam lahko služi metoda asociacij kot dokaj uporabno diagnostično sredstvo za odkrivanje osebnostnih potez, če recimo nekomu povemo besedo »sonce«, smo v njem sprožili dražljaj, na katerega bodo različni ljudje različno reagirali, oziroma povedali prvo besedo, ki se jim zbudi ob tem pojmu: lahko dan, lahko luna, potem morda toplota, dopust, izlet, porjavel obraz, vesolje, rože, senčnik (ciganu pa spet ljubezen). Asociativne zveze so seveda v najožji zvezi s starostjo, zrelostjo, bogastvom doživetij, spolom, poklicem, okoljem in kajpak z lastno osebnostno strukturo, temperamentom in značajem. 0’Connor je pred 40 leti napravil eksperiment z več tisoč ljudmi in jih prosil, naj na vsako besedo napišejo prvo besedo, ki jim pride na misel. Odgovori so tako pestri, da si jih velja ogledati. M 5 Beseda Odgovor O 'č/5 2 o i! ■z* O o o o ti O S N miza jesti 358 63 40 stol 24 274 333 mračno noč 421 221 162 svetloba 38 427 626 mož delo 168 17 8 ženska 8 394 561 globok luknja plitev 257 6 32 180 20 296 mehek blazina 138 53 42 trd 27 365 548 gora visoka hrib 390 91 246 184 171 364 Iz odgovorov se jasno vidi, da razumljivo ni večjih razlik med širšo populacijo ljudi in tistimi, ki so zaposleni v industriji. Pač pa najdemo presenetljive razlike med otroci in ostalimi. Pri prvih zasledimo skoro vedno logično, čeprav preprosto asociativno zvezo, pri odraslih pa opazno veliko nagnjenost h kontrastom. Posebno zanimivi so odgovori na besedo »mož«. Po mnenju otrok je to pač oseba, ki dela ali naj dela. Pri odraslih pa se na to besedo nesorazmerno pogosteje asociira beseda »ženska«, kar kaže pač na čisto drugačno osebnostno razvitost in tendence. M. H. Kako sva si različna Najbrž se spomnimo znane Ježkove pesmi s tem naslovom. Psihološke in fiziološke razlike med moškim in žensko so tako številne in mnoge tudi tako opazne, da jih vsakdo pozna, ali pa se mu vsaj tako zdi. Moški je močnejši, čeprav je enako visok in težek, ker so mišice pri ženski bolj ohlapne. To je naravna razlika in do nje ni prišlo zaradi tega, ker moški bolj uporablja svoje mišice. Seveda so nekatere ženske močnejše od moških, le da gre tu za izjeme. Tako bo lahko kaka izredno močna sekretarka zlahka odmaknila polno naloženo omaro, medtem ko bi povprečen moški poklical enega ali dva na pomoč. Skelet ženske je drugače grajen kot skelet moškega, posebno v členkih, ki so pri ženskah bolj gibčni. Ženska si zato brez težav zapne obleko, ki ima gumbe na hrbtu, moški pa si skoro polomi roke, če si mora zapeti gumb na zadnji strani ovratnika. Zaradi razlike v gradnji telesa je ženska gracioznejša pri plesu, drsanju in mnogih drugih dejavnostih; drugače meče žogo kot moški in tudi pri teku ima drugačne korake. Ženske se odlikujejo po tem, da zelo spretno uporabljajo svoje prste, zaradi česar so dragocene, recimo, v tekstilnih tovarnah, konfekciji. Dalje imajo v povprečju boljši spomin, domišljijo in zgovornost, kar jih usposablja za delo v pisarnah in šolah. Moški pa so boljši v matematiki in v prostorni predstavljivosti. Laže si npr. zamislijo, kakšen je pisalni stroj od znotraj. Domneva, da so ženske manj inteligentne kot moški, je dokazano neutemeljena. V povprečju ni razlik, pač pa je pri moških več izrazito šibkih in obenem tudi več genialnih posameznikov kot pri ženskah. Res je tudi, da so ženske močnejše v smeri socialne inteligentnosti, moški pa pri reševanju abstraktnih, logičnih in mehanskih nalog. Pri razgovoru je ženska taktičnejša, spretnejša, finejša kot moški. Povprečje iskrenosti je pri ženski za spoznanje nižje, toda njene laži so subtilnejše in jih je teže odkriti. Pač pa je nesorazmerno boljša igralka kot moški. Zna zelo dobro skriti svoja čustva in z izrazom na obrazu