Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din, Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din. NA MEJAH ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekovdom LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO Jesenice, 1. iulija 1937 Naša industrija v službi naroda živimo v enem najmočnejših industrijskih središč Jugoslavije. Vse življenje kraja nosi na sebi pečat naše težlče železne industrije. Mogočni tovarniški objekti s stoterimi stroji, visoki dim bruhajoči dimniki, med truščem delujoči žerjavi in trume delavcev, ki hite na delo in z dela, to je na j verne j ša slika kraja. Vse drugo po večini je drugotnega, manj važnega pomena in bi samo zase obstojati pri nas ne moglo. Brez naših železarn bi zginila obrt in trgovina, mnogi poklici inteligentov bi postali nepotrebni, šole, ki kriče po novih oddelkih, bi s svojimi sedanjimi prostori iskale smisla obstoja, prosvetne in kulturne stavbe bi samevale, igrišča in zabavišča bi zdolgočasena zdehala v čudno praznino. Sedaj temu ni tako. Danes se pelješ z vlakom od Žirovnice proti Jesenicam, podnevi ali ponoči je vseeno, in vidiš pred seboj v stisnjeni dolini pod težko Mcžakljo rast moči in sile. Kakor hri-bolazec na planinah strmi v globine veličastva stvarstva božjega, v stvarnem življenju stoječ človek zaživi ob sili in moči človeškega ustvarjanja in njegovega razmaha. Desettisoči v kraju se sklanjajo k delu in ustvarjajo reko življenja, ki na-gorenjski kot. Za en hip samo tako prešine dušo to čudno veselje iz ponosa na orjaško ustvarjajoče delo in že te objame hlad. I a reka življenja je mrzla, ledena. Preveč zahteva in premalo da od teh in tem, v črti katerih ustvarja svojo pogonsko silo. Ta industrija ob naših rekah, na naši zemlji, med našim ljudstvom ima čisto svoje življenje, svoje cilje in svoja pota. Mi pa trdimo, da morajo biti koristi podjetnosti na naši zemlji v popolnem soglasju s koristmi naroda, ki živi na isti zemlji in ki v njej ustvarja, Mi smo se že zdavnaj otresli tiste ubijajoče miselnosti, da podjetnost v svojih delih ni po nikomur omejena. Narod je sestavni organizem z brezštevilnimi pestrostmi političnega, kulturnega, jezikovnega in gospodarskega življenja, toda v vsej tej pestrosti mora biti sozvočje glasov, harmonija barv. Velika podjetja, težka industrija vsakega naroda mora v njegovi gospodarski strukturi tvoriti osnovo, temelj narodove samostojnosti in rasti. Težko bi grešila tista podjetnost, ki bi ravnala drugače, pa tudi narod, ki bi to dopustil. Zato mislimo, da je že čas, da tudi naša industrija prisluhne tem novim tokom pojmovanja njenih nalog. Podjetniki, ki so vanjo vložili tuji kapital, imajo polno pravico, da se jim ta kapital primerno obrestuje, kakor bi isto zahtevali tudi domači podjetniki, v vsem ostalem pa se je treba prilagoditi pojmovanju in življenju našega slovenskega naroda. Treba je v njem podpreti vse, kar je dobrega: njegovo vero, njegovo poštenje, njegovo zvestobo in njegovo pridnost. Ni prav, če se k nam brez zadostne potrebe namešča tujce najrazličnejših imen in smeri, če se napram tem domačine zapostavlja. Ni dobro, da ljudje, ki naroda nič ne poznajo, o njegovi usodi odločajo. Ni modro in časovno utrjevati v podjetju ljudi in smeri, ki so zgubile kontakt s tistim narodnim tokom, ki si po vsej pravici lasti nad njim svoje izključno vodstvo. Vedeti je treba, da narod veruje in da moli, da .spoštuje svojo preteklost in se bori za svojo sedanjo samostojnost in da nihče nima pravice v njem podirati, kar je