C. C. postala. — Esca ogni giovadl mattina,
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra* va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Podurcdni* št v o in podružnica uprave Trstu via Valdirivo 19/III; lefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Posamazna itevilka 30 stot,, stare 50 stot.
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po* slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 16.	V GOBICI, ČETRTEK ». JULIJ A 1920.
Tedenski koledar.
12. junija, petek: Mohor in Fortu* nat, mučenca. — 13., sobota: Anaklet, papež; Frančišek; Evgenij, škof mu« čenec. — 14., nedelja: 8. pobinkošfna nedelja. Bonaventura, cerkv. učenik.
—	15., ponedeljek: Vladimir, kralj ; 16., torek: Devica Marija Karmelska.
—	17., sreda: Aleš, spoznavavec; Mar* celina, devica. — 18., četrtek: Friderik (Miroslav), mučenec; Kamil Lelijski.
V soboto 13. julija je prvi krajec; vreme lepo.
Novice.
Princ Amadej savojski, vojvoda apuljski (duca delle Puglie), je imenovan za poveljnika nekega top* niškega polka v Trstu. Meseca okto* bra se naseli kraljevski princ, ki je po* ročen s francosko princezinjo Ano, stalno v tržaškem mestu.
Papežev poslanik pri kralju.
Papeževi poslaniki pri tujih vladar* jih se imenujejo nunciji. Ko so letos s konkordatom uredili razmerje med Cerkvijo in italijansko državo, sta bi* la imenovana tudi poslanika pri obeh vladarjih. Kralj je imenoval grofa De Vecchija, papež pa msgrja Borgonci* nija Duco. Prvi se je predstavil De Vecchi. V ponedeljek 8. t. m. pa je šel tudi papežev nuncij na Kvirinal in iz* roičil kralju svoje poverilne listine. S tem so diplomatski stiki med pape* ženi in italijansko državo začeti.
Politični tajniki.
V	Anconi je nekdo razžalil tamoš* njega fašistovskega političnega tajni* ka, ko je ta opravljal svojo službo, in je bil radi tega obsojen na 35 dni za* pora, kajti politični tajnik, tako je sodnik utemeljil svojo razsodbo, je uradna oseba, kot orožniki, uradniki itd.
Požar v proseški smodnišnici.
V	soboto 6. julija ob 2. po polnoči je izbruhnil v vasi Briščiki blizu Pro* seka v tamošnjih barakah, kjer se hrani municija, nevaren požar. Ravno ko se je imela vojaška straža izme* njati, je švignil proti nebu prvi pia* men, kateremu so sledili zaporedoma silni poki, Vojaki so nemudoma alar* mirali posadko in orožnike ter pokli* cali na pomoč tržaške ognjegasce. Ker je bila nevarnost velika, so začeli biti plat zvona in klicati prebivalstvo na noge. Gašenje ni bila lahka stvar, za* kaj municija je neprestano pokala in frčala'po zraku, tako da so se vojaki morali metati na zemljo, da jih gra* nate niso zadele. Razen tega je bila noč temna, brez zvezd in meseca. Ču* diti se je treba, da so se v teh razrne* rah vojaki, orožniki in ognjegasci upa* H z brizgalnicami med kolibe z mimi*
cijo, ki jih je tam nič manj ko 27. Vsak trenotek bi koliba lahko šla v zrak in razmesarila gasilce. Nad pokrajino so se vili gosti stebri dima in ognja, tra* va in drevesa so gorela. Nekateri do* macini so hiteli v strahu z družino iz vasi in gnali pred seboj živino. Po dvo* urnem odločnem delu so požar uga* sili, zgoreli sta k sreči le dve kolibi. General Pugliese je dal javno pohva* lo vojakom in ognjcgascem, ki so se vsi junaško držali. Posebna preisko* valna komisija proučuje vzroke po* žara.
Tržaška soparica.
V	soboto je bilo v Trstu neznosno vroče. Solnce je tržaške hiše in kame* niti tlak tako razbelilo, da se je mesto izpremenilo v pravi kotel, v katerem se je kuhalo 250 tisoč ljudi. Popoldne se je vreme obrnilo na južno. Ljudem je kar sapo jemalo. Nerina Novak, delavka v tovarni v ulici Media, se je med delom onesvestila. Monterja Al* berta Boleta je zadela kap v tiskarni Balestra. Bil je na mestu mrtev.
Zlata kolajna.
Včeraj zjutraj so vse pokrajinske občine poklonile bivšemu goriškemu prefektu Cassiniju zlato kolajno za vse zasluge, ki si jih je stekel tekom svojega prefektovanja.
Nesreča na morju.
Pred včerajšnim sta v prelivu sv. Jurija med Anglijo in Irsko trčila sku* paj dva angleška podmorska čolna. 22 mornarjev je našlo smrt v jekle* nem čolnovem trupu.
Kralj pri sv. očetu.
Kakor poročajo nekateri listi, bosta 16. t. m. kralj in kraljica s svojo dru* žino in velikim spremstvom napravila slovesen obisk pri sv. očetu v Vati* kanskem mestu.
V smrt z avtomobilom.
Zadnjo nedeljo ob 7. uri zvečer se je peljal g. I. Alinovi, tovarnar iz Par* me, začasni ravnatelj Čevlj. zadruge v Mirnu, iz Gorice čez Tržič proti Tr* stu. V bližini Sv. Ivana pri Timavu se je avtomobilu, ki je vozil z veliko na* gli co, zlomila zmet sprednjega desne* ga kolesa, vsled česar je 20 letni šofer Olivo zgubil oblast nad vozilom. V hipu je avto treščil v brzojavni drog, katerega je zlomil in se pri tem docela zrušil in razbil. Nesrečni Alinovi, ki je sedel v notranjosti, je pri silnem sunku zadobil grqzne rane; ostal je na mestu mrtev. Šofer jo je odnesel še z razmeroma ne pretežkimi poškod* bami. Ponesrečenca so odpeljali v Par* mo.
Radi črne obleke.
V	stari Avstriji je veljal predpis, da se državni uradniki morajo predsta* viti pred vrhovnim upravnim sodiš* čem v fraku. Po vojni so nadomestili
LETO I.
frak s črno obleko. Dne 3. julija je pa prišel zastopnik vlade dr. Grossinger k razpravi v sivi obleki. Predsednik ostrmi in ugovarja. »Moja žena in sin« — se brani Grossinger — »sta bolna in s 393 šilingi mesečne plače si ne morem kupiti še črnega oblačila. Sta* ra obleka je tako oguljena, da bi z njo res žalil sodni dv.or.«
Ni nič pomagalo. Ko je Grossinger videl, da predsednik ne odneha, se je odstranil iz dvorane, češ da ga boli glava, in razprava se je končala v nje* govi odsotnosti.
Sarajevski atentator Vaza čubrilovič, ki je v zvezi s Prin* čipom umoril nadvojvodo Ferdinan* da, je bil te dni v Belgradu promovi* ran za doktorja filozofije. Za doktor* sko nalogo si jejzbral raziskavanje bosansko*hercegovinskih uporov.
Grozno neurje.
V noči od 4. na 5. t. m. je po veli* kem delu Srednje Evrope razsajalo strašno neurje. Na Solnograškem, Nižje in Gornje Avstrijskem, Če* škem, Bavarskem, Saksonskem in so* sednih deželah je divji orkan rul dre* vesa, odkrival hiše in pustošil polja. Vlaki so vozili z veliko zamudo, ker so bili tiri ponekod založeni s polom* Ijenimi drevesi. V Zgornji Avstriji je vihar zrušil 13 cerkvenih zvonikov. Iz Bavarske poročajo o 12 smrtnih ne* srečah, ki so jih povzročile razdivjane naravne sile. V Solnogradu je od vi* harja izruto drevo ubilo 58*letnega zdravnika, ki se je sprehajal v mest* nem vrtu. Po poročilu iz vseh priza* detih dežel je zahteval orkan nad 30 človeških žrtev, zelo visoko je pa tudi število težko ranjenih oseb. Škoda v vseh prizadetih krajih je ogromna, pridelki so ponekod docela vničeni.
Za izletnike.
Med Trstom in znanim svetovnim letoviščem Cortina d’Ampezzo na južnem Tirolskem je bila te dni otvor* jena redna avtomobilna zveza. Oseb« ni avtomobil (kori j era) vozi dvakrat na teden v obeh smereh.
Atentator oproščen.
Jurij Benoit, avtonomist iz Alzacije, je lani streljal na nekega Fachota, ki je bil državni pravdnik v znanem po* litičnem procesu zoper alzaške avto* nomiste. Benoit je izjavil, da Fachota ni sovražil. Hotel se je samo mašče* vati nad vlado v Alzaciji. Pariški po* rotniki so Benoita oprostili.
Vnovič čez ocean.
Ameriški letalec Yancey je v družbi s svojim tovarišem Williamsom odle* tel iz Novega Yorka proti Rimu. Po poti ni nameraval napraviti nobeni postaje. Ker mu je zmanjkalo benci* na, se je pa moral ustaviti na Špan*
skem'	NOVI listh™»
1929 C (tilA
Tržaški Lloyd.
Tržaški Lloyd (Lloyd Triestino) je imel pred dnevi svoj 110. občni zbor. Čistega dobička je imel v preteklem letu pol milijona lir. Družba hoče iz* popolniti svoje zveze z Egiptom, Indi# jo in Vzhodno Azijo, zato bo za te črte dala na razpolago več ladij. Lan* sko leto je prevozila nad milijon ton blaga in 62 tisoč potnikov. Njeno bro* dovje šteje 42 ladij.
Vseorlovski zlet v Pragi.
Češkoslovaški orli so organizirali v tem mesecu velikanske telovadne prireditve v Pragi in proslavili pri tej priliki tudi spomin sv. Vaclava, na* rodnega svetnika Čehov. Svečanosti so se vdeležili katoliški telovadci ino* zemskih držav, tako Poljaki, Italijani, Angleži, Francozi, Belgijci, Nemci, Hr* vati in Slovenci. Po praških ulicah je korakalo 35.000 Orlov, med njimi tudi češki minister Šramek. Sprevod so gle* dali na posebnem odru odposlanec pa* pežev, angleški kardinal Bourne, in primas Poljske kardinal Hlond. Te* lovadnemu nastopu je prisostvoval predsednik republike Tomaž Masaryk in diplomatski zastopniki tujih držav. Pri tekmah so odnesli prvo darilo Slo* venci. Slovenski Orli so si doslej že četrtič priborili prvenstvo med kato* liškimi telovadci Evrope: v Strassbur* gu, v Brnu, v Parizu in sedaj v Pragi.
Napredek katolicizma.
Na Japonskem imajo jezuiti kato* liško vseučilišče, ki je sedaj prejelo pravico javnosti Nadzornik vseh ja* ponskih univerz je vpisal svojega si* na na katoliško vseučilišče, ker se je prepričal, da je najboljše v državi.
Razdelitev veleposestev.
Razdelitev veleposestev je v Jugo* slaviji že od prvih dni mlade države S.j; na dnevnem redu. Po naj novejšem ! |načrtu se bo razdelitev izpeljala tako*
| lile: odkup posestev se bo izvršil tekom Ì [desetih let. Agrarni interesenti, to so ™oni, ki imajo pravico do nakupa vele* posestniških zemljišč, bodo pridobi j e* no zemljo odplačevali v 10 odstotnih letnih obrokih; v 10 letih bo na ta na* čin nakupna cena odplačana. Intere* senti bodo plačali za dodeljeni svet samo polovico tržne cene. V poštev pride 550.000 hektarjev zemlje. Drža* va sama bo kupila 150.000 hektarjev sveta in ga bo brezplačno prepustila bivšim dobrovoljcem.
»Val« bo spet zaplaval.
Maja ifieseca lanskega leta je nor* veška ladja »Trey« prerezala v tr* žaškem zalivu jugoslovanski parnik »Val«, ki se je na mestu potopil. Jugo* slovanski mornarji so naglo poskakali v morje in se rešili. Na tistem mestu je ponoči vedno svetila rdeča lučka in opozarjala mornarje, da ne bi zavo* žili v trup potopljenega »Vala«, ki je kazal iz morja samo še kos jambora. Eno leto po nesreči so parnik dvignili in ga prepeljali v pristanišče. V soboto pa se je pred tržaškim sodiščem vr* šila obravnava proti kapitanoma obeh ladij in proti tržaškemu pilotu Scipio* niju, ki je krmaril na norveškem par* niku. Obtoženi so bili, da so zakrivili nesrečo. Norveški kapitan ni prišel na
razpravo. Poveljnik jugoslovanskega parnika Nosanovič je odločno trdil, da so nesreče krivi Norvežani. Tudi Scipioni se je pogumno branil. So* dišče je vse tri oprostilo.
Amerikanci v Evropi.
Koncem junija je odplulo iz N ju* jorka proti Evropi 13 velikih parni* kov. Na krovu imajo preko 13 tisoč potnikov, ki želijo obiskati našo celi* no. Precej dolarjev bo z njimi prepla* vaio preko širokega oceana v Evropo, ki je vedno bolj odvisna od zlate Amerike.
f Profesor Čebular.
V	Ljubljani je v visoki starosti 85 let umrl vpokojeni srednješolski pro* fesor Jakob Čebular. Rajnki je bil po rodu Štajerc, znan je bil pa tudi širom naše dežele, ker je 32 let poučeval na goriški realki in po vpokojitvi do voj* ne živel v Gorici. Ohranimo mu ča* sten spomin!
Nazaj v domovino.
Prihodnji teden se vrne na Švedsko iz Ukrajine 170 družin švedskega po* kolenja. Praočetje teh družin so bili v 17. stoletju, ko so Rusi zavladali v baltiških pokrajinah ob Vzhodnem morju, šiloma naseljeni v Ukrajini. Naseljenci so kljub dolgim stoletjem ohranili živo zavest svojega pokole* nja. Stroške preselitve krijejo Švedi s prostovoljnimi zbirkami.
Hude šivilje.
V	Njujorku so začele šivilje stav* kati. Nekatere so pa stavko lomile. 500 tovarišic je te napadlo. Vmešala se je policija, ki jo je p„a skupila. Po* stavni policaji niso ljubkih šivilj z gr* da naganjali, zato so pa razjarjeni dekliči tako mlatili po njih, da so mo* rali par policajev v bolnišnico odpe* ljati.
Pozni pogrebi.
»Popolo d’Italia« poroča, da je bilo v zadnjem času na tirolskem bojišču v pogorju okrog Asiaga najdenih in zakopanih okrog 300 padlih vojakov obeh armad. Boji so se vršili tam pred 12 leti. Umevno zato, da se večina naj* d enih trupel ni dala več spoznati. Pri 36 mrtvecih se je dalo ugotoviti, da so pripadali italijanski vojski.
Med službo božjo.
V	vasi Pattada na Sardinji se je med službo božjo iz dosedaj neznanih vzrokov zrušila tamošnja župna cer* kev. Pri nesreči sta našli dve osebi smrt, več jih je bilo pa težko ran j e* nih. Cerkev je bila zgrajena v 16. sto* letju.
Poroka onkraj morja.
V	maju sta se poročila v Argentini v Buenos Airesu dva rojaka iz Tomaj* ščine, in sicer gdč. Marija Šonc in g. Zlobec Jožef, nečak gospoda iz Po* mjana. Na svatbi je bilo več domaci* nov. Obilo sreče! — Rojaki.
Italijanska zračna plovba, je zelo razvita. Na enajstih rednih zračnih progah, ki merijo 8644 km, je bilo lani prepeljanih 15.629 potnikov in približno 250.000 kg blaga, pisem itd. Nesreče pa ni bilo nobene.
Promocija.
Na vseučilišču v Turinu je bil te dni promoviran za doktorja vsega zdravil* stva g. Emil Gresič iz Gorice.
Priznanje.
Hrvatski socialni demokrat Topalo* vič je izdal spis, v katerem govori o slovenskem zadružništvu. Topalovič naj prvo v polni meri priznava uspehe slov. zadružništva. Potem naglaša, da sta si pridobili zlasti slov. duhovščina in Cerkev v zadružnem pokretu naj* več zaslug in pravi, da je zgodovinska zasluga katolicizma, da ima slovenski narod globok socialni čut in smisel za organizacijo, s katerih pomočjo se je ustvarilo slovensko zadružništvo, ki je bilo obenem močno sredstvo proti ger* manizaciji.
Nova maša na Sv. gori.
G. novomašnik Fortunat Jeklin s Ponikev nad Sv. Lucijo je pel svojo prvo sv. mašo v Marijinem svetišču na Sv. gori. Govoril mu je o. Sofronij. Mlademu novomašniku želimo obilo božjega blagoslova pri težkem delu v vinogradu Gospodovem.
Na Gradu pri Mirnu se bo v nedeljo 21. julija slovesno ob* hajal praznik sv. Vincencija Pavelske* ga, ustanovitelja misijonske družbe. Ob tej priliki morejo dobiti vsi tisti, ki prejmejo sv. zakramente, v graden* ski cerkvi žalostne Matere božje po* polni odpustek tolikokrat, kolikorkrat od sobote (20. julija) popoldne do ve* čera v nedeljo (21. julija) to cerkev obiščejo in opravijo predpisane moli* tve za odpustke. Preč. gg. dušni pa* stirji so naprošeni, naj to oznanijo svojim vernikom, vkolikor bi bilo tem mogoče, poromati to nedeljo na Grad. Sv. maše od 514 naprej, zadnja ob 914-Slavnostno pridigo ob 9% bo imel preč. g. Leop. Cigoj iz Gorice.
Vodstvo svetišča na Gradu.