kaže prav nasprotna čustva od tistih, ki jih resnično občuti. Ženske imajo za tretjino manj krvnih telesc, so hitreje utrujene in pri njih je subjektiven občutek toplote za 2° C nižji kot pri moškem. Imajo šest srčnih utripov več na minuto, 10 enot manj pritiska. Želodec imajo večji in hitreje prebavljajo. Imajo šest hormonov več kot moški. Njihova čutila so občutljivejša, prav tako živčni sistem, bolj so občutljive za kavo, narkotike in strupe. Anatomske značilnosti ženskega organizma (gracilnejša musku-latura, manjša prostornina srca in pljuč) so zelo važne, ko se ženska odloči za naporna telesna dela. Pri takih delih se ženska hitreje utrudi kot moški. Razen napornega dela ženska namreč teže prenaša tudi nefiziološki položaj telesa pri delu, nekatere strupene snovi in vibracije. Tresenje se pri stoji manj prenaša na trebušne organe, ker noge prevzamejo sunke. Ugotovljeno je, da pogoste vibracije nizkih amplitud delujejo negativno pred. vsem na živčni sistem, medtem ko redkejši tresljaji večjih amplitud lahko privedejo do prisilnih gibov nekaterih organov. Tudi za ropot so žene bolj občutljive kot moški, kar se ne kaže samo v slabljenju sluha, temveč tudi na živčnem sistemu. Zaradi emocionalne nestabilnosti so žene bolj izpostavljene nezgodam. Še bolj so pomembne razlike v interesih med obema spoloma. Na splošno se ženske rajši pogovarjajo o družinskih zadevah, o moških, oblekah in stanovanju, moški pa o delu, spet o delu, športu in denarju. Moški raje delajo zase, ženske za drugega. Razvedrila za žensko so čisto drugačna kot pri moškem. V starih letih se moški po svojih interesih precej približa ženski. Ženski se kaj hitro pocedijo solze, medtem ko bo moški v podobnih prilikah rajši zaklel. Toda ženska se včasih spusti v jok tudi iz čisto strateških razlogov, ker želi tako priti do cilja. Veliki grški filozof Sokrat je rekel: »Ne verjemite ženski, ko se joka!« Vendar je tudi on očividno pogrešil v oceni žena, saj se je poročil z žensko, ki je veljala za največjega zmaja v nekdanjih Atenah. Telesni videz ženski veliko več pomeni kot moškemu. Njej se zdi, da jo vsi gledajo in zato precej bolj pazi na to, kako je oblečena, kakšno frizuro ima; moškemu pa te stvari niso posebno važne. Občutljivejša je za okolico in jo zato bolj vznemirijo duhovi, meteorološke razmere. Bolj je tudi praznoverna kot moški, rabi več spodbujanja in vlivanja poguma, več pohval za uspešno opravljeno delo. Rajši dela pri prijetnem šefu kot pri veliki plači. Čeprav rada dela v skupini, v družbi, ni tako navdušena za kolektivno delo. Za delo, kjer se zahtevajo pogoste odločitve, ni najbolj primerna. Govorne motnje so veliko številnejše pri moških. Ženske na splošno prebrodijo življenjske težave s solzami, v moških pa v takih primerih nastaja notranja čustvena napetost, ki utegne pripeljati tudi do samomora. Moški pogosteje zaidejo v alkoholizem in tudi v številu kriminalnih primerov so visoko nad ženskami. Ženska se zna na splošno mnogo bolje obvladati kot moški in uspe skriti mnoga čustva, če se ji zdi potrebno. Vse te opazke veljajo seveda le za grobo povprečje, saj boste v življenju našli marsikako moško žensko ali ženskega moškega. V ostalem tudi velja, da je v vsakem moškem nekaj ženskih elementov (čustvenost v katerem koli odtenku) in v vsaki ženski nekaj moških lastnosti (aktivnost, odločnost, razumskost). Sicer pa je že Shakespeare napisal: »Kje je človek, ki bi znal odgonetiti žensko?