sam in po svojih idealnih voditeljih in pastirjih tekom desetletij in stoletij ustvaril. Ni torej zadosti, da podjetje imenuje nekaj upravnih svetnikov, ki nosijo nacionalno ime, ki so pa morda že sami z živini narodom zgubili vsako življenjsko skupnost, ami)ak vrasti se mora v narod in zanj in iz njega živeti. Ko se veselimo ženialne podjetnosti in sposobnosti nekaterih, ki so svoje izredne zmožnosti posodili naši zemlji in podjetnosti na njej in jih zato visoko cenimo, ob hitrem razvoju naših železarn ne smemo mimo gornjih misli. Naj torej rastejo naše železarne in njihova moč, toda tako, da bo z njimi rastla tudi moč in trdnost našega naroda takšnega, kakršen je. Duhovniki v delavske organizacije NćiloR'a (liihoviiika jc prva la, da samega st'l)o službi ollurja vernega oliraiii. druga njegova skil) je, goč tisti, ki tega v njih zadosti ne spoštuje. Kdo bi mi zameril, če so' po težkem delu privoščim nekaj ur zabave, toda le v ])ravcm času. Prirejaš pa večer za Večerom v cerkveno resnih časih godbo in ples, pa v očeh resnih ljudi izgubljaš prijatelja, sam se opredeliš samo za gotovo skupino in obsojaš se sam. Mi smo to Novakovi kavarni v svarilo že nekoč kratko omenili. Zadnje dni pa nam je sporočil naš prijatelj, da je ta kavarna najela pe-vačice. >To pa je začetek konca«, nam je rekel. Mi mislimo, da to res ni za naše kraje. To naj ohrani jug zase, če brez tega živeti ne more. Nam se smilijo tista uboga dekleta, ki morajo večer za večerom za denar izpostavljati sebe in svojo mladostno lepoto in v gostilniškem zraku kvariti svoj glas. Smilijo pa se nam tudi družine tistih slabičev, ki se takim modernim vabam ustavljati ne morejo. Naši ljudje morajo svoj denar danes trdo zaslužiti in po mnogih družinah manjka tudi najpotrebnejšega. Z uvajanjem stičnih zabavišč se našim družinam ruši notranji mir in zadovoljstvo. Spominjam se še, kako je svoj čas uvedla na Jesenicah pevačice neka druga kavarna. Danes pevačic tam ni več in kavarna le še skromno životari. Naša gostilna bodi naša. Tuja navlaka ne prinaša koristi ne kraju ne podjetniku, ker to ni za nas. S Koroške Bele Promenadni koncert, ki so ga priredili udeleženci sokolske prireditve v nedeljo 20. junija na kranjski postaji na čast nekaterih članov Zveze fantovskih odsekov, ki so se v novih krojih vračali z društvene proslave v I rži-ču, je šel tem fantom prav do srca in se za izkazano pozornost prirediteljem naji)risrčneje zahvaljujejo. 1'rosili pa bi v svoji skromnosti prireditelje, naj ob pri-iiodnjem takem koncertu natisnejo besedilo pesmi na papir in ga raz-dele med pevce, da se ne bo več kaj takega zgodilo, da bi pevci niti besedila ne poznati, kar je posebno žalostno, če je ta pesem na primer: sokolska tiimna. Poročilo o demonstracijah na juvorniški postaji dne 20. junija zvečer. V nedeljo 20. junija se je z zadnjim večernim vlakom peljala večja skupina Sokolov, ki se ie udeležila sokolske slavnosti v Straži-šču. Po stari navadi je smatrala za narodno dolžnost, da mora vsaka postaja, na kateri se ustavi vlak, odmevati od sokolskih vzklikov, i'ri-čelo se je tudi na Javor-niku vzklikanje ob iz- flruge poučeval, da ohraaijo svoj kuuh in т borbi zanj svoje duhovno žiTljeuje od težkih razmer nezastrupljeno. Danes je ves gorenjski kot ево inddwstrijsko obeležje. V vsaki vasi in vsaki fari rastejo novi časovni toki. V vsako faro je zato treba dosledno katoliške delavske borbene organizacije, ki bo branila kraju in ljudem svetinje pradedov proti vdoru materialiema in breaboštva. Kjer je