Tat v samostanu.
V tihi kapucinski samostan v Tor* toni v Pijemontu je udrl tat. Prišel je na vhod in se vratarju predstavil za »kavalirja Morino, elektrotehničnega inženirja«, ki bi rad govoril z o. gvar* dijanom. Ker gvardijan ni bil ravno prisoten, ga je vratar odpeljal v ča* kalnico. Komaj pa je brat odšel, se je dozdevni inženir in kavalir splazil po hodnikih do gvardijanove celice, v kateri je upal najti bogat plen. Dobil je res nekaj nad 400 lir in je že hotel zapustiti celico, ko je nepričakovano prišel gvardijan. Zasačeni uzmovič je skočil skozi okno in je skušal zbežati, toda pogumni gvardijan, .ki je obenem že alarmiral sobrate, mu je bil za pe* tami. Razvil se je napet lov preko streh, dvorišč in vrtov. Končno se je kapucinom le posrečilo, da so drzne* ga tička pri begu skozi samostansko cerkev zajeli, ga po krepkem odporu zvezali in oddali kaznujoči pravici. Nemir in razburjenje v samostanu sta se polegla, zopet je zakraljevala sve* čana tihota.
Maša za Mohorjane.
V petek dne 12. julija na praznik sv. Mo* horja in Fortunata bo v cerkvi pri sv. Ivanu v Gorici ob 8. uri zjutraj sv. maša za vse žive in pokojne Mohorjane.
Uprava »Družine«
naproša vse, ki imajo odvišno drugo številko »Družine«, da isto vrnejo na naslov »Družina«, Gorica, via Ma* meli 5.
Kako le s politiko
Dvojna moč Nemčije.
Pred kratkim je nemška državna zbornica odobrila proračun za vojsko, ki znaša 643 in pol milijonov zlatih mark ali veliko svoto 2927 milijonov lir. To nam daje priložnost, da spre; govorimo par besed o nemški vojni sili.
Na prvi pogled se sliši čudno, če kdo govori o nemški vojni sili, ker je versajska mirovna pogodba Nemčijo razorožila: vzela ji je morsko in zrač; no brodovje, ji prepovedala vzdrževa; nje tovaren za municijo, razpustila veliki generalštab ter razgnala redno vojsko. Po pogodbi ima Nemčija pra; vico, da drži pod orožjem 100.000 mož, a ti so prostovoljni državni name; ščenci in skrbe samo za mir in red v notranjosti. Splošna vojaška dolžnost je v Nemčiji odpravljena. Oborože; vanje poklicne vojske se mora vršiti po predpisih mirovne pogodbe in ne sme prekoračiti gotovih mej.
Kljub vsem tem omejitvam se je nemški proračun za vojsko in morna; rico v zadnjih letih nepretrgoma vi; šal. Od leta 1924. do danes so se stroš; ki za mornarico podvojili, stroški za vojsko so poskočili za eno tretjino. O tem govore najbolj razločno številke: leta 1924. so Nemci potrosili za voj; sko 359 milijonov mark, danes rabijo 471 milijonov; mornarica jih je stala 99 in pol milijonov, danes trosijo za; njo 173 milijonov.
Letošnji proračun je sicer za 27 mi; lijonov manjši nego proračun iz lan; skega leta, toda vojni minister Groe; ner je proti zmanjšanju protestiral in izjavil v parlamentu, da bo prihodnje leto zahteval zopet vse svote, ki so letos odpadle.
Kakšen zmisel imajo nemške denar; ne žrtve za poklicno vojsko? Ali je res, da je Nemčija vojaško brezpo; rnembna, in da ne pride več v poštev kot resna sila?
Ko je general Groener 10. februarja 1928. nastopil svojo službo, je rekel, da služi današnja nemška vojska iz; ključno obrambi meja. »Naredili bo; mo vse, da očuvamo meje in zaščitimo v časih politične napetosti našo nev; tralnost.« Obvarovati se moramo pred vsakovrstnimi vpadi. »Da bo tem na; logam kos, mora naša majhna vojska imeti največjo udarno moč in gib; čnost.« Dne 14. marca istega leta je rekel v zbornici: »Država, ki ni obo; rožena, mika zelo nemirne duhove in pustolovce. Če se vojski in mornarici posreči, da branita meje toliko časa, dokler se vojaške velesile ali medna; rodni činitelji ne zganejo, sta s tem v polni meri izpolnila svojo nalogo.« Minister Groener je tudi v letošnjem govoru poudarjal, da služi nemška vojska izključno samoobrambi in da bi v novi evropski vojni ne prišla resno v poštev.
Druga plat zvona.
Glede nemške vojne sile pa niso vsi mnenja, ki ga ima minister Groener. Francoski general Nollet, predsednik
medzavezniške vojaške komisije, je izjavil nekoč, da je »versajska mirov; na pogodba dala Nemčiji pravo mo; demo vojsko«. In tudi nekdanji nem; ški vojni minister Gessler je rekel, da je bila »odprava splošne vojaške dol; žnosti za Nemčijo s strategičnega sta; išča bolj dobrota nego škoda«. V mo; derni vojski odločujejo namreč pred; vsem dobro izvežbani častniki in pod; častniki in ne navadni vojaki. V mo; dernih milijonskih armadah tvorijo ogromno večino ljudje, ki niso poklic; ni vojaki in ki jih moraš v naglici iz; vežbati za vojno. Vse je odvisno, ka; ko znajo častniki in podčastniki orga; nizirati in pripraviti reserviste. Nem; ška armada, kjer služi 100.00 mož pod orožjem nepretrgoma 10 ali 15 let, ima seve prvovrstne podčastnike in čast; nike. Vojaki se izurijo prav za prav vsi v podčastnike za slučaj vojne. Za; to je predsednik vojaškega odbora v francoskem parlamentu trdil lansko leto, da se Nemčija v slučaju mobili; zacije upa postaviti na noge že v pr; vih dneh še enkrat toliko vojakov ka; kor Francija. Tudi Briand je prepri; čan o važnosti nemške vojske. Na zadnjem občnem zboru Zveze naro; do v v septembru 1928. je rekel: »Res je, da ima Nemčija vojsko od samo 100.000 mož, toda to je vojska poseb; ne vrste. Sestavljena je iz častnikov in podčastnikov, ki umejo izvrstno svoj posel. Če stoji za tako armado na; rod z neizčrpnimi človeškimi silami, kakor je nemški, kako lahko se dajo tedaj mobilizirati milijoni! Vojna oprema iz zadnje vojne se je zmanj; šala. Toda koliko odločnosti, vztraj; nosti in delavnosti tiči v tem nem; škem narodu! Vzemimo le en primer: mirovne pogodbe so spravile nemško trgovsko brodovje skoro na nič. Da; nes, po par letih, spada nemška ttgov; ska mornarica med prve na svetu. Ali se tovarne, ki proizvajajo danes izdel; ke miru, ne spremenijo lahko v par dneh in izdelujejo potem najnevar; ne j še vojno orodje?«
Iz vsega tega je jasno razvidno, da Nemčije tudi v vojaškem oziru ne gre preveč podcenjevati. Nemci že vedo, zakaj trosijo vsako leto skoro 3000 milijonov ali 3 milijarde lir za vojsko in mornarico. Če bi bili prepri; čani, da je njih vojna moč v življenju evropskih držav brez prave važnosti, bi ne višali leto za letom proračuna za vojaštvo. Tudi Nemčija se vdele; žuje splošne tekme v oboroževanju. »V takih razmerah,« — pravi general De Marinis v »Corriere della Sera« — »tekma v oboroževanju ni več gola grožnja, temveč resničnost, ki se v Evropi čedalje bolj razvija. Mučno začudenje se polasti človeka, ko po; sluša v nekaterih parlamentih razne utrudljive govore, s katerimi hočejo to resnico prikriti in utajiti.«
Osrednji odbor sindikatov.
V soboto 6. julija se je v dvorani ministrskega sveta v Rimu zbral k po; svetovanju osrednji odbor sindika;
tov, kateremu je predsedoval načel; nik vlade Mussolini. Kaj je to osred; nji odbor sindikatov? Italija ima, ka; kor znano, posebno organizacijo indù; sirijskega in sploh gospodarskega živ; Ijenja, ki se razlikuje bistveno od or; ganizacije v drugih državah. Posebni zakoni predpisujejo, da morajo biti vsi stanovi in vsi poklici organizirani v svojih sindikatih, tako da obstoje sindikati za industrijske delavce, za podjetnike, za zdravnike, za odvetni; ke, za mizarje, za bančne uradnike, za bankirje itd. Vsak stan ima lastno organizacijo, ki je od države priznana in potrjena. Tudi v drugih deželah ob; stoje take strokovne in stanovske zveze, toda tam so te organizacije zasebna zadeva posameznikov in ni; majo nič opraviti ne z vlado in ne z državo. Strokovne zveze delajo tam na lastno odgovornost, borijo se za pravice svojih članov, kakor znajo in morejo, če je treba tudi stavkajo in na* stopajo odločno prdti vladi. Čisto drugačne so razmere pri nas. Sindikat ali strokovna organizacija je nekakšna državna naprava in zato se ne more boriti proti vladi. Delavci ne smejo stavkati in gospodarji ne smejo iz; preti delavcev iz podjetja. Stavka in izpor sta prestopka, ki ju država kaznuje.
Razume se pa samo po sebi, da ima; jo delavci in delodajalci kljub novi or; ganizaciji nasprotujoče si koristi. De; lavci imajo interes, da so plače koli; kor mogoče visoke, podjetniki, da so plače nizke. To je človeško in se ne da odpraviti. Res je sicer, da imajo delavci in podjetniki tudi mnogo skupnih interesov, tako na primer, da podjetje prospeva, toda spori so kljub temu neizogibni. Kako naj delavci uveljavljajo svoje zahteve, če jim je stavkanje zabranjeno? Zakonodaja o sindikatih predvideva različna sred; stva samoobrambe.
Kako se rešujejo spori? Posamezni člani in posamezni sta; novi iščejo pravico najprej v pogaja; njih z nasprotno skupino. Sindikati delodajalcev in delojemalcev so v ta namen združeni v enotni organizaciji, ki ji pravijo korporacija. Tu sede de; lavci in podjetniki pri isti mizi in se pogajajo. Če dosežejo sporazum, je spor s tem sam od sebe poravnan. Če se ne morejo zediniti, gre stvar pred posebno državno sodišče, kjer sodni; ki zadevo preiščejo in končnoveljav; no razsodijo. Borba med delodajalci in delojemalci je torej še vedno mo; goča; vrši se le v zakonito urejenih oblikah in ne sme postati nikdar na; silna, kakor se godi to pri stavkah in izporih. Tisti, ki končno odloči in raz; sodi spor, je država, oziroma vlada. To je najvažnejša socialna reforma, ki se je vpeljala v Italiji pod fašistov; sko vlado.
Največ vpliva na urejevanje gospo; darskih razmer ima vlada v osred; njem odboru sindikatov. V njem so zastopani vsi sindikati delojemalcev in delodajalcev države. Mussolini, ki vodi seje, ima pred seboj zastopnike celokupne industrije in rešuje lahko
z njimi najvažnejša socialna in gospo« darska vprašanja.
Zanimiv je v tem oziru program, o katerem razpravlja ravnokar ta osred« nji odbor. Prva točka je razprava o splošnem gospodarskem položaju dr« žave in o pogledih na bodočnost. Na« to slede kolektivne delavske pogodbe, kjer je govor o delavskih plačah, o delovnem času in drugih delovnih po« gojili. Odbor bo sklepal tudi o delav« s k ih zaupnikih v tovarnah, ki naj za« stopajo delavce nasproti podjetnikom. Na dnevnem redu je nadalje posre« dovanje dela, dohodninski davek v breme delavcev in razprodajalnice v podjetjih. Važen predmet, o katerem bodo sklepali, je tudi tehnično izpo« polnievanie industrije. Govorili bodo najbrž, s kakšnimi stroji in načini de« la bi se produkcija Italije dala po« večati.
Iz teh točk je razvidno, da ima osrednji odbor sindikatov prav veliko in odločilno moč in da lahko globoko« sežno vpliva na industrijsko življenje dežele. To je ena najvažnejših naprav v državi.
Francija in Anglija.
Zmaga angleške delavske stranke pri zadnjih volitvah ni ugodno vpli« vala na razmerje med Francijo in An« gli jo. To se vsaki dan bolj jasno čuti. Čim se je nova angleška vlada pred« stavila parlamentu, je takoj nastalo nasprotje med Mac Donaldom in Pa« rizom. Gre za izpraznitev nemškega ozemlja ob Renu, ki ga od leta 1918. drže zasedenega angleške, francoske in belgijske čete. Po določilih versaj« ske mirovne pogodbe bi moralo to nemško ozemlje služiti za jamščino antanti, da Nemci izpolnijo svoje dol« žnosti. Toliko časa, dokler Nemčija ne izvrši naloženih pogojev, ostane vsa pokrajina pod orožjem antante. Kot skrajni rok zasedbe je mirovna \ pogodba določila leto 1935. Če pa j Nemci pokažejo že prej resno voljo in ! vestno izvršujejo pogoje, se ozemlje j lahko tudi prej izprazni. Do danes ; se to kljub nemško«francoskemu spo« razumu v Locarmi ni izvršilo. Franco« 1 zi ne zaupajo še popolnoma Nemcem. Nemci pa pritiskajo, naj se zemlja izprazni, češ da so pokazali doslej do« j volj dobre volje in doprinesli dovolj žrtev za pomirjenje Evrope. Pokra« jina, ki jo drže še francoske, belgijske in angleške čete, je zelo bogata in lepa. Odtod njena važnost. Razen tega mo« rajo Nemci tuje vojaštvo, ki šteje skoro 70.000 mož, sami plačevati in. prehraniti.
Odkar so finančni strokovnjaki v Parizu uredili na novo nemško vojno-odškodnino in izdelali Joungov pla« čilni načrt, so Francozi bolj priprav« ljeni izprazniti porensko ozemlje ne« go prej. Zahtevajo pa brezpogojno, da Nemčija, to se pravi nemška zborni« ! ca, prej Joungov plačilni načrt potrdi j in mu da veljavo zakona. Povrhu ho« i čejo za predčasno izpraznitev še po« ! sebne gospodarske ugodnosti, ki jih je bil Stresemann svoj čas obljubil. : Dokler se to ne zgodi, nočejo izpustiti. |
iz rok dragocenega jamstva, s kate« rim lahko Nemce prisilijo k popust« ljivosti.
Henderson pritiska.
V tej točki so se pa Francozi spo« padli z novo angleško vlado. Čim se je angleška zbornica sestala, se je dvignil liberalni prvak Lloyd George in zahteval, naj Anglija odpokliče svoje čete iz Porenja. Odpoklicati jih mora takoj, naj Francozi rečejo in na« rede kar hočejo. »Jaz, ki sem z drugi« mi sestavil versajsko mirovno po« godbo,« — je rekel —- »vem, da bi mo« ralo porensko ozemlje že iz davna biti izpraznjeno, zakaj leta 1919. smo za izpraznitev Porenja določili trenutek, ko bo Nemčija začela resno izvrševati mirovno pogodbo. Nihče pa ne more trditi, da Nemčija že leta ne izpolnu« je svojih odškodninskih in sploh vseh obveznosti, ki izhajajo iz mirovne po« godbe.«
Novi zunanji minister Henderson je v imenu vlade izjavil, da bi »popol« na, istočasna in čim hitrejša izprazni« tev porenskega ozemlja služila miru. Izpraznitev Porenja je nekaj, kar nemška država lahko po pravici in
poštenju zahteva.« Odpoklic samo angleških čet bi ne imel pravega po« mena. »Francoske in belgijske čete se morajo umakniti istočasno z angleški« mi vojaki«. Zagotavljam člane zborni« ce, da bomo celokupni naš moralni vpliv uporabili na bodočem sestanku državnikov v prilog takojšnje in po« polne izpraznitve.
Ta Hendersonova uradna izjava je naredila v Parizu precej hude krvi. Angleški zunanji minister je rekel si« cer, da ne bo delal na lastno pest, tem« več v sporazumu s Francozi in Bel« gijci, toda povedal je istočasno, da bo podpiral predvsem nemško stališče. To je tak moralen in političen pritisk, da ga bodo morali Francozi in Bel« gijci resno vpoštevati. Položaj fran« coske vlade bo na prihodnjem sestan« ku diplomatov silno težaven. Francozi se morajo pripraviti na precejšnje žrtve, ki pomenijo za francosko ljud« stvo težke milijone.
Navedli smo ta slučaj, da se spozna« jo posledice, ki jih ima zmaga delav« ske stranke na Angleškem. Spremem« ba angleške vlade bo pokazala tudi v številnih drugih vprašanjih svoj vpliv.
Okno v svet.
Evropa proti Ameriki.
Kakor je Novi list že poročal, se parlament Zedinjenih držav Severne Amerike ukvarja z načrtom, da bi z visokimi carinami ubranil uvoz evrop« skega blaga v svoja ozemlja. Proti ta« ki politiki so skoro Vse evropske dr« žave, med njimi tudi Italija, protesti« rale. S tem vprašanjem se peča tudi mednarodno zborovanje trgovskih zbornic, ki se je otvorilo v ponedeljek 8. julija v Amsterdamu na Holand« skem pod predsedstvom italijanskega velepodjetnika Alberta Pirellija. Kaj bodo sklenili v Amsterdamu, ne ve« mo. Zanimivo pa je, kaj predlaga ne« ka velika zveza francoskih trgovcev: ustanovila naj bi se organizacija ev« ropske trgovine, ki bi morala skrbeti, da se amerikansko blago izrine iz Ev« rope. To se doseže na dvojen način: Evropa naj svoje potrebščine proiz« vaja doma; v kolikor to ni mogoče, naj jih pa kupi v drugih neamerikanskih deželah. Ker bodo nove amerikanske carine občutno oškodovale kupčijo z Ameriko, mora organizacija Evrop« cev najti novih prekmorskih trgov.
