ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 16, številka 6, december 2015 Foto: Slavica Petrovič Kolikor ivja se ob božiču na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto zori. Novo leto je gaz naših skupnih poti Ob koncu leta je čas, ko se ozremo nekoliko nazaj, naredimo neke vrste inventuro in se spomnimo, kaj nam je v minulem letu ali pa celo v daljšem obdobju uspelo. Na celotnem področju naše občine smo izvedli veliko projektov, ki imajo širok družbeni pomen in veliko projektov, ki izboljšujejo kvaliteto bivanja naših občank in občanov. Potrebno je omeniti dokončanje kanalizacije v osmih vaseh naše občine (Borovci, Bukovci, Markovci, Prvenci, Sobetinci, Stojnci, Strelci, Zabovci) s čistilnima napravama v Markovcih in na Forminu. Trudimo se najti vir financiranja za Novo vas, ki je še edina vas brez kanalizacije, saj nam izgradnje niso priznali v projektu iz kohezijskih skladov, zato moramo denar zagotoviti od drugod in ga v naslednjem letu tudi bomo. Ob omenjanju gradnje kanalizacije je pomembno tudi to, da smo pravočasno izdali odločbe o komunalnem prispevku in s tem dejanjem prispevali k temu, da je priključek na kanalizacijsko omrežje mnogo cenejši kot v nekaterih drugih občinah. Ob gradnji kanalizacije smo vsepovsod, kjer je tekla trasa po cestah, te tudi obnovili. Teh cest je okrog 15 km. Ob modernizaciji ceste Bukovci-Novi Jork smo v sodelovanju z DEM obnovili in razširili tudi most čez kanal. V obrtni coni smo prodali vse infrastrukturno opremljene parcele in na nekaterih že rastejo novi poslovni objekti, ki bodo prinesli približno 100 novih delovnih mest. Dokončali smo tudi kolesarske steze: skozi Zabovce do meje z občino Ptuj, od obrtne cone do Sobe-tincev, skozi celotne Stojnce in del naselja v Bukovcih ter od Bukovcev do Mar- kovcev. V zgornjem delu Bukovcev smo zgradili novo cesto in s tem novo ulico, kjer je nastalo več dostopnih gradbenih parcel in je že zgrajenih nekaj novih hiš. Podobno smo storili tudi v Hujkarih. Dokončali smo tudi kolesarske steze (tako imenovane hodnike za pešce in kolesarje): skozi Zabovce do meje z občino Ptuj, od obrtne cone do Sobetincev, skozi Stojnce, od Bukovcev proti Markovcem. Na razpisu smo pridobili sredstva in na delu, kjer je nekoč potekala glavna cesta iz Ptuja proti Zavrču, uredili cestno postajališče in s tem postali prijaznejši do kolesarjev in drugih udeležencev v prometu. Znotraj nekaterih vasi smo uredili veliko pločnikov. V Stojncih smo zgradili center za medgeneracijsko druženje, prestavili vaško kapelo in uredili njeno okolico. Zaradi napake pri gradnji večnamenske dvorane v Bukovcih smo uredili in utrdili ostrešje omenjene dvorane, ker je t * * w r -m m jLl\U> postala nevarna za uporabo. V Sobetin-cih je zgrajen nov vaški dom. V občinski stavbi smo uredili mansardne prostore za potrebe etnološke zbirke, ki je že postavljena in odprta za javnost. Ob stavbi smo zgradili dvigalo, s katerim starejšim občanom in invalidom omogočamo lažjo dostopnost do storitev, ki jih nudi naša občina in drugi ponudniki storitev v občinski stavbi. Ob vsem naštetem je pomembno tudi to, da še vedno zelo dobro skrbimo za našo šolo in vrtec, za vsa društva in druge organizirane ter registrirane dejavnosti v občini. Na omenjene sem kot župan zelo ponosen, saj nekateri izmed teh dosegajo vrhunske rezultate doma in v tujini. Kljub temu da naša država vedno znova s finančnimi rezi posega v občinske proračune, v prihodnost zrem z optimizmom in si želim še polepšati naš vsakdan, zato naj končam z mislijo in čestitko: Novo Četo je topeCstiska vaše in naše dCani. Novo Četo je tista pesem,, ki nam vsem enako zveni. Novo Četo je gaz naših skupnih poti. Spoštovane o6čanke in o6čani, žeCim vam veseC6ožič ter zdravo, veseCo in uspehov poCno novo Četo. Milan Gabrovec UVODNIK Spet so pred nami praznični dnevi, tokrat najbolj priljubljeni - božični in novoletni. Vsi premišljujemo o tem, katere želje so se nam uresničile in katere cilje bomo morali šele uresničiti. Kmalu bo petnajsto leto 21. stoletja postalo nov spomin v naših življenjih. In spet smo pri spominih. Je pač tako, da so prazniki po pravilu povezani s spominom ali bolje rečeno: s tradicijo. Nekaj se je zgodilo, kot smo si želeli, marsikaj pa tudi, na kar nismo mogli vplivati. Vsak po svoje se ga bo spominjal po dobrem ali slabem ali pa bo morda rekel, da je minilo kot vsako doslej. Kakorkoli že. Leta in korake puščamo za seboj, le spomini ne tonejo v pozabo. Skriti so v kotičkih naših misli, velikokrat se nam utrnejo kot padajoča zvezda in nam na obraz rišejo nasmehe. Včasih se s tem nasmehom utrne tudi solza. Spomini nas velikokrat odpeljejo tudi v svet brezskrbnega otroštva, neprestanih iger in potolčenih kolen. Prav spomini so tisti, ki zaznamujejo vsakega izmed nas. Govorijo o trenutkih in o ljudeh, ki jih imamo radi. O okolju, ki nas je oblikovalo. O malih stvareh, ki nas osrečujejo, pa tudi o ovirah, ki smo jih na naši življenjski poti premagali. Ob vsem tem smo si nabrali tudi zvrhano mero izkušenj, iz katerih črpamo za naš vsakdan. Spomini so naše življenje. Potrudimo se, da bo spomin na nas nekomu polepšal dan ali pa morda priklical nasmeh na obraz. So kot mozaik, katerega vsak kamenček je del celote. Božič in novo leto sta dneva, ko se vsa družina resnično zbere skupaj. Božič prinaša v naše domove polno topline in svojevrstne romantike, novo leto pa nas polni z optimizmom in s pričakovanji. Danes uveljavljeno praznovanje božiča je povezano tudi z osrednjo osebnostjo, ki ima rdeče belo obleko in se vozi na saneh v spremstvu jelenčkov in s pomočjo škratov obdaruje (pridne) otroke v noči s 24. na 25. december. Imenujemo ga Božiček. Ker se je z njim božič spremenil v potrošniško naravnan praznik s kupom daril pod smrekami nenavadnih barv in materialov ter pretirano okrašenih mestnih ulic, trgovin in domov, mu marsikdo nasprotuje. Ne glede na vse, pa je pomembno le to, da ostajata božič in novo leto praznika, ko se družina zbere in se skupaj poslovi od starega leta oziroma pričaka novo. Izrečene želje preženejo marsikatero tegobo, še zlasti ljudem, ki nimajo nikogar od sorodnikov in so osamljeni. Zato se potrudimo, da bo naš stisk roke, beseda, objem ali samo nasmeh nekomu polepšal njihov dan in pregnal žalost. V dneh, ki so pred nami, je torej prav, da jih preživimo v družbi svojih najdražjih, v krogu svoje družine, sorodnikov, prijateljev. To naj bo čas, ko lahko drug drugemu naklonimo nepozabne trenutke, delimo ljubezen in izkazujemo hvaležnost. Ker pa so resnično bogastvo vsakega človeka njegova dobra dela za druge in ne v pisan papir zavita darila pod okrašeno smreko, se zazrimo v svoje srce in si obljubimo biti še boljši - tako do sebe kot drugih. Namesto tekanja po trgovinah za darili si podarimo skupaj preživeti čas. In ne pozabimo: največ daruje tisti, ki daruje sebe. Vsem bralcem in sodelavcem Lista iz Mar-kovcev želim lepe božične praznike ter zdravo in mirno leto, ki prihaja. Naj vas toplina praznikov spremlja vse leto. Irena Pukšič, urednica 17. iMARKOVCIiV Zimska praznovanja na markovskem območju Dediščina praznovanj in praznikov je na območju Slovenije zelo bogata. Tudi v Markovcih ni nič drugače. Ljudje so v preteklosti posebno pozimi imeli več prostega časa, zato je zimskičas prinesel več praznovanj kot pa denimo jesen. Ljudje so različne šege in navade razvili predvsem ob naslednjih praznikih. Sveta Barbara Ob Barbarinem (4. december) je bilo v Markovcih in okolici skoraj do sedemdesetih let v navadi, da so otroci prišli zjutraj k hiši z dobrimi voščili, za svoj obisk pa so dobili kakšen denar ali pa suho sadje. Ob barbarinem so po hišah hodili samo fantje, vendar samo zjutraj do devete ure, pozneje ne. Prav tako na ta dan ni smela prva k hiši priti ženska, saj naj bi to pomenilo nesrečo. Ta dan so bile prepovedane tudi koline, kajti svinja na god sv. Barbare naj ne bi mogla umreti. Sveta Barbara je veljala tudi za priprošnjico za srečno zadnjo uro. Miklavževo Sv. Nikolaj ali Miklavž (6. december) je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov pri nas in po vsej Evropi. Predvsem je priljubljen pri otrocih, ker jim prinaša darove, z Miklavževimi obhodi pa se tudi začne t. i. »veseli december«. Svetnik, ki ima god 6. decembra, je s svojim spremstvom obiskoval in obiskuje otroke v noči s 5. na 6. december, saj se Miklavževi pomočniki iz kraja v kraj razlikujejo. Približno do šestdesetih let je Miklavževo skupino sestavljajo okoli 20 oseb, več kot deset ljudi v skupini je bilo maskira-nih v parklje. Pri parkljih je po navadi bil eden glavni, ki je ostale imel zvezane na verigi ali pa na vrvici. Svetega Nikolaja so spremljali še ministranti, kaplani, župnik in dve maski, ki sta bolj značilni za obdobje »fašenka«, to sta baba s košem in pa korant brez zvoncev in z verigo v roki. Kdaj se je skupina v takšni obliki formirala, nam ni znano, vemo pa, da je svoje obhode izvajala do sredine šestdesetih let, saj nobeden od sogovornikov ne pomni točne letnice, kdaj je ta številčna skupina prenehala z obdarovanjem otrok. Danes Miklavževo skupino sestavljajo škof, torej Miklavž, spremljata ga kaplan in duhovnik, dva angela, ministrant, ki nosi koš z darili, in pa štirje parklji. Tako kot nekoč obiskujejo otroke po domovih in pa po krajih, kjer je skupaj zbranih več otrok. Če se starši želijo na svojem domu ogniti tako veliki Miklavževi skupini, v določenem delu vasi na enem kraju zberejo več otrok, kjer jih nato Miklavž skupinsko obdaruje. Miklavž se od sredine devetdesetih let naprej ustavi tudi v cerkvi, kjer obdaruje otroke. Darila za njih priskrbi župnik, plačajo pa starši. Miklavž je oblečen v liturgična oblačila, torej v rabljene obleke duhovnikov. V rokah nosi škofovsko palico, na glavi nosi škofovsko kapo, obraz pa mu zakriva brada. Prav tako so duhovnik in kaplan, ministrant in angeli oblečeni v rabljena liturgična oblačila. Parklji nosijo rdeče kombinezone s plastični maskami, v rokah pa imajo verigo, s katero ustvarjajo ropot, ko pridejo k hiši. Foto: M. M. Cerkvene jaslice so stare 109 let in so bile izdelane na Tirolskem. Kaplan ima v rokah zvonček, da naznani prihod v cerkev ali kam drugam. Prav tako kaplan nosi Miklavžu knjigo, v njej pa najdemo različne pozdravne govore, molitve in druge verske obrazce. Advent Advent je čas, ko se verniki pripravljajo na božič. V tem času so ljudje obiskovali zornice, to so maše, ki so potekale vsako jutro v adventnem času. Ker je v adven-tnem času veljal tudi post, so se ga strogo držali, prav tako niso hodili na veselice in se v tem času niso poročali. Posta so se držali še nekaj let po vojni, kasneje ne več. Od Lucijinega (13. december) naprej je veljalo, da vsak dan pove, kakšno bo vreme naslednje leto, verjeli pa so tudi, da je od tega dne naprej potrebno plesti stolček iz različnih šib, vsaki dan en del in si ga kasneje nesti k polnočnicam ter med mašo na njega poklekniti in če si videl z glavo nazaj obrnjeno žensko, je bila coprnica ali pa tvoja bodoča nevesta. Devet dni pred božičem so od hiše do hiše nosili Marijino sliko, ob kateri so se potem zbirali sosedje in so po večerih molili. Vsaka vas je imela svojo sliko, starejši še pomnijo, da so nekje do sredine šestdesetih let nosili celo kip, nato so kip zamenjali s sliko, vendar je kasneje prišlo do sporov in so to navado v sedemdesetih letih opustili. Znova so jo obudili leta 1989. Obširneje nam o nošenju Marijine slike poroča župnik Brecl, ki je leta 1989 dal izdelati nove Marijine slike. V župnijsko kroniko je zapisal: »Letos v januarju je mojster napravil 9 Marijinih slik v velikosti okrog 50 x 40 cm. Te slike smo blagoslovili, za vsako vas eno. Zadaj je napisano ime vasi, župnikov podpis in datum blagoslova, 12. 1. 1989. Poleg tega ima zadaj napisano geslo, za vsako vas drugačno. Te slike hodijo od hiše do hiše, podobno kot tam, kjer imajo Marijin kip 9 dni pred božičem. Ko bo prišla skozi vas, se bo začelo znova. Želeti je, da se začne pri hišni št. 1. Lepo je, če molijo skupaj s sosedi, vendar je dovoljena popolna svoboda, kaj in koliko molijo. Želi se, da preberejo odlomek iz Svetega pisma. Tako sedaj roma 9 slik po 9 vaseh.« V adventu so se ljudje nekoč predvsem trudili in čistili hiše in okolico, če ni bilo snega, so moški ob večerih izdelovali jaslice, ki so največkrat bile papirnate ali lesene. Tudi danes ljudje ob božiču poskrbijo, da so domovi čisti in lepo urejeni, tako kot ob veliki noči. Otroci so v primeru, da še ni bilo snega, nabirali mah, Miklavž obdaruje otroke Foto: M. M. Foto: PM Adventni venček simbolizira neskončnost, svečke na njem pa pomenijo upanje. 2 Leto/ 16, številka/6, december2015 Foto arhiv Skupine trikraljevskih, kolednikov zbrane na dan svetih treh kraljev v cerkvi. ,13T YA rVl/VUKO VC !