vsaj 10 naših Ijudi-delavcev, ki žive v ozračju industrijskih »n obrtnih kolektivov, je treba takoj, da jih organizacija poveže z ostalim narodom v enotno katoliško narodno vrsto. Mi vemo, da je to disEb težko, da so duliowtriki s premuogoterimi poslii že itak preobremenjeni, mislimo pa, da je ргалг to delo talin velike? važnosti, da ni več mogl)elav«ku politika* nima niti deset, pa bomo vseeno odgovorili na njen dopis z dne 2. junija t. 1., v katerem skuša nekdo potvurjati resnico v občin-skeni proračunu. Neresnična je že njegova trditev, da se je proračun zu 1. 1937/38 zvišal. Samo primerjajte lanski in letošnji proračun v številkah in ga objavite, pa bo resnica razvidna! Sedanjemu g. predsedniku je dobro znano, da je treba dati proračun na glasovanje in je to tudi storil na proračunski seji. Če se vaši trije odborniki na seji niso mogli znajti in niso glasovali nroti, je njihova stvar. JNi županova dolžnost poizvedovati po seji med ljudmi za njihovo poznejše mnenje in to vpisovati v sejni zapisnik! Upravičena bi bila vaša pritožba na okrajno načelstvo, če bi bile stopu nekaterih članov fantovskega odseka KPD v novih krojih. Najprej Zdravo, potem Naprej, sledili so vzkliki: Živel Pero Živkovič, Dol s farji, nakar so redki pristaši KPD, ki so bili slučajno na postaji, pričeli vzklikati: Živel dr. Korošec! Brat F. je pljunil proti g. kaplanu, pa je iz prijaznosti ali kako prestregla pljunek neka gospa na svoje lice. Občinska javna dela ob potu v Javorniški Rovt se grade v smislu načela: Vrnimo se k naravi. Ko smo kot majhni otroci zidali, smo vzeli malo zemlje, vmes vlili vodo in zidali zlate gradove. Škarpa pri Žagarju pa je zgrajena tako, da ni utrjen temelj z betonom, ampak z rušami in zemljo. Ko si je dopisnik to stvar ogledoval, Je moral nekaj časa premišljevati, kaj bi to pomenilo, pa se je spomnil, da je g. župan hodil pred časom okrog z nekimi zelenimi očali in je najbrž že takrat hotel videti to škarpo zarastlo z zelenjem, ker pa bi to med kamenjem tako kmalu ne pognalo, je dal med skale nasuti prst. Opozarjamo mojstra Plečnika na to domislico. Morda bi kazalo kaj takega napraviti tudi v Ljubljani. — Ob tej priliki se je prizadeti posestnik baje tudi pritožil pri g. županu, ker mu je sedaj otežko-čen dovoz na občinsko pot z njegove njive in mostu, ki si ga je zgradil čez Javornik. G. župan ga je >potroštal<: oaj vi nas niste volili! Proslava 30 letnice Katoliškega prosv. društva, ki se bo vršila v nedeljo 4. julija, je vzbudila med domačini precejšnje zanimanje. Kakor je mogoče soditi po prijavah tujcev, bo udeležba precejšnja. Mesto vstopnic bodo služili znaki, ki bodo omogočali pristop k vsem prireditvam v nedeljo 4. julija. Romanje na Sv. Višar- je. Z ozirom na ponovno izraženo željo, da bi se tudi letos priredilo skupno romanje na Sv. Višarje, se bo to romanje vršilo v soboto in nedeljo, 10. in 11 julija. Odhod bi bil ob % 2 pop. z Javornika. Z vlakom bi se odpeljali v Žabnieo, nato odšli na vrh. Zjutraj bi bila sv. maša, nato bi bil vsak prost do štirih popoldne, ko se VI nemo iz Žabnice z vlakom na Javornik. Cene: vožnja in prehodno dovoljenje 35 din; vožnja, prehodno dovoljenje in skupno prenočišče 38 din; vožnja, prehodno dovoljenje, prenočišče v postelji 48 din. Vsak bi imel svojo posteljo. Tisti, ki se žele romanja udeležiti, naj se prijavijo pri g. kaplanu. Dovje-Mojstrana Pogreb tragično preminule Cilke Lešnik, ki se je s kolesom ponesrečila dne 2:1. junija tega leta na Jesenicah, se je vršil dne 25. junija na Dovjem