Pogovor z Alojzem Jehartom, novim na-čelnikom Splošne srednje vojaške šole »Franc Rozman-Stane Kadarkbli govorimo o direk-torju pomislimo na človeka srednjih let, malo debelušne-ga, polnega življenjskih izku-šenj. To pravilo je starešina Alojz Jehart, novi načelnik Splošne srednje vojaške šole »Franc Rozman-Stane« za Be-žigradom, postavil na glavo: star je 34 let, vitke postave, ze-lo rr.arljiv, poln optimizma in zaupanja v mlade. Nadvse cenim delo V 24. razredu gojencev Voj-ne akademije kopenske vojske v Beogradu je bil Alojz Jehart najboljši in proglašen za Tito-vega gojenca. Z odličnimi pri-poročili je pred desetimi leti pričel svoje službovanje in da-nes že opravlja pomembno in odgovorno nalogo. Za njim je osem let službe v enotah JLA, politična šola Josip Broz Tito v Kumrovcu, nato pa delo v od-delku za politično-pravna vprašanja Ijubljanskega arma-dnega območja; bil je tudi predsednik koordinacijskega odbora ZSMJ Vojaško-politič-na izobrazba in izkušnje, ki si jih je pridobil pri vodenju mla-dih v JLA, bodo brez dvoma pripomogle, da bo kot mlad vodilni delavec uspel. S probiematiko mladih v Sloveniji sem precej dobro seznanjen, zaradi dobre pove-zave in sodelovanja pripadni-kov JLA z mladinci na terenu. Učenci naše vojaške šole so mladi Ijudje v obdobju inten-zivnega telesnega in duševne-ga razvoja, željni znanja in uveljavljanja. Naloga nas sta-rejših je, da jih v vzgojnoizo-braževalnem procesu usmeri-mo na pravo pot. Na srednji vojaški Soli jih pripravljamo za poklic oficirja JLA. Posebno pozornost posvečamo psiho-fizičnemu razvoju gojencev, da bodo postali vsestranske, zdrave socialistične osebnosti, sposobni, da bodo kot oficirji JLA vodili svoje enote in mlade vojake« Na tej šoli so mladinci \z vseh krajev Slovenije. Kako je z zanimanjem mladih za voja-ške poklice nasploh? V strukturi prebivalstva Ju-goslavije je Slovencev 8 od-stotkov, takšen bi moral biti tu-di odstotek oficirjev JLA slo-venske narodnosti. Zaenkrat odziv ni zadosten, zato je bila 3novljena ta šola. Vpiše se >lj mladih, toda kasneje, ko maturirajo, jih veliko ne gre na Vojno akademijo - zaradi premajhne motiviranosti.« Kaj vpliva na njihovo neod-ločnost? ¦ Več faktorjev: relativno visok življenjski standard v Sloveniji, privlačnejši in druž-beno bolje vrednoteni drugi poklici, višji osebni dohodki, bližina domačega kraja iri po-dobno. Poklic oficirja JLA je lep, častivreden, vendar pa te-žak in odgovoren. Od mladega človeka zahteva dosti naporov in odrekanja. Zdaj, ko smo prvi v republiki uvedli usmerjeno izobraževanje in ko dobršen del učnega programa zajema-jo vojaška znanja in spretnosti, bo tudi motiviranost naših go-jencev boljša.« Kajnajboijcenite pri mladih in kaj zahtevate od njih? ¦ V glavnem pravilen odnos do dela in nalog, pa po-štenje, iskrenost, odgovor-nost, tovarištvo. Te vrline ce-nim tudi pri svojih sodelavcih. Današnja, takoimenovana te-levizijska generacija, ne priz-nava lažne avtoritete. Mladi danes cenijo avtoriteto dela in iskrenosti, zato je vzgoja s po-močjo lastnega zgleda zelo pomembna. To je osnovno na-čelo, katerega se držim in mi-slim, da sem na pravi poti« Alojz Jehart je bil do nedav-nega delegat v zboru združe-nega dela republiške skupšči-ne, zdaj pa je član armadnega komiteja Zveze komunistov. Stanuje v Škofji Loki in se vozi na delo z avtobusom ali oseb-nim avtomobilom. Načelnik ima veliko dela v šoli. Kako usklaju/ete delovne in družbenopolitične aktivno-sti? ¦ Nisem še v celoti zaobjel vseh podrobnosti svoje nove dolžnosti Menim pa, da bom z več truda in z željo za uveljavi-tvijo ter s pomočjo vseh sub-jektov na tej šoli uspel na svo-jem novem delovnem mestu. Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi dosegli cilj: kar najboljšo vzgojo in izobra-zbo naših gojencev in njihovo motivacijo za nadaljevanje šo-lanja na vojni akademiji - IVAN ŠUOUR