íV to počno še danes. Tudi danes še včasih ob novem letu pridejo Hrvati koledovat in za svoj nastop dobijo denar in kakšen kozarec vina. Na predvečer Svetih treh kraljev, na tretji sveti večer, so prav tako pokropili in pokadili hišo, na hišna vrata pa napisali letnico in prve črke treh kraljev, npr. 20 G+M+B 15. Včasih so to storili kar domači, če ne pa koledniki, ki so prišli »pet treh kraljev«. Na praznik Svetih treh kraljev je bila navada, da so šli v cerkev po trikraljevsko blagoslovljeno vodo. Svečnica Z dnevom Svetih treh kraljev se je božično praznovanje zaključilo. V preteklosti je svečnica (2. februar) bila dokaj pomemben mejnik, kajti božični čas je minil in svečnica je bila zadnji dan, ko so se pospravile jaslice. Na predvečer praznika so do konca druge svetovne vojne spet hodili koledniki, tokrat so to bila domača dekleta, ki so v rokah nosile Marijin kip in dve sveči. Pri hiši so zapele svojo pesem, domači pa so jim darovali kaj malega. Ta dan so ljudje k blagoslovu nosili sveče, ki so jih prižigali, ko je kdo umiral. M. M. ženske pa so dneve pred praznikom pekle potice in »klecenprot«, ki je bil ob božiču obvezno na mizi. Božični prazniki Tudi ob božiču kot enem večjih praznikov je bilo pomembno, da se v hiši in okoli nje vse počisti. Ljudje so se na božič začeli pripravljati s prvo adven-tno nedeljo, saj še danes velja advent za čas spokornosti in duhovne priprave na božične praznike. Ob božiču so nam vsem splošno znane jaslice in smrečica, tudi v Markovcih je tako, le da so smrečico začeli postavljati dokaj pozno, šele v petdesetih letih. Kuret pravi, da je na Slovenskem že pred prihodom božične jelke bila poznana smrečica, »ki je visela s stropa narobe obrnjena. Na Ptujskem polju so takšno drevce okraševali s papirnatimi okraski, keksi, orehi in suhimi krhlji«.V navadi je bilo in je še danes, da so jaslice postavljali moški, drevesce pa so pripravili in okrasili otroci na dan svetega posta, kajti štiriindvajseti december je v preteklosti veljal kot postni dan. Na božični večer, ko so jaslice že postavljene, se je navadno zbrala vsa družina in so z molitvijo in pesmijo čakali pol-nočnice. Navada je bila, da so pokropili, včasih pa tudi pokadili vso hišo in gospodarska poslopja. Božičnih večerij niso poznali, še danes so božične večerje v naših krajih bolj izjema kot pravilo. Poudarek je večji na božičnem kosilu, ko se zraven družine zberejo še ostali sorodniki, predvsem tisti, ki delajo in bivajo v tujini. Ko se je ura približala polnoči, se je vsa družina odpravila k polnočnici, le eden je ostal doma za varuha. V Markovcih je do druge svetovne vojne bila navada, da so ob prihodu domov zbudili vse živali na kmetiji in jim dali jesti, da bodo tudi one vedele, da je konec posta in kako pomemben praznik se obhaja. Božičnih obdarovanj niso poznali do druge polovice dvajsetega stoletja. Po drugi svetovni vojni, ko je v naše kraje prišel dedek Mraz, pa se obdarovanja pričnejo ob novem letu. Obhode dedka Mraza je organizirala šola in ta je otroke obdaroval po vaseh v vaških dvoranah, pa tudi otroci zaposlenih so v njihovih podjetjih bili deležni obiska dedka Mraza. Božično slavje se je nato nadaljevalo na god svetega Štefana (26. december), ko so k blagoslovu v cerkev nosili vodo in sol, malo blagoslovljene soli so nato dali jesti živalim, ostalo pa so primešali h kuhinjski soli in k blagoslovljeni vodi, ki so jo uporabljali pri različnih kroplje-njih. Zadnjih deset let se je v Markovcih uveljavil tudi blagoslov konj, ki ga prej ni bilo. Verjetno je k temu pripomogla tudi ustanovitev konjeniškega kluba, ki je s to prakso tudi pričel. Na god svetega Janeza (27. december) ali na »janžovo« pa cerkev še danes blagoslavlja vino. Takrat nesejo ljudje k blagoslovu mlado vino, ki ga je je potem vsak član družine zaužil, saj naj bi imelo zdravilne lastnosti. Tudi otroci. Ta navada je še danes živa. Tudi praznik nedolžnih otrok (»pame-tva« - 28. december) je še danes živ. Že v preteklosti so tega dne hodili otroci po hišah s palicami in simbolično nate-pli ljudi. Smeli so hoditi tako fantje kot dekleta. V Markovcih in okolici medtem ko tepejo, otroci vzklikajo »frišeksun, fri-šeksun«, kar bi naj pomenilo »friški bote, zdravi bote«. Praznovanje božiča se je nato nadaljevalo na silvestrski večer, ki velja za drugi sveti večer. Tudi takrat je veljalo, da je potrebno hišo pokropiti. Silvestrovanj, kot jih poznamo danes, do sredine sedemdesetih let niso poznali. Večer so preživeli doma v družini, kasneje pa so se začele pojavljati vaške veselice, kjer so skupaj dočakali novo leto. Tudi božični koledniki v teh krajih niso bili znani, so pa ob novem letu hodili koledovat s sosednje Hrvaške, ob dnevu treh kraljev pa so koledovali domačini in LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Ivan Golob, Patricija Majcen, Anton Majerič, Marija Prelog in Alenka Domanjko Rožanc. Odgovorna urednica: Irena Pukšič. Lektoriranje: Alenka Domanjko Rožanc. Oblikovanje: Patricija Majcen. Tisk: Repro studio Lesjak. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si. Uredniški odßor Lista iz Markovcev Leto/16, številka/ 6, december2015 3 UST (7 tVIARKOVCIiV V korantovi deželi praznujejo: prazniki in praznovanja v Markovci na Ptujskem polju Utrinek s predstavitve monografije, avtor Matjaž Mlinarič v sredini. Marija Forštnarič in Matjaž Mlinarič V drugi polovici novembra je Turistično društvo občine Markovcih ob svoji 15. obletnici delovanja jubilej proslavilo z izidom monografije Markovčana Matjaža Mlinariča. Monografija, v kateri je avtor združil svoje diplomsko in magistrsko delo, govori o praznikih in praznovanjih, šegah ter navadah naših vasi. Dela se je lotil s preučevanjem literature, zlasti pa z obiski pri sogovornikih, ki so mu v domačem markovskem narečju pripovedovali o praznovanju nekoč. Vse to je opremil še z bogatim slikovnim gradivom iz preteklosti, kar monografiji daje še poseben pečat. Predstavitev je potekala v poročni dvorani občinske stavbe, kjer so ob pogovoru z avtorjem program popestrili še članice in člani Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Marko, ljudske pevke FD Markovci, kosci iz Kulturnega društva Alojz Štrafela in mladi harmonikar Anej Florja-nič. Ob tej priliki sta nas nagovorila prvi predsednik TD gospod Franc Brodnjak in sedanja predsednica Marija Forštnarič. Matjažu Mlinariču ob izidu zares bogate monografije, ki je velik doprinos na področju naše kulturne dediščine, iskreno čestitamo. Monografijo lahko ob prispevku 10 € dobite pri avtorju ali v Turističnem društvu. Več o vsebini monografije bomo poročali v naslednjih številkah Lista iz Markov-cev. ADR Vsi so prihajali, njega ni b'lo Predstavitev tako naslovljene pesmarice ljudskih pesmi je bila v nedeljo, 15. novembra, v stari telovadnici Osnovne šole Markovci. Ob petju ljudskih pevcev in pevcev nekaterih zborov naše občine nas je Danica Tement popeljala v svet slovenske ljudske pesmi. Danica Tement je vse svoje življenje aktivno in spodbudno delala povsod, kjer je lahko prispevala k ohranjanju naše kulturne dediščine. Je zavedna, samozavestna, odločna, pa tudi pozitivno kritična Slovenka, ki ima rada svojo domovino, lepo slovensko besedo in pesem, ki ji je bila položena že v zibko. Spominja se celo svojega prvega nastopa s sosedovo Micko, ko sta se predstavili s pesmico »Srček jaz imam, komu naj ga dam?« Slovenska pesem je bila tako njena stalna spremljevalka na paši, druženju, številnih prireditvah, nastopanju v šolskem pevskem zboru in drugod. Prepevali so tudi doma in tako je Danica pesem in veselje do petja prenesla tudi na svoja sinova. V strahu, da bi slovenska govorica in pesem nekoč bili pozabljeni, je Danica pred nekaj leti pobrskala po svojem spominu in zapisih, obiskala starejše ljudske pevce ter zbrano gradivo objavila v pesmarici. Pesmarica je nastajala nekaj let, največ dela pa je bilo opravljenega v zadnjem letu. Letos mineva 20 let od smrti Janeza Bezjaka, svoj čas najzaslužnejšega ob- čana naše občine, nadarjenega glasbenika - klarinetista in saksofonista, pevca, zbo rovodje MoPZ Alojza Štra-fela Markovci, kapelnika godbe na pihala Bukovci, člana ansambla celjskega instrumentalnega kvinteta, člana Ansambla Toneta Kmetca in člana ptujskega instrumentalnega kvinteta Franca Žibrata. Sodeloval je tudi z Ansamblom Mira Klinca, kjer je njegov klarinet za-zvenel skupaj s trobento Jožeta Balažiča, nekoč člana legendarnih Avsenikov. Janeza Bezjaka, ki je bil rojen 13. novembra 1950 v Bukovcih, so vse do njegove mnogo prerane smrti ljubkovalno klicali Fluharček. Pri muziciranju ga je spodbujal njegov dedek Franc Šmigoc, ustanovitelj in dirigent godbe na pihala v Bukovcih. Z igranjem je začel že v osnovni šoli, kjer je velikokrat zaigral skupaj s svojim bratrancem Janezom Bezjakom, po domače Čikovim Janezom. Posebno mesto v njegovem glasbenem delovanju je imelo vodenje markovskega moškega pevskega zbora, ki ga je prevzel od Štefana Vugrinca. Svoje delo je opravljal vestno, dosledno in nepopustljivo. Bil je redoljuben človek, ki je znal vzpostaviti tudi prijateljske odnose. Janez Bezjak je imel ob sebi življenjsko sopotnico Marijo, ki ga je podpirala v vseh njegovih načrtih. V Bukovcih sta si ustvarila družino, kjer sta skupaj s svojima otrokoma snovala svoje sanje. In prav okolje, v katerem je živel Janez Bezjak, je bilo naklonjeno ljudski pesmi. A usoda je posegla v njegovo delo: 11. maja 1995 je umrl. Danica Tement je deset let pozneje svojo zbirko ljudskih pesmi z naslovom Vsi so prihajali, njega ni b'lo posvetila spominu nanj z željo, da se le-ta ohrani in prenese še na nadaljnje rodove. Danica Tement nas je to nedeljsko popoldne popeljala po svoji pesmarici, ki je bila izdana v okviru Kulturno-umetni-škega društva KulTura Markovci. Povedala je, da so v pesmarici pesmi, v katere je preprosti slovenski človek zlil svoja čustva ljubezni, občutke ob slovesu in izgubi dragih ljudi. To so tudi pesmi hrepenenja po domovini in veselja ob čaši sladkega vina. S petjem pesmi iz pesmarice so se predstavili: markovske ljudske pevke, del zbora Kor, gospa Danica nam je prebrala pesem »Klic mlade ljubezni«, ki jo je napisala ljudska pesnica Gera Kostanje-vec iz Stojncev, po domače Roglarva ali Fidrehva Gera iz Nove vasi. Posebej za to priložnost so zapeli še ljudski pevci iz Bukovcev, ki sicer v takšni zasedbi ne nastopajo več. Zapeli so tudi nekateri pevci MoPZ Markovci, prireditev pa sta popestrila še klarinetist Bojan Zelenjak in harmonikar Janez Zmazek. Danica Tement se je ob koncu zahvalila vsem, ki so ji omogočili izdajo pesmarice: Občini Markovci in njenemu županu Milanu Gabrovcu, Neži Tement, Gregorju Zmazku in Darku Meznariču, ki so pesmi opremili z notami, Vitoslavi Cafuta in Ivanu Sivcu, katerih fotografije so se prekrasno zlile z melosom slovenske ljudske pesmi, lektoricama Alenki Domanjko Ro-žanc in Alenki Smolej, Silvestri Brodnjak, prijateljici in sodelavki, Davidu Petroviču za oblikovanje, g. župniku ter Olgi Zor-ko in Idi Obran za scensko ureditev. Posebna zahvala je bila namenjena Mariji Bezjak za vsestransko pomoč. Vsi, ki so pomagali, so se honorarju za opravljeno delo odpovedali in tako zares prispevali k izdaji, za nas občane še kako pomembne pesmarice. Ob koncu so vsi pevci združili svoje glasove in zapeli nekaj najbolj znanih in najlepših slovenskih narodnih. Med njim je bila tudi naslovna pesem pesmarice Vsi so prihajali, njega ni b'lo. Župan Milan Gabrovec je na predstavitvi pesmarice poudaril, da je izdaja te pesmarice pomembna tudi za Občino Markovci, Karolina Pičerko pa se je zahvalila Danici Tement, da je zbrala ljudske pesmi in tako pripomogla k temu, da ne bodo utonile v pozabo. Irena Pukšič 4 Leto/16, številka/5, november2015 .13T 17. rVi.A K KO V C »Korovci« na Regijskem tekmovanju znova zablesteli V soboto, 21. novembra 2015, je na Ptuju potekalo Regijsko tekmovanje Štajerske in Pomurja odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin. Zaradi velikega števila prijavljenih vokalnih zasedb, sta se v enem dnevu zvrstila kar dva tekmovalna koncerta. Na prvem tekmovalnem koncertu so se predstavili mešani in moški zbori, na drugem pa še male pevske skupine in dva ženska zbora. Skupno se je na tekmovanje prijavilo dvanajst zasedb, kar kaže na veliko zanimanje zborov za tovrstna tekmovalna udejstvovanja. Zbore je tokrat ocenjevala tričlanska žirija v sestavi Danice Pirečnik, Tadeje Vulc in Ambroža Čopija. Komorni zbor Kor se je na Regijskem tekmovanju preizkusil že leta 2011, kjer je prejel zlato priznanje, poleg tega pa še priznanje za najbolj obetavni zbor, za najboljši mešani zbor ter za najboljšo izvedbo ljudske pesmi. Tudi letos so »korovci« Regijsko tekmovanje vzeli zares, kar kaže tudi njihova uvrstitev. Komorni zbor Kor je namreč osvojil zlato priznanje z odliko za osvojenih 90,3 točk. Temu so dodali še posebno priznanje za najboljšo izvedbo moderne skladbe. Tega priznanja so morda še posebej veseli, saj so dobili priznanje za pesem Nekaj je v zraku, ki jo je na besedilo Toneta Pavčka napisal njihov umetniški vodja Daniel Tement. Poleg tega pa je Komorni zbor Kor prejel še priznanje za najboljšo zasedbo