ob veliki udeležbi občinstva. Ob tej priliki opozarjamo kolesarje, kot tudi voznike in pešce, naj bodo zelo previdni na glavnih cestah zlasti v poletnem času, ko drvi po njih vse polno avtomobilov. Kdor ne obvlada dobro kolega, naj se ne podaja na prometne ceste. Tukajšnja agilna podružnica Si'D je pričela te dni graditi planinsko kočo na sedlu Mlinca. kjer se cepi pot na Kepo, Babo, na Koroško v Podrožčico in na Dovje. Koča bo do jeseni zgrajena. Z Breznice Pretekli teden je umrla Terezija Legat iz Žirovnico kot žrtev materinstva. Zapušča osem otrok in potrtega moža. S spoštovanjem se klanjamo pred dol)ro materjo, ki je žrtvovala svoje življenje, da je ostala zvesta dolžnostim svojega poklica. Želimo si. da bi vse matere v naši fari vršile v svojem poklicu voljo Cio-spodovo in se ne bi bale tudi kot žitno zrno spomladi umreti za novo življenje. Užaloščenemu možu naše sožalje, dobre ljudi pa prosimo, da bi mu s svojo dobrotno pomočjo v bridkem trenutku stali ob strani! vaše navedbe v pritožbi proti proračunu točne in resnične. Okrajno načelstvo je raziskalo upravičenost vaših pritožb in jih nato kot neosnovane zavrnilo. Ni nam znano, da bi bil kdo trdil, da je plača za bivšo delovodkinjo bila previsoka. Rekli smo samo, da županova hčerka po zakonu ne bi smela biti tajnica in da ni bila potrebna iz socialnih razlogov kot hči premožnega moža, ko imamo z enako ali večjo izobrazbo na razpolago brezposelne ljudi. Pravično bi bilo, da se je plača delovodji zvišala od 800 na 1000 din. če tudi se je ob nastopu ponudil za enako plačo kot jo je imela prej tajnica. Bil je več časa brez vsakega zaslužka in ima gimnazijsko maturo, dočim je imela bivša tajnica le meščansko šolo. Svojo službo vrši vestno, dočim moramo reči, da je marsikatera stranka morala iskati bivšo delovodkinjo med uradnimi urami ali na domu ali v kakšnem razgovoru se naliajajočo izven pisarne. Pa tudi statuti o občinskih uslužbencih odrejajo za tako izobrazbo minimalno (najmanjšo) plačo 1000 din. Na izvajanja o občinskem slugi pa to le: Letno dobiva redne plače kot sluga 2790 din, kot občinski cestar na občinski poti »Za vrhom* 600 dinarjev, za spremljanje finančnega organa pri izter-javanju davkov dobi vsakokrat plačano, kar znese letno potnine okoli 1200 din. Skupni doliodek torej znaša približno 4600 din. Poleg tega ima še malo domačijo s hišo in poljem za 12 mernikov posetve (tretjina kmetije). Njegovo redno tedensko opravilo v službi občine je povprečno 13 ur ali na leto 676 ur. Zasluži torej na uro 4 din 13 par. 1 ajnikova letna plača je 12.000 din. Dela tedensko v pisarni 52 ur ali letno 2704 ure. Zasluži torej na uro -t din 45 par. Razlika med plačo obeh za opravljeno delo, kot jo razvidno, je malenkostna. Poleg tega pa mislimo, da je treba upoštevati, da se je tajnik pripravljal na svoj poklic 8 let v šolah. Koliko pa sluga? Pravite, da je sluga dobil 210 din doklade na leto in nas pri tem vprašujete po našem socialnem čutu. Doljro. vi socialno sedaj tako čuteči, zakaj mu pa vi niste zvišali plače prej kot svojemu pristašu, saj je marsikak korak napravil v vaše strankarske namene!' Pa saj to ni niti njegov edini,dohodek za življenje, kot smo zgoraj povedali. — Saj ni res dalje, da oporekamo plače delavcem, nasprotno mi jim želimo čim večje plače in jih privoščimo tudi občinskim odbornikom iz opozicije, ki so delavci. Vprašujete: »Zakaj primerjati plače občinskega delovodje in tovarniškega delavca, ko je vsakemu znano njihovo nu])orno. nevarno in težko delo?