« Pusti delo in razmisli! Človek se kaj pogosto znajde pred težjimi problemi, katerim vsaj v trenutku ne najde rešitve. Misel mu bega sem in tja kot miška v kletki, izhoda pa ne najde. Teža problema mu lega vedno huje na srce. Lahko gre tu za težave pri delu v službi ali za privatne, domače zadrege. In potem se nam v trenutku »posveti«, dobimo navdih ali inspiracijo, kot pravijo temu v umetnosti, odprlo se nam je okno rešitve, prevzel nas je ustvarjalni trenutek. Ali naj torej v vsakem primeru samo čakamo na srečni trenutek? Ne, sami lahko uredimo razmere, kjer smemo skoraj z gotovostjo pričakovati »srečno misel«, »navdih«. To prav gotovo ne bo v hrupnem okolju, sredi množice, ob premočni glasbi. Najboljše misli se nam rodijo v samoti in miru: — med mirno malico na samem, na potovanju, ali v primernem okolju, — med prijetnim sprehodom, kjer se nam misli igraje spopadejo s problemom, — med prijetnim sedenjem na udobnem stolu, takole zvečer po končanem delu, — v mirnih, samotnih kotičkih, ki jih najdemo lahko v vsakem stanovanju ali uradu in kjer si najdemo vsak dan nekaj minut popolnega miru, — v mirnem pogovoru z drugim človekom, — sredi noči, če nas je spanje prehitelo ob misli na naš problem in kjer je ostal vključen podzavestni mehanizem spomina in kombinatorike. ZA RAZVIDRIIO Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov uredništva časopisa do 15. maja. Na razpolago so vam lepe knjige. Svet na površini 405 hektarov (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Hiše bodo zgradili v enajstih etažah. Vsako hišo bodo sestavili iz enot, ki jih bodo prej pripravili na tleh z vsemi priključki za elektriko, vodo in gretje ter jih nato z velikimi žerjavi dvignili na potrebno mesto. Ta kompleks zgradb bo skušal pokazati rešitev problema gradnje stanovanj v velikih mestih. Zgradili bodo petnajst različnih tipov stanovanjskih hiš, da bi se tako ognili enoličnosti. Prek mostu, imenovanega Concorde, pridemo na drugo stran razstaviščnega prostora. Tu sta Nizozemska in Belgija že začeli graditi svoja paviljona. Na desno od njiju bo stal odprt amfiteater, imenovan Plače des Nations. Tu bo vsaka od držav-udeleženk priredila program na svoj nacionalni dan o priliki prihoda predstavnika vlade tiste države. Na robu parka na otoku Sainte-Hčlene končujejo postajo podzemske železnice. To bo le odcep mestnega sistema podzemskih železnic. Obiskovalce bo pripeljala iz centra mesta in s parkirnega prostora, kjer bo prostora za približno osem tisoč vozil. Južno od metro postaje grade paviljon Združenih držav, za katerega je načrte izdelal znani Buckminster Fuller in ki bo narejen le iz stekla in plastike. V tem predelu bodo postavile svoje paviljone tudi: Japonska, Avstrija, Argentina, Iran, Irska, Švica, Kitajska (Formoza) in Koreja. Dela napredujejo tudi na drugi strani, kjer grade skandinavske dežele: Švedska, Norveška, Danska, Island in Finska. Obiskovalec se bo morda spraševal, kako si bo lahko vse to ogledal in pri tem ostal toliko spočit, da bo znal ceniti, kar je videl. Organizatorji razstave so mislili tudi na to. Poleg sistema električnih vlakov Expo ekspres bodo pripravili še sistem miniaturnih železnic, ki bodo obiskovalce popeljale skozi paviljone. Na umetnem otoku Notre-Da-me bo jezero imenovano Regatta, kjer bodo med razstavo tekmovanja v raznih vodnih športih. Poleg jezera je tu še cela vrsta kanalov, kjer se bodo obiskovalci lahko vozili okrog paviljonov v vseh vrstah čolnov od gondol do džunk. Na otoku Notre-Dame grade tudi kanadski paviljon. Ta objekt, ki bo stal več milijonov dolarjev, so začeli graditi avgusta 1965. Paviljon bodo imenovali »Katimavik« — to je eskimska beseda, ki pomeni: prostor za srečanja. Na južnem delu otoka bo stal eden naj večjih paviljonov — to bo paviljon Sovjetske zveze. Postavili ga bodo točno nasproti ameriškemu, ki bo na drugi strani kanala. Povezoval ju bo most imenovan Cosmos, v čast pionirskemu delu teh dveh dežel v vesolju. Med skupinami paviljonov