tekmovanja. Srečni, ponosni in polni novega zagona se člani Komornega zbora Kor že pripravljajo za nekatera tekmovanja, ki sledijo v letu 2016. Zaradi tako dobre uvrstitve na omenjenem Regijskem tekmovanju pa se bo zbor predstavil tudi na državnem tekmovanju Naša pesem, ki bo 23. in 24. aprila 2016 potekalo v Mariboru. Če pa bodo po Naši pesmi še imeli kaj moči, pa se bodo podali še na kakšno mednarodno tekmovanje v bližini. Tokrat jih vleče na morje... Poleg udejstvovanja na tekmovanjih pa bo Komorni zbor Kor izvedel tudi nekaj koncertov. Že v času Kulturnega prazni- KUD Markovski zvon: VEDNO VEČ NAS JE! ka in Valentinovega pridete na vrsto vsi ljubitelji slovenskih pesmi, saj bodo »ko-rovci« izvedli koncert slovenskih ljudskih pesmi in pesmi pokojnega Slavka Avse-nika prirejenih za zbor. Slišali pa jih boste lahko tudi na manjših dogodkih v občini in tudi izven nje. »Korovcem« je najpomembneje, da se med seboj povezujejo in tudi rastejo s skupnim prepevanjem, kljub temu pa so dobrih rezultatov na tekmovanjih zelo veseli, saj tako dobijo potrditev in tudi nagrado za svoje trdo delo. Neža Tement V Kulturno-umetniškem društvu Markovski zvon od začetka sezone beležimo porast novih članov v prav vseh sekcijah društva. Novi pevci in pevke so se pridružili Mešanemu cerkvenemu zboru sv. Marko, najmlajšim Zvončkom, ki jih je krepko čez 30, pa Komornemu zboru Glasis, ki je prav tako razširil svoje vrste. In prav Komorni zbor Glasis, ki ga že tretjo leto vodi zborovodja Ernest Kokot, se je v preteklem obdobju najbolj izkazal. Udeležil se je 5. regijskega tekmovanja odraslih pevskih zasedb na Ptuju, kjer je osvojil zlato priznanje z odliko za doseženih 90 točk. Ob tem je prejel še priznanja za obetaven zbor, najboljšo izbiro programa ter priznanje za najboljšo izvedbo ljudske pesmi Zrejlo je žito avtorja Slavka Šuklarja, sicer priredbe prekmurske ljudske. Zborovodja Kokot ob tem dodaja: »Izjemno smo veseli uspeha. Za naš zbor to pomeni še eno potrditev, da delamo dobro in v pravi smeri. Ponosni smo tudi, da smo obojni predstavniki iz Markovcev edini dosegli zlato priznanje z odliko v naši regiji (poleg nas še KZ Kor). Za vsak uspeh je potrebno delo, ki se ga v zboru še kako zavedamo. Tudi v prihodnje želimo nadaljevati na podoben način, se v drugi polovici sezone predstaviti na mednarodnem zborovskem tekmovanju, predvsem pa uživati v tej čudoviti dejavnosti in se predajati glasbi.« Tudi preostale sekcije društva pridno delajo in se trenutno pripravljajo na 21. tradicionalni božični koncert v domači cerkvi, ki bo na štefanovo ob 17. uri. Koncert bodo nato ponovili še v mariborski stolnici v sredo, 30. januarja, dan pred tem pa se bomo najmlajši Zvončki in ministranti, skupaj s starši, odpravili na ogled živih jaslic v Postojnsko jamo, kjer bodo pevci tudi zapeli. Ob božičnih praznikih vam voščimo miru, zadovoljstva in razumevanja, v novem letu pa izpolnitev vseh dobrih želja. Vabljeni na božični koncert, ki naj popestri praznične dni s prijetnimi melodijami. ADR Pretekli uspehi na področju kulture Zlata plaketa za Pihalno godbo Markovci Pihalna godba Markovci, ki jo vodi prof. Peter Gojkošek, je na 20. državnem tekmovanju slovenskih godb v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla, ki je potekalo 7. novembra v Ormožu, osvojila zlato plaketo. Zlato priznanje z odliko za Komorni zbor Kor in Komorni zbor Glasis 21. novembra je na Ptuju potekalo regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb. Udeležila sta se ga oba komorna zbora, ki delujeta v naši občini, in oba edina izmed 12 sodelujočih zborov prejela zlato priznanje z odliko. Poleg tega je posamezni zbor prejel še številna priznanja. Komorni zbor Glasis pod vodstvom Ernesta Kokota je z osvojenimi 90 točkami je prejel še priznanje za obetaven zbor, priznanje za najboljšo izbiro programa in priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi Zrejlo je žito (Slavko Šuklar/slovenska ljudska). Komorni zbor Kor pod vodstvom Daniela Tementa je osvojil 90,3 točke, poleg tega pa še priznanje za najboljši mešani zbor, priznanje za najboljšo zasedbo regijskega tekmovanja, priznanje za najboljšo izvedbo skladbe, napisane od leta 1985 do danes, Nekaj je v zraku (Daniel Tement/Tone Pavček). Iskreno čestitamo! Kultu rno-umetniško društvo Markovski zvon v ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter prazniku sv. Štefana vljudno vabi na TRADICIONALNI BOŽIČNI KONCERT v soboto, 26. 12 2015, ob 17. uri v cerkvi sv. Marka. Nastopili bodo: Otroški cerkveni pevski zbor Zvonček Mešani cerkveni pevski zbor sv Markg Cerkveni pevski zbor Jutranji zarja Komorni zbor Gi.isi* Leto/16, številka/ 6, december2015 5 15. Miklavžev koncert Pihalne godbe Markovci Godbenice in godbeniki Pihalne godbe Markovci smo se po uspehu na 20. tekmovanju godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla, ki je potekalo 7. novembra v prireditvenem šotoru na Hardeku v Ormožu, kjer smo ponovno osvojili zlato plaketo, temeljito pripravili na naš 15. tradicionalni Miklavžev koncert. Izvedli smo ga v nedeljo, 6. decembra, v večnamenski dvorani v Markovcih. Ker je o našem uspehu na tekmovanju že bilo pisano, tokrat pozornost posvečamo koncertu. Priprave na ta koncert so se pričele že v drugi polovici letošnjega avgusta, ko smo po »poletnih počitnicah« ponovno zavzeto začeli z našimi rednimi vajami. Tako smo se istočasno pripravljali na tekmovanje v Ormožu in deloma že premlevali koncertni program. Glavnina priprav in preigravanja koncertnega programa je bila zajeta na naših intenzivnih vajah od 20. do 22. novembra. Letos smo intenzivne vaje drugič zapovrstjo izvedli v Lukovem domu na Kopah, kjer smo se ponovno odlično počutili. Bilo je prvič odkar godba organizira intenzivne vaje, da je v dveh dneh zapadlo skoraj 30 centimetrov snega. Tako smo imeli opravka tudi z zimskimi radostmi, kar so naši mladi godbeniki z veseljem sprejeli. Letošnji Miklavžev koncert je za nas bil nekaj posebnega. Odločili smo se, da ne bomo nikogar gostili, saj smo imeli pripravljenega dovolj lastnega programa za celoten koncert. Že prihod godbenikov na prizorišče je bil nekaj novega in posebnega, saj sta naša člana Nina Tomažič in Niko Kostanjevec na klavir zaigrala koračnico Johanna Stra-ussa st., Radetzky marsch. Godbenice in godbeniki smo po »sekcijah« prikorakali na oder in tako polnili našo zasedbo. Koncert smo razdelili v različne tematske sklope. Začeli smo s tremi koračnicami, ki so železni repertoar vsakega orkestra, ki izvaja tovrstno glasbo: Na Rogli, Gremo na Štajersko in Po Savci, po Dravci. Sledil je sklop tekmovalnih skladb, s katerimi smo dosegli zlato plaketo: La Bonita, Show music no. 1 in Alvamar Overture. Moramo priznati, da je bil ta del za nas godbenike najtežji, saj so skladbe zelo zahtevne. Da smo si lahko malo oddahnili, sta poskrbela Nina in Niko, ki sta na klavir štiriročno zaigrala dve skladbi, in sicer Pepperoni rag in Calypso. Nadaljevali smo s sklopom, ki smo ga poimenovali »obletnice«. Igrali smo skladbe avtorjev ali izvajalcev, katerih v letu 2015 obeležujemo obletnico rojstva ali smrti. Tako smo izvajali Wolfganga Amadeusa Mozarta Alla Turca Allegreto. Naj poudarimo, da je priredbo te skladbe za našo godbo napisala Nina Tomažič. Sledila je skladba Always on my Mind Elvisa Presle-ya, nadaljevali smo s slovensko popevko Med iskrenimi ljudmi Mojmirja Sepeta, ki jo je odlično zapela naša članica Vanesa Tomažič. Ponovno je sledil kratek odmor za nas godbenike, saj je Nina tokrat sama na klavirju zaigrala skladbo Don't cry for me Argentina, ki jo je pred leti izvajala pop pevka Madonna. Vsi smo nadaljeva- li z venčkom pesmi Erica Claptona Pop and Rock Legends: Eric Clapton. Sledili sta skladbi Jamesa Hornerja Braveheart iz istoimenskega filma Braveheart in My Heart will go on iz filma Titanic. Ponovno je zadnjič »vskočila« Nina s klavirskim nastopom in zaigrala znano Joplinovo skladbo Entertainer. V zadnjem sklopu smo godbenice in godbeniki zaigrali še tri pesmi našega velikana slovenske na-rodno-zabavne glasbe Slavka Avsenika: Prelepa Gorenjska; Prijatelji, ostanimo prijatelji in na svetu največkrat predvajana Na Golico. Seveda smo na zahtevo občinstva morali odigrati še dodatek. Koncert je zelo duhovito in na svojstven način vodil in povezoval gledališki igralec Blaž Šef, član Mladinskega gledališča Ljubljana. S svojimi anekdotami in jezičnimi izjavami je dodal piko na i celotni izvedbi koncerta, za kar se mu zahvaljujemo. K zvokovni in vizualni podobi in izvedbi koncerta je svoje doprinesla zvokovna in svetlobna kulisa, ki jo je odlično izvedel Dejan Nipič s svojo ekipo. Zasluga za odlično izvedbo našega koncerta gre vsem godbenicam in godbenikom, največjo zahvalo pa prejme naš dirigent Peter Gojkošek. Potrudili se bomo, da boste v prihodnje Pihalno godbo Markovci še slišali in videli izvajati podobne koncerte, kot je bil 15. Miklavžev koncert 2015. Godbenice in godbeniki Pihalne godbe Markovci 9{aj vam teto mero Bogato o&rodi, naj vas z radostjo napoBa, o6da vas z doSrimi Budmi l/am 2016 godbeniki 6 Leto 16, številka/5, november2015 .t3T 17, MARKOVC Godemo in pojemo v korantovi deželi V Društvu upokojencev Markovci že osmo leto deluje skupina ljudskih godcev in pevcev z imenom Hišni ansambel DU Markovci. Skupino vodi Franc Pani-kvar, skupaj pa šteje 6 članic in članov. Igrajo in prepevajo ljudske in ponarode-le pesmi ter tako skrbijo, da ta del naše kulturne dediščine ne bi odšel v pozabo. S svojimi nastopi popestrijo in obogatijo različne prireditve tako v domači občini kot izven nje. Praviloma se udeležujejo tudi vseh srečanj takšnih in podobnih skupin. Zaigrajo na različnih jubilejih članov društva in povsod, kamor so povabljeni. V zadnjem letu so v skupini imeli nekaj zdravstvenih težav. Končno se je vse uredilo in tako so člani 21. novembra pripravili že 4. srečanje ljudskih godcev in pevcev v Nova vasi pri Markov-cih pod naslovom »Godemo in pojemo v korantovi deželi«. Skupin, ki želijo sodelovati na tovrstni prireditvi, je kar preveč, zato se je vedno težko odločiti koga povabiti, saj se nikomur ne bi radi zamerili. Tako smo letos prisluhnili 15 skupinam. Sodelujoči in tudi obiskovalci so bili mnenja, da je letošnje srečanje bilo najboljše doslej. Zahvaljujejo se vsem, ki so jim na kakršenkoli način pomagali pri organizaciji prireditve. Takih dobrotnikov je bilo kar nekaj: od lokalne skupnosti, obrtnikov podjetij in tudi posameznikov. Vsem še enkrat hvala. Našim godcem in pevcem želimo da še dolgo ostanejo čili in zdravi, da bi nas lahko še dolgo razveseljevali s svojim igranjem in petjem. TM naj vdm in novo^eio nj&gMivi, radosti poíno, BrezsoCz in s%r6i Vsem našim čfanicam, ¿¡anom, občankam in občanom želimo Srečno 2016! UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV MARKOVCI Prostovoljstvo bogati Podmladek RK Osnovne šole Markovci je skupaj s člani OORK in župnijsko Karitas na miklavževo soboto organiziral obisk v domu starejših v Muretincih. Najprej je bila sv. maša, ki jo je daroval naš g. župnik, nato je sledil kratek in pester kulturni program, ki so ga pripravili učenci. Zaplesala je skupina plesalk iz nižjih razredov, recitatorji, glasbeniki in ljudske pevke sekcije FD Markovci. Članice OORK in župnijske Karitas so spekle pecivo in druženje nadaljevali ob prije- tnem klepetu in prigrizku ter starejšim stanovalcem tako popestrili sobotni dopoldan, ki je bil že predbožično razpoložen. Z otroki smo obiskali tudi tiste, ki se niso mogli udeležiti srečanja, ker jim bolezen to onemogoča. Bili so zelo veseli našega obiska in si zaželeli, da jih v naslednjem letu večkrat obiščemo. Vodja doma starejših v Muretincih, ga. Jelka Sušnik, je bila naše pripravljenosti za prostovoljno druženje zelo vesela, saj imajo v naslednjem letu v načrtu, da se dom še bolj povezuje v življenje ljudi iz soseščine, zato si želi, da bi otroci še pogosteje obiskovali stanovalce doma. S tem zunanjim sodelovanjem si tudi mi želimo, da bi otrokom približali delo prostovoljstva, ki ga odlikujejo spoštovanje do bližnjega in starejših, iskrenost in poštenost, sprejemanje drugačnosti in predvsem, da se ne norčujejo svojim sošolcem ali komer koli drugemu. Osve- ščenost otrok, da razumejo svoje starše, če jim ti ne morejo kupiti tistega, kar si želijo, je nujna. Več in pogosteje se bomo o tem pogovarjali z otroki, lažje bodo sprejemali dejstvo, da ne morejo dobiti vsega na pladnju. Tudi odrasli prostovoljci so dober vzgled otrokom, zato je tudi naša naloga, da jih z dejanji spodbujamo k različnim oblikam prostovoljnega dela. Marija Prelog Foto: Marija Prelog Šolarji so s plesom in pesmijo razveselili stanovalce v domu starejših v Muretincih. Leto/16, številka/ 6, december2015 7 17 MARKO VC Ii V Podpis gradbene pogodbe Župan občine Markovci Milan Gabrovec je v preteklih dneh podpisal gradbeno pogodbo za izgradnjo še preostalih krajših odsekov kanalizacije, ki jih osnovni projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju tujskega polja, sistem 3 Bukovci-Formin«, ni zajemal. Gre za kanale v naselju Bukovci, in sicer za kanal v zaselku »Lunovci«, kjer je potrebno zgraditi 391 m gravitacijskega voda in 391 m tlačnega voda kanalizacije, vključno s črpališčem, drugi večji kanal 3.7.2, do h. š. 79 - 83A ter en krajši odsek kanala 3.12.3 ob h. št. 10. Za izvedbo del je bil izbran izvajalec Komunalno podjetje Ptuj d.d., Puhova ul. 10, 2250 Ptuj. Pogodbena vrednost del je 209.154,54 EUR (brez DDV). Rok izvedbe del je 60 koledarskih dni. Glede na pričakovane zimske vremenske razmere pričakujemo dokončanje del v spomladanskih mesecih 2016. BZ NA PTUJSKEM OBMOČJU NI VEC NEZAVAROVANIH ŽELEZNIŠKIH PREHODOV P ragersko—Hodoš V OKVIRU NAJVEČJEGA INFRASTRUKTURNEGA PROJEKTA NA PODROČJU ŽELEZNIC SE ZAKLJUČUJEJO AKTIVNOSTI NA PTUJSKEM OBMOČJU V okviru projekta Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko—Hodoš za hitrosti do 160 km/h; Modernizacija nivojskih prehodov in izvedba podhodov na železniških postajah se izvaja vrsto ukrepov, ki bodo znatno prispevali k razvoju železniške infrastrukture. S projektom bodo doseženi strateški cilji razvoja železniške infrastrukture Republike Slovenije, ki strmijo k izboljšanju prometne varnosti, spodbujajo nacionalni gospodarski razvoj, zmanjšujejo negativne vplive na okolje in zagotavljajo ustrezno železniško povezavo s širšim evropskim prostorom. Investitor projekta je Ministrstvo RS za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, vrednost projekta je 465,5 mio €. Finančni prispevek Kohezijske-ga sklada Evropske unije znaša 231,1 mio €. Na ptujskem območju poteka v okviru projekta Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko-Hodoš za hitrosti do 160 km/h; Modernizacija nivojskih prehodov in izvedba podhodov na železniških postajah več aktivnosti, ki so v zaključnih fazah. Najpomembnejša pridobitev za prebivalce Mestne občine Ptuj je zagotovo rekonstrukcija železniške postaje Ptuj in na novo urejen podhod za pešce in kolesarje v centru mesta, ki zagotavlja večjo varnost in lažjo dostopnost z ene na drugo stran železniške proge. Podhod je namenjen pešcem in kolesarjem v postajnem območju in nadomešča nivojski prehod. Ob strani podhoda se nahaja tudi dvigalo za funkcionalno ovirane osebe. Prebivalci so prav zagotovo opazili tudi gradnjo protihrupnih ograj, ki so nameščene ob vstopu na postajo in na nekaterih odsekih ob železniški progi, na primer na Zagrebški ulici, ob Natašini poti, na Špindlerjevi ulici in povsod tam, kjer se nahajajo strnjena naselja, ki so izpostavljena višji ravni hrupa zaradi železniškega prometa. Gre za ukrep, ki služi preprečevanju prekomernih vplivov na okolje. Z njimi so na območju železniške proge Pragersko-Hodoš zaščitena vsa preobremenjena območja ter stavbe, skupno v dolžini 13,5 kilometra. Za zagotovitev ustrezne zaščite pred hrupom je bila izvedena tudi pasivna protihrupna zaščita 145 stavb. Najučinkovitejši ukrep zmanjševanja hrupa pa predstavlja elektrifikacija 109-kilometrskega odseka železniške proge in s tem postopna zamenjava dizelske vleke z elektro vleko. Zmogljivejša elektro vleka namreč omogoča večjo obremenitev vlakov. Obenem pa se bo močno zmanjšala raven hrupa, ki je vrsto let motil okoliške prebivalce. V okviru projekta je potekala modernizacija proge, med katero se uvršča tudi urejanje vseh križanj cest z železnico. Tako je bilo na železniškem odseku Pragersko-Hodoš urejenih kar 78 prehodov; 32 nivojskih prehodov je bilo ukinjenih, 27 nivojskih prehodov moderniziranih oz. urejenih z zavarovanjem z avtomatsko napravo za zavarovanje, 19 prehodov je bilo urejenih izvennivojsko (od tega 12 podvozov, 2 podhoda za pešce in kolesarje ter 5 nadvozov). Tako na odseku Pragersko-Hodoš ni več nezavarovanih prehodov, ki bi bili označeni zgolj z Andrejevim križem. Na ptujskem območju je bil urejen podvoz na lokalni cesti v Stražgonjci, podvoz Jablane, podvoz in postajališče v Cirkovcah, podvoz v Strnišču, nadvoz državne ceste v Zgornji Hajdini, nadvoz regionalne ceste in podvoz lokalne ceste v Dornavi ter nadvoz državne ceste v Moškanjcih. Obstoječe železniške prehode se je zavarovalo z zapornicami ali polzapornicami. Ti ukrepi povečujejo varnost ob železniških prehodih in zagotavljajo druge prometno-tehnološke učinke, kot so dvig hitrosti vlakov, pretočnost cestnega prometa, skrajšanje časa potovanja in nenazadnje izboljšanje kakovosti storitev železniškega prometa. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZAINFRASTRUKTURO DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO Nadvoz Dornava Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojna prioriteta 1 - Železniška infrastruktura - KS. Nnioibn v prihodnost i KHH.M-110 rm i-WRWi^N* 8 Leto 16, številka/6, december2015 ,13T YA rVl/VUKO VC Ii V Ustvarjalna urica v Bukovcih 2. decembra je vaška knjižnica Bukovci organizirala ustvarjalno urico za otroke in njihove starše. Zbralo se je precej malih nadobudnežev, ki so izdelovali praznično dekoracijo za prihajajoče praznike. Sejna soba v večnamenski dvorani je bila polna veselega ustvarjanja. Otroci so z zanosom izdelovali novoletne smrečice in angelčke, ki so jih okrasili po svoji zamisli. Vse izdelke so lahko odnesli domov, nekaj pa so jih odstopili za okrasitev knjižnice. Čas je zelo hitro minil. Dogovorili smo se, da se naslednjič srečamo ob knjigi na pravljični urici. Amanda Petek Dogajalo se je ... TTT Obisk sv. Miklavža pre trgovino Špic market Tuš v Markovcih. Miklavževanje v Novi vasi Novost v zbirnem centru Spoštovani uporabniki, obveščamo vas, da v zbirnem centru Markovci zbiramo kože doma zaklanih prašičev za lastno uporabo. Skupaj z občino Markovci smo ponovno nadgradili sistem zbiranja odpadkov v vaši občini. Od meseca decembra lahko v vašem zbirnem centru oddajate tudi živalske stranske proizvode (kože doma zaklanih prašičev za lastno uporabo). Gre za vrsto odpadka, ki zahteva poseben postopek zbiranja in predelave in ga nikakor ne smemo odlagati v naravo. Zato vas vabimo, da kože doma zaklanih prašičev v skladu z odpiralnim časom pripeljete v zbirni center v vaši občini. Prevzem odpadka se obračuna 0,65 € + DDV na kilogram pripeljanega odpadka. NE POZABITE: • gospodinjstva lahko v zbirnem centru brezplačno oddate še naslednje vrste odpadkov: • kosovne odpadke (staro pohištvo, vzmetnice za postelje ...), • male gospodinjske aparate (sesalniki, mlinčki, sušilci las, likalniki ...), belo tehniko (hladilniki, štedilniki, pralni in pomivalni stroji, mikrovalovne pečice ...), • električno in elektronsko opremo (TV aparati, računalniki, radio ...), Miklavževanje v farni cerkvi Foto: IP plastiko, plastično, papirno, kovinsko in stekleno embalažo, odpadna jedilna olja in maščobe, zdravila, pesticide, baterije in akumulatorje, izrabljene avtomobilske gume (do 50 kg/leto/gospodinjstvo), zavržena/uničena oblačila, odpadni les, okna ... OBRATOVALNI ČAS ZBIRNEGA CENTRA MARKOVCI: Položnici, ki jo prejmete v mesecu decembru, je priložen urnik odvoza odpadkov za leto 2016. Na urniku bodo z modrim kvadratkom in kratico »ZC« označeni dnevi, ko je vaš zbirni center odprt. NE SPREGLEJTE:. Zbirni center bo odprt samo ob dnevih, ki bodo na urniku označeni z modrim kvadratkom in kratico »ZC«. Čas odprtja je glede na dan določen v legendi urnika. V letu 2016 se delno spremenijo dnevi odvoza posameznih vrst odpadkov, zato poglejte urnik, ki je priložen položnici. Hvala, ker skupaj z nami skrbite za življenja vredno okolje! Vaš zbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj, d.o.o. Dopis društvom in organizatorjem prireditev Spoštovani, ker želimo, da je dogajanje v naši občini vidno tako na lokalni televiziji SIP TV kot v občinskem časopisu List iz Markovcev, vas pozivamo, da ob organizaciji vaše prireditve obvestite tudi vodstvo SIP TV in Uredniški odbor občinskega časopisa. Žal se večkrat zgodi, da prireditev spolzi ravno zaradi slabe komunikacije in obveščanja. Prilagamo kontaktne podatke obeh medijev: SIP TV Branko Veselič: 041 618 044, info@siptv.si UREDNIŠKI ODBOR Irena Pukšič, predsednica: 031 349 296, irena.puksic5@gmail.com ali markovski.list@gmail.com Želimo, da dogajanje spremlja čim širši krog gledalcev in poslušalcev, zato PRAVOČASNO poskrbite, da bo obvestilo o prireditvi prišlo tudi v roke medijem. Rok za oddajo gradiva za List iz Markovcev je 10. februar 2016. Pošljite ga na markovski.list@gmail.com. Kot ste lahko opazili, v vsaki številki objavimo tudi PRIREDITVENIK; čimprej nam posredujte osnovne informacije o dogodku za prihodnja dva meseca. Odslej bo kronika občine Markovci na sporedu vsako ZADNJO soboto v mesecu. Prav tako vas pozivamo, da prireditve redno in pravočasno vnašate v koledar dogodkov na spletni strani Občine Markovci. Le tako bomo dosegli, da ne bo prišlo do podvajanj, zagotovljeni pa bosta ažurnost in obveščenost. Navodila za uporabo in vnos ste prejeli, v nasprotnem primeru pa nas obvestite in vam jih bomo znova predali. Prav tako lahko spremljate profil Občine Markovci na družbenem omrežju Facebook, kjer vas sproti obveščamo o najaktualnejšem dogajanju v občini. Želimo vam energije in idej pri snovanju prireditev. SIP TV IN Uredniški odbor Lista iz Markovcev Foto: ADR Leta/16, številka/ 6, december2D15 9 17. iMA [, daje KNJIŽNICA BUKOVCI znoua odpada «sik^ Mata Najdete nas v kulturno-športni dvorani v Bukovcih od novembra do marca vsako sredo med 17. in 18. uro. Info: 041 817 738 Amanda Petek amanda.petek@gmail.com f aceboo k. com/kn j i zni ca. b u kovci s POD N J h PO.' D R AV CASIM sti, ki so bile rojene v Spodnjem Podravju, so tukaj živele in/ali se šolale, predvsem pa so s svojim delom zaznamovale razvoj pokrajine v preteklosti in sedanjosti: različni umetniški ustvarjalci, gospodarstveniki, znanstveniki in raziskovalci, strokovnjaki, športniki itd. Spletno stran upravlja in vsebine prispeva Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Vsebine so oblikovane in objavljene skladno z vsebinsko zasnovo biografskega leksikona. Gesla nastajajo sproti in se dopolnjujejo s podatki vsak dan, tako da vsebina biografskega leksikona nikoli ni dokončna. Vsekakor upamo, da boste leksikon sprejeli za svojega in pomagali tudi soustvarjati njegovo vsebino. Vaše predloge za uvrstitev novih osebnosti v leksikon lahko pošljete na spodnjepo-dravci@knjiznica-ptuj. si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca, ki je dostopen na portalu www.spodnje-podravci.si. Mira Petrovič 12 Leto/16, šteuilka/6, december2015 ÍIST I V. rVlAKKOVC Iz zgodovine Markovcev Matej Slekovec (1846-1903) Matej Slekovec se je rodil leta 1846 kot četrti od petih otrok kmetoma Mariji in Jožefu Slekovcu v Kunovi nad Nego-vskim jezerom. V letih 1859-1867 je v Mariboru obiskoval gimnazijo in nato še štiri leta bogoslovja. Med šolanjem je živel v velikem pomanjkanju, kar je pustilo trajne posledice na njegovem zdravju. Takoj po posvetitvi v duhovnika leta 1871 je imel prvo mašo v domači Ne-govi, že deset dni kasneje pa je nastopil svojo prvo službo v Središču ob Dravi. Leta 1879 je bil iz Cirkovc premeščen v faro Sv. Marko niže Ptuja. Po treh letih, v katerih si je pridobil ugled dobrega govornika in razumevajočega spovednika, je tako hudo zbolel, da so bili Markovčani prepričani, da bo umrl. Čeprav so ga noč in dan negovale strežnice, se mu stanje ni izboljšalo. Ptujski župnik Mihael Lendov-šek je zanj že pripravil svete zakramente in pridigo, izbirali pa so tudi krsto. Še sam Slekovec je obupal: ob sebi je imel smrtno svečo in se poslavljal od prijateljev. Razplet, ki je sledil, spominja na čudež. Ravno tiste dni sta se iz Marijinega Celja (Mariazell) na avstrijskem Štajerskem vrnili dve romarki. Slekovec ju je vprašal, ali sta s seboj prinesli sveto vodo iz Marijinega studenca. Na vsesplošno nesrečo je nista, toda vedeli sta za žensko iz sosednje župnije, ki jo je, zato sta odšli do nje in jo izprosili za Slekovca. Ob molitvah je popil zdravilno vodo. Njegovo zdravje se je toliko popravilo, da se je lahko odpravil v Gorico na Primorskem. Tam je bil sredi kostanjevega gozda frančiškanski samostan Kostanjevica (tudi Kapela), v katerem sta od leta 1821 delovali gimnazija in modroslovna šola, do leta 1886 pa tudi sedež provinciata. Med okrevanjem v milem podnebju je preučeval arhivske dokumente v centralnem goriškem semenišču, hkrati pa poučeval princa Otona, sina kneza Windischgratza iz ene najuglednejših rodbin habsburške monarhije. 