« Res je, da je delo v tovarni težko in nevarno, zato smo že iu bomo še. kolikor bomo mogli, zmeraj delali po svojih delavskih organizacijah za primerne plače delavstvu. Vendar pa morate ])ravično ocenjevati tudi delo duševnega delavca, ki je tudi ])(>-ložil nešteto naporov in gmotnih sredstev ter svoja mlada leta za svojo izobrazbo. Po vašem merilu bi moral zdravniku, ki te pregleda v četrt ure in ti napiše recept, če primerjaš njegov trenutni trud s svojim naporom, plačati tudi samo par dinarjev. Podobno tudi advokatu in drugim duševnim delavcem. No, nikar ne bodite tako dcmagoški! — Pravite, da je postavka za luči previsoka v proračunu. In da želite pojasnila, čemu se je porabilo 2565 din za javno razsvetljavo, saj je še stari odbor pustil dovoljno množino žarnic. Kvo vam pojasnila! Od 15. decembra 1955 do 1. oktobra 1956 je bilo prostih 15 žarnic po 4() va-tov, zaiačunali so pa nam za ta čas 10 žarnic po 40 v at o v (144 Kwh), kar je 58 din "5 par v pavšalu. Od I. oktobra 1956 na])rej je bilo prostih 15 žarnic po 40 vatov, račuuajo nam pa na števec 25 žarnic po 40 va-tov in znaša uporaba: od 1. 10. 1956 do 1. 2. 1957 1455 Kwh je din 2565.25 od I. 2. 1957 do I. 5. 1957 259 h je din 454.50 od I. 5. 1957 do 15 . 4. 1957 455 Kwli je din 750.50 od 15. 4. 1957 do 7. 5. 1957 172 lv\vh je din 292.75 od 7. 5. 1957 do 2. 6. 1957 164 Kwh je din 279.50 skupaj din 4122.50 Ali vam je sedaj jasno, koliko stane občino javna razsvetljava? Ne bomo prcklicevali v našem listu trditve z dne 15. marca, da so nekateri izmed vašili funkcionarjev zatrjevali ob zadnjih volitvah, da je tok za javno razsvetljavo zastonj, saj imamo priče! Naša izjava ni lažniva in neresnična in ne moremo pomagati, če se mu je morda zareklo v preveliki volilni gorečnosti. I rdite, da ima nova občinska uprava večje možnosti dobiti na meroilajnih mestih ugodnosti tudi za ostale luči. kar ])rejšnji ni bito mogoče. Pojasnite nam. zakaj bi imela sedanja o!)č. uprava večje možnosti? Povemo vam pa, da smo tudi storili že davno potrel)ne korake in vsaj u])amo. da ne brez uspeha. Postavka 5000 din za odkritje studenca v Smokuču je nejiotrebna, pravite, ker iina vas že dovolj vode. .Saj se ta postavka ni še nikomur izplačala in se 1)0 le v slučaju, da se studenec res odkrije. Res je, da ima Smokuč svoj vodovod, toda sami veste, da je v naši občini še več vasi, ki vodovoda nimajo, katerim l)i lahko koristil novi studenec. Doklade so ostale na isti višini, ker je liila prvotno določena večja postavka za nujno potrebna popravila pri šolskem poslo])ju Oziroma za jirezidavanje.. Ker pa ta ni bila odobrena, bo tudi |)rihranek iz prejšnjega leta ostal in bo skoro gotovo v tekočem letu še večji. Tako upamo, da smo gospodu dopisniku za sedaj dovolj odgovorili. Co mu pa še kaj te/i srce, naj nas le kaj vpraša. Samo njego\ e trditve naj bodo stvarne in resnične. Hranilnica in posojilnica na Jcscnlcah obrcstuj^^vs^^ iiilt določene incje. Nove vl()£e izi)laču- i£ ved no nromntno Za elektriko Vam nudi vse najugodnejše Jože Markež Jesenice, Murova, tel. 605 iiskawto. C. %. (5 o. (5. (/ £\uM\Q*tl lA^eua ce^ia- /? se priproroča jeseniškim tvrdkam za izdelavo vseh v knjigotiskarsko stroko spadajočih del, ki jih izvrši lepo, solidno in po nizkih cenah Ceneno in dobro prehrano, vina na debelo in drobno dobite in kupite najugodneje v UUDSKI KUHINJI JESENICE KREKOV DOM Za konzorcij lista >Na niejalu: Andrej Križman, Jesenice. - Za urednika v Ljubljani: Ignacij Železnik. - Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec