ali
pomenki o slovenskem pisanji.
Spisal
Je Mar
I. Leto.

V Ljubljani
Natisnil in založil J. Rudolf Milic.




■
• z 662-10












• *






laglo se lika mila slovensčina; hitro, skorej prehitro ^spreminja svojo pisavo. Tu in tam so me popra-ševali zdaj o teh zdaj o unih spremembah slovenskega slovstva. Da bi sebi in svojim rojakom kolikor že pojasnil razne knjižne oblike slovenske, sem jel spisovati v „UčiteIJskein Tovaršn" o slovenskem pisanji v razgovorih ali pomenkih, ker je razlaganje kterekoli slovnice samo na sebi presuho in premalo mično. Morebiti koristijo ti pomenki sploh Slovencem, torej jih dam nekoliko posebej na svetlo. Vem, da ni vse, kar je v teh pogovorih, dobro zerno; ali — kakor se lika slovenski jezik, tako se bo olikal in osnažil tudi „Jezičnik" slovenskega pisanja, ako ga radi sprejamejo prijatli slovenstva. Razlika me mika v pisanji3 sicer pa mi pra-
vilo ostanejo vedno besede, ki sem jih zastran tega povedal 1. 1861 v spisu „81ovnice slovenskega Jezika": „Res je, da železne doslednosti pri nobenem živem jeziku ni treba iskati, zlasti dokler se razvija in lika, da je poglavitna reč duh ne pa čerka, da je gledati na jedro ne pa na minljive oblike, ki so tolikrat vražje spotike v napredovanju našega slovstva že bile, res je, da biser ostane biser, če je ravno v tnalo vredni opravi; pa je tudi res, da celo vsakdanje jedila v krasnih posodah vse drugač dise, kot v nečednih torilih, da spisi celo prosti v pravilni, snažni obliki vse drugač mikajo kot v nepravilni, napačni, da sostavki še tako dobri, ako v slovniškem oziru niso lični, nimajo svoje prave cene, ker jim pisava skazo delau.
V Ljubljani 186B.
J. M.
o
-^§lofen§kein pisanj i*
i.
Učenec. Učim se slovenšine in rad bi se je naučil dobro, pa godi se mi, — kakor sem cul, da se je godilo nekdaj našim prednikom, da so jih učili eni tako, eni tako —, da ve-likrat sani ne vem , kaj in kako ! Ljubi moj „Tovarš"! ti hodiš sini ter tje po svetu, marsikaj skusiš, marsikaj vidiš, slišiš in pozveš lahko; povej mi časih kako reč povej , prašaj pri uče-nikih in drugod, in razjasni mi, zakaj ta tako piše, drugi drugač. Koj dans te primem, da mi povej , zakaj si v I. listu str. 3. pisal: „Učitelj učencom" o novem letu, — zakaj pa ne: „Učenik učencom"?
Tovariš. Za to, ker sem učiteljski tovarš, bi ti odgovoril lahko ob kratkem; toda sploh pravijo, da je mladina, zlasti šolska mladina naša nada, torej mi je celo ljubo, da se mi pridružiš, — in rad ti bom, kolikor morem, postregel, rad tudi drugej prašal in pozvedoval, ktera je prava, ktera pa ne. Prijel si me pa koj za pravo žilo v reči, v kteri se mi je že samemu tesna godila. Rekel sem nekdaj tistemu, ki druge uči ali podučuje, u č e n i k, potlej učitelj, in sedaj hočejo nekteri po sili, naj mu rečem učni k.
U. Skorej smo se unidan na glas posmejali, ko je nekdo našega gospod učenika ogovoril: Učni k! Gospoda je pa rudeča spreletela.
T. Saj je res nekako zaničljivo in zbadljivo to imenovanje ; meni se vsaj tako zdi, in ogibal sem se ga dosihmal.
U. Ali je pa kje v navadi, ali govore tako v kterem kraji?
T. Precej sem že obhodil, pa nikjer še nisem slišal med ljudstvom tega imena, in tudi ne glasi se lepo.
U. Zakaj so torej hotli nekteri premeniti ime u č e n i k , ali ni dobro?
T. To so liotli nekteri za to, ker se je nekdaj v starem slovenskem jeziku tistemu, ki se uči, reklo učenik, in se mu v nekterih bližnjih slovanskih še dans pravi.
U. Kaj ti poveš! Tedaj sem pa jest učenik; tega bi si še ne bil domišljeval. Kako pa so rekli tistemu, kteri uči ali podučuje ?
T. Rekli so mu učitelj, in tako se je na tanko razločilo učitelj (magister) in učenik (discipulus), učiteljnica (magistra) in učenica (discipula).
U. Kako na tanko je pač določila stara slovenšina!
T. Nič ne maraj; tudi nova ali sedanja slovenšina to dobro določi takole: Učenik (magister) in učenec (discipulus), učenica (magistra) in učenka (discipula).
U. Ali se pa da skazati, de je pravo ime učenik za tistega, ki druge podučuje?
T. Da se da, in sicer prav lepo. Razlaga se iz priloga ali pa iz terpivnega deležja učen, t. j. taki, ki se je sam učil in zna, in s koncem — lk pomeni tistega, kteri sam učen druge uči (kakor latinski doctor iz doctus). In taki bi mogli učitelji biti.
U. Pač res lepo je to ime, in ako tudi niso učeni, jih pa opominja samo ime, naj se uče, da bodo — sami učeni — znali druge prav učiti.
T. Cesar slovenska pisava ne more, pa izreka še bolje določi, ker drugač naglasuje učenik in učenica, drugač učenec in učenka. Enako bi se dalo razločiti mučenik in mučemca (cruciator), mučenec in mučenka (martyr)? rešenik ali odrešenik in rešenec itd. Razun teli imamo take oblike tudi v besedah: rojenice, sojenice, rojen list, plačan list, zahvaljena pesem in v druzih iz terpivnega deležja pa z djavnim pomenom.
U. Ne vem, ali pomeni beseda učni k prav tistega, ki druge uči in podučuje ?
T. Meni se zdi, da ne, ker učni, podučni se imenuje tisti, kteri ima učen ali podučevan biti in se rad uči, p. učni, podučni otroci.
U. Kaj pa, ko bi za besedo „štruftar" vzeli ime „uč-
nik", in da bi ne delalo pomote, ko bi rekli njemu učnik, uč-mka, učencu njegovemu pa učnik, učnika?
T. Kaj ti na misel ne pride!
U. Kako pa, da se bere časili učitelj, časih učitel?
T. To obliko imajo severni bratje naši, uno pa južni; ker smo si pa južni bližej v jeziku, v govorjenji, torej pišejo sploh raji učitelj.
U. Pa nekteri se jezijo, kadar bero učitelja, in un-krat sem bral celo učitelj na; ali bi se smelo tako pisati?
T. Res je una oblika nekako pusta za slovensko uho, in mnogi imajo raji domačega, slovenskega prijatla kakor slovanskega prijatelja. Da se pa »učiteljna" tudi sme pisati, posnamem iz tega, ker se je nekdaj reklo učiteljevi ženi ali tisti, ktera uči in podučuje, učiteljnica, in po priliki, kakor pravimo: aposteljna, rabeljna itd. Ako torej ohranimo obliko učitelj, se vjemamo lepo z nekdanjo slovenšino in z drugimi slovanskimi brati; pa tudi domača sedanja oblika učeni k je lepa in dobra.
U. Zdaj vem, kaj mi je misliti od tc različne pisave. Da se različno in vzajemno piše, tako je prav. Z Bogom!
II.
U. Unkrat sem te prijel, da mi razloži, zakaj si pisal v I. 1. »Učitelj učencom" — in razložil si mi učiteljna; dans pa mi povej, kako je to, da si pisal »učencom«; sim ter tje se bere tudi učencem. Ktero je pravo?
T. Pravo je oboje, torej se piše oboje. Za kterimi so-glasniki se o spreminja v e, ti je znano, sej se učiš slovnice.
17. Se ve da. »Češnje že je" — pravimo mi učenci; tedaj za č, š, « in J.
T. Res, za ozkimi soglasniki; tem se prišteva tudi c, in ker se po nekterih krajih za njim celo na tanko e izrekuje, mnogi raji pišejo licem, bravcev, učencem kot lic o 111, bravcov itd.
U. Po tem takem porečemo posihmal mi učenci: „Č e š n j i-ce že je", da spravimo tudi c vmes.
T. Kdaj pa se spreminja o v e za temi soglasniki? Povej mi posamesno, postavim — pri imenih?
U. Pri imenih moškega in srednjega spola v storivnem enojnega: z mečem, rojem, — v dajavnem in storivnem dvojnega : tovaršema, — čuvajema, in v dajavnem množnega števila1
kraljem, revežem; razun teh v rodivnem dvoj. in množ. štev.: kraljev, mečev, tovaršev.
T. Kdaj pri prilogih?
U. V srednjem spolu enoj. štev.: domače, sedanje, in ravno tako pri zaimenih: moje, naše, in, ako bi se ne bal slovničarjev, bi djal pri zaimenskih prilogih na vprašanje: čigavo je to ? — Tovarševo, kraljevo.
T. In ravno tu se kaže, da se c res sme šteti ined ozke soglasnike, ker se pred o v spreminja v c: hlapčevo, stričevo. Tako se ima pisati tudi pri imenih in prilogih iz te oblike: deževje, pečevje, ne pa dežovje, pečovje; — jelševina, višnjev, češnjev itd. — Kdaj pa pri glagolih?
U. Pri glagolih 6. oblike ali verste ali reda, sam ne vem kako bi rekel, na — ovati: kraljevati, plačevati itd.
T. V teh zadevah nam je tedaj za ozkimi soglasniki, torej tudi za c, pisati e nam. o. Pisali so tako že nekdaj. Bere se pri pisavcih XVI. stoletja: vrabcev, hlapcev, pa tudi: slepcoma.