1. maja 1883 je Slekovec zopet nastopil službo, toda ne v Markovcih, ampak v majhni župniji Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Lovrenčani so se mu tako priljubili, da je popisal domačo zgodovino v knji- žici Župnija Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Ko je ležal na smrtni postelji v Ljubljani, so mu to naklonjenost vrnile lo-vrenške sestre usmiljenke in še posebej frančiškanski duhovnik, doma iz Lovrenca, ki mu je pisal pisma in bedel ob njem vse do smrti. Od tedaj, ko je v Markovcih po pil sveto vodo, je Slekovec častil Lurško Mater Božjo. Po njegovem prigovarjanju so ji Lo-vrenčani ob župnišču postavili kapelo, pozneje pa je dal tudi za cerkev sv. Marka narediti podobo in votlinico Lurške Matere Božje. Tudi češčenje presvetlega Srca Jezusovega je bilo Slekovcu pri srcu. Ko je obhajal 25-letnico svojega duhovništva, je na lastne stro ške naročil pri tirolskem moj stru Schmalzlu dva velika kipa: presvetlega Srca Jezusovega in Marijinega. Zadnje leto pred smrtjo je hotel kanonično ustanoviti še bratovščino presvetlega Srca Je zusovega, vendar mu ni uspelo. V Sv. Marko se je Slekovec vrnil leta 1887, na kvatrni četrtek ob treh popoldne, in bil pokopan 15 let pozneje, prav tako na kvatrni četrtek ob treh popoldne. Z njegovo smrtjo je markovska šolska mladina izgubila velikega dobrotnika. Vsako leto je učencem, ki so imeli prvo obhajilo, plačal žemlje ali rogljič-ke, revnim, ki so mu prinesli ročna dela in druge malenkosti, pa je plačeval po 10 kron. Iz Trsta je naročil cel zabojček školjk in morskih živalic za pouk ter dal 40 kron za fizikalne priprave, potrebne v najvišjem razredu. Še pred smrtjo je šoli podaril tudi manjši paviljon za čebele. Toda o vsem tem je kaplanu Avguštinu Jagru naročal: »Nič praviti!« Za cerkev je priskrbel tudi nov zvon, pnevmatske orgle, božji grob, monštranco, krstni kamen, svetilko za večno luč, zastave in sliko Svete družine. Malo pred smrtjo je nabavil še cerkveno preprogo za veliki oltar ter dal vse tri oltarje in prižnico povsem prenoviti, pobarvati in pozlatiti. Slekovec je živel po načelu: Najprej delaj to, kar je potrebno, potem to, kar je koristno in slednjič to, kar je prijetno. Večkrat je poudaril, da bi se morali ljudje učiti, resneje delati in več brati. Ko je zbolel in ni mogel biti pokonci več kot pol ure, je potožil: »Je pač nadloga, je pač nadloga. Ko bi le zopet mogel delati!« Poleti je rad opazoval čebele iz svojega čebelnjaka na vrtu. Živel je skromno in preprosto, nadvse pa je cenil zmernost in treznost. Ostro je Foto: dlib Foto: dlib Zgodovinska monografija Mateja Slekovca z naslovom Sekelji, bi morala, zlasti naš štajerce, še posebej zanimati. Čeprav mu je bilo zbiranje gradiva bolj pri srcu kot pisanje, je objavil več zgodovinskih črtic in kronik obsojal lahkomiselnost, brezposelnost in zapravljivost mladih, predvsem pa pitje »nesrečnega šnopsa«, ki je botroval številnim izgredom njegovih župljanov. Tako je Štajerc leta 1900 pisal o skupini fantov, ki se je po večerni maši zapletla v pretep z dežniki in o tatu iz Male vasi, ki je peku in kramarju Janezu Murkoviču iz prodajalne ukradel kruh in žemlje ter cigarete, cigare in tobak, ki jih je čez nekaj dni podarjal v vaški gostilni. Leta 1905 je Slovenski gospodar objavil vest, da so Selčan, dva Markovčana in prav tako dva Zabovčana popivali od žganjarne do žganjarne v Ptuju, »vsem znani šnop-sarski prestolnici«. Na poti domov so se v Budini stepli. V pretepu je eden umrl, dva pa sta bila ranjena (eden huje, drugi lažje). Leta 1900 so se Markovčani uprli ptujskemu županu Josefu Ornigu. O tem je Štajerc objavil članek Banderij od sv. Marka. 18. septembra 1900 je bil cesar-sko-kraljevi namestnik grof Manfred Clary-Aldringen povabljen na otvoritev ptujske nižje gimnazije. Naslednjega dne naj bi v spremstvu grofa Attemsa, deželnega glavarja ter ptujskega župana Josefa Orniga in uglednih ptujskih in drugih meščanov obiskal Haloze, da »se osebno prepriča o žalostnem položaju haloških vinorejcev«, med katerimi so po besedah Josefa Orniga »poedini ptujski mestjani skoraj vse svojo premoženje žrtvovali, da bi svoje posestvo v nov cvet spravili«. Josef Ornig je pozval marko-vske kmete, da bi sodelovali v banderiju, tj. častnem spremstvu na konjih s cesarsko zastavo na čelu. Čeprav bi s tem pokazali, da so »zvesti podložniki našega ljubega cesarja«, so kmetje ostali doma, ptujskemu mestnemu svetu pa poslali odklonilno pismo. V njem so zapisali, da nočejo sodelovati, ker na kopjih ne smejo imeti slovenskih tribarvnic, čeprav so Slovenci; da bi morali vsepovsod, kamor bi prišli, zatajiti svojo narodnost (verjetno jezik); da so priprave jahačev potekale preveč na skrivaj; da v resnici nimajo časa, ker je ta dan delovnik in da bi se njihovi konji po haloških poteh preveč utrudili. Prav tako so se spraševali, zakaj Portret Mateja Slekovca je iz Albuma slovenskih književnikov iz leta 1928; zelo podobno fotografijo je kmalu po njegovi smrti objavil Fran Kovačič v spominskem zapisu o Mateju Slekovcu (Časopis zgodovino in narodopisje, 1904)_ so izbrali ravno njihovo vas, saj so dobri konji in jahači tudi v drugih vaseh. Zaradi sloga pisanja je Štajerc zapisal, da so avtorji pisma brez dvoma »duhovna gospoda, ki kmetu vsako veselje grenijo, čez vse obrekujejo in celo cesarskega namestnika ne spoštujejo«. Pri Sv. Marku pa je bil tedaj župnik Slekovec, ki je bil med drugimi častnimi dolžnostmi tudi duhovni svetovalec lavan-tinskega knezoškofa dr. Mihaela Napotnika in poznejši konzistori-jalni svetovalec. Kot župnik ni imel Slekovec nikoli navade, da bi hvalil Markovčane, toda tistega, ki je rekel karkoli slabega o njih, ga je zelo užalil. Znal je ceniti njihovo trdoživost, ki se je izkazala ob naravnih in drugih nesrečah (poplave, požari, izbruhi kolere), poznal pa je tudi njihove slabe strani, zlasti pitje žganja, nezaupanje do duhovščine, opravlji-vost in praznoverje. Največjo skrb je vsa leta namenjal mladim zaročencem. Čeprav je bil po dveh ali treh urah pogovora z njimi zelo zadihan in utrujen, je bilo to zanj »edino upanje, ako bodo stariši boljši, bodo tudi časi in ljudje boljši.« Kljub temu, da kot dijak ni maral zgodovine, je postal spoštovan zgodovinar domačih krajev, njegovo ime pa je med nemškimi učenjaki slovelo bolj kot med domačimi. Včasih si je iz kakšnega arhiva pripeljal cele vreče starih listin in knjig, nato pa iz njih izpisoval, primerjal podatke in sestavljal zbirke. Pri tem delu je pozabil na vse, kar ga je obdajalo. Čeprav mu je bilo zbiranje gradiva bolj pri srcu kot pisanje, je objavil več zgodovinskih črtic in kronik (o Sv. Lovrencu, gradu Vurberk, ptujski škofiji in naddu-hovniji, Središču ob Dravi, gradu Ormož, Sv. Duhu pri Ločah, Konjicah, Ljutomeru itd). Pisal je tudi poljudne spise (npr. o napadih Turkov in krucev, kobilicah in kugi na Štajerskem) ter jih v nadaljevanjih objavljal v Slovenskem gospodarju, Kresu, Popotniku, Slovencu in Slovenskih večernicah. V treh desetletjih zbiranja podatkov iz arhivov in knjižnic na Dunaju, v Gradcu, Ljubljani, Zagrebu, Mariboru, Gorici, Salzburgu in Ptuju ter krstnih, poročnih in mrliških matrik v spodnještajerskih župnijah je Slekovec nabral obsežno zgodovinsko, predvsem pa krajevnozgodovinsko in biografsko gradivo od 16. stoletja naprej. Kot prvi predsednik Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko je vso svojo pisno zapuščino podaril društvu in s tem omogočil nastanek društvenega arhivskega fonda oziroma poznejšim zgodovinarjem omogočil bogato zgodovinsko dokumentacijo o slovenski Štajerski. Danes predstavlja Slekovčeva zapuščina enega izmed najobsežnejših, vsebinsko najbogatejših in najbolj raznovrstnih osebnih fondov, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Maribor. (Podatki so povzeti po: Fran Kovačič: V spomin Mateju Slekovcu, Časopis za zgodovino in narodopisje, leto 1904 in različnih člankih v Štajercu (1900) in Slovenskem gospodarju (1950), ki sta dostopna na: www.dlib.si in www.kamra.si) Irena Pukšič Leto 16, številka 6, december2015 13 17. iMARKOVCIiV Božična zvezda Božična zvezda v resnici sodi med skromne mlečke, čeprav je tako razkošna in lepa. Njeno latinsko ime je Euphorbia pulcherrima; v tujini jo imenujejo večinoma poinsettia, pod katerim jo boste našli v katalogih vseh semenskih hiš in vseh, ki se ukvarjajo z vzgojo in razmnoževanjem rastlin prav po celem svetu. Neverjetno je, kako se je ta rastlina bliskovito razširila po vsem svetu kot simbol praznikov miru in božičnega veselja. Čeprav so žlahtnitelji širom po svetu uspeli vzgojiti rastline, ki imajo ovršne liste obarvane v mnogih barvah, od bele, do kremaste, pa lososovo oranžne, tudi skoraj rumene, oranžne, so rdeče še vedno najbolj tipične spremljevalke božičnega časa. Nekaj zgodovine Mnogi tega ne vedo, a rastlina izvira iz Mehike, krajev, kjer je v gozdovih veliko tropskih rastlin. Tam jo obravnavajo kot plevel, saj raste povsod, tudi na smetiščih. Seveda so tako veliki in škrlatno obarvani ovršni listi plod večletnega dela žlahtniteljev; v domovini so to zeleni grmi, ki zrastejo do 3 m visoko. Iz Mehike je to rastlino v ZDA leta 1820 prinesel prvi ameriški ambasador v Mehiki JOEL ROBERTS POINSETT, ki jo je najprej prenesel v Južno Karolino, od koder se je hitro razširila po celi državi. Za njen razcvet in priljubljenost po vsem svetu je »odgovoren« Paul Ecke Jr. Paul je bil potomec, tretja generacija, nemškega begunca, ki je v ZDA odprl vrtnarijo. Hkrati je tam odkril to v resnici dokaj skromno lepotico in jo takoj vzljubil. Šele njegov vnuk Paul je odkril tehnologijo, kako sejančke pripraviti do tega, da se lepo razvejajo in predvsem zacveti-jo ravno pravi čas. To se je zgodilo šele po letu 1930. Paul je bil prvi žlahtnitelj te lepotice in še danes je vrtnarija Ecke največji pridelovalec božičnih zvezd na svetu. Kljub temu pa je v ZDA dan božičnih zvezd, 12. december, dan smrti Joela Poinsetta, po katerem se v angleščini ta rastlina tudi imenuje. Zakaj je božična zvezda tako priljubljena? Najprej so ena izmed redkih rastlin, ki nam v pustem zimskem času prinašajo žareče rdeče barve, ki so znamenje veselja ob prihodu božičnega časa. Zakaj se obarvajo ravno v tem času? So namreč rastline kratkega dne. Ko se dan skrajša na manj kot 10 ur, se pričnejo zgornji li- sti barvati. Ker je ravno tik pred božičem (21. december) najkrajši dan v letu, so te rastline takrat ravno najlepše obarvane. Za tako obarvanje je potrebno delo: zatemnjevanje rastlin od septembra naprej. Prav to tehniko je odkril Paul Ecke. Simpatična legenda o nastanku priljubljenosti božične zvezde Ker rastlina izvira iz Mehike, izvira od tam tudi legenda. Nekoč je živela zelo revna deklica z imenom Pepita. Najbolj od vsega si je za božič želela, da bi lahko otročičku v jaslicah podarila nekaj zares lepega. Ker je bila iz revne družine, ni imela prav ničesar. Ko je zvečer praznih rok šla k polnočnicam, je bila zelo žalostna. Spremljal jo je njen bratranec Pedro, ki je videl, kako močno žalostna je deklica. Ker jo je hotel potolažiti, ji je rekel: »Pepita, dobro veš, da si detece v jaslicah ne želi bogastva v denarju in zlatu. Najbolj si želi, da bi se imeli ljudje med seboj radi, da bi na svetu vladal mir. Detece vidi v tvojo dušo in ve, da ga imaš rada, da si dobra in prijazna z vsemi ljudmi, da mu želiš nekaj podariti, torej bo že ta skromni dar za njega najlepše, kar mu lahko podariš. Natrgaj mu divje cvetlice, ki rastejo ob cesti, prav gotovo bodo v njegovih očeh najlepše rože.« Pepita je nabrala šopek iz grmovja ob cesti ter ga v cerkvi položilo detetu k jaslicam. Zgodil se je čudež. Navaden plevel se je razcvetel v najlepše rdeče cvetje in resnično olepšal božične praznike vsem, ki so bili v cerkvi. Tako so te rastline poimenovali Cvetlice svete božične noči; pri nas jih po obliki, ki jo tvorijo ovršni listi, imenujemo božične zvezde. Te prelepe rastline so gojili že Azteki, ki so iz njenih rdečih ovršnih listov delali barvo za oblačila, iz soka mlečka pa zdravilo proti vročici. Njeno uporabo kot simbol božiča je pravzaprav zakrivil frančiškanski misijonar že v 17. stoletju, ki je rdečo barvo divjega cvetja izkoristil za krasitev božične povorke, ki jo je prirejal vsako leto. Predstavitev rastline Najbolj popularne in razširjene so še vedno rdeče cvetoče. Kar mi občudujemo in nam pravzaprav krasi domove z rdečo barvo, namreč niso cvetovi. To so samo rdeče oz. v današnjem času tudi drugače obarvani navadni listi, ki obdajajo cvetove. Te liste bi lahko s strokovnim imenom imenovali tudi brakteje, s slovenskim imenom jih imenujemo ovršni listi. To je spet eden izmed mnogih čudežev narave, s katerimi so se rastline prilagodile in postale kar najbolj uspešne v razmnoževalnem ciklusu. Ker so cvetovi zelo majhni in neugledni, bele oz. rumenkaste barve, z njimi seveda v bujnem toplem podnebju Mehike, kjer je polno prekrasnega cvetja, niso mogle tekmovati v boju za pozornost žuželk. Te so vsem cvetočim rastlinam nujno potrebne za oprašitev; le tako lahko nastane seme, s katerim se rastline v naravi razmnožujejo. Kako ravnati z njimi? Božična zvezda je rastlina tropskih krajev, zato ne mara mraza in prepiha. Že pot od trgovine do avtomobila je lahko dovolj, da prične odmetavati liste. Če se prehladi, bodo listi pričeli odpadati. Nakup zvezde naj bo zadnji postanek pred odhodom domov, avtomobil pa naj bo ogret. V trgovini preverite, če niso zvezde postavljene na mestih, kjer piha. Tam je ne kupite. Prav tako poglejte, če se okoli njih že ne