Tak enoten nastop je bil doslej ne« mogoč. Moč Amerikancev je bila v needinosti in medsebojnih prepirih evropskih držav. Nova carinska po« litika Amerike, ki je vse razdražila, bo gospodarsko združitev Evrope — morda pospešila. Če bi se Evropa združila, bi bilo amerikanske premo« či na mah konec.
Angleški katoličani v politiki.
Angleški katoličani nimajo svoje stranke, kot so pri nas, kjer ima vsaka za osnovo svetovni nazor. Izmed treh glavnih angleških strank: delavske, li« beralne in konservativne je vsaka ve« ri prijazna. Zato pa je tudi kardinal Bourne izjavil, da so angleški katoli« čani lahko v katerikoli stranki.
Izmed 25 katoliških poslancev v novi angleški zbornici pripadajo 3 sta« roirski narodni stranki, 5 konservativ« ni, 17 pa delavski. Opaža se, da se an« gleški katoliki vedno bolj oklepajo slednje, zlasti odkar so bili pod delav« sko Mac Donaldovo vlado"!. 1924. od« pr a vi j eni iz angleške zakonodaje zadnje protikatoliške odredbe.
Kljub razumljivi razcepljenosti an« gleških katoličanov na tri stranke, so vendar vsi enotno nastopili v šolskem vprašanju. Škofje in vodje katoliške« ga gibanja so tik pred volitvami izde« lali sedem smernic o šolskem vpraša« nju in jih predložili v odobritev vsem poslanskim kandidatom. Večina kan« didatov delavske stranke je te smer« niče odobrila, konservativci so jih ve« činoma odklonili.
V smernicah izjavljajo angleški ka« toličani, da pouk ni redna naloga dr« žave; ona naj le skrbi za pravilno dr« žavljansko vzgojo, nikakor pa se ne sme mešati v pravice staršev, ker le ti bodo odločili, v kakšno šolo pošljejo svojega otroka. Povedati je treba, da so doslej katoličani sami morali skr« beti za svoje šole, obenem pa so tudi morali nositi kot ostali državljani vsa bremena za protestantske šole.
Kakor kaže se bo katoliški živelj v delavski stranki vedno bolj uveljavil in pripomogel katoličanom do glasu v angleški politiki.
Hidas Nemeti.
Prve dni julija je ogrska policija zaprla na obmejni postaji Hidas Ne« meti češkega železniškega uradnika Venclja Peho, češ da se je ukvarjal z vojaško špionažo na škodo Madjar« ske. Ta aretacija je vzbudila na Če« ško « Slovaškem veliko razburjenje in češko « slovaški zastopnik v Budim« peš ti je protestiral pri ogrski vladi. Čehi *so istočasno ustavili ves želez«
niški promet, ki gre skozi postajo Hi* das Nemeti na Češko. Potniki morajo tu izstopiti in se peljati z vozom čez mejo. To je precej oster način prote* sta. Čehi trde, da so ogrski orožniki kršili železniški dogovor med Češko in Ogrsko, ki pravi, da ne sme nobena izmed obeh držav zapreti sosednega železniškega uradnika brez prejšnje* ga naznanila drugi vladi. Ker Ogri te* ga niso naredili, zahteva Beneš za* doščenje in osvoboditev Venclja Pe* he. V Budimpešti se upirajo, češ da so Peho zasačili ravno pri izvrševanju zločina, čemur sme slediti takojšnja aretacija.
Stvar je majhna, spor pa je postal velik. Nov dokaz, kako napete raz* mere vladajo med Ogri in Čeho * Slo* vaki.
Zarota v Romuniji.
Listi poročajo, da so v Bukarešti razkrili vojaško zaroto, ki je imela na* men strmoglaviti sedanjo vlado krneč* kega voditelja Manina in vzpostaviti vojaško samodrštvo (diktaturo). Za* roto je vodil poveljnik topniškega pol* k a polkovnik Stojka. Razun njega so oblastva zaprla še enega generala in okrog 200 častnikov. Zarotniki so ime* li namen polastiti se pošte in bvzojava in potem vseh drugih vojaških in ci* vilnih uradov. Imeli so svoj sedež v vojaškem arsenalu v Bukarešti. Svoj namen so hoteli izvršiti v noči od ne* del j e do ponedeljeka. Radi nevarne* ga položaja, ki je nastal v Romuniji, je dobil načelnik vlade Maniu neomc* j eno oblast nad državo z nalogo, da vzpostavi red in mir.
dan gre preč. g. dekanu. Opčine so lahko ponosne, ker so v 20 letih dale 6 novomašnikov.
Iz Brega. — V nedeljo 23. junija smo imeli prvi fantovski poletni ples na prostem, in sicer v Boljuncu. Bil je bolj obiskan nego nedeljska maša. Ko ni plesa, vsakdo smatra, da je po* trebno iti seno spravljat; če so pa godci v vasi, ga ne boš videl, ki bi šel v delovni obleki na senožet. Tedaj seno lahko počaka. — Nedeljo za tem' je pa bil ples v Logu, ki šteje 35 hiš* nih številk.
Sv. Križ pri Trstu. — Praznik sv. Petra in Pavla smo obhajali prav s ve* čano. Cerkev je bila lepo okrašena; ulice, koder je šla procesija, so dekle* ta potrosila s cvetjem. Obnašal je č. g. župnik v spremstvu treh duhovni* kov. Pred nebom je stopalo 10 deklet v domači narodni noši. G. Škaber je vodil cerkveni zbor, ki se je dobro iz* kazal. Tudi godba je pod vodstvom gospodov Natka in Furlana storila svojo dolžnost. Za red sta skrbela dva mestna stražnika iz Trsta. Procesija je potekla v največjem redu in s slo* vesnostjo smo bili vsi zadovoljni.
Iz Gor,
Lom. — Naša živinoreja trpi ob* čutno škodo, ker se je razširila bole* zen na spolovilih. 3—5 krat ženemo k biku, a krave se ne otelijo. To pome* ni za nas hud udarec. — Nekateri lastniki bikov tudi nimajo razkuže* valnih priprav. Tudi bikov je prema* lo. Vsi ti nedostatki bi se morali od* praviti.
Baška dolina. — Šele domačini iz tujine so nas opozorili, da v »Novem listu« zaman iščejo poročil iz naših krajev. Zato pa, pero v roke! — Le* ti n a bo pri nas srednja. Pri košnji je dež malo nagajal; pa vseeno smo kosci veseli in ga malo pijemo. Dosti ljudi, zlasti mladih, čaka na kakšen zaslužek. Druga leta ob takem času je bilo pri javnih delih kaj, letos ni še nič.
Kaj nam z dežele pišejo?
Iz Vipavske doline.
Skrilje. — Bali smo se že suše; zdaj imamo pa dovolj dežja. Zato mislijo morda nekateri fantje, da bo kljub to* či dobra letina in se hodijo v svoji ob* jestnosti vrtet na zakoten skedenj. Jih je pa še nekaj vrlih fantov; osem se jih je vpisalo v kriško Marijino družbo. Delo pri naši cerkvi že tako napreduje, da bomo lahko imeli v njej opasilo (šagro) za sv. Margareto. Še nekaj zanimivega imamo Skrilj ani: pošte nikdar ne prineso prav v hišo, marveč vedno le k sosedu.
Zalošče. — Med mladino se sliši govorica, da. se pripravlja ples. Prav zares primerni časi so za to zdaj po zadnji toči. Fantje in dekleta, ali za* res ne morete tisti dan kakšne druge zabave najti? —Poročila sta se g. S tu* bil Albert in Tinta Marija iz Morske* ga pri Kanalu. Bog ju živi!
Gradišče nad Prvačino. — Pretekli teden nas je zapustil naš ljubljeni č. g. župnik Čemažar, ker je odšel na novo mesto v Opatjeselo. Gospod je bil osem let pri nas. Dosti dobrega je med
tem čarom storil; ljudstvo mu bo osta* lo zato vedno hvaležno.
Zdaj čakamo, kdaj nam bo prevzvb šeni lahko poslal novega dušnega pa* stirja, ki ga prav želimo.
Iz tržaške okolice.
Opčine. — V nedeljo 7. t. m. so do* živele Opčine dan, ki bo ostal vsem v najlepšem spominu. Č. g. Jurca Le* opold je daroval v farni cerkvi sv. An* dreja prvo sv. mašo. Nekoliko pred 10. uro se je med ubranim zvenenjem razvil sprevod svatov z duhovščino in novomašnikom iz župnišča v cerkev. Pred cerkvijo, ki je bila lepo okraše* na, so postavili Openci ličen slavolok. Po evangeliju je govoril slavnostni go* ' vornik č. g. Malalan, dekan iz Ospa. Vsi so bili ginjeni. Cerkev je bila na* bito polna. Pevci so peli latinsko ma* šo. Med mašo je bil tudi »ofer«. Po maši je slavljenec zapel »Te Deum«, dal blagoslov z Najsvetejšim in kon* čno še novomašniški blagoslov. — Opoldne je bilo skupno svatovsko ko* silo v dvorani g. Ketteja. Gostov je bilo okoli 45. Vsi co bili dobro raz* položeni. Velika zasluga za prelepi !
Dr. Ivan Tavčar:
Cvetje v jeseni.
Tam sva sedla, prejkone v namenu, da bi zavlekla trenotek ločitve. Bilo mi je tako pri srcu, kakor nekdaj, ko sem se ob koncu počitnic poslavljal od doma in od matere, katera me je vselej spremljala nekaj pota. Ko je z vsakim korakom izginil kos domače zemlje, sedaj sleme rojstne hiše, sedaj stolpič na holmu, sedaj teman gozd na Samsonu, sedaj kaj drugega, se mi je odtrgal kos od srca. Takrat sem gledal v neštete gube nabrani obraz one, ki je sedaj že dolgo pod zemljo in katera na svetu ni imela drugega ko skrbi in delo, danes pa v obraz de* klici, ki je pričela vživati grenke sa* dove, katere rodi vsaka ljubezen na zemlji.
Opazil sem, ko je snela ruto z glave in jo položila na travo, da je nosila
v laseh rumeni glavnik, ki se navadno nosi le ob nedeljah in praznikih. Včasih je prav globoko zasopla, in obrnila obraz proti meni, kakor da bi mi hotela nekaj povedati. Pa ni imela poguma, da bi izpregovorila. Končno je posegla v ruto, ter izvlekla iž nje majhen, bledorumen »bob«, ki je v pogorju gostega testa, da bi bil bolj za strelivo, nego za živilo.
»Gotovo si že lačen,« je izprego* vorila proseče, »na jej!« Nekaj sem se obotavljal, nakar je znova zapro* sila: »Pa le jej!!« Moral sem jesti, in ona ni odvrnila pogleda od mene, dokler nisem s silo pospravil zadnje mrvice.
Ko je bil bob odpravljen, zopet ni vedela, kaj naj bi govorila. Tedaj je prihitela tolpica drobnih dolgorepk in je sedla na bližnjo bukovo drevo, Zivalice so se z malim telesom obe* šale po vejicah in kljuvale z listov, kar se je dobiti moglo. Nato pa so,
kakor so bile prišle, s šumom odbite* le. Meti se je bilo med tem časom če* lo nabralo v goste gube in pričela je govoriti, nrav kakor bi se čul modri oče Boštjan:
»Pa ti mora le čudno biti, če si sam v Ljubljani. Nimaš človeka, ki bi ti kuhal, ki bi ti pral. Če zboliš, si slabši od živine v našem hlevu, za katero se vsaj Liza briga. Ali ne misliš, da ti te* ga ni treba?«
»Kako si naj pomagam? Kje naj vzamem kuharico? Stare ne maram, mlade ne dobim.«
Zaiskrilo se ji je v očesu, in opazil sem, da postaja jezna. »Ne govori ta* ko nespametno! Poglej gospoda v Ja* vorjah; vzel je sorodnico k sebi in streže mu, da je zadovoljen.«
»Kje naj dobim sorodnico? Če je mlada, ne bo hotela priti.« V bližini je nekaj belo cvelo. — Nadaljeval sem: »Kaj potem? Tak sem, ko to*le: sedaj pred zimo cvete in kaj bo iz tega?
Ročinj. — Na praznik sv. Petra in Pavla smo imeli prav lepo slovesnost. V okusno okrašeni cerkvi so č. g. de* kan Bele, prof. Terčelj in kurat Moč* nik blagoslovili novi kip apostolskih prvakov. G. Bratuž iz Gorice je kot slavček lepo prepeval. Tudi naš cer* kveni zbor pod pevovodjem Mahni* čem se je kaj dobro odrezal. Ta dan bo vsem faranom ostal v spominu.
Idrija pri Bači. — Pri nas se suka življenje kakor drugod. Med redke prijetnosti so pomešane težave časa in razmer. Vse težave smo pozabili ob lepih dnevih tridnevnice od 27.—30. junija. Prisrčno in goreče nam je mi* sijonar preč. g. Iv, Zdravlič razkladal v sedmih govorih temeljne verske res* niče in nas vnemal za bogoljubno živ* ljenje po božjih postavah. Prav hva* ležni smo mu za njegov trud v naš dušni prid. Ob tej priložnosti smo pristopili z malimi izjemami vsi k sv. zakramentom. — Tridnevnico smo sklenili s slovesnim praznovanjem farnega patrona sv. Janeza Krstnika. Popoldne se je blagoslovil lep kip za cerkev in podobe Srca Jezusovega s sliko nove cerkve. Lepa je bila proce* sija s kipom Srca Jezusovega v sprem* stvu petih duhovnikov in mnogošte* vilnega domačega in tujega ljudstva. Fantje in dekleta so za to priložnost lepo opletli cerkev in napravili tudi slavolok.
Dolenja Tribuša. — Cesto po Ho* teni so zopet začeli delati. — Petje v cerkvi je popolnoma prenehalo radi nekaterih prenapetežev, ki organistu nočejo nič dati in še druge k temu hujskajo. Prav tako nastopajo tudi proti cerkovnikovi biri. — Naša de* kleta se Boga zelo boje, ker si v cer* kvi upajo le pod kor, naprej pa ne.
Kobarid. — Naša cerkev je bila med vojno vsa pretresena. Kljub te* mu se ni svoj čas njena škoda prece* nila, še manj pa izplačala. Sedanji g. dekan je moral začeti vplivati na do* bra srca faranov. Ti so spoznali potre* bo, pa so se velikodušno odzvali. Za* to se je mogla cerkev popraviti od zu* naj in od znotraj. Mojstri so bili raz* lični. Domači mizarji pa 'so se lepo iz*
Cvet odpade in prav nič ne bo iz tega. Če je mlada, ali naj jo vzamem?«
Rdeče se ji je zalil obrazek, ko je zastokala: »Kdo govori o tem?« Roko je pritiskala na prsi, da bi ukrotila razburjeno srce.
Odgovoril sem: »Če to ni, potem je Pa še manj! Ti né poznaš mesta in njegovih hudobnih jezikov. Ne boš štiri tedne pri meni, pa se na ulico ne boš upala, tako te bo sram.«
Vsa kri ji je zapustila lice. Pogled pa, ki ga je obrnila proti meni, je bil podoben pogledu srne, če si v zelenem gozdu streljal nanjo ter jo težko ob* strelih »Jezus, kdo pa govori o meni?« V veliki zadregi je vstala ter viknila: »Tam rastejo Kristusove srajčke.« Oddaljila se je po tratini, trgala je ne* ko cvetje, o katerem ne vem, ali ved* no tako pozno cvete, dokler se ni skri* la v bukovju, kjer so prejkone cvele tudi »Kristusove srajčke«.
Smilila se mi je, da sem ji moral iz*
kazali z novimi praktičnimi stoli. De* la jo se še drugi načrti. Za enkrat: Bog plačaj!
Pri Sv. Antonu je pa popravljala že lani občina sama. V okolici je po sta* rem. Da bi le bilo tako pri imenova* nju! Celo tisti, »ki znajo kaj več ka* kor hruške peč«, kvarijo imena, n. pr. Sužid namesto Sežid iz imena svetni* ka »sv. Egida«, ki se tam časti. V izpe* Ijanki se stopi d v j. Zato Sežijc ka* kor Kobarijc, Krejc, sežijski kakor kobarijski, krejski, sejlski (Sedlo). — Preteklo nedeljo zgodaj je naredila toča z vetrom mnogo škode na Svinih (vas Svina — v množini srednjega spola — v ednini Svino je v Šmarjah v Vipavi), v Kobaridu in na Iderskem.
Banjšice. — Pod jesen upamo, da bomo že imeli birmovanje, ker bo ne* mara do takrat naša cerkev končana.
—	Sučejo se pri nas fantiči in dekliči, da je veselje. Tu pa tam še kaka cer* kvena pevka poskrbi, da se bolje tak* ta držijo. —, V cvetu mladosti je umr* la Štefanija Žbogar. Podlegla je sušici.