bodo poslopja, kjer bodo informacijske pisarne, frizerji, banke, policijske postaje, postaje prve pomoči, miniaturne bolnišnice in gasilske postaje. Postavljene bodo tako, da bodo lahko dostopne z vseh strani, vendar pa po zunanjem izgledu ne bodo motile okolice. Pričakujejo, da bo večina obiskovalcev prišla iz območja v radiju 600 milj okrog Montreala. Izračunali so, da bo prišlo na razstavo okrog 10 milijonov obiskovalcev in da si bo vsak ogledal razstavo trikrat. Da bi ta dotok obiskovalcev potekal v redu, so odprli dve pisarni, ki se že pogajata s transportnimi družbami. Ker bo potrebnih vsak dan 180.000 postelj, bodo prenočišča pripravili tudi v širši okolici Montreala in celo v sosednji državi New York. Da bi bil dostop do razstave čim boljši in hitrejši, grade štiristezne avtomobilske ceste, ki bodo povezovale okolico s centrom Montreala. Stroške tega velikega objekta bodo krile tri blagajne: zvezna (50 %), quebeška (37,5 %) in bla- gajna mesta Montreal (14,5%). Dosedanji stroški znašajo že 280 milijonov dolarjev. Kanadčani so ponosni, da bo njihova dežela lahko priredila tako veliko razstavo — manifestacijo njihovih dosežkov na vseh področjih. Z vsemi udeleženci te razstave hočejo deliti občutek, da s tem pomagajo »graditi svet«. Brez besed Ali so na dopustu? Ne, le interni dopisi so jim bolj pri srcu kot pa telefonski pogovori Zaradi žene Ste bili morda pri obleganju Troje? Hrabri sinovi starodavne Helade so oblegali to starodavno mesto tako kot bife v našem podjetju za časa malice. Seveda, takrat ste bili še majhni in niste mogli biti pri Troji. Torej si tudi ne morete predstavljati, kako je v oddelku za darila v blagovni hiši. Ljudi je še in še. Ves zmeden sem stal nekoč nedaleč od množice, kar mi pade na misel sijajna ideja. Ugotovil sem, da se bom zavoljo svoje majhne postave lahko prebil do pulta samo na en način. Spustil sem na vse štiri in se pričel plaziti. Že v prvem trenutku sem zadel v nekaj, iz česar sem se le komaj izmotal. V četrti minuti so mi priprli roko. V peti sem se znojil kot holandski sir. V šesti minuti sem že pomislil, da bi s tem početjem prenehal. Tako bi tudi storil, če ne bi prav takrat dobil hud udarec v bok. Obenem sem zaslišal opozorilo: »Pazi, križišče!« Takrat sem spoznal, da se je mudilo tudi drugim. »Naprej,« je predlagal neki glas in že je tisti potegnil iz mreže steklenico konjaka. »Daj še meni,« je dejal drugi. In res je dobil požirek konjaka. Pa tudi jaz sem ga dobil. »Ali bi še enega?« »Žal, se mi mudi.« »Pa srečno!« Nadaljevanje moje trnove poti je bilo podobno prvi polovici tavanja: z glavo sem se nekam zaletel, priprli so mi roko, pričel sem se znojiti in prav ko sem že skoraj obupal, sem opazil svetlobo in že sem stal poleg pulta. Kupil sem kristalno vazo in odšel na mesto, kjer sem se dogovoril z ženo. Nato so dogodki tekli takole: »Draga, poglej!« In pričel sem odvijati vazo. »Hvala, dragi. Kar nerodno mi je zaradi takšnega dragocenega darila.« — »Ah, saj veš, da nisem malenkosten.« — »Tudi jaz sem ti nekaj kupila, a žal so mi neki nepridipravi ukradli steklenico dragocenega konjaka.« Ostal sem brez besed, iz rok pa mi je zdrknila vaza, ki se je razbila na drobne koščke. Žena je rekla samo »Ah« in padla v nezavest. Njenemu zgledu sem sledil še jaz. Z ženo sva se pomirila šele v bolnišnici. (Jurij Barinov, iz srbohrv. prevedla B. P.) Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik dr. Branko Vrčon — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Tel. uredništva 33-511 (h. c.), telefon glavnega urednika 580, odgovornega 415 — Cena posamezni številki v prodaji 30 Sdin — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primor-_____ski tisk« v Kopru._______