nahajajo odpadli listi. Tudi v tem primeru je ne kupite v tej trgovini. Božična zvezda živi na robovih gozdov, zato ne mara gneče. Prodajalci je ne bi smeli prodajati v prozornih ovitkih, saj je tam utesnjena. Ponovno ji pričnejo hitro odpadati listi. In še najbolj pomembno: v naravi božična zvezda cveti tik pred tem, ko gre k krajšemu počitku. To pomeni, da odvrže večino listov; procesa odpadanja listov, ko se enkrat prične, ne morete več ustaviti. Pri izbiri rastline najprej poglejte med rdeče obarvane liste; če so drobne bunkice - cvetovi med njimi še zaprti, potem je rastlina v odličnem stanju. Če so cvetovi že odprti, ne bo dolgo, ko se bo proces odpadanja listov pričel. Ko se odločite za pravo rastlino, poskrbite, da vam jo bo cvetličar dobro zavil, tudi preko obarvanih listov, da se ne bo prehladila. Če je namenjena za darilo, jo doma odvijte in zavijte spet tik pred tem, ko bo prišla do novega lastnika. Kje jih bomo doma postavili, je seveda močno odvisno tudi od tega, kje nam bodo v največji okras. Poskusite najti dovolj svetla mesta, nikakor pa ne smejo biti v bližini svetil, izvora toplote: peči, radiatorjev, štedilnika, hladilnika, ventilatorjev oz. tam, kjer piha vroč ali mrzel zrak. Mislim, da ni potrebno omenjati, da ne smejo biti v mrzlih hodnikih vežah ali ob vhodnih vratih. Tudi na televizorje, radijske aparate, ob računalnike, na mikrovalovne pečice ne sodijo; tam bodo hitro pričele izgubljati listje. Tudi neposredno pripekanje sončnih žarkov jih lahko uniči. Najbolje uspevajo pri temperaturah okoli med 18 in 20o C. Če temperature podnevi ne presežejo 22o C, ponoči pa ne padejo pod 18o C, bodo rastline ostale dolgo lepe. Poskusimo rastlino ohraniti za naslednje leto Mnogi rastline po koncu praznikov od-vržejo, saj dobimo vsako leto ne predrage nove rastline. Zakaj pa ne bi poskusili rastlin ohraniti še za naslednjo sezono? Po cvetenju večina listov odpade, kar prestraši mnoge ljubitelje cvetja. Dokler ostanejo stebla zelena, so rastline še žive in je to njihov naravni način rasti. Takrat rastline porežemo, zmanjšajmo jih lahko za dve tretjini. Ko pričnejo poganjati nove poganjke, jih pričnemo tedensko dognojevati s tekočimi gnojili za zelene rastline. Ko zunanje temperature ne padajo več pod 13o C, rastline presadimo v nekoliko večji lonček (ne sme biti prevelik) in jih postavimo v senčen kot vrta. Redno jih zalivamo in dognojujejo celo poletje. Če postanejo poganjki predolgi, jih lahko režemo do septembra. V jeseni moramo najprej paziti, da jih damo na toplo pravi čas. Ko pričnejo nočne temperature padati pod 15oC, jo prestavimo noter. Najpomembnejši del je, da rastlinam od oktobra zagotovimo POPOLNO temo 14 ur, da bodo najlepše ravno v času praznikov. Tema mora biti popolna, že zunanja cestna razsvetljava, televizija, računalnik ... jo motijo. Potrebuje namreč vsaj 6 ur prave svetlobe. Božična zvezda ni strupena Božične zvezde so tudi lepo darilo, saj jih nikoli nimamo preveč, da nam popestrijo praznike. Čeprav iz ran priteče bel mleček, se ne ustrašite, ni strupen; niso nevarne za otroke, saj so ta mleček nekoč celo uporabljali tudi za zdravilo. V ZDA so jih natančno in dolgo testirali. Ugotovili so, da bi moral otrok, težak 22kg, pojesti več kot 500-600 listov, pa še ne bi bilo zanj prav nobene nevarnosti. Kljub temu božična zvezda prav gotovo ni namenjena prehrani. Miša PUŠENJAK 14 Leto 16, številka6, december2015 .13T 17. rVi.A K KO V C Svetovni dan čebel združuje in povezuje Čebele in ostali opraševalci so za življenje ljudi zelo pomembni. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med vsemi opraševalci najpomembnejšo vlogo. Z opra-ševanjem opraševalci omogočajo kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varno preskrbo s hrano, čebele pa poleg tega s svojimi visoko hranljivimi izdelki pomembno prispevajo še k izboljšanju kvalitete prehrane za ljudi. Čebele imajo preko opraševanja pozitivne učinke na celoten ekosistem in z njim povezanim ohranjanjem biotske raznovrstnosti v naravi. Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje naravnega okolja. Med drugim nam zagotavlja hrano, kisik, čisti vodo in zrak, stabilizira vreme in podnebje ter pomaga pri sposobnosti prilagajanja na spremembe. Čebele so poleg tega tudi dober bioindikator razmer v okolju. Preko opazovanja njihovega razvoja in zdravstvenega stanja lahko ocenjujemo, kdaj se v določenem okolju nekaj dogaja in kdaj je potrebno ukrepati. Če na opozorila ne reagiramo pravočasno, so lahko kasnejše posledice še večje. V zadnjem obdobju so predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom čebele in ostali opraševalci vse bolj ogroženi. Njihov življenjski prostor se spreminja in krči, s tem pa so razmere za njihovo življenje in razvoj vse slabše. Medovitih površin je zaradi vse večjih površin monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije pridelave travinja vse manj in še te nudijo čebelam potrebno hrano le v krajših obdobjih in zmanjšani pestrosti kot nekoč. V okviru prizadevanj za zaščito čebel ima pomembno vlogo ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Zato bo Republika Slovenije na pobudo čebelarske zveze Slovenije organizaciji Združenih narodov predlagala, da 20. maj razglasi za SVETOVNI DAN ČEBEL. 20. maj smo predlagali, ker je to dan, ko se je rodil Anton Janša (1734-1773), ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden takratnih najboljših poznavalcev čebel. Bil je prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Njegovo delo in življenje je opisano v mnogih čebelarskih knjigah, med drugim tudi v knjigi Svetovna zgodovina čebelarjenja, ki je bila izdana v letu 1999. Pobudo so podprle številne organizacije in posamezniki. Med drugim jo je v okviru 44. čebelarskega kongresa APIMONDIA 2015 v Južni Koreji podprla tudi največja svetovna čebelarske organizacija Apimondia. Pobuda združuje različne organizacije, posameznike in tudi različne politične stranke, saj jo z veseljem podprejo skoraj vsi, ki se z njo seznanijo. Ker želimo, da pobudo podprejo in se z njo še bolje seznanijo tudi slovenski čebelarji in ostala zainteresirana javnost, bo v mesecih od decembra 2015 do marca 2016 predsednik ČZS, g. Boštjan Noč, z zaposlenimi s prepoznavnim vozilom obiskal vsa čebelarska društva v Sloveniji in o pobudi informiral prisotne. Na dogodke bodo povabljeni župani, znane osebnosti in še kdo z določenega območja, ki bodo želeli v okviru dogodka pobudo podpreti. O terminu obiska bodo čebelarska društva obveščena, z njimi bo dogovorjena lokacija obiska in morebiten program. Informacije bodo posredovane tudi lokalnim medijem, da bodo lahko informirali krajane, da se bodo lahko srečanj udeležili in na ta način podprli prizadevanja ČZS. dr. Peter Kozmus, Čebelarska zveza Slovenije Čebelnjaki so posebnost slovenskega čebelarstva. S svojim videzom bogatijo kulturno krajino._ Znak akcije Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet z logotipi partnerjev, v okviru katere bo predsednik ČZS, g. Boštjan Noč, z zaposlenimi obiskal vsa ČD po Sloveniji Recepte zbrala Mojca Metličar, objavljeni so v zbirki receptov Bogastvo okusov podeželja. Kuharski kotiček KOKOŠJA JUHA Kokoš operemo, iz nje očistimo drobovino, odrežemo glavo, sicer naredi juho kalno. Celo kokoš damo kuhat v lonec mrzle vode. Lonec mora biti dobro pokrit. Kuha se počasi, pri nizkem ognju. Ko se juha več ne peni, posolimo in dodamo jušno zelenjavo: peteršilj, korenček, malo luštreka, vejico zelene ter opraženo čebulo. Zelenjavo lahko tudi z drobovino opražimo na vroči masti in porjavelo dodamo juhi. Ko je kokoš napol kuhana, jo vzamemo iz juhe in jo damo v pečico. Juho precedimo in zakuhamo z domačimi rezanci. Vre naj 10 minut. PEČEN ZAJEC V ZAČIMBNI MARINADI Potrebujemo mladega zajca, težkega do 2 kg, sol, poper, olje za pečenje, začimbe: lovorov list, rožmarin, timijan, muškatni orešček, piment; 3 stroke česna, 4 žlice olja ( sončnično, konopljino, ogrščično ...), sok pol limone in limonina lupi-nica. V skodeli pripravimo marinado iz 4 žlic olja, strtega česna, nalomljenega lovo-rovega lista, dodamo še ostale začimbe, sok limone, lupinico, sol in poper ter dobro premešamo. Kose očiščenega zajca dobro natremo z marinado, jih položimo v skledo, pokrijemo s pokrovom ali aluminij folijo ter položimo v hladilnik za nekaj ur ali še bolje čez noč, da se meso lepo marinira. Kose mesa v vročem olju popečemo z vseh strani, jih položimo v pekač in prelijemo z ostankom marinade in soka od pečenja. V pečici pečemo cca. 1 uro pri 200 0C. KROMPIRJEVA RULADA S KORENČKOVIM NADEVOM Potrebujemo 3 jajca, 3 žlice olja, 60 dag krompirja, 40 dag ostre moke, ščepec soli, 20 dag naribanega korenčka. Krompir skuhamo, ga olupimo in še vročega pretlačimo. Dodamo jajca, olje, moko, sol in korenček. Maso razvaljamo približno na prst debelo. Premažemo z nadevom, zavito rulado zavije v aluminijasto folijo, kuhamo pol ure in še vroče postrežemo. Korenčkov nadev: korenček dušimo na margarini. Dodamo malo oreščka. PISANA SOLATA Z GOBAMI Potrebujemo 20 dag motovilca, 1 glavico solate, 1 glavico rdečega radiča, 15 dag stebelne zelene, 20 dag vloženih gob, žličko medu, žličko gorčice, sol, poper, kis in olje po okusu. Radič, solato in motovilec očistimo in operemo, radič in solato narežemo. Zeleno in gobe očistimo in na tanko narežemo. Med, gorčico, kis (lahko balzamični) in olje zmešamo ter začinimo s soljo in sveže mletim poprom. Solato prelijemo z prelivom, jo premešamo in postrežemo. Po želji lahko solati dodate poljubno zelenjavo in sadje. BOŽIČNI MEDENI OBROČKI Foto: Boris Farič Potrebujemo ^ kg moke, 1 pecilni prašek, 10 dag sladkorja, ščepec cimeta, limonino lupino, 10 dag kuhanega mleka, maščoba za peko, beljak za premaz in med. V posodo presejemo moko s pecilnim praškom, dodamo sladkor, limonino lupino, v jamico vlijemo med in mleko ter umesimo testo, ki naj počiva 6 ur. Nato testo razvaljamo za pol mezinca na debelo in izrežemo kroge v velikosti manjšega krofa in z manjšim modelčkom izrežemo sredino, da dobimo obroček. Naložimo jih na pomaščen pekač, premažemo s stepenim beljakom in spečemo. Leto/16, številka/ 6, december2015 15 VA MARKO VC Ii V Dnevnik neke nedelje 29. 11. 2015 Danes zjutraj sem vstala kot vsako nedeljo, da grem k maši, kar že postaja tečno, ker bi samo rada spala! Moje mame preprosto ne morem prepričati, da bi samo eno nedeljo spala, to je beda! Če mi to uspe, mi potem vsaj eno uro teži o tem. Že nasploh ne maram nedelj, ker je zadnji dan vikenda. Po drugi strani mi je nedelja všeč, ker ne »rabim« nič delati, ker ti že ime nedelja pove, da se na ta dan ne dela. To tudi prekršim, ker zdaj delam domačo nalogo. V soboto se mi niljubilo, v petek pa pridem domov izmučena, ker pridem komaj ob pol štirih, zaradi likovnega krožka, ki je moja najljubša stvar v šoli zraven odmorov. Ob nedeljah tudi zunaj ležim na travi, gledam v oblake in razmišljam o življenju ter podobnih stvareh, če je lep dan in ni mrzlo kot zdaj. Če je mrzlo kot zdaj, rišem. Risanje je moj hobi že od otroštva. Včasih je risanje muhasto, ker nimaš nobenih idej, o čem boš risal, zato moraš počakati do takrat, ko dobiš približno idejo o tem. V šoli je lažje, ker ti učiteljica zastavi nalogo kaj boš risal. Viktorija Puc, 7. b Dnevnik nekega torka. Kako sovražim ta dan. Ob torkih imam vedno težko torbo in še zgodaj se moram vstati! Ko bi bil vsak dan sobota! Lahko bi dolgo spala in ne bi imela skrbi za šolo. Po eni strani mi je ta dan všeč, ker nimamo matematike. Vita Peklar, 7. b Ob novem letu sem sklenil/a: Da bom večkrat čistila sobo in brisala prah. Da bom več prihranila kot zapravila (seveda mislim denar). Da bom vsaj enkrat v letu potovala izven Slovenije (seveda s starši). Da se bom več vozila s kolesom. Da se ne bom več sekirala zaradi mozoljev. Da bi gledala manj videoposnetkov na You Tubu. Da bom botrico odvrnila od kajenja. Da bom prepričala mamo, da bom lahko v nedeljo spala. Viktorija Puc, 7. r. Da bom mami pomagal pri vsem. Da bom priden. Da ne bom tečen. Da ne bom zapravljal preveč denarja. Da se bom učil. Niko Kostanjevec, 8. r. Alina Eli Kodrič Prejac, 3. a Da se bom bolj učila. Da ne bom posegla po kajenju. Da bom manj časa na računalniku. Da bom redno čistila sobo. Da bom privarčevala več denarja. Da bom bolj pazila na svojo postavo. Klara Kodrič, S. r. Iz osnovne šole Markovci Gradivo za šolske strani zbira Vida Vajda. Da bom bolj ubogala mamo. Da bom bolj prijazna do sestre. Da bom bolj pridna. Da se bom več učila. Da se ne bom sekirala zaradi mozoljev. Da bom bolj dolgo spala. Da bom imela boljše ocene. Več se bom bolj učila. Sproti bom pospravljala sobo. Vsak dan bom hodila na sprehode. Ne bom se obremenjevala z videzom. Pomagala bom družini ... Ines Čeh, 8.r Mery Potočnik, S. r. Da ne bom več gledala serij do štirih zjutraj. Da ne bom porabila več časa za igrice kot za učenje. Da bom prihranila več kot zapravila. Da ne bom jedla toliko nezdravih jedi. Da bom še naprej