S Tolminskega. — V nedeljo, 7. ju* lija, v zgodnjih urah, se je zgodila v planini Sleme (3 ure od Tolmina) smrtna nesreča. Žrtev viharja je bil 70 letni Ivan Leban( po domače Vuk* če v) iz Zatolmina. Bil je zunaj, ko je nevihta najhujše razsajala. Nenado* ma je bil sunek viharja tako močan, da ga je vrgel z vso silo ob prag koče, pred katero je stal tako, da so vrata z divjo silo padla nanj. Pri padcu si je starček zlomil tri rebra in se tu* di drugače močno poškodoval. Zvečer so ga prinesli domov in poklicali zdravnika. Ta je zagotovil domačim, naj bodo brez skrbi in da ni prav no* bene nevarnosti. Pri popolni zavesti je prebil noč in zjutraj popil kavo. Pri tem pa se je revež dvignil in ko se je vlegel zopet na posteljo, je nenadoma
—	umrl. — Tudi po vseh bližnjih pia* ninah je divjala huda nevihta. Kjer imajo živino tudi ponoči na prostem, je bila vsa pobita in ranjena. Sploh pa trdijo naj starejši ljudje, da v vseh dolgih letih ne pomnijo take nevihte in tako strašnega viharja.
podkopati načrt, do katerega je bila prišla v nočeh, ko ni mogla spati: sa* mo gospodinja in kuharica je hotela pri meni postati in drugega nič. In ka^ ko modro mi je vse to odkrila, tako da po njenem mnenju ne bi mogel priti na to, da misli samo sebe! Sedaj pa se je sramovala ter pred menoj skrila v gozd.
Ko se je vrnila, je imela v rokah ve* lik šop Kristusovih srajčk, ali oči so ji bile odločno objokane.
»Meta,« sem izpregovoril, »sedaj je čas, da grem.«
»Malo še počakaj, se nič ne mudi «
»Drugače zamudim, je že pozno.«
»Nič še ni pozno.«
»Kako naj pridem v Ljubljano, če še odlašam?«
»Pa v Loki manj časa ostani.«
»Podaj mi roko v slovo. Midva bo* va pač mislila eden na drugega.«
Pbdala mi je roko; »Jest že!«
Bukovo. — Imeli bi poročati o vre* menu, letini, o suši in dežju, o vaškem koritu in pokopališču, o žalostnih in veselih porokah ter še o tem in onem, a za danes se omejimo na manj važne malenkosti, da ne zapadejo pozabi.
Priznano dejstvo je, da izbrani cvet naše mladine ne zapravlja časa s pri* dobivanjem nepotrebne omike in iz* obrazbe, s poslušanjem nedeljskih pri* dig in morebitnih očetovih in materi* nih naukov in opominov, temveč vne* to in požrtvovalno sodeluje pri do* bičkanosnem kartanju, popivanju, rednem nedeljskem plesu pri »Špiku«, kjer prevladujejo kratkokrile narod* ne noše in pri lepi krčmarici, kjer se pleše tudi brez čevljev, kadar po* zna ura in razne druge okoliščine to zahtevajo. Nočno koncertiranje v go* stilni in pred njo je skoro na dnevnem ali bolje povedano na nočnem in tudi popolnočnem sporedu. Uveljavlja se pa le omejeno število usposobljenih moči, ki nastopajo posebno ob javnih ljudskih potrebah, tako na Kojci za srečo pri živini, v Policah za dež in pri Brelihu v Spodnjem Bukovem za lepo vreme. Goji se tudi boksanje, ob za* ključku se uporabljajo polena. Znana je bitka v Policah na veliki križ. Pr* venstvo je odnesel prvoboritelj mia* do*bukovske mladine in je nato med nežnimi ovacijami odšel preko šent* viške gore čez Most na slavnostno po* tovanje v Tolmin.
Pri kartah in kozarcu se dopušča sodelovanje tudi nekaterim uglednim in čislanim možakom, zlasti onim,' ki mislijo, da se bo vprašanje nepreskrb* ljene družine rešilo samo od sebe in oni, ki menijo, da imajo to vprašanje že končno rešeno. (Dalje pride.)
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Nov grob. — Po dolgi, težki bo* lezni je 4. t. m. umrla 63 letna Marija Berčič, žena vp. rudarja in posestnika. Vse življenje pokojne žene je bilo en sam delaven dan. Bila je izredno
Takrat me je premagala izkušnjava in pozabil sem popolnoma na svoje sklepe;
»Po mestih, — poglej, Meta, — je navada, da se prijatelja, ko se imata rada, poljubita, kadar gresta eden od drugega. Recimo na lice, če ni druga* če, na usta. Tako delajo prijatelji. Midva pa sva prijatelja!«
»Sva že,« je zastokala, »če ni greh?«
»Kaj če biti greh!« Že sem jo imel v svojih rokah, poljuboval sem jo na obraz, kjer sem jo mogel, na usta in povsod. Ni se branila. Ko sem se odtrgal od nje, pa je obstala na mestu kakor Lotova žena.
Spodaj pri Lovskem brdu, kjer se zavije pot v dolino, sem se ozrl zad* njič po nji.
Meta je še vedno stala ko kip »Na Poklonu« in s prsi, h katerim je pri* tiskala roko, se ji je svetila bela zvez* da Kristusovih srajčk.
(Dalje.)
skrbna in pridna gospodinja ter svoji številni družini ljubeča mati.
Cirkus. — Te dni je nastanjen tu cirkus »Zavata«. Pred par leti je odšel od tu s polnim mošnjičkom, letos pa ne bo sile. Ni denarja.
Nesreče. — V bolnišnico je bil pripeljan Josip Frelich z Idrška. Pri vožnji s kolesom si je zlomil nogo. — Na vojaškem vežbališču sta si zlomi» la roki pri skakanju 15 letni sin rud. T. Kalana in 8 letna deklica rudarja Iv. Gnezde. Pri igranju na lesnem skladišču se je en hlod prevrnil na no» go 7 letnemu rud. sinu A. Mihevca in mu jo težko poškodoval.
Prv os v. obhajilo. —- V soboto je lepa vrsta malčkov korakala iz Marijinega vrtca v cerkev, da prvič v življenju prejmejo Kruh življenja. Starši skrbite, da bodo zlati nauki, ki so jih prejeli ob tej priliki vaši otroci, ostali trajno v njih srčecih.
Vrsnik. — Prihodnjo nedeljo 14. t. m. bo v naši podružni cerkvi vsa» koletni cerkveni shod, na katerega vljudno vabimo. — Letos kaže do se» daj boljša letina, da bi le v naprej ne bilo kaj hudega.
Iz Kanalske doline.
Rabelj. — 30. junija smo imeli pri nas slovesni dan sv. birme. Nadpastir» ja smo čakali z rudniško godbo; spre» jema se je vdeležil tudi oddelek ognje» gascev in rudniško vodstvo. — Žani» mivo je bilo videti, ko je bil pri birmi tudi veliki vojni invalid Florjan, oče štirih otrok, ki je prejel zakrament poleg svojih dveh otrok. — Delavske razmere so različne. Kdor dela. na prosto dnino, je revček pri plači. Na akord je bolje, a je treba trdo prijeti. Tisti pa, ki si upa celi dan tiščati vr» tač (gomer) v steno ko volk vola, za» služi tudi tisočak mesečno. Zato pa rudarji tudi zgledamo ko spomladni jazbeci. So pa naše žene bolj zalite; ena jih ima kar 116, pa ne let, marveč kil.
Iz goriške okolice.
Sovodnje. — V nedeljo dne 30. ju» ni j a smo obhajali običajni shod sv. Ivana. Ob tej priliki je bila blagoslov» ljena nova zastava cerkvenega patro» na sv. Martina in sv. Ivana. Bog pia» čaj vsem častitim gospodom, kf so se potrudili, da se je slavnost povečala; še posebej gospodom pevcem za po» moč domačenemu zboru. Procesija se ni razvila kot navadno, ker je bilo sla» bo vreme, Imamo dežja v izobilju in strah pred sušo je začasno izginil. To» če nismo imeli. Vsemogočni nam je to pot prizanesel.
Solkan___V sredo 3. t. m. je mestni
nastavljenec Stanko Hvala pritrjeval na pročelju našega župnišča električ» ne žarnice. Pri tem je po nesreči zadel ob žico in električni tok ga je tako močno udaril, da je padel vznak na ce» sto ter nezavesten obležal. »Zeleni križ« ga je prepeljal v bolnišnico; nje» govo stanje je nevarno.
Zapustil nas je 10. t. m. brigadir g. Borrado Klement. Bil je zelo priljub»
ljen, ker je točno in vestno vršil svo» jo službo in je v Solkanu ves čas nje» govega 3»letnega službovanja vladal strog in lep red.
Bukovica. — Končno smo po dolgih povojnih letih lansko jesen pričeli z zgradbo naše cerkve, katero nam je vojna porušila. Nova cerkev se dviga na lepem, vzvišenem mestu sredi du» h ovni j e in bo nam v ponos. Radi zime je delo več mesecev počivalo, sedaj se pa zopet pridno nadaljuje Prvega ju» lija je bilo zidovje že pod streho in zeleni mlaj je oznanjal veselo novico. Za delo imata največ zaslug g. kurat iz Bilj in cerkveni odbor, ki sta znala vzbuditi med ljudmi veliko navduše» nje. Občinarji, premožnejši in delav» ci, se res žrtvujejo. Eni so dali na raz» polago vec.ie zneske, drugi pa svoje žulj ave roke. Če bomo ostali še naprej vsi tako vneti in požrtvovalni, upamo, da bo naš novi božji hram še to leto končan.
Vogersko. — V nedeljo smo dobili novo prižnico in pod na koru. Doslej so morali pevci zmrzovati na cemen» tu. V kratkem dobimo še nove orgle in aitar je. Naš župnik se res močno trudi za lepoto cerkve, a nekateri te» ga ne vedo, ker redno mašo zamujajo, tudi če je ob desetih.
Miren. — 7. julija je bil ves Miren v zelenju in slavolokih, pod katerimi je stopal k svoji prvi daritvi že naš če» trti faran č. g. Ivan Budin. Polna cer» kev je zvesto poslušala govor č. g. Ci» goja, ki je povedal, kako zelo so pravi dušni pastirji našemu ljudstvu po» trebni. Cerkveni zbor se je pod vod» stvom g. organista iz Bilj res čvrsto postavil. Slovesnost je potekla v prav prisrčnem razpoloženju; domačini so kar tekmovali, da bi bil slovesni dan zapisan za vedno v zgodovini prelepe mirenske fare. — Č. g. novomašniku še enkrat čestitamo in mu želimo na njegovi poti dosti bojev in zmag!
Novomašnikovi starši se vsem, ki so kaj pripomogli pri novi maši, prav iskreno zahvaljujejo.
S Pivke.
Matenja vas. — Ugledna družina Žitko je v nedeljo 23. junija prazno» vala petdesetletnico poroke očeta Jo» žefa in matere Marije, roj. Kalistrove. Da se ta izredni in lepi spominski dan kar moč slovesno obhaja v cerkvi in doma, je bila srčna želja hvaležnih otrok. Zlatoporočenca sta se v sprem» stvu svojcev in številnih sorodnikov podala v domačo cerkev, kjer se je iz» vršil ganljivi obred. Oba lahko z za» doščenjem gledata nazaj na 50 let na» pomeša dela Otroke sta krščansko vzgojila in jih oskrbela tudi za pri» hodpost. Oče se je mnogo udejstvoval tudi v javnem življenju. Med vojno je bil tukaj za župana, več let vaški načelnik, član šolskega sveta, že nad 20 let je cerkveni ključar, žena pa mu je ves čas zakona vrla gospodinja in mu s tihim delom ter zvestobo stoji ob strani Oba sta še čila in čvrsta. Bos ju ohrani še mnogo let!
Orehek pri Postojni. — Tz naše vasi ne pride nobena novica v javnost. In vendar moramo v »Novem Istu«, ki
ga vsak teden komaj čakamo, poveda» ti, kako živimo. Po odhodu nadučite» lja g. Starmana oskrbuje pri božji službi orglanje in petje g. Ant. Križaj, za kar smo mu vsi hvaležni. Pevski zbor je jako dobro izvežban. — Pred kratkim smo pokopali 76 letnega Ma» ti j a Keniča, očeta našega Cerkvenika. Mož je bil krščanska in dobra duša.
—	V gospodarskem oziru se ne more» mo kaj posebno pohvaliti. Lanska su» ša nas je močno potlačila .Zaslužka je malo. Vse upanje stavimo v letino, ki na polju do zdaj še precej lepo kaže, sena pa bo veliko manj kot lani.
Drskovče na Pivki. — V nedeljo dne 30. junija se je pri nas pripetila nesreča, katere žrtev je postal 8»letni Stane Rolih iz Drskovč št. 25. Okoli treh popoldne je šel Stane v družbi dveh dečkov nabirat jagode. Naleteli so na velikega gada, ki jih je letos prav veliko. Deček ga ni opazil, sto» pil je tik njega in gad ga je pičil v no» go. Ker so bili vsi dečki enake staro» sti, ni bilo takojšnje pomoči. Strup je hitro deloval in preden je prišel deček domov, je bil že ves zastrupljen. Do» ma je padel v nezavest in zdravniška pomoč je bila zastonj. Ob desetih je izdihnil svojo nedolžno dušo. Žaluj o» čim staršem iskreno sožalje! Vsem drugim staršem in otrokom naj pa bo ta dogodek v resen opomin!
Knežak. — Letina dobro kaže; a se» na bo prav malo. Huda bo, če ne bo več otave. — Davki so v naši občini visoki. Bivši občinski načelnik jih je smatral za potrebne. LJvidevni g. pre» fekt iz Reke ga je sedaj odpoklical. Vemo, da pošlje boljšega gospodarja.
—	Od tatvin se možje veliko pogo» varjajo, pa nič ni bilo o njih še v »Novem listu«. G. Troštu so ukradli za 1200 lir tobaka, g. trgovcu Kudrcu na Baču za 6000 lir robe, gč. učiteljici na Juršičah 800 lir denarja. Poslali so nam oddelek orožnikov in sedaj je mir.
Šmihel pri Hrenovicah. — Vreme ni prav ugodno za seno. Za drugo pa še precej dobro gre. Letina, upamo, ne bo slaba. Sena bo po malem, zlasti še, ker kopljejo jarke za postojnski vodovod čez travnike in njive. Tudi vozniki se malo brigajo, kod vozijo. Zato bi bilo nrav, če bi z delom pohi» teli in jarke kaj kmalu zasuli.
Iz Reške doline.
Podgraje (Reška dolina). — V na» šem kotu imamo, hvala Bogu, preveč denarja. Zato ga vsako nedeljo nese» mo enemu birtu za ofer — na ples. — Košnjo smo začeli, sena bo bolj malo in še sušiti ga ne moremo.
Trnovo. — V Bistrici se je zgodila taka nesreča kot je ne pomnijo naj» starejši ljudje. Pri kopanju temelja za banko, se je podsula zemlja in za» kopala pod seboj 5 fantov. Dva sta bila kljub hitri pomoči na mestu mrtva, trije se zdravijo v Reki v bol» niči in je upanje , da okrevajo. Oba do smrti ponesrečena sta domačina, doma iz Velike Bukovice. Rodbinam naše sožalje. — Po fari se govori, da nas bo moral zapustiti naš ljubljeni g. dekan, ki mora sam delovati v fari.
kjer so bili vedno po trije gospodje; ne vemo, če je to res, zdi se nam ne* verjetno in nemogoče. Kakšni pa bo* mo, če bomo brez dušnih pastirjev. Že tako smo za sv. Petra, našega pa* trona praznik, naredili dva odraza ples, česar pri nas še nikdar ni bilo. Seve, rež in drugo je mladini zabavo pokvarilo. Kakšni smo že ... kaj pa še bo ... — Pri Zemljaku je otvorjeno novo kopališče. Pridite! Prav poceni. Samo pazite, da ne utonete! Ženskega spola pa ni treba, že itak smo ga siti f v kopalnih oblekah po cestah. V naš samostan pa le kaj gojenk pošljite; se marsikaj pametnega nauče. — Smrt Indi ne da miru. Ugrabila nam je mlado gospo Josipino Urbančičevo iz odlične »Mesarjeve« družine. Naj v Bogu počiva!
Ilirska Bistrica. — Organizacija vojnih invalidov nas naproša, naj opo* zorimo vse vojne invalide bistriškega okraja, da se v lastnem interesu vde* leže polnoštevilno sestanka, ki se bo vršil v nedeljo 14. t. m. ob 9. uri z ju* traj v Bistrici.
S Krasa.
Ponikve. — Na Sv. Petra dan so ta* tovi okradli družino Vekoslava Orla, ko se je vsa družina nahajala na sej* mu v Tomaju. O tatovih ni sledu.
V našo vas prihajajo često ob iško* vaici iz sosednjih vasi. V gostilni se ga često pošteno nasrkajo, potem pa rogovilijo po vasi in kličejo »auf biks«. Fantje, bodite bolj pametni!
Avber. — Pred kratkim se je na Majdini pri Ptuju na Štajerskem po* ročil naš rojak Domine Orel, po do* mače Cilen, s Terezijo Toplakovo.
Tomajska županija. — Minuli te* den je vzel slovo iz tomajske pode* štarije rač. Cezar Caso, večmesečni komisar naše občine. Po prejšnjih dveh podeštatib je komisar Caso imel pregledati in urediti občinske račune. Komisar je odlično izvršil nalogo, za* pustivši v blagajni 30 tisoč lir. Rač. Caso je bil pravičen in pošten upra* vi tel j naše občine.
Kazlje. — 30. junija smo imeli lepo slovesnost. Barkovljani so držali be* sedo in oskrbeli svojemu bivšemu dušnemu pastirju mons. Kjudru lep nagrobni spomenik. Že v petek ga je mojster Orel s pomočjo domačinov postavil. V nedeljo ob desetih pa je župnik iz Barkovelj daroval zadušni* co. Barkovljanski pevci so se imenitno izkazali. Po maši je bilo slovesno od* kritje spomenika. Po slovesnosti so lepo okrašeni grob in spomenik slika* B- — Mi Kazeljci smo Barko vi j ano m in še posebej njih č. g. župniku in pev* cem za vse močno hvaležni.
Štorje pri Sežani. — Praznik sv. Ivana so nekdaj naši predniki praz* novali z vso slovesnostjo in pobož* nostjo, letos pa so nekateri napravili iz lemo ter skrunili ta domači praznik z brezpotrebnim delom; cerkev je bi* la skoro prazna! — Pred kratkim se 'e govorilo, da bodo napravili v Štor» j ah prepotrebni vodovod, za katerega bi skopali kanale domači na roboti.
Sedaj pa je ta misel za enkrat zaspa» la. Prav bi bilo, da bi se kdo za to po* brigal na pristojnem mestu! — Prebi» valstvo naše vasi se je v zadnjih letih znatno skrčilo. Vse beži proč, kakor da bi gorelo pod nogami. Sinovi, ki jim očetje nočejo dati »čez«, beže v Jugoslavijo; dekleta pa, ki jim nič kaj ne diši srp ali motika, pa v Ameriko ali pa v bližnja mesta služit.
Iz Brd.
Števerjan. — Na Petrovo so Sic* verjanci, pritrkovavci kot so, prav le* po vabili na hrib. Zvonove imajo lepo doneče, postavljajo dva nova stran* ska oltarja in za sv. Mohorja bodo menda prvič na nove orgle zaigrali. Tudi mešani zbor je dober; pohvaliti je treba soprane. — Na trgu stoje prav lepo one štiri častitljive lipe; pa pričajo, da ljudje malo skrbe za nje, ker so polne žebljev. Tudi one grob* lic in podrtije bi lahko spravili h kraju.
Iz Istre.
Z Brkinov. (Kupčija s čresnjami.) — Že leta in leta ni bila kupčija s črešnjami v Brkinih tako živahna ka= kor letos. Obilen in zdrav sad je pri* vabil v deželo mnogo kupcev; razvila se je živahna konkurenca, ki je dvig» ni la cene nenavadno visoko. O po» teku kupčije smo prejeli tole poročilo: Ko ni prihajalo na goriški trg več do» volj blaga, so se dunajski trgovci na nasvet svojih zaupnikov obrnili na Barko, Podgrad, Vareje, Vatovlje in Misliče ter vpeljali prav živo kupčijo. Cena se je sukala okoli 100. Dunajča» noni je sicer konkuriral tu pa tam kakšen prekupčevalec, ki je vozil črešnje s svojo konjsko mrho, a pra* va konkurenca se je v veliko za do* volistvo kmetov razvila šele po priho« du gorjških žveplar jev. Žalibog, da je domačini niso znali prav izrabiti. Črešnje so šle spočetka po 125 in po dogovoru so jih Dunajčani in žveplar* ji delili na pol. Kasneje pa so 'stopili žveplar ji v odprto konkurenco proti Dunajčanom in cena je poskočila na 14(j, Nekega dne pa se je zgodilo, da niso mogli Dunajčani niti po tej ceni dobiti blaga v Misličah. Goriški žve* pia rji so si namreč zagotovili vse čre* šn.je po 140 s tem, da so pri treh ali štirih, domačih veljakih položili kav» cijo in ti so jim obljubili vse blago. Ko so dunajski trgovci za to zvedeli, .so dvignili ceno na 160.—, samo da bi dobili za poln vagon blaga. A vse to ni nič pomagalo. Misličani so le vsi nosili črešnje po 140.— žveplarjem, češ. da so se njihovi veljaki tako za» vezali' nekateri bolj pametni bi bili radi dali črešnje Dunajčanom po 160, a so iim mešetarji pričeli groziti z ob» lastvi, kakor da bi take obveze treh kmetov morale veljati za celo vas in da bi konkurenca ne bila svobodna! Dunajčane je tako postopanje vžalilo in so odšli že v torek 25., ko je bila kupčija v nolnem razmahu. Vpra» sanje je. ali kaže na ta način odvra» čati tuje kupce, ki so že toliko denarja pustili v deželi?	Opazovalec.
Škofije (Miljska okolica.) — Odkar nam je dež polja namočil, upamo na dobro letino. Mlade oljke znova po» ganjajo. Stare pa in zmrzle poganjajo lc spodaj pri čoku. Nekatere tudi nič; te bo treba prihodnjo spomlad odse* kati in pustiti le par poganjkov. — Nismo še poročali o strašni nesreči, ki se je zgodila 22. junija. Neki šofer od Dutovelj nekje doma je vozil s to» vornim avtomobilom cement iz Milj k Orehu za letališče. Ko je že skoraj bil na mestu, se je nekaj pri priklop» nem vozu pokvarilo. Šofer stopi med avto in priklopni voz, a v tem hipu se je avto premaknil in nesrečneža je zmečkalo med obema vozovoma. Pre» peljali' so ga v mrtvašnico v Flavije in tretji dan domov.
Movraž pri Buzetu. — V naši vasi se malo čita, še manj pa o nas piše. Zato ne vem, kje bi pričel. Na Petro» vo pri nas plešejo. Letos so bili fantje za en korak nazaj, ker so ples priredi* li možje. — Naša vas je brez duhov» nika; tudi cest nimamo dobrih. Letos upamo na dobro letino. Saj smo je potrebni, sicer nas bo še več moralo v Trst za zaslužkom.
Dolina. — Kakor po vsej okolici, tako je tudi pri nas suša naredila do» delkov je bilo na polovico. Zadnje de» volj zla, zlasti pri senu. Zgodnjih pri» ževje nam daje malo upanja na bolj» še. Zadnie čase se klatijo krog nas ne* ki namišljeni milijonarji. Hodili so krog kmetov, ki so bili v stiskah, ter jim ponujali denar in celo živež. Na» to so se na premoženje vknjižili. Ker so bili vknjiženi, so jim banke dale posojilo in tako so prišli na račun kmetov do denarja. Par takih tičkov so že zaprli.
Ljudski sodniki.
Na drugem mestu prinašamo izvleček iz no* vega zakona o ljudskih sodnikih (giudici con» odiatori). V naslednjem navajamo nekatere ljudske sodnike, ki so bili imenovani v naših krajih:	Ajdovščina:	notar Culot, namestnik
inž. L. Vclicogna; Labinj: inž. G. Paliaga, na» mestnik I. Palisca; N abrežinaiDevin: A. Fog* gia, namestnik P. Zaharija; Bukovje: J. Sre« botnjak, nam. J. Slejko; Komen: did. ravnatelj F. Kenda. nam. učitelj S. Curatola»Soprano; Lokev: Anton Muha, nam. Avg. Praprotnik; Košana: Fr. Kaluža, nam. M. Sever; Doberdob: A. Gergolet, nam. J. Jarc; Dolenje v Brdih: Fr. Sirk, nam. L. Fabrizio; Jelšane: dr. A. Su» rina. nam. J. Valenčič; Idrija: ravnatelj A. Bcrgnach, nam. Fr. Štekar; NaborjeUOvčja vas: A. Revelant, nam. T. Kovač; Marezige: učitelj H. Chiades, nam. R. Mihelič; Šmarje pri Kopru: I. Stadina, nam. Fr. Krevatin; Bo-, vec: Fr. Kravanja, nam. A. Logar; Postojna: notar V. Miglioretti, nam. Fr. Kutin; Rihem> betic postaj enačelnik P. Lodolo, nam. učitelj V. Pappalepore; Veliki Repen: trgovec A. Fur« lan, nam. A. Guštin; Anhovo: T. Konjedic iz Dcskel, nam. A. Tinta: Dolina: poštni uradnik N. Marangoni, nam. P. Zubin; Štjak: A. Žvo« kelj, nam. I. Funa; Sv. Mihael pri Postojni: tr» govec T. Biščak, nam. Fr. Smrdel; Št. Vid pri Vipavi: učitelj V. Valenti, nam. N. Tuvolacci; Sežana: A. Gerbec, nam. A. Maseio; Soča: I. "Bradaška, nam. Miroslav Logar; Trbiž: spedi* ter I. Artidi, nam. J. Ehrlich; Tomaj: A. Ko* šovel, nam. A. Macarol; Slavina: Fr. Dekleva, nam. E. Ddenc.
Iz slovstevne preteklosti.
L. 1836. so bile v Vidmu tiskane drobne bukvice o Čudodelni svetinji: Zhudna mcdeiza (medajca) presvete Divizc Marije, ali Bukvize, v katirih sc na kratkim na snanje da, kako je letà Medeiza naprei persia, kaj se ima od nje deržati... Sloschil A. U. V Vidmi is zherka« mi Dominika Biasutti. Naprodaj per Shtefanu Bittcsncck v Gorici. 1836. (Čudna svetinja pre« svete Device Marije ali bukvice, v katerih se na kratko v znanje da, kako je ta svetinja na« prej prišla, kaj naj se o njej verje. Zložil A. U. V Vidmu s črkami Dominika Biasuttija. Na prodaj pri Štefanu Bitežniku v Gorici. 1836.)
V	tržaški okolici je bila po starem navada peti na oljčno nedeljo pasijon v jeziku ljud« stva. L. 1805. je izšla v Trstu majhna brošu« lica: P a ss ion to je popisuvanje terplcnja Jezu« sa Kristusa gospoda nashiga, koker je taistega •Sveti Mateush evangelist popisau. Katiri sc poje na Zvetno Nodello. V Terstu 1805. V Cessarski Kralcvski Prcfrajani Stiskamici Po« glavarski. (Pasijon, to je popisovanje trpljenja Jezusa Kristusa, Gospoda našega, kakor ga je sv. Matevž evangelist popisal; kateri sc poje na cvetno nedeljo. V Trstu 1805. v c. kr. gla« varstveni tiskarni.)
V	18. stoletju so bile večkrat tiskane »Ro« marske bukvize«, ki sta jih na ljudsko željo prvič izdala ložanska kapetana Fran Klempše in gospod Kodelja. Pesmi je zložil organist v Ložu Filip Jakob Repež. Prvikrat so izšle te romarske bukvice (namenjene predvsem ro« marjem na Krišno goro pri Ložu) v Ljubljani 1757. Drugič so bile tiskane »U’ Vuidmu (Udi« ne) po brattili Gallicichih 1775.« — »Romar« sku Drugu Blagu« podobne vsebine je izšlo okoli 1774. v Ljubljani, tudi Repežcvo delo, katero je bilo ponatisnjeno »U’ Vuidmu. Po Brattih Murerò 1775.«
* * *
Kmalu bo sto let, ko jo izšla »Skrina ne« befhkih saklad sa spokorne duše odperte v hvalo boshjiga vfsmiljenja, k zhafti svelizha« ne, k tolashbi vojfkojozke in k pomozhi terpi« jozke zerkva. V Vidmu 1837.« (Skrinja nebe« ških zakladov za spokorne duše odprta v hvalo božjega usmiljenja, v čast zveličane, v tolažbo vojujoče in v pomoč trpeče cerkve. V Vidmu 1837.)
* * *
Slavni goriški rojak Valentin Stanič se je tudi posluževal videmskih tiskarjev. L. 1826. je izdal knjižico o svetoletnih odpustkih, katera obsega 148 strani; dodanih je 41 cerkvenih in drugih pesmi. Bukvice so bile »v’ Vidmu na« tifnjene per bratih Mattiuzzi«.
* * »
L. 1843. je bila v Vidmu pri Dominiku Bia« suttiju tiskana brošurica »od boshie poti na fveti gori nad Solkanom blisu Gorice od issi« danja, posnejfhiga podrenja in supet ponovlc« nja zerkve. Is lafskiga preftavlena«. (O božji poti na Sveti gori nad Solkanom blizu Gorice, o zidanju, poznejšem podretju in zopetnem prenovljenju cerkve. Iz laškega prestavljeno.)
Miklošič in Albanci.
Evropsko znani slovenski učenjak jeziko« slovja Fran Miklošič se je bavil tudi z alban« skim jezikom. L. 1870. je izdal na Dunaju nemško knjigo »Albanische Forschungen« v treh delih. V uvodu opisuje domovino Albancev, zgodovinske vire o albanskem jeziku, albanske glasove in poskuse, kako te glasove izražati
pismeno. V knjigi raziskuje slovanske in ro« manske prvine v albanskem jeziku in podobno. — Miklošič je tudi po francosko napisal v ne« ki jezikoslovni reviji krajši članek o albanšči« ni ter ga dal ponatisniti 1871. (Le préfixc ro« man Dis en Albanais).
Čiribiri.
V Istri je par vasi, kjer doma govore svojo posebno govorico »čiribirsko«. To narečje je močno prepojeno s hrvaščino, vendar kaže la« tinske ali romunske prvine. »Pas dormi« po«
Kaj se sliši po
Težave ameriških tihotapcev.
Znano je, da je v Združenih drža« vah Severne Amerike strogo prepove« dano vsako točenje in uživanje alko« bolnih pijač. Sitno je pa to, da so Amerikanci radi žejni. Voda je za« nič; kako priti do vina? To vprašanje precej uspešno rešujejo številni tiho« tapci, ki vporabljajo vsa Sredstva, sa« mo da morejo preskrbeti žejnim vin« skim bratcem malo krepčila. Proti ti« hotapcem pa nastopa velika armada stražnikov, ki zelo brezobzirno pošto« pajo. Nekdaj so stražniki zaplenili tihotapsko ladjo, polno alkohola. V kapitanovi sobi so našli zemljevid, na katerem so bila čudna znamenja, ka« kršnih ni bilo na nobenem drugem zemljevidu. Šli so preiskat morje na tista mesta; povsod so našli velike za« loge vina in žganja ,ki so ga tihotapci pogreznili v morje na dogovorjenem mestu, da so ga potem njihovi poma« gači s kopnega prišli iskat. Stražniki so zaloge izpraznili. Naslednjo noč so zopet prišli pogledat in glej, zaloge so bile zopet polne. Tihotapci so mislili, da so jih izpraznili njihovi zavezniki. To se je ponavljalo skoro cel mesec. Šele potem so tihotapci spoznali svojo zmoto.
Plesalne muhe.
Navadno se le stežka kaj čuje o za« kulisnih borbah po gledališčih. Tako n. pr. so šele zadnje čase izbrskali, kako je Friderik Veliki najel slovito beneško plesalko Barbaro Campanini za svojo berlinsko opero. Lepa Barba« rina je že podpisala pogodbo, da poj« de v Nemčijo plesat. Nakrat se pa le« pi spaček zaljubi v angleškega lorda Stuarta Mackenje. Prišel je čas, ko bi že imela plesati v operi »Pod lipami« (Unter den Linden), pa je ni od ni« koder. Pišejo ekspresna pisma, nič; pride poseben kraljev sel, nič. Navse« zadnje ukaže pruski kralj zapreti be« neškega poslanika kot talca. To je po« magalo. Barbarina se je pripeljala v Berlin, toda ne brez svojega angleške« ga priveska.
Tički.
Ameriški carinski policiji se je le« tos jelo čudno dozdevati, da vse nosi pristne švicarske^ ure. Čudno zato, ker je vendar carina na švicarske ure okoli 38 lir, na kanadske pa le kaki 2 liri. Nazadnje so le ugotovili, da so ure iz Švice najprej pošiljali v Kana« do, od tam so jih pa v avtomobilskih gumah tihotapili v Zedinjene države.
meni pojdi spat; »mušato fetice« lepa deklica, »drakul« hudič. Čiribirščina se govori še v Sušnjevici in na Brdu južno od Učke ter v Že« janah poleg Mun na severno stran. Nekoč je bilo morda še več vasi čiribirskih, pa so se žc docela pohrvatile ali poslovenile. Veliki jezi« koslovec Miklošič je tudi čirihirščino razisko« val in o njej pisal v delu »Istro« und Macedo« rumunische Sprachdenkmaler«, izdanem leta 1881. Čiribiri hi torej bili iz Maccdonije dose« ljeni Vlahi ali Rumuni. Tudi o njh prescljeva« nju je pisal Miklošič.
svetu.
Dobro j'im gre.
Iz zadnjih narodnogospodarskih se« znamov razberemo, da gre povprečne« mu človeku v Ameriki od leta do leta boljše. Vsako leto si privošči 40 mili« jonov državljanov en mesec počitnic. Za potovanja v inozemstvo porabijo letno okoli 19 milijard lir.
Največ je mesto.
Njujorški stavbeniki so naredili na« črt, da bi vse vasi in mesta 80 kilo« metrov na okoli priključili Njujorku. Ko se bo to zgodilo, bo Njujork stel 20 milijonov prebivalcev.
Otroška univerza.
Sovjetska vlada bo otvorila dve otroški univerzi. Ena bo v Moskvi, ena pa v Ljeningradu. Vpisali se bodo lah« ko otroci od 11. do 16. let. Namen teh otroških visokih šol je »utešiti otro« kom žejo po znanosti ter jim odpreti pogled v življenje.« — Čudni poskusi.
Strokovnjaki za pokuševanje.
Veliki vinotržci imajo v svojih klc« teh posebne nastavljence, ki odločajo pri nakupovanju in pripravljanju raz« nih vin in drugih opojnih pijač. Ti strokovnjaki, ki morajo pač imeti svo« jevrstno razvite jezične in ostale ust« ne žleze, določajo s svojim okusom pijače, s katerimi se potem krepčajo tisoči pivcev. Zato so dobro plačani. »Zveza vinogradnikov in vinskih tr« govcev« v Milanu išče sedaj kar sku« pino takih poskuševalcev z dobrim okusom. Kdor ima korajžo in se šteje med nezmotljive poznavalce božje kapljice, se mu nudi ugodna prilika.