risala in delala, kar mi je všeč. Vanessa Galun, 8. r Da bom več hodila na zrak in ne bom ves čas v sobi. Da se bom več socializirala z ljudmi. Da bom za spremembo dobila več kot sedem ur spanca. Naučila se bom kuhati. Da se bom sproti učila. Nika Keres, 8. r. Da bom manj časa preživela na telefonu. Da ne bom več iskala toliko pozornosti. Da ne bom tako občutljiva. Da se bom sproti učila. Da ne bom vsega prelagala na jutri. Julija Belšak, 8. r. Da bom več vadil harmoniko. Da bom čez teden bolj priden kot len. Da bi čez praznike preživel več časa z družino, ne s televizijo. Da bi večkrat obiskal babico. Da se ne bi toliko prepiral. Da bi več delal s traktorjem na njivi. Da bi večkrat pomagal starejši sosedi. Metod Kostanjevec, 8. r. Dogodki v vrtcu Markovci December je čas, kose ozremo nazaj, kaj vse smo naredili v zadnjih mesecih in kaj nas čaka v novem letu. V prvih tednih šolskega leta smo velik poudarek namenili sprejemanju novega okolja. Predvsem je to bilo pomembno za otroke, ki so prvič prestopili prag vrtca. Sprejeli smo devetintrideset novincev. Teden otroka smo obeležili pod motom »Nekaj ti moram povedati«. V okviru tedna otroka so se odvijale različne dejavnosti, ki so imele poudarek na medgeneracijskem druženju. Otroci iz skupine »Smeški« so nam zaigrali lutkovno predstavo Repa velikanka, ki so si jo ogledali vsi otroci iz vrtca in učenci prvih razredov OŠ Markovci. V jesenskem času smo se udeležili Mini olim-pijade 2015, katere organizator je bil Olimpijski komite Slovenije in Zavod za šport Ptuj. Otroci so se preizkusili v različnih športnih panogah. V mesecu oktobru smo prejeli nagrado za uspešno sodelovanje v natečaju Medvedi in medvedki. Obiskal nas je Modi medvedek, s katerim smo se zabavali in se veselili ves dopoldan. V okviru meseca požarne varnosti smo izvedli evakuacijsko vajo. Pri vaji je sodelovalo 80 gasilcev iz vseh gasilskih društev iz občine Markovci. Prisotni so bili tudi predstavniki Gasilske zveze Ptuj in Civilna zaščita. Vajo smo izpeljali ob prisotnosti otrok. Bila je zelo uspešno izpeljana, saj se vsi zavedamo, kako po- membno je, da smo ozaveščeni o pravilnem ravnanju v takšnih situacijah. Prvi teden v novembru smo organizirali tečaj plavanja za vse otroke stare od 5 do 6 let. Udeležilo se ga je 42 otrok. Otroci so se prilagajali na vodo, učili osnovnih plavalnih zamahov, se zabavali in družili v vodi. Tisti, ki so že imeli izkušnje z vodo, so svoje znanje nadgradili in izpopolnili. Plavalni tečaj so vodili učitelji plavanja Plavalnega kluba Terme Ptuj, ki so se zelo potrudili in otrokom nudili svoje strokovno znanje. Za varnost in pomoč ob bazenu so skrbele vzgojiteljice. Zadnji dan plavalnega tečaja smo pridobljeno znanje preverjali. Pri vseh otrocih je bil viden velik napredek. V petek, 20. novembra, smo obeleževali dan slovenske hrane, s čimer želimo poudariti pomen oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Otroci so ves teden spoznavali pomen kmetijstva in čebelarstva. Ogledali so si čebelnjak Čebelarskega društva Markovci. Posebno pozornost smo namenili gibanju in ohranjanju zdravja. Na zajtrk smo povabili predstavnike Čebelarskega društva Markovci in direktorico občinske uprave. Tudi v tem šolskem letu sodelujemo z Zavodom Marijana Borštnerja Dornava. V integraciji sodeluje 43 otrok iz vrtca Markovci in 6 varovancev zavoda Dornava. V jesenskem času smo jih obiskali in z njimi preživeli lep dopoldan. Obisk so nam vrnili v mesecu decembru. Posebej za njih so otroci pripravili lutkovno igrico Babica zima. Cilj integracije je sprejemanje drugačnost, zbuditi čut pri otrocih za pripravljenost sprejemanja drugačnih ljudi in razvijati medsebojne vrednote. V času veselega decembra so otroci doživeli praznični čas skozi različne dejavnosti. Pripravili smo jim pravljične ure, izdelovali so zimsko dekoracijo, novoletne voščilnice, krasili novoletno jelko, pekli pecivo, pripravljali praznične pogrinjke. V nekaterih skupinah so pripravili srečanje s starši. Srečanja so potekala v obliki delavnic, lutkovne predstave, izdelovanj novoletnih voščilnic, dekoracije in medsebojnega druženja. Vzgojiteljice smo za otroke pripravile lutkovno igrico Zajčkova hišica. Z njo smo gostovali tudi v Zavrču, za podjetje Perutnina Ptuj, za organizacijo ŠTUK Maribor in za otroke iz občine Markovci. Prvi delovni dan v novem letu 2016 bo poseben in slavnosten, saj bomo odprli vrata novega, devetega oddelka in s tem skupno omogočili varstvo 168 otrokom. Majhni in veliki iz vrtca Markovci vam iz srca želimo, da najdete tiste drobne poti, ki vodijo k uspehu, pa tudi tiste, ki vodijo od srca do srca, k sreči, zdravju in zadovoljstvu. Sonja Ambrož Naš obisk knjižnice V torek, 1. decembra, smo se zadnji dve šolski uri učenci sedmih razredov odpravili v Knjižnico Ivana Potrča Ptuj. Čeprav je avtobus imel malo zamude, smo uspešno prišli na Ptuj. Ena izmed knjižničark ptujske knjižnice nam je predstavila, kako si lahko knjigo izposodimo, rezerviramo ali pogledamo, če je prosta na spletu. Po tem smo se obiskali še mladinski oddelek knjižnice, kjer smo se odpra- vili v pravljično sobo Branke Jurca. Tam nam je knjižničarka povedala nekaj o delih Ivana Potrča in njegove žene Branke Jurca. Nato nam je prebrala nekaj pesmi. Tam nam je knjižničarka podarila knjigo pisatelja Damijana Sinigorja Iskanje Eve. Nekateri učenci so potem dobili člansko izkaznico, nekateri pa si izposodili nekaj knjig. Nato smo naredili skupno fotografijo in se veseli in polni energije odpravili nazaj proti šoli. Ana Čuš, 7. b 16 Leto 16, številka/6, december2D15 o V šolskem letu 2014/2015 se je vodstvo šole skupaj z mentorjem Primožom Galunom odločilo, da na mestu ob stari leseni preši uredi ŠOLSKI EKOVRT, ki ga koordinira in z nasveti podpira Inštitut za trajnostni razvoj v Ljubljani. Inštitut jeseni in spomladi ponuja izobraževanje o delu na ekovrtu. V lanskem šolskem letu smo pričeli z zasnovo gredic, ograje in ostalih elemntov, ki pritičejo ekološki zasnovi in pridelavi na vrtu. K sodelovanju so bili povabljeni vsi, ki jih zanima ekološka pridelava zelenjave, sadja, cvetlic, dreves in grmovnic ... To so v prvi vrsti učenci v šoli skupaj s starši, babicami in dedki. Celostni načrt ureditve šolskega ekovrta, tlorisna skica je narejena. Do sedaj je končana lesena ograja - "z lat plot", ki je zaščita pred nepovabljenimi gosti, predvsem domačimi in divjimi živalmi. Narejene so visoke grede, visoka gomila, spiralna greda za dišavnice in zelišča z vrtno mlako, gredice za pridelavo motovilca in solatnic. Na zahodnem delu vrta smo postavili kom-postnik, ki ga bomo razdelili še na tri dele: en del za kompostiranje, dva dela (zeleni in rjavi) za zbiranje organskih odpadkov, ki sodijo na kompostnik. Poleg kompostnika bo nare jen majhen rastlinjak za pridelavo sadik iz semen. Na severozahodni strani bo pod smreko zbiralnik deževnice, obenem tudi kisli del vrta za azeleje, rododendrone in ameriške borovnice. Pri tehničnem pouku bomo izdelovali hotele za žuželke, da bodo koristne žuželke uspešno prezimile in se razmnoževale. Tudi na ptičje hišice ni' smo pozabili. Kjer ni gredic, smo tla prekrili z lesenimi sekanci. Seveda bomo upoštevali KOLOBAR za rastline, to je setev iste vrste rastline na isto gredico vsake štiri leta. Tudi na dobre in slabe sosede ne bomo pozabili. V mesecu februarju bomo pričeli s prvimi setvami vrtnin v učinici. V mesecu maju bomo sadike presadili na zunanje grede. V maju in juniju bomo pobirali prve pridelke vse do jeseni ... Otvoritev šolskega ekovrta načrtujemo ob koncu šolskega leta, ko bodo gredice polne mladih rastlin in bo vse kipelo od življenja. NAUČIMO SE PRIDELATI HRANO NA EKOLOŠKI NAČIN BREZ UPORABE KEMIČNIH PRIPRAVKOV. Letos prvič obiskujem krožek ekovrt. Ta krožek me uči moj učitelj Primož Galun. Delo na ekovrtu me zelo veseli, ker se naučim veliko novega. Zgradili smo že vrt z ograjo ter posadili različne posevke. Na ekovrtu bomo spomladi posadili različna zelišča, kot so sivka, meta, žajbelj ... Ta zelišča bomo posušili in si v zimskem času skuhali domači čaj. Seveda ne bodo manjkale tudi druge vrtnine. Delo je bilo včasih naporno, vendar smo s skupnim delom dosegli veliko. Komaj čakam na pomlad, ko bo vrt zasijal v polni lepoti in vonjavah. Kaja Kumer 4.a Letošnja jesen nam je postregla z obilico sončnih žarkov, ki so gotovo pripomogli k temu, da smo počeli in doživeli tudi veliko vsega, kar nam ob drugačnih vremenskih pogojih ne bi bilo omogočeno. Med dogodke, ki so nam polepšali jesen, gotovo lahko štejemo druženje na šolskem ekovrtu, ki ga je v mesecu novembru organiziral vodja šolske interesne dejavnosti ekovrt gospod Primož Galun. Starši in otroci smo se na sobotno popoldne zbrali na šolskem ekovrtu, kjer smo ob pravi delovni vnemi in z obilico dobre volje izvedli pravo medgeneracijsko delovno akcijo. Čudovito zasnovanemu šolskemu ekovrtu smo s svojim delom dodali še nekaj detajlov in tako vsaj nekoliko prispevali k njegovi končni podobi. Predvsem starši moramo priznati, da smo bili prijetno presenečeni nad tem, kaj vse zmorejo naši otroci in s kakšnim veseljem in vnemo so sodelovali pri delu. Lotili so se prav vsakega opravila, ki smo jim ga dodelili. V veliko veselje jim je bila tudi skupna malica na prostem, za katero je v večji meri poskrbel šolski kuhar gospod Bojan. Hvaležni smo g. Galunu, mentorju šolskega ekovrta, da ne le, da naše otroke uči in vzgaja, temveč jih tudi s praktičnim delom pripravlja na vsakdan njihovega življenja v prihodnosti. Želimo si, da bi bilo takšnih in podobnih dogodkov v prihodnje še več. Mateja Letnik, mama V soboto, 14. novembra, smo skupaj s starši delali na šolskem ekovrtu. Veliko je bilo za postoriti. Tako smo polnili visoke grede, obijali viske grede z ladijskim podom, vozili smo zemljo v samokolnicah, grabljali zemljo in zidali spiralo za dišavnice in zelišča. Imeli smo tudi skupno malico. Bilo je zelo zabavno. mBBU Jure Letnik, 4. a raj, z idejami in izvirnostjo si zaslužijo občudovanje nas odraslih. Odtrgajte si kdaj kaj dragocenega časa in se podajte proti markovski hiši učenosti - verjamem, da boste pozitivno presenečeni. V vrtu boste lahko nabrali lep šopek idej, ki jih boste lahko »zastonj« posadili v svoj domači vrt. Lep pozdrav, Edi Peklar, oče Pri Ekovrtu mi je bilo všeč, ker smo veliko delali in se zabavali. Ko sem prvič prišla na Ekovrt, je bil prazen in nezanimiv. Po veliko tednih trdega dela je zablestel v svojih pisanih barvah. Na levi strani vrta so bile posajene lubenice, solata, jagode in sončnice, na desni strani pa nameščeni kompostniki. Ekovrt se mi je zdaj zdel veliko lepši. V novembru smo s starši kompostnike obdali z deskami in naredili vrt za dišavnice z bazenom. Sami smo okoli njega postavili tudi leseno ograjo. Obiskala nas je tudi učiteljica, strokovnjakinja za zelenjadar-stvo in okrasne rastline, Miša Pušenjak, ki nam je povedala veliko o vrtnarjenju in visokih gomilah. Na Ekovrtu smo imeli celo likovno umetnost. Všeč mi je bilo, da smo se kljub zahtevnemu delu lahko tudi igrali in se izjemno zabavali s sošolci in sošolkami. Veselim se pomladi in nadaljnjega dela. Krožek Ekovrt mi je zelo všeč predvsem zaradi učitelja Primoža, ki ima veliko znanja tudi o dišavnicah in delu na vrtu nasploh. Edita Peklar, 4. a PREPESNITEV PESMI VALENTINA VODNIKA DRAMILO Dramilo za šolarje Učenci, pridno se učite, saj z vsakim znanjem novo izkušnjo pridobite. Lej, knjiga vse ti ponudi, iz besed ji znanja prejemat ne mudi, saj šolsko nagrado boš prejel, če boš knjigo hitro v roke vzel. Življenje ni lahko, nikoli ne bo, a lažje boš po poti hodil s polno glavo. Eva Ertl, 8. b TA KNJIGA JE ZDRAVA Učenec, ta knjiga je zdrava in pridnim nje vsebina taprava. Slovenščina, matematika tebi ne leži, zato naj vsak raje pred knjigo posedi. Glej, šola vse ti ponudi, iz rok sprejet ji ne mudi. Lenega čaka popravni izpit, a delavnega markovski hit. Pridno se učite, zvesto nalogo naredite, saj povrnilo se vam bo, kot pravi Vodnik lepo. Špela Kukovec, 8. b Projekt »Ekovrt«, ki ga v okviru Osnovne šole Mar-kovci vodi profesor 4. a razreda Primož Galun, že dobiva svoj razkošni videz. Ideja je bila za marsikaterega od nas staršev ovita v dvom o samem pričetku, nadaljevanju in nadgradnji. Podvomili smo o interesu naših otrok do dela na in z gredicami, zelenjavo in ostalimi kulturami, ki so posajene na le teh, pa do same postavitve ograje, kompostni-kov, tople grede . Vse to se je pričelo izvajati izpod rok naših otrok. Prvo soboto v novembru smo se na povabilo učitelja zbrali tudi starši. Postorili smo težja fizična dela in pripravili zasnove za nadaljevanje v pomladnih mesecih. V prijetnem druženju je bilo veselje opazovati otroke pri nekaterih delih, ki jim jih sami skoraj ne bi zaupali ali pa bi bili prepričani, da česa takega še ne zmorejo. Tako so sodelovali pri rezanju desk, vijačenju, zabijanju, pri izkopih, grabljanju in celo pri zidanju spiralne grede. Z neverjetnim veseljem, pridnostjo in spretnostjo, ki jo vlagajo v ta mali Ste videli naš EKO VRT, ki vas pozdravi illti^. še preden vstopite v našo šolo? Vse to je delo učitelja Primoža Galuna in nas učencev 4. a razreda, ki smo si že v lanskem šolskem letu zadali, da ga bomo naredili čisto sami. Postavili smo ograjo, da ne dobimo nepovabljenih gostov, naredili majhne gredice, v katere smo posadili jagode in visoke grede, v katere bomo spomladi posejali solato, čeprav je ne maramo preveč. Rada hodim na krožek »EKO VRT«, saj delamo stvari, ki jih počne moja babi na vrtu. Uporabljam orodja, ki jih uporablja moj ati. Res smo že veliki, toda do zaključka nam manjka še veliko, zato ga ne bomo še tako hitro končali. Na njem še manjka rastlinjak, ribnik-mlaka, zato bomo veseli vsakega, ki nam bo pomagal na kakršenkoli način. Pridite nas pogledat, ne bo vam žal. Julija Borovnik, 4. r. Menim, da je EKO VRT super, ker veliko delamo in se kaj naučimo. Smisel tega krožka je sprostitev in veselje. Ideja je zelo v redu. EKO VRT je vrt, na katerem ni nič škropljeno s pesticidi. Vrt je postavljen za našo osnovno šolo v Mar-kovcih pri stari preši. Delamo mi, učitelj, lanski četrtošolci in starši. Naredili smo že ograjo, štiri visoke grede in spiralasto gredo z vrtno mla-ko-ribnikom. Posadili smo zeleno solato, mo-tovilec, jagode in česen. Na EKO VRTU smo v ponedeljek, torek, četrtek šesto uro ter v petek zjutraj. Obiskala nas je tudi Miša Pušenjak. Povedala nam je, da naj pozimi vrt počiva in da je odlično zasnovan. Ne prevelik, ne premajhen. Na vrtu smo že pobrali fižol, krompir, čebulo, sončnice in motovilec, ostale grede pa pripravili na zimo in spomladansko setev. Komaj čakamo na pomlad. Klara Tement, 4. a Leto 16, številka 6, december2015 17 VA MA K KO VC I! V Zaključek Superlige z domačim derbijem Z odigranim 12. krogom nogometne tekme se je končal jesenski del tekmovanja v ptujski Superligi. Daleč največ zanimanja je požel derbi med ekipama in naše občine, NK STOJNCI in NK BUKOVCI, saj je zmagovalcu pripadala čast, da »prezimi« na prvem mestu. Pred tekmo je bilo mnogo špekulacij, kdo bo osvojil vse tri točke na tej tekmi, a izrazitega favorita ni bilo. Domači so v jesenskem delu prvenstva bili še nepo-raženi, a so imeli na svojem kontu kar nekaj remijev. Gostje so po zares odlični prvi tretjini prvenstva v zadnjih kolih nekoliko popustili in si privoščili tudi dva poraza. Tako se je na lepo sončno nedeljo v Stojncih zbralo kakšnih 400 nogometnih navdušencev, ki so nestrpno pričakovali nogometni spektakel. Obe ekipi so na teren spremljali igralci nogometne šole Korant, ki je plod skupnega dela vseh treh nogometnih društev iz naše občine. Postava NK Stojnci: Ladic, Petrovič, Ja-ušovec, Priher, Kokot, Roškar, Meznarič, Pernek G., Pernek P., Komljenovič, Pukšič (rezervna klop: Levičnik, Zupanič, Petrovič) - trener Fošnarič Postava NK Bukovci: Horvat, Murko, Antolič, Majer, Vajda, Goričan, Habrun, Serdinšek, Domjan, Prelog, Droždek (rezervna klop: Mihelač, Kokot, Bezjak, Kralj, Matuš, Herga, Vočanec) - trener Hojnik Tekmo so nekoliko bolj konkretno odprli domačini iz Stojncev, a so bili pri strelih na gol premalo odločni. Po uvodnem pritisku so tudi gostje iz Bukovcev nekajkrat nevarno zapretili, a na žalost navijačev tudi premalo natačno, da bi se lahko veselili zadetka. Tako se je prvi polčas končal s prijateljskih 0:0. V drugem polčasu so Stojnci v kratkem razmaku dvakrat zadeli in odločili zmagovalca derbi-ja. Zadetke za domačo ekipo sta dosegla Meznarič in Roškar. Stojnci so zasluženo zmagali, Bukovci pa s tem porazom prvič izgubili vodilno mesto na lestvici. Pred nami je šele polovica prvenstva, ki se bo nadaljevalo konec meseca marca 2016. Do takrat vas vljudno vabimo na 2. novoletni Koran-tov pokal selekcij U7, U9, U11 in U13, ki bo potekal 26. in 27. decembra v športni dvorani v Markovcih. Celoten posnetek tekme si lahko ogledate na spletnem kanalu You-tube (https://www.youtube.com/ watch?v=ZjECFSRhkOI) Gorazd Mlinarič Medobčinski športni uspehi šolskih ekip MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU ZA UČENKE Osnovna šola Cirkulane-Zavrč je 27. novembra organizirala in izvedla medobčinsko tekmovanje v nogometu za starejše deklice, letnik 2001 in mlajše. Deklice OŠ Markovci so osvojile 2. mesto in se uvrstile na področno tekmovanje. Za našo šolo so nastopale : Nuša Forštnarič 8.A, Daša Horvat 8.A, Šana Zagoršek 8.A, Noell Vilčnik 5.A, Neža Forštnarič 5.B, Barbara Tement 6. A in Sanela Bezjak 9. A, Mentor: Zlatko Marčič MEDOBČINSKO TEKMOVANJE ZA STAREJŠA DEKLETA V KOŠARKI V torek, 3.11.2015, je na naši šoli potekalo medobčinsko tekmovanje za starejša dekleta v košarki. Najprej so se pomerile domačinke in sicer z osnovno šolo Olge Meglič. Tekmo so gladko dobile z rezultatom 36:7 in si s tem zagotovile uvrstitev na področno tekmovanje. 2. mesto in uvrstitev na področno tekmovanje so si priigrale učenke iz OŠ Markovci, 1. mesto in prav tako uvrstitev na področno tekmovanje pa je pripadalo OŠ Majšperk. Šolo so zastopale naslednje učenke: Eva Kuhar 9. A, Daša Horvat 8.A, Anamarija Lajh 9. B, Anja Lenart 9.A, Urška Horvat 9. B, Meri Potočnik 8. B, Sara Šilak 9. A, Pia Majerič 9.A, Lara Roškar 9. A, Šana Zagoršek 8.A, Sanela Bezjak 9. A in Forštnarič Nuša 8. A. Mentor: Zlatko Marčič MEDOBČINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI - STAREJŠI DEČKI Starejši dečki so v mesecu novembru na medobčinskem prvenstvu v odbojki na OŠ Destrnik postali medobčinski prvaki. Alen Cvetko 9. B, Marko Vertič 9. A, Miha Kokot 9. A, Marcel Horvat 9. B, Matija Fišin-ger 9. A, Niko Drevenšek 9. B, Anže Jan Prelog 8. A, Žiga Janžel 9. B, Tadej Klaneček 8. A, Niko Kostanjevec 8. A, Rene Kosi Fras 8. A in Simon Vajda 8. A. Mentor: Drago Prislan Vab sni! 18 Leto/16, šteuilka/6, december2015 Gasilska vaja "Polje 2015 // Tudi letos smo ob mesecu požarne varnosti štiri prostovoljna gasilska društva poveljstva občine Markovci izvedli vajo »Polje«. Organizirali smo jo v Borovcih na kmetiji Mirana Zagorška. Zagorelo je v manjši garaži v objektu, v katerem je bilo skladiščeno precej nevarnih snovi: pogonsko gorivo, maziva in prazne plinske jeklenke. Ob 16.20 uri je bil center za obveščanje od lastnika kmetije obveščen, da je zagorelo v garaži. Takoj je bilo aktivirano Prostovoljno gasilsko društvo Borovci. Po prihodu na požarišče je vodja intervencije Marjan Mislovič ugotovil, da domače društvo požara ne bo moglo obvladati, zato je obvestil center za obveščanje, da takoj aktivira društva PGD Prvenci-Strelci, PGD Sobetinci in PGD Zabovci. PGD So- Skupinska fotografija udeležencev betinci in PGD Zabovci so črpali vodo iz gramozne jame in jo v verigi dobavljali na požarišče. Dostop do vode je bil te- žaven, saj je na cesti za dovoz bilo podrto drevo, ki so ga morali odstraniti. V objektu sta se nahajali tudi dve osebi, ,(3T (7 MA,t Bukovci 173b Vsem strankam ter poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in se s svojimi storitvami priporočamo tudi v prihodnje. Ponujamo široko paleto medicinskih pripomočkov na narocilnico. C ' r » I a _ noua Reha Prodaia. izDosoia in servis medicinskih DriDomočkov Mlinska cesta 1A, Ptuj GSM: 070 74 99 73 e-mail: ¡nfo@novareha.si Tel/Fax: 02 782 01 06 Servis: 070 40 77 79 www.novareha.si 22 L-.pjfi/ 16. kteAùlAa/ ó. decembver/ 2D 15 pDIVflllliíl Acólame •kruh rezanci OB SOBOTAH SPREJEMAMO NAROČILA ZA P1CE, GIBANICE ... 17K: 05S 34u i S ° m S S (g S CENIK OGLASNEGA PRO STORA - zadnja stran ovitka 250,00 EUR - 1/1 notranja stran 180,00 EUR - 2/3 notranje strani 110,00 EUR - 1/2 notranje strani 80,00 EUR - 1/3 notranje strani 60,00 EUR - 1/4 notranje strani 40,00 EUR - vizitka 20,00 EUR Spoštovani bralci in oglaševalci, odslej naprej velja novost v ceniku oglaševanja v Listu iz Markovcev: 1 + 1 gratis, torej enega plačate, enega dobite ZASTONJ. Uredniški odbor OKOLJU PRIJAZNE CENE GEODETSKE STORITVE Anira roze9ar S.R. InfoTel.: 041 588 358 PE: Trg osvoboditve 10, LENART anita@aeomera.si :V. - :L .- nT* - " Vf r M k* cJiela 16, štemiAa'6, decemiev 2015 23 94 let Elizabete Cimerman iz Nove vasi Foto: Marija Prelog - Lenkina Liza se še dobro spominja let pred drugo svetovno vojno 29. oktobra je svoj 94. rojstni dan praznovala Elizabeta Cimerman iz Nove vasi, po domače Lenkina Liza iz Nago-šejncov. Kljub poznemu obisku so me bili veseli. Presenetil me je njihov živ spomin na otroštvo in življenje nasploh pred več kot 70 leti, hkrati pa tudi na dogajanje v današnji družbi. Njihova življenjska zgodba se je pričela v Belskem vrhu v Halozah, kjer so bili rojeni v oktobru 1921. leta. Po rani smrti matere je oče mlado Elizabeto dal služit kmetu, kjer so morali zelo trdo delati. Oče si je medtem ustvaril družino. Po smrti njegove žene je Elizabete morala domov, da je skrbela za še zelo majhne sestre in brata. Ko je Elizabeta bila še mladenka, je hodilaprat perila grofom Herbestein. Vseskozi je tudi hodila na delo večjim kmetom v okolici. Poročili se je in rodila hčerko Angelo. Po moževi smrti je ostala sama z majhnim otrokom, čemur je sledila še selitev iz stanovanja. Življenje nekoč je bilo res zelo trdo in polno ovir. V njeno življenje je posijal žarek upanja in tako se je poročila z Lenkinim Janezom iz Nove vasi. Rodila se jima je druga hčerka Kristina, ki danes zelo lepo skrbi za mamo. »Pravzaprav moram povedati, da me imajo vsi radi, jaz pa njih, tudi zet in obe vnukinji in pravnuk Niko. Vesela sem, ko pridejo na obisk vnuki in prav-nuki iz Dolenjske. Dandanes mi je res lepo. Glede na moje življenjske preizkušnje si res ne bi nikoli mislila, da mi bo Bog namenil tako visoko starost. S hčerko Kristino pogosto obiskujeva jutranjo nedeljsko sveto mašo, le kolena imam »zanič«, so mi potožili. Življenjsko zgodbo Lenkine Lize sem doživeto poslušala in se čudila njihovemu optimizmu in hvaležnosti do svoje družine, ki ga izžarevajo. Želimo jim predvsem zdravja, da jih bomo obiskali tudi naslednje leto, ko bodo praznovali 95. rojstni dan. Marija Prelog Župan obiskal najstarejši občanki Župan g. Milan Gabrovec je obiskal najstarejšo občanko občine Markov-ci, gospo Marijo Meznarič iz Strelcev, in dve leti mlajšo občanko, gospo Ivano Slana iz Prvencev. Vsak človek pluje po reki življenja, ki je za vsakega drugačna. Vijuganje življenjske reke med zelenjem, kamenjem, po brzicah, spajanje z drugo reko življenja in spet razlitje na več rokavov ter spet skupaj v veliko reko skupnega ali samotnega življenja je velika uganka. Kako živeti, da preživiš in doživiš svoj čas življenja, je spet uganka. Nekaterim se izlije reka življenja med brzicami ali kamenjem, nekaterim že prej. Prav te dni pred veselim decembrom sta praznovali svoja rojstna dneva dve naši občanki, ki sta v valovih življenja doživeli zelo veliko starost. Vse čestitke! Župan je omenjeni gospe obiskal v predprazničnem času. Gospo Ivano Slana, rojeno 1920. leta, je obisk razveselil, saj je v prejšnji izdaji Lista iz Markovcev izrazila željo, da si želi srečanja z župa- Ivana Slana in Milan Gabrovec nom z željo, da ga spozna. Župan je obiskal tudi gospo Marijo Meznarič, ki je naša najstarejša občanka. Svojo jesen življenja preživlja v domu starejših na Ptuju. Gospa Ivana Slana je med pogovorom poudarila: »Nekoč smo jedli raznoliko, zdravo kmečko domačo hrano. Bilo je težko. Živeli smo skromno, ni bilo takšnega razkošja, kot je danes. Veliko hrane se je pridelalo doma, na kmetiji, delali smo ročno. Ta boljše pridelke sem prodala na »trštvi« kot branjevka. Najbolj mi je ostalo v spominu, ko sem se odpravila na tr-štvo v Slovensko Bistrico. Peljala sem se s kolesom. Med potjo, že pred Kidričevem, sem imela težave s kolesom. Počila je guma. Za popravilo kolesa sem porabila ves denar in še več, kot sem ga zaslužila tisti dan. Bilo je še veliko takšnih in tudi lepih dni v mojem življenju. Zelo vesela sem, da imam ob sebi moje najdražje. To me drži pokonci.« Z županom sva se odpravila tudi na Ptuj, kjer sva obiskala našo najstarejšo občan- ko, gospo Marijo Meznarič. Na njenem obrazu in solzah v očeh je bilo razbrati notranjo veselje. Toplo se je razveselila šopka in obiska. »Taki mladi,« je bilo slišati in razbrati iz njenega razveseljivega obraza. Sin Martin mi je opisal njeno pot življenja, povzel sem le nekaj njegovih misli: Z velikim ponosom, zavedajoč se, da ima še mamo, ki mu je dala življenje leta 1955, je povedal, da je imela zelo težko življenje. Kmalu po osnovni šoli je morala zapustiti domače ognjišče. Bila je dekla na kmetiji v Prvencih. Prav za- radi njene skromnost in prepričanja, da mora uspeti v svojem življenju, ji je reka življenja dala moč, da je še vedno med nami. Pred kratkim je boj z boleznijo sodobnega časa izgubila hčera Slavica. To je mamo Marijo zelo potrlo. Veliko takšnih in drugačnih valov svoje reke življenja je morala prebroditi. Upamo in verjamemo, da je bilo nekaj teh valov življenja tudi veselih in uspešnih. Mislim in prepričan sem, da ji je prav takšno življenje podarilo tako veliko starost. Čestitamo. Ivan Golob