Meteor iščejo.
Vsa severnosibirska obal kaže prav čudno lice. Zemlja je par metrov na globoko popolnoma zmrznjena. Tod rastejo samo mahovi in nizko grmi« čevje. Sredi te zamrzle narave, ki jo zovejo tajga, pa naenkrat naletiš na ožgana debla, ko da bi tod razsajal strahovit gozdni požar. Kaj je bilo? Pred leti se je utrnila neka zvezda in meteor ali utrinek se je ves žareč za« letel v tajgo in jo osmodil. Letos je šla iz Moskve ekspedicija znastveni« kov, da bi našla kraj, kjer se je jedro meteorja zarilo v zemljo.
Dvojkatji.
Dober tucat študentov na torunj« ski gimnaziji (Torunj je mesto v polj« ski vojvodini pomorjanski) je pri iz« pitih padlo. Ker so se bali doma oče« tove leskovke, so jo kar potegnili v svet neznano kam.
Sesto žrebanje beneških obveznic.
Dne 14. maja 1029. se je vršilo žrebanje beneških obveznic prve serije. Nagrade in izžrebane obveznice izplačuje banica d'Italia.
En milijon je zadela obveznica št. 1,780.762 prve serije. Nagrado 100.000 lir je zadela obveznica št. 634831.
166480	230622	5 nagrad po 10.000 lir 276461	715237	725438
163346 1198017	272883 1397878	10 nagrad po 5000 lir 491497 1601056	832655 1762739	1190017 1930820
		100 nagrad po 1000 lir		
10714	169018	357165	518736	758794	959632	1114628	1360722	1606382	1681862
67382	181236	362807	558599	800345	971431	1126264	1367156	1612459	1736275
68497	194803	366769	565309	827277	982852	1131617	1367350	1614884	1773099
70403	198261	369858	608701	838562	999852	1168261	1372897	1624586	1779731
100769	240113	384726	629913	852267	1009504	1232369	1380497 ,	1638125	1815571
103021	264323	426190	647701	868226	1013515	1255543	1394409 1	1646814	1815813
106318	289493	468794	687839	869030	1015253	1262911	1396025	1647188	1831517
123574	299068	475434	708688	875192	1034918	1274837	1465382 !	1647400	1856760
158204	329122	477501	723098	880148	1055922	1339338	1525667	1652209	1958095
161415	353062	499806	736444	957038	1082881	1340491	1536923 :	1673000	1960340
61.000 obveznic bo s 1. julijem izplačanih v polni vrednosti.
od	do	od	do	od	do	od	do	od	do
2801	2900	137901	138000	281201	181300	430601	430700	591501	591600
7101	7200	140901	141000	282601	282700	432801	432900	601501	601600
11201	11300	145901	1460C0	284001	284100	435701	435800	603801	603900
16801	16900	148401	148500	284401	284500	436601	436700	605401	605500
21301	21400	150201	150300	286201	286300	440901	441000	606301	606400
22201	22300	150801	150900	309501	309600	442601	442700	607701	607800
26801	26900	155401	155500	310501	310600	442801	442900	609001	609100
29701	29800	159101	159200	311301	311400	447001	447100	620301	620400
30101	30200	162101	162200	311501	311600	448501	448600	621001	621100
30701	30800	163601	163700	312501	312600	450601	450700	621301	621400
32501	32600	168801	168900	315001	315100	451701	451800	621601	621700
36801	36900	170401	170500	315101	315200	452101	452200	624201	624300
37201	37300	170901	171000	317601	317700	457601	457700	628301	628400
38101	38200	175501	175600	320001	320100	460101	460200	642201	642300
43301	43400	176001	176100	325901	326000	466501	466600	643001	643100
43401	43500	180601	180700	329101	329200	470801	470900	644201	644300
44501	44600	188001	188100	329901	330000	472201	472300	644701	644800
45901	46000	190601	190700	336501	336600	472801	472900	646501	646600
46401	46500	205201	205300	339101	339200	474601	474700	648101	648200
48601	48700	208001	208100	341701	341800	485401	485500	649601	649700
49001	49100	211301	211400	342801	342900	486801	486900	650001	650100
54101	54200	220601	220700	344601	344700	496401	496500	651201	651300
56101	56200	221001	221100	354001	354100	500201	500300	657401	657500
58801	58900	224101	224200	354701	354800	501001	501100	658901	659000
59201	59300	228801	228900	357701	357800	501701	501800	663501	663600
65001	65100	231801	231900	357801	357900	503201	503300	664701	664800
65601	65700	232201	232300	359901	360000	507401	507500	666201	666300
74001	74100	235801	235900	366301	366400	507501	507600	667901	668000
75601	75700	237201	237300	369401	369500	508701	508800	668401	668500
79901	80000	239701	239800	372901	373000	509301	509400	671401	671500
82901	83000	241101	241200	378701	378800	517901	518000	672001	672100
84201	84300	241201	241300	380501	380600	520501	520600	672101	672200
96901	97000	242501	242600	386701	386800	527601	527700	672901	673000
98601	98700	242701	242800	393001	393100	529501	529600	673101	673200
99301	99400	244801	244900	400101	400200	529801	529900	673201	673300
102001	102100	251201	251300	401301	401400	539001	539100	673601	673700
102101	102200	254101	254200	402401	402500	561701	561800	681401	681500
102201	102300	266501	266600	407701	407800	562501	562600	685201	685300
107501	107600	267801	267900	408001	408100	566401	566500	689201	689300
108301	108400	273101	273200	409101	409200	568601	568700	697901	698000
119501	119600	274201	274300	418301	418400	571301	571400	698901	699000
121101	121200	274901	275000	419401	419500	571601	571700	700801	700900
122601	122700	277701	277800	420901 .	421000	571801	571900	705601	705700
129901	130000	279601	279700	428601	428700	580701	580800	714801	714900
134201	134300	280301	280400	429901	430000	591401	.591500	715901	716000
od	do	od	do	od
718201	718300	964401	964500	1208901
723101	723200	965601	965700	1213501
725701	725800	972701	972800	1213901
726301	726400	986401	986500	1219701
729701	729800	989301	989400	1224001
740501	740600	989701	989800	1224801
750601	750700	995401	995500	1228101
754601	754700	995601	995700	1230801
759701	759800	997901	998000	1233401
762801	762900	999801	999900	1246201
765101	765200	1000901	1001000	1252201
765601	765700	1004401	1004500	1254001
766601	766700	1004901 .	1005000	1259901
776801	776900	1009601	1009700	1260201
779201	779300	1011601	1011700	1262801
779401	779500	1014301	1014400	1268001
784301	784400	1015001	1015100	1269701
785901	786000	1016501	1016600	1284301
787001	787100	1022801	1022900	1285201
787301	787400	1023501	1023600	1297501
790801	790900	1024801	1024900	1299401
793601	793700	1028201	1028300	1301701
796301	796400	1039701	1039800	1304501
805601	805700	1042601	1042700	1327901
812901	813000	1044901	1045000	1331801
815101	815200	1049101	1049200	1333901
815601	815700	1053901	1054000	1334101
816901	817000	1057501	1057600	1339401
817801	817900	1061701	1061800	1343701
818101	818200	1063801	1063900	1348901
820701	820800	1065901	1066000	1350101
822001	822100	1073601	1073700	1350301
826601	826700	1079601	1079700	1351801
827801	827900	1079701	1079800	1354101
834401	834500	1081301	1081400	1354201
839401	839500	1081901	1082000	1363401
848401	848500	1083901	1084000	1365701
856901	857000	1090901	1091000	1367901
860401	860500	1095701	1095800	1370401
860501	860600	1096001	1096100	1371501
862801	862900	1096101	1096200	1372501
868901	869000	1103901	1104000	1375301
869201	869300	1105101	1105200	1375601
870801	870900	1106501	1106600	1375801
871401	871500	1114201	1114300	1378801
872801	872900	1116801	1116900	1380401
876401	876500	1116901	1117000	1381001
880201	880300	1119101	1119200	1381801
884401	884500	1119401	1119500	1384601
894401	894500	1120501	1120600	1384901
897001	897100	1122901	1123000	1385801
900601	900700	1126301	1126400	1385901
901601	901700	1136801	1136900	1391501
902301	902400	1138801	1138900	1396101
903801	903900	1139801	1139900	1398401
911501	911600	1141201	1141300	1398801
912801	912900	1143401	1143500	1401501
913001	913100	1143801	1143900	1402901
913101	913200	1149801	1149900	1411401
913801	913900	1152101	1152200	1417801
919301	919400	1153701	1153800	1423301
922401	922500	1156401	1156500	1423801
923801	923900	1162801	1162900	1430801
924101	■ 924200	1163901	1164000	1436401
929001	929100	1171401	1171500	1437601
931201	931300	1171501	1171600	1438701
932701	932800	1179701	1179800	1445601
936401	936500	1180001	1180100	1454801
937801	937900	1182101	1182200	1455201
942801	942900	1182601	1182700	1462701
947901	948000	1185001	1185100	1466301
949501	949600	1187910	1188000	1471401
953001	953100	1192201	1192300	1475001
958401	958500	1193401	1193500	1475101
958501	958600	1195101	1195200	1475501
959101	959200	1198001	1198100	1493201
961001	961100	1201501	1201600	1494301
961901	962000	1207401	1207500	1502801
do	o3	do	od	do
1209000	1505201	1505300	1783301	1783400
1213600	1512501	1512600	1784001	1784100
1214000	1519901	1520000	1788801	1788900
1219800	1522701	1522800	1791301	1791400
1224100	1523501	1523600	1796801	1796900
1224900	1530701	1530800	1799501	1799600
1228200	1532501	1532600	1799801	1799900
1230900	1536201	1536300	1802901	1803000
1233500	1542601	1542700	1803901	1804000
1246300	1543401	1543500	1808401	1808500
1252300	1544901	1545000	1812901	1813000
1254100	1548901	1549000	1817701	1817800
1260000	1551701	1551800	1823001	1823100
1260300	1557601	1557700	1835301	1835400
1262900	1558701	1558800	1836001	1836100
1268100	1559101	1559200	1836501	1836600
1269800	1560701	1560800	1837001	1837100
1284400	1563301	1563400	1840001	1840100
1285300	1565301	1565400	1840401	1840500
1297600	1568301	1568400	1841601	1841700
1299500	1585001	1585100	1841701	1841800
1301800	1587601	1587700	1845301	1845400
1304600	1595901	1596000	1846401	1846500
1328000	1597601	1597700	1848801	1848900
1331900	1601901	1602000	1849701	1849800
1334000	1607301	1607400	1851101	1851200
1334200	1613001	1613100	1852001	1852100
1339500	1618001	1618100	1854701	1854800
1343800	1626301	1626400	1855901	1856000
1349000	1627501	1627600	1857201	1857300
1350200	1629401	1629500	1859601	1859700
1350400	1631701	1631800	1860701	1860800
1351900	1635301	1635400	1861401	1861500
1354200	1638601	1638700	1871501	1871600
1354300	1640601	1640700	1876401	1876500
1363500	1644301	1644400	1878401	1878500
1365800	1654101	1654200	1882201	1882300
1368000	1656701	1656800	1887001	1887100
1370500	1659401	1659500	1895301	1895400
1371600	1663301	1663400	1901501	1901600
1372600	1664601	1664700	1901701	1901800
1375400	1666001	1666100	1906501	1906600
1375700	1667801	1667900	1906601	1906700
1375900	1668101	1668200	1907301	1907400
1378900	1676001	1676100	1909301	1909400
1380500	1679801	1679900	1914001	1914100
1381100	1682201	1682300	1914901	1915000
1381900	1686501	1686600	1918401	1918500
1384700	1687001	1687100	1920401	1920500
1385000	1689101	1689200	1925201	1925300
1385900	1689401	1689500	1928101	1928200.
1386000	1696901	1697000	1933301	1933400
1391600	1705601	1705700	1934401	1934500
1396200	1708801	1708900	1942501	1942600
1398500	1711401	1711500	1946001	1946100
1398900	1713801	1713900	1955301	1955400
1401600	1714601	1714700	1960301	1960400
1403000	1716901	1717000	1960601	1960700
1411500	1719401	1719500	1964401	1964500
1417900	1727701	1727800	1965301	1965400
1423400	1729501	1729600	1968101	1968200
1423900	1731701	1731800	1977001	1977100
1430900	1734101	1734200	1977101	1977200
1436500	1739001	1739100	1981201	1981300
1437700	1740201	1740300	1983601	1983700
1438800	1745501	1745600	1983801	1983900
1445700	1749201	1749300	1983901	1984000
1454900	1749901	1750000	1985501	1985600
1455300	1753001	1753100	1991001	1991100
1462800	1660201	1760300	1992701	1992800
1466400	1761601	1761700	1994501	1994600
1471500	1773001	1773100	1996201	1996300
1475100	1774801	1774900	1998801	1998900
1475200	1777701	1777800		
1475600	1780501	1780600		
1493300	1782101	1782200		
1494400	1783001	1783100		
1502900	1783201	1783300		
Dve kitajski državi.
General Fengyuhsiang je izklical severno kitajsko republiko in sebe za njenega predsednika. Mož upa, da mu bodo Rusi pomagali v borbi proti juž* nokitajski republiki v Nankingu.
Brozna zgodba z dna morja.
Za kitajske milijonarje je ni boljše slaščice, kot so trepangi, 20 centime* trov dolgi morski črvi, ki žive 20 do 30 metrov globoko v Rumenem morju ob vzhodni azijski obali. Potapljači jih love z največjo nevarnostjo; tod nam* reč kar mrgoli sip z dolgimi, kačam podobnimi lovkami.
Vidrin je bil izkušen potapljač in lovec na trepange. Saj je tudi dobil za vsakega tri rublje; to se je dalo iti zvečer kadit opij. Ta kadilni strup pa je bil za Vidrina potreben prav ko morsko dno, kjer se je mladi Rus spre* hajal po cele ure in sredi morskih po* šasti mirno lovil trepange. Zgodilo se je že, da se je zakadila vanj sipa in brizgnila črno tekočino, da lažje vja* me predrznega lovca v svoj železni obroč. Vidrin pa je znal; spustil je malce zraku pod potapljaški šlem in voda ga je dvignila, da se je smeje prekobalil čez morsko pošast. Parkrat je bil tako predrzen, da se je dal kar v sipinem objemu potegniti na krov ladje in tam so ribiči morali živo po* šast razsekati s predrzneža. Prišel je junij; z lovom na trepange je bilo sla* bo. Le v nekem zalivu v veliki morski zajedi Petra Velikega nižje Vladivo* stoka, tam je še bil lov dober. Celo »plavi trepang«, posebnost prve vrste, jc baje ondi. Toda kaj, ko je šel glas med korejskimi ribiči, da bivajo na dnu zaliva človeku podobna morska strašila. Vidrin je spil dva kozarčka vodke (žganja) z eno kroglico mamil* nega opija in se je spustil na dno. To je bilo lova! Potapljač je kar računal v duhu, koliko kroglic opija si bo lah* ko nakupil. Glej! Ni li plavi trepang pred nogami? Vidrin se skloni, da po* bere plen, ki ga bo naredil bogatega in slavnega ... toda v hipu je nekdo but* nil ob Vidrina, ko da ga hoče zadržati. Ribič dvigne glavo ... v obraz se mu reži prav poleg grozno, človeku po* dobno bitje. Roke ima razprostrte, ko da vabi od groze že napol zblaznelega Vidrina v objem. Nesrečnež skoči v stran in teka v smrtnem strahu po morskem dnu ... Od vseh strani, iz* pod skal, izza gostega morskega grmi* čevja se premikajo človeške postave; neka ženska z izvotljenimi očmi in razpuščenimi lasmi se nasloni na ne* srečneža. Z nadčloveškim naporom se je oprosti in misli v zadnji smrtni gro* zi: Le še vrv potegnem ...
Vidrina so povlekli na krov mrtve* ga. V krčeviti desnici je tiščal zme * kanega plavega trepanga. ------------
Neki vzhodnoazijski list je čez ne* kaj časa prinesel pod naslovom »Pod* morsko pokopališče«: Delavci v ne* kem Zalivu so pri pristaniških delih naleteli na morskem dnu na že napol razpadla človeška trupla. Te so ob zadnji korejski vstaji zmetali obteže* ne s svincem v morje. Par delavcev je ob tem groznem pogledu zblaznelo.«
Ti bom eno povedal !
Lloyd George, bivši angleški mini* strski predsednik, je nekdaj govoril na volilnem zborovanju, katerega se je vdeležilo tudi mnogo žensk, ki so mladega govornika burno prekinjale in zmerjale. Sredi govora pa je ena izmed njih celo zakričala: »Ako bi bili moj mož, bi vam v čaj primešala stru* pa«. — Lloyd George pa je mirno od* govoril: »Če bi bili vi moja žena, bi čaj prav rad izpil«.
Trg s kmečkimi pridelki:
Črešnje so se končale za letos dne 6. julija, ko so prispeli zadnji dovozi iz Tarčenta v Gorico. Cena jim je bi* la 3.80 do 4 lire za kg.
Hruške: V Trst kakor tudi v Gori* co jih pride dnevno komaj po par kvintalov. Cene so različne. Drobne (a ne formentinke) gredo po liri, bolj* še po 1.30 do 1.50, najboljše po 2 liri za kg. Izvoz je zelo pičel, komaj ka* tera košara pomešana med drugo blago.
Breskve: V Trstu jih je izrecno mnogo, v Gorici dnevno 30 do 40 kvintalov. Cena jim je v Gorici 1.60 do 3 lire za kg, v Trstu 2 do 5 lir. Iz Gorice je velik izvoz breskev v Av* strijo.
Marelic pride na goriški trg dnev* no okoli 10 kvintalov, cena 1.60 do 2.40 za kg. Lepše blago gre v inozem* stvo, slabše pokupijo izdelovatelji marmelade.
Cimberji in slive se tudi pojavljajo, a ni še kupčije. Isto velja za smokve cvetnice, katere prodajajo kmetje po 15 do 20 stotink za kos.
Krompirja prihaja vedno več na trg. V Trstu je padla cena istrskemu krompirju na 45 do 50 lir za kvintal, v Gorici je cena za kakšno stotinko višja. Izvoz ni velik, posebno ne v Nemčijo, kamor plačaš danes za kvin* tal krompirja okoli 20 lir carine. Ne* kai izvoza gre v Avstrijo.
Zelenjava nima posebne kupčije. Fižola v stročju je mnogo, cena od 1 do 1.30. Gorica pošilja nekaj v Av* strijo, Trst v Jugoslavijo. Kumarice so po 40 do 60 stotink, enako jedilne bučice in zelje. Paradižnikov je že precej; cena se suče okoli 1 lire za kg, izvažajo jih nekoliko v Jugoslavijo in Avstrijo, deloma na Češko.
Razredčeno sadje.
Hudo je našemu sadjarju trgati s sadnega drevja cvetje in zarojene plodove, in vendar je to potrebno.
Francoski zunanji minister Briand in bivši finančni minister Caillaux (Kajó) se že od nekdaj ne moreta. L. 1925. pa sta bila ministra v isti vladi, kateri je predsedoval Painlevé. Takoj v začetku prve seje je Painlevé rekel: »Korist države zahteva, da se sprijaz* nita. Dajta si roko! « — Caillaux in Briand sta si stisnila roko in se objela. Nato pravi Caillaux: »Jaz vam želim vse, kar vi meni želite.« — »Že zopet začenjate,« odvrne Briand.
Mnoga drevesa, posebno breskve, na* stavijo navadno zelo mnogo cvetja in plodov, če ostanejo vsi plodovi na drevescu, je drevesce obloženo, pio* dovi pa ostanejo drobni, ker jih šibko drevesce ne more prehraniti. Zato ravna zelo pametno, kdor spomladi razredčuje cvete in plodne zarodke. Tako se ostali plodovi dobro in ena* komerno razvijejo, postanejo debe* lejši in lepši; za tak sad dosežemo višjo ceno na trgu, večkrat tudi tri* krat višja kot pri drobnem sadu. Če je mlado sadno drevesce preoblože* no s sadjem, se ne more razviti. Obi* len sad v mladosti zamori drevesce, ki nekam ostari in nam ne dela nobe* nega veselja. Umljivo je, da drevesce ne more istočasno obilo roditi in še bujno rasti.
Kdor tega ne veruje, naj pogleda k onim, ki so letos deloma svoje bre* skve razredčili, deloma pa pustili na drevescih vse zarodke. Razredčene breskve so lepe in debele, nerazred* čene pa drobne in kosmičeve, tako da je žalost, nositi jih na trg.
Precepite jalove trte!
Pojdi po vinogradu in ob trtnih vrstah (plantah) ter preglej posarne* zne trte. Ugotovil boš, da so nekatere trte obilo obložene, druge pa jalove: le kakšen prav redek grozdič se skri* va za listjem.
Ali bi ne kazalo precepiti teh j alo* vih trt? Čemu naj se šopirijo rtied drugimi brez haska? Ali samo zato, da na dotičnem mestu nekaj raste? Take trte je treba precepiti, in sicer v oko. V oko cepiš (okuliraš) tako kot sadno drevje. Če sam ne znaš, vpra* šaj soseda. Čas za okuliranje traja še do srede avgusta, potem bo prepozno. Okuliraš pa lahko samo toliko časa, dokler se ti odlušči lubad trte; ko po* ganjek oleseni, je minil čas za okuli* ranje. Torej požuri se!
(Nadaljevanje na str. 13.)
Zalivalo.
Zavorovalnici L’Union in zastopniku g. Augustu Ravniku, Gorica, Via Barzellini štev. 2. za dobro sklenjeno in takoj izplačano odškodnino mojega pogorelega poslopja s premičninami.
Avgust Slanic,
Avče, (postaja)
4. številka »Družine" bo v kratkem izšla!
Za umnega gospodarja.
Škropite krompir!
Vsi kmetovalci vedo, da je rosa hud sovražnik našega krompirja; ne vedo pa vsi, da je krompirjeva rosa zelo po* dobna trtni rosi( peronospori) in da jo je treba ravnotako preganjati. Za* to moramo tudi krompir škropiti z raztopino bordoške mešanice (1 od» stotne). Kako se napravi bordoška mešanica, čitajte v 11. številki Nos vega lista. Krompir škropimo s pol do enoodstotno mešanico.
Krompirjev cvet.
Ali je treba, da krompir cvete? To ni potrebno; za pridelek je celò slabo. Če krompir cvete in nastavi seme vrhu krompirjevice, porabi s tem mnogo redilnih snovi, ki bi drugače prišle v dobro gomoljem. Zato prh poročamo, da odstranite vse krom« pirjeve cvete takoj v popju, pred cvetjem. Če to naredimo, bomo do* bili lepše in debelejše gomolje, torej boljši pridelek
Ali je odstranjevanje krompirjevih cvetov težko? Prav lahko. V eni uri odstraniš z ostrimi škarjami toliko cvetov, da je čudno. Cvete vrzimo po» tem na gnoj. Ne smeš jih dati živini, ker so precej strupeni; (vsebujejo strup solanin).
Koruzni cvet*zastavice.
Ali je koruzni cvet tudi škodljiv? Ne! Brez koruznega cveta nimamo koruznega zrnja. Koruza cvete na dva' načina, in sicer se nahajajo na zasta* vici moški cvetovi, lasje iz klasà pa so ženski cvetovi. Prah iz moškega cveta mora pasti na las in šele potem se lahko .napravi zrno.
Zato ne smemo -odstraniti koruzi zastavic, razen če je koruza že od* cvela. Tudi ne smemo odstraniti ko* ruzi zelenih listov in vršička pri dru* gem listu nad klasom, dokler niso za* čeli listi rumeneti/ Nobeno pomanj* kanje krme nas ne sme siliti k takemu
ravnanju, ker od koruze hočemo imeti predvsem zrnje in ne krmo. Če pa bomo odstranjevali zelene liste, bomo imeli nekaj več krme, zrnje se pa ne bo razvilo. Pomisliti moramo, da pri* de hrana za zrnje v prav mali meri iz zemlje skozi korenine in steblo. Hrana za zrnje pride večinoma iz zraku, iz katerega srkajo listi oglikovo kislino, ki se na čudovit način spre* meni v škrob in potuje potem po H* stih v klas.
Žveplo pokončuje plesen.
Trte žveplamo, če jih hočemo ob* varovati pred plesnijo (oidium). Žve* pio pa ni dobro samo za trte, tem* več uniči plesen tudi v kleti in v po* dobnih vlažnih prostorih. Na vsa* kih 50 metrov prostora (4 metre ši* roka in 3 metre visoka soba ima 48 kubičnih metrov prostora) zažgemo 1 kg žvepla. Klet moramo dobro za* preti, da ne bi uhajal žvepleni okis v druge prostore, potem žveplo za* žgemo. Nastajajoči žvepleni okis uni* či vse glivice in trose, ki so izvor plesni. Posebno vinske kleti bi morali večkrat, vsaj dvakrat na leto dobro zažveplati. Škodilo pa ne bo, če za* žveplamo večkrat tudi kleti, kjer ima* mo repo, zelje in krompir, kajti ti prostori so večkrat nevzdržno za* duhli.
Zeleno obrezovanje breskev.
Kdor se zanima za moderne naša* de breskev, naj pride v nedeljo dne 14. julija ob osmi uri in en četrt na kolodvor Volčjadraga, kjer se zbere* jo vsi, ki si žele ogledati znatne in le* po urejene nasade breskev na Voger* skem. Ogled bo združen s tečajem za zeleno obrezovanje breskev. Tečaj bo vodil dr. Vallig, voditelj sadjarskega odseka pri Popotnem kmetijskem uradu v Gorici (Cattedra ambulante d’ Agricoltura).
Move postave.
Ljudski sodnik
(giudice conciliatore).
Po 1. juliju 1929. bi moral tudi v vsa* ki občini v novih pokrajinah pričeti s svojim delovanjem spravni ali po* sredovalni sodnik (giudice concilia* tore.) Mi bomo imenovali novega sod* nika — ljudskega sodnika. Za neka* tere občine so bili ljudski sodniki in njihovi namestniki že imenovani, za druge še bodo.
Kakšno nalogo ima ljudski sodnik?
Naloga ljudskega sodnika je dvoj* na:
1.	pomiriti pravne spore med stran* kami, neglede na vrednost spornega predmeta;
2.	soditi in razsojati spore, če vred* nost spora ne presega 400 lir.
Ljudski sodnik se mora predvsem potruditi, da pomiri stranke; če ne do* seže sprave med strankami, izreče o sporu razsodbo. Če pride do sporazu* ma, napravi ljudski sodnik zapisnik. Ko gre za spore do 400 lir, je zapisnik ljudskega sodnika pravomočen in na podlagi tega zapisnika se lahko izve*
de izvršba (eksekucija). V nasprot* nem slučaju pa prizna sodnija zapis* nik kot važno zasebno dokazilno li* stino.
Kdaj sodijo ljudski sodniki?
Ljudski sodnik sodi na zaht rvo stranke. Če hočeš koga tožiti pred ljudskirn sodnikom, ga moraš tožiti pred. ljudskim sodnikom občine, v ka* teri biva tvoj nasprotnik. Če si v spo* ru s kako osebo, lahko pismeno ali ustmeno zaprosiš ljudskega sodnika, da reši spor na miren način. Ako že* liš, da izreče ljudski sodnik razsodbo o sporu, moraš svojega nasprotnika pozvati pred ljudskega sodnika s po* sebnim pismom.
V katerih sporih sodi ljudski sodnik?
Ljudski sodnik sodi o sporih, ki se tičejo:
1.	premičnin, če vrednost spora ne presega 400 lir;
2.	v sporih zaradi najemnine in za* kupa nepremičnin do 400 lir; ljudski sodnik sodi tudi o izgonu najemnika ali zakupnika, če ne presega sporna najemnina ali zakupnina 400 lir;
3. o vseh odškodninskih tožbah, ki se tičejo škode, ki je bila napravljena na zemljiščih, ogradah, nasadih in po* sevih, kmetijskih pridelkih, če vred* nost ne presega 400 lir; ljudski sodnik pa ne sodi o sporih radi lastnine in po* sesti.
Tudi v teh slučajih se pa mora ljud* ski sodnik najprej potruditi, da dose* že sporazum med strankami.
Pred ljudskim sodnikom.
Če ne more ljudski sodnik doseči sprave med strankami, določi dan raz* prave. Na razpravo gre lahko stranka osebno; stranko pa lahko zastopajo na razpravi bližnji sorodniki: n. pr. mož ali žena, oče, sin, hči ali brat itd.; istotako lahko zastopajo stranko pred ljudskim sodnikom odvetniki in no* tar ji. Stranka pa mora dati svojemu zastopniku pooblastilo. Pooblastilo se lahko napiše brez koleka na pozivni* co (citazione) k razpravi. Če pa na* pišeš pooblastilo na posebnem pa* pirju, mora tvoj podpis overoviti no* tar. Razprava je javna; na razpravi lahko predlagaš priče, izvedenca in druge dokaze.
Pravica revnih.
Ljudski sodnik sme dovoliti revni stranki na njeno zahtevo brezplačno varstvo (gratuito patrocinio), če se prepriča, da bi stranka ne mogla pre* nesti pravdnih stroškov. S tem zadobi revna stranka pravico predložiti ljud* skemu sodniku listine, predloge itd.
(Nadaljevanje na str. 14.)
ZDRAVNIK
dr. LOJZE SIMONITI
Samo
Ati/ECONOMIA FAMIGLIARE
TRST - Piazza Ponterosso 5
boste radi vedno novih prihodov ku* pili po nizkih cenah prvovrstno in iz* brano blago. Nekatere	cene:
Domače platno.............L.	2.80
Slovensko platno ...... „	2.90
Mussola za obleke .... od L	1.90 naprej
Volnena mussola vseh barv „ „	8.90
Perkali zajamčenih barv . . „ „	3.50	”
Platno Madonna...........  „	2.90	„
-	„ za rjuhe 150 cm. „ „4.50
Jajčna koža (pelle ovo) . „ „	2.80
Zefir za srajce..........  „	1.80
Rigadin za srajce, modni črtež „	2.90	„
Rigadin dvojna širokost. . „ „	3.90
Popelin za srajce......... „ 4.50
Svila fantazija.........„ „	3.50
Saten črn, dvojna širokost „ „	3.90	„
Obrisače različnih barv in
visokosti............„ „	1.90	„
VELIKA IZBERA
ženskih, moških in otroških nogavic.
Posebnost: otroške športne in moš* ke poletne majce itd. itd.
SAMO
prvovrstna izhera, vedno novi prihodi.
na nekolkovanem papirju; če bi bilo potrebno, dobi lahko tudi brezplačne# ga zagovornika.
Razsodba ljudskega sodnika.
Razsodbe ljudskega sodnika o spo« rih, ki ne presegajo 150 lir, so končno veljavne, proti tem razsodbam ni do# voljen priziv. Proti razsodbam ljud# skega sodnika o sporih nad 150 lir pa lahko rekuriraš tekom 10 dni, ko si prejel razsodbo. Ta rekurz moraš vlo# žiti pri okrajnem sodniku (pretorju).
V kratkem smo pojasnili v »Novem listu« jedro važne in pametne ustano# ve ljudskega sodnika. Upamo, da bo prinesla našemu ljudstvu velike ko# risti.
POZOR VOJNI OŠKODOVANCI!
Radi sestavljanja statistike o vojni škodi je finančna intendanca v Trstu do nadaljne odredbe ustavila infor# macije strankam glede avstrijskih re= kvizicij, t. j. vojne škode, ki se pripi# suje Avstriji. Dajejo pa se še infor# macije glede prave vojne škode, ki ne spada pod rekvizicije.
Kdor ima torej opravila z rekvizi# cijami, naj ne dela poti zastonj v Trst, ako ni izrecno vabljen.
Vojne pokojnine.
Starši, ki jim je padel v vojni več ko eden sin, naj vložijo pokojninsko prò# šnjo do 17. septembra 1929. na slede# či naslov:	Direzione Generale delle
Pensioni di guerra, Ufficio Terre re# dente, Roma. Po 17. septembru 1929. zapade rok za vlaganje pokojninskih prošenj tudi za te slučaje.
Javne vode v tržaški pokrajini.
Prvi seznam javnih vod za tržaško pokra ju no je objavilo ministrstvo javnih deh z odio« kom od 28. sept. 1926.
Proti prvemu seznamu je bilo- vloženih pet rekurzov; med drugimi je tudi dobrdobska ob« čina ugovarjala proti vpisu dobrdobskega jeze« ra med javne vode. Rekurz dobrdobske občine je bil zavrnjen. Odslej spada tudi dobrdobsko jezero med javne vode.
Končni seznam javnih vod za tržaško pokra« jino je objavilo ministrstvo javnih del s kr. odlokom od 14. januarja 1929. v »Gazzetta Ufficiale« od 6. julija 1929. Kdor že uporablja javno vodo za eno ali drugo napravo (mlin, ža« go, napajališče itd.), mora vložiti tekom enega leta prošnjo na ministrstvo javnih del za pri« znanje pravice do uporabe javne vode. Prošnjo je treba vložiti preko državnega stavbinskega urada (Genio Civile). Kdor ne vloži omenjene prošnje do 6. julija 1930., izgubi vsako pravico do uporabe javne vode. To določuje 2. člen kr. odloka od 9. oktobra 1919. št. 2161. Če mi« nistrstvo prošnjo odbije, je treba rekurirati tekom 60 dni. Za rekurz je pristojno sodišče za javne vode (Tribunale delle acque pubbli« che) v Benetkah.
Nihče ne sme odvajati ali uporabljati javne vode za katerikolisibodi napravo brez konce« sije, ki jo izdaja ministrstvo javnih del. Kdor hoče torej v bodočnosti uporabljati javno vo« do. mora zaprositi za koncesijo pri ministrstvu javnih del.
Posestnikom
avstro # ogrskih vrednostnih papirjev.
Mnogi imajo še razne avstro«ogrske vred« nostne papirje, ki jih niso še žigosali, kakor je bilo predpisano.
V zadnjem času je bil rok za žigosanje ne« katerih a. o. vrednostnih papirjev podaljšan na
nedoločen čas. Bati se je, da bo rok v najkraj« šem času zapadel. Zato naj se posestniki pa« pirjev požurijo in naj takoj vložijo prošnjo za žigosanje ali pa tudi za nove kupone.
Prošnjo je treba vložiti pri: »Direzione Ge« nerale del Tesoro Div. III. Roma« in za vred« nostne papirje a. o. železniške privilegirane družbe pri: »Società priv. delle Ferrovie dello Ptato, Compagnia Fiduciaria Nazionale, Mila« no, Via Dante 9«. Lahko se pa za vse vrednost« ne papirje vloži prošnja tudi samo na prvi naslov.
Rok je bil podaljšan za te«le vrednostne pa« pirje: za avstrijsko 4°/o zlato rento; za 41/2°/o bone avstrijskega zaklada iz leta 1914.; za ogr« sko 41/a°/o rento iz leta 1913.; za ogrsko 4°/0 ren« to v štirih valutah iz leta 1910.; za 3% in 4°/o obveznice privilegirane, a. o. družbe državnih železnic iz leta 1900. in za 4°/o zlato ogrsko rento.
PREKLICUJEM
kar sem dne 25. junija izrekel proti svojemu bratu Jožefu Lestanu.
Stanko Lestan, Orehovi je.
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlauaty
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23 -11.
Ob sredah in sobotah ordinira
v POSTOJNI

Zdravnik	^
i dr. JOSIP POTRATA »
4
•
i
i
i
i
sprejema
od 10. - 13. in od 15. - 16. ure
V GOIRIGI
Via delle Monache štev. 1
nad lekarno Pontoni
Širite „NOVI LIST
Važno sporočilo vsem z dobrim okusom!
PILSEN URQUELL 12°,
Kraljico pive
Iz mestne pivovarne v Plznu (Češko). Letni proizvod:
1 milijon hektolitrov. — Prodaja v GORICI le
Restavracija JOSIPINE PODGORNIKOVE, Corso Verdi 32 (Central) ...	Hotel QUARNERO, Corso Vitt. Em. ili.	—
S Tvrdka Teod. Hribar - Gorica |
CORSO G. VERDI št. 32
gg. priporoča svoj'im starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh gg vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in v« platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. ,wn ™ Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse ÌL potrebno za njihovo popolno opremo.	,5g
Q BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE, g
Josip Kerševani, €*oric:<a
Piazza Cavour štev. 9
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov menovanih predmetov.
Mehanična delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev 5
Bencin »Lampo* “VI
Telefon it. 415,-Brzojavke: KERSEVANI, GORIZIA. CICLI E MACCHINE
Če nimate gorilnega plina
potrebujete ^patentirano napravo na petrolej »Kronprinz - Export", kiì?a bistroumen način spremeni petrolejev piarne v plavi plinov plamen, ki je močnejši in boljši kot pri navadnem plinu.
Deluje z navadnim «petrolejem brez pritiskalne črpalke (pumpe) in brez prehodne razgretve. — — Zajamčeno brez duha in dima. Prav lahko bridenete posebne
pečice, kozice, vrelne in druge priprave ko pri pečeh.-Kuhate doma, lahko
pa tudi na polju, na letovišču, itd. itd.-Nujno potrebna naprava za likarice
ker je omogočena istočasna in hitra razgretev likalnikov, ki ostanejo vedno popolnoma čisti.-Stane od 100 lir naprej, vsakourna poraba 30 do 40 stotink.
Ceniki s slikami brezplačno in poštnine prosto.
ANTONIO DEROSSI, Izključili zastopnik,
TRST, via Belpogglo 5/II.	Iščem razprodajalce I
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 103: Sem majhen trgovec. Ali smem pisati svoje trgovske knjige v sloven« skem jeziku, ker ne znam italijanščine?
Odgovor:	Seveda lahko pišete slovenski.
Zakon pravi namreč, da se trgovske knjige lahko vodijo v poljubnem živem jeziku, torej tudi v slovenskem. Po grško in latinsko ne smete pisati.
Vprašanje št. 104: Kako vpliva dež na krmo (seno), ki se suši?
Odgovor imate v posebnem člančiču.
Vprašanje št. 105:	Moje kokoši imajo uši
(krjance). Kako jih odpravim?
Odgovor: Vaše kokoši imajo uši radi Vaše nemarnosti. Če hočete odpraviti uši, prečistite najprej kurnik, kjer kokoši prenočujejo. Ven mora vsa nesnaga! Potem pobelite prostor in pazite, da pride apno tudi v različne špranje. Pozabiti ne smete palic, na katerih kokoši čc« pe. Pazite tudi, da se palice za kokoši ne do« tikajo zidu, ker uši lezejo po zidu. Palice naj vise ali še boljše je, če se nahaja med zidom in palicami posebna priprava s petrolejem. Kokošim potem pripravite kopališče, in sicer iz drobnega peska, med katerega je primeša« nega nekoliko žvepla. Edino snaga varuje ko« koši pred ušmi.
Vprašanje št. 106: Rad bi vzgojil nekaj m ur« vinih sadik. Vprašam: kdaj in kako se seme pripravi ter kdaj in kako se seje?
Idgovor: Vzemite dobro zrele murvice, ka« ki r padajo sedaj z murv, in denite jih v po« sodo z vodo. Mu ice razpadejo, seme pa, ki je težko, pade na dno. Seme posušite na senč« nem prostor,/, potem ga zmešajte v jeseni z drobnim peskom m napolnite lonec; vse sku« paj zakopljite v' vean'j'o. 5; omladi odkopljite lonec in v sejte seme na gredico z rahlo in do« bro zemljo. Mlade rastlinice obsenčite, da jih močno solnce ne bo peklo.
Vprašanje št. 107: Kako bi zatri uši niči? Nekateri klasi nosijo 20 do 30 teh lic. V koliko škodujejo zrnju? Kje je njih izvor?
Odgovor: Škode napravijo te uši precej, a do danes nimamo še praktičnega sredstva za uničevanje teh škodljivcev. Tudi na Kmetij« skem uradu nam niso znali ničesar svetovati.
Vprašanje št. 108: Kako naj se ravna s po« taknjenci vrtnic, da zaženejo korenine?
Odgovor: Ko delamo potaknjence, moramo paziti, da pride spodnji rez neposredno pod oko. Les okoli očesa morate malo narezati z navpičnimi rezi (kakih 5 rezov). S potaknjenci razmnožujemo vrtnice le za majhne grmičke. Če hočemo imeti močne grme vrtnic, jih po« žlahtnimo na šipek (srbevka). Sedaj je čas za požlahtnjevanje z okulacijo, šipka pa raste povsod mnogo.
Vprašanje 109: Zelje so mi napadle bolhe. Kaj naj napravim?
Odgovor: Na to vprašanje mnogih čitateljev bomo odgovorili prihodnjič s posebnim član« kom.
-----------j.-------------------------------—
Obrtno nadaljevalna šola v Bovcu
zaključi svojd šolsko leto 1928.«29. dne 14.. ju« lija t. 1. z razstavo vseh risarskih in pismenih, kakor tudi obrtnih izdelkov posameznih va« jencev.
Razstava bo občinstvu odprta isti dan od 11. do 6. tire zvečer.
Darovi.
Za Sirotišče sv. Družine: Trgovska obrtna zadruga ustanovnino 500 L. — Srčna hvala!
OSCAR C AN ARUTTO
zlatar - urar
Trst — via Imbriani 13 (prej via S. Giovanni) Kupujem, prodajam in menjujem dragocenosti. Sprejemam v popravo vsakovrstne urarske predmete in vsa zlatarska dela.
JI sran Risparmio"
TRST - VIA S. LAZZARO 9
S. E.EVI
Vedno novi dohodi po ugodnih cenah:
Odrezki po 1h metra	po cent. —.75
Kotenina, bela in rujava	po	L	1.90
Platno »Coredo«	po	L	2.20
Domače platno	po	L	290
Platno »Dovlas«, težko	po	L	3.20
Platno za rjuhe, vioko 150 cm Platno za rjuhe, težko Platno za rjuhe »Dovlas« extra Svila za otroške oblekce bela in modra
Svila platnena za ženske obleke Tarliž za žimnice, težak, visok 120 cm Zefirji za srajce
Popelin za srajce od L 3.50 naprej Volnen muškin, v vseh barvah po L 9.— VELIKA IZBERA »BORGO« ZA HLAČE IN VOLNENEGA BLAGA ZA OBLEKE.
Velika izbera perila za opreme ne* vest; prti, prtiči, brisače, kuhinjske cunje, posteljna pregrinjala, končena in svilena, robci, nogavice itd.
po
po
po
po
po
po
po
4.50
5.50 6,—
2.80
3,—
4.50 2.80
Gostilna «Alle Corriere61
s Trstu via Romagna M. 4 (tih Caffè Fabris)
Domača kuhinja. Izborno vipavsko in istr« sko vino ter kraški teran. Postajališče potn. avtomobilov in shajališče ljudi z dežele. Uljudno se priporočata
STRAN CAR in PERIC
Xyornica tehtnic, uteži in mer
Giuseppe mrene & C.o
T$*ST, via Vietali 9, tel. 84*03
z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno.
: POVH ALOJZIJI
URAR in ZLATAR | Trst, Piazza Garibaldi I. nadstr.
: i i t
Največja in naj priporočljivejša o—o delavnica v Trstu o—o 5 Kupuje krone in zlato	t
: Darila za birmo :	|
♦ Cene in blago brez konkurence 1 ♦ $ » *	6 ♦♦ f"* >6	»O»--» »
JI buon mercato"
TRST — Via Arcata 16 — TRSTg-
Velika zaloga moških in deških oblek. — Izbera najnovejših flanelastih hlač, delavskih oblek in posameznih hlač in jopičev.
Govorimo slovenski. Cene zelo ugodne.
Gospodinje!
v-.-".:.--.;«
•. c:. ■ „
Predno kupite kakršno koli blago, obl« ščite mojo trgovino kjer dobite: Madapolan po L 1.95, platno »Famiglia« 80 cm vis. po L 2.90, domače platno 70 cm vis. po L 1.80, zephir za srajce po L 2.50, svila fantazija po L 2.95, bri« sače go L 1.95, satin 120 cm po L 3.90, »ere« ton« rožast po L 2.90, pristno platno 80 cm vi« soko L 5.90. Velika izbera prtov, pregrinjal, maj, nogavic i. t. d. po najugodnejših cenah.
MARIJA ACCERBONI,
TRST — via Genova 21 — TRST
|
i
i
Darovi za birmo
izredno nizke cene, velika izbera samo v
ZLATARNI F. BOBA
TRST - torso Garibaldi 35
OTFjOC!
se igrajo večkrat na tleh in dobijo gliste, zajedavke, ki se morajo takoj uničiti, da ne nastanejo komplikacije.
ČOKOLADNI BONBON A HRIBA PROTI GLISTAM odpravi vse gliste.
V zelenih zavitkih po L. 1. -Prodaja se v vseh lekarnah.
CARRIBA
ČOKOLADNI BONBON PROTI GLISTAM
Valuta — tuji denar.
Dne 10. julija si dal ali dobil za:
1 dolar	19.07	lir
1 angl. funt	92.72	lir
100 dinarjev	33.58	lir
100 šilingov (avstr.)	268.90	lir
100 čeških kron	56.60	lir
100 nemških mark	455.50	lir
100 švic. frankov	367.75	lir
100 franc, frankov	74.80	lir
100 belg. frankov	265.60	lir
Beneške obveznice 72.—; obveznice »Consolidato« 79.45.
Loterijske številke
dne 6.	julija 1929.				
Bari	80	35	83	39	28
Firenca	84	87	89	53	64
Milan	6	57	19	71	3
Neapelj	32	70	14	21	33
Palermo	75	70	14	8	27
Rim	51	2	45	73	74
Turin	28	20	87	71	15
Benetke	51	17	77	14	35
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja 14. julija: Gorjansko, Pe* čine, Materija.
Ponedeljek 15. julija: Motovun. Torek 16. julija: Svetvinčenat, Bar* ban v Istri, Tar.
Četrtek 18. julija: Buzet.
Sobota 20. julija: Bazovica, Vipava, Moščenice.
gas«««««« ss«gi«
Nova odvetniška pisarna
v Postojni
BH hiša Kenda ■
ODVETNIK
doktor AVERINO MENOTT
Vabilo
k rednemu občnemu zboru
Ljudske posojilnice v Štjaku, dne 21. julija ob 11. v uradnih prostorih.
Dnevni red :
1. Čitanje zapisnika. 2. poročilo načelstva, nadzorstva in zastopnika Z. Z. 3. potrjenje letnega računa za 1928. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. sklepanje o nadaljnem poslovanju zadruge. 6. slučajnosti.
Občni zbor bo zelo važen, zato pričakuje načelstvo, da se ga prav gotovo udeleže vsi člani-V svrho vežnih pojasnil so vabljeni k temu občnemu zboru tudi vsi vlagatelji.
Ako bi se občni zbor radi važnih zaprek ne vršil na določeni dan, se vrši dne 28. julija ob isti uri in z istim sporedom.	Odbor.
Riali oglasi.
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro. Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku na katerem je navedeno geslo.
»Liječnica U kuci« °4 dr. Jenny Sprin* ger — hrvaška izdaja, dve krasni knjigi, bo= gato ilustrirani na prodaj za 120 lir. Naslov pove uprava.
Žgano apno, dobro po 9.50 lir za 100 kg ima na prodaj Gospodarski odsek v Vipavi. Naročila in plačila sprejema blagajnik Maks Bratuž, Vipava.
Hiša enonadstropna — 8 prostorov se proda v Trnovem pri Bistrici po ugodni ceni radi selitve. Naslov pri upravi.
Deklica 16 let stara, izučena v trgovini jestvin in šivilja, išče službo. Govori in piše slovenski in italijanski. Naslov pove podupra« va »Novega lista« v Trstu, via Valdirivo 19=111.
Dimnikarskega pomočnika, izvežbanega, sprejme takoj Lovren Žejn, Ajdovščina.
HiŠO, gospodarsko poslopje, orodje, posest= vo, prodam po ugodnih cenah. Race, Herpeljes Kozina.
Kupujem suhe gobe in plačam po najviš« jih cenah. Černe Alojzij, Trst, via Giulia 84.
Opremljena soba se da v najem. Trst, via Lucio Papiriano 6.
Več dobrih delavcev za v kamnolom (ka= vadorji) sprejmem v trajno delo. Sprejme se tudi dober cementist za betonska dela. Oblak Leopold, Bistrica (Villa del Nevoso).
Kmečko delavska gospodarska zadruga v Dobravljah (Ajdovščina) ima na prodaj prvo= vrstno vipavsko vino in tropinsko žganje po zmernih cenah.
Domača vina, namizna in sortirana, od= daja po cenah od L 2.25 naprej Kmetijsko društvo v Vipavi (Vipaceo). Podružnica v Idriji.	"" '	______________
Trebeč Jožef, °rlek št. 7 (pri Sežani) proda hišo s hlevom (stalo), po novem sistemu zidanim gnojiščem, vodnjakom in vrtom ter več zemljišč, pašnikov in travnikov. Cena po do= govoru.
Suhe gobe, lepe, hele kupujem v vsaki množini; plačujem najvišje cene. — Maks Štu= cin, trgovec, Cerkno.
Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem« bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No= vi list« in »Istarski list«.
Tropinovec pristni, dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dorn= bergu.
Upravo hiš v mestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trsi, Ventisettembre 65, Tel. 83—34.
Sprejmem izvežbano natakarico za boljšo restavracijo na deželi. Naslov pri upravi.
Jakob Šuligoj, urar> zla*ar in optik, Go= riva, Gosposka ulica 19, prodaja po najnižjih cenah.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva, Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Krone, srebro in zlato, kakor tudi Taro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. V=,a popravila kar najhitreje. — Rirmska, poročna in krstna darila. — Moderna zlntifrna, Corso Verdi štev. 13 (Gcica, n aspro»', novemu Ze= lenjadnemu trgu).
Časopisni papir ima na Pr°daj naša uprax».-'
Radi selitve prodam 20 različnih sodov od 50 do 470 litrov, plavnik in voz za enega ko= nja. Vse v dobrem stanju. Milič Ivan, Slivno pri Nabrežini št. 2.
Kupujem cvetje arnike, lipovo, bezgovo, liste orehove, volčje črešnje, korenine akonita, encijana,pasje trave, gobe. Ponudbe z vzorcem pošljite na naslov: Rodolfo Dilena, Gorica, Via Carducci 14=111.
Posojilu, in hranilu, v Spod. Škofijah,
vp. z. z n. j. vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil dne 14. julija t. 1. ob dveh po= poldne v uradnem prostoru s sledečim dnevnim redom:
1 Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. čitanje računov in potrjenje bilance za 1. 1928.; 3. spre« memba pravil; 4. volitev nadzorstva; 5. slučaj« nosti. — Opozarjamo na določbe pravil glede občnega zbora.	Vodstvo.
VABILO
na REDNI OBČNI ZBOR Ljudske posojilnice v Nabrežini, r. z. z n. j., ki se bo vršil dne 14. t. m. ob 4. uri popoldne v uradnih prostorih v Nabrežini.
Dnevni red:
1. Prečitanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
2 Odobrenje bilance za leto 1928.
3. Dopolnilne volitve v načelstvo in nadzorstvo. 4 Slučajnosti	Odbor.
Odlikovani gobozdravniški ambulatori]
R. BREZIGAR
sprejema
v Gorici
na TRAVNIKU 17/1.
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piazzutta štev. 18,
IVaznanjam
vsem kmetovalcem, da mi je dospelo iz Kranjskega odlično seme za ajdo in repo kakor tudi, da mi je dospela nova velika pošiljatev posnemalnikov znamke „Roth“, kateri so priznano najboljši in kljub temu najcenejši.
JUST UŠAJ v GORICI.
GORICA, Koren (Piazza E. d’Amicis) štev.
najrazličnejših vrst
Trpežno blago po nainlžiih cenah. Prepričajte se sami! GREGORIČ
n--------r
trgovina čevljev
Č & URŠlft j
l,Ls t\$w
NOVI _r_. 1929
0.70(450.36=163.6)