U. To velja samo pri moških in srednjih imenih.
T. Kaj pa de. Pri ženskih je tako le a: željam, mrežama, hišam itd.
III.
U. Pisal si „Učitelj učencom o novem letu". Pisava „o novem letu" mi je znana, ker se sploh tako govori. Koj na drugi strani pa se bere: „0 dolžnostih" in v najnih pogovorih: „Pomenki o slovenskem pisanji". To se mi glasi nekako nenavadno. Zdi se mi, da je „od dolžnost, od pisanja" bolje?
T. Res je v slovenšini bolj navadno pogovarjati se o d te ali une reči, kakor pa o tej ali uni reči. Vendar, ker imajo drugi Slovani sploh tudi v tem pomenu predlog o, ker v slovenskem ne moti in se lahko ume, ker se časih celo lepo glasi in govor prijetno spreminja; menim, da se sme in da je lepo rabiti o v skazavnem ter reči: pesem o zvonu, govor o pisanji itd. Sprememba velja.
U. Da se čas zaznamva z o, je res; o božiču, o pustu, o sv. Martinu itd. Sicer se pa nekteri posmehujejo temu, in čul sem že reči: „0 pustu sem o pustu govoril — kaj je to ?"
T. V tacih prilikah naj se spreminja in zdaj to zdaj uno rabi. Sej si sam djal, da pisava ima biti različna in vzajemna. To tudi jaz poterdim. Časih to časih uno, kakor bolje kaže.
U. O pustu sem od pusta govoril, se da reči; ali — „o postu sem od posta govoril" — mi pa nič kej dobro ne zveni po ušesih. Kako je neki to ?
T. Morebiti ravno za to ne, ker se pust spreminja, post pa ne. Pust je lani daljši letos krajši, post pa vselej 40 dni terpi! Torej se tudi meni zdi bolje: Govoril sem v postu o postu ali o d posta.
IJ. Ali se ne da v tem pomenu namesti v ali o reči ob, kakor pravimo: ob treb, ob desetih ; zderži se ob petkih mesnih jedi; bodi ob nedeljah pri sv. maši itd.?
T. Zdi se mi, da o b s tem sklonom pomeni, kar je gotovo, določeno, dognano od vsih strani: ob treh, ob vsili nedeljah; o pa, kar se še le godi ali verši, kar je dognano ali določeno le od nekterih strani, iz nekterih ozirov, le nanekte-re kraje: o božiču, o veliki noči (tisti čas, tiste dni, sploh, ni povedano ravno kteri dan}.
U. In kako se loči po tem o in od v poprejšnjem pomenu ?
T. Skorej ravno tako. Od pomeni toliko kot od kacega človeka, od kake reči preč, stran itd., o pa bolj k nji, okrog ali okoli nje.
U. „Od gosposke je bil poklican" — se torej pravi: preč od nje, ne pa k nji.
T. Ker se v govorjenji ali popisovanji beseda res verti okrog tega ali unega, ker se suče nekako okoli te in une reči, ki jo polagoma spoznavamo bodi si po njenem vnanjem licu ali pa po njenih notranjih lastnostih; torej je prav, in razumno pisati v tacih zadevah tudi o.
U. Po tem takem smem zdaj o zdaj od pisati, ktero se mi bolje dozdeva.
T. Prav tako. Slovenski od se dobro vjema z latinskim de (iiber). Dobro in pravilno je reči: pišem od dolžnost, govorim od pisanja itd. Ker je pa od sploh bolj ločivnega pomena, ker se je v nekdanjem slovenskem pisalo in se v družili slovanskih jezikih govori in pisari še sedaj o tej in uni reči; torej smemo tudi mi Slovenci različno in prosto pisati o dolžnostih, govoriti in pomenkvati se o pisanji, da se le pomen-kvarno lepo prijazno in pametno.
T. Da se ne bova vedno sim ter tje motala v svojih pogovorih in da mi ne boš le moje pisave očital; začniva raji kako knjigo brati in se po nji pomenkvati o slovenski besedi.
U. Pravo. Rad prebiram „C vetje" in ravno sedaj berem „Babico". Koj pri ceterti besedi sem se zganil, ker ne vem, zakaj je ondi uže ne pa že, kakor se sploh govori.
T. Tu in tam se pač uže govori ali prav za prav v že. Nekdaj , v stari slovenšini se je pisalo u in uže v ravno tistem pomenu (jam). Bere se tudi v novi slovenšini in celo pri kej glasovitih pisavcih.
TJ. Zakaj se pa ne piše vže, ker uže se mi neprijetno glasi' zlasti, če se večkrat zaporedoma blizo vkupej bere, kakor ravno v Babici koj s konca, v šestih verstah trikrat?!
T. Tudi vže je nepotrebno. Kakor smo v brezštevilnih družili zgledih v spustili in izpahnili, tako tudi tukaj, post.: obežem, oblečeni, oblast, torek nam. obvežem, obvlečem, ob-vlast, vtorek itd.
U. Nekako prisiljeno se mi zdi obvlast, obvlak, vtorek, in „sila ni mila" — sem večkrat čul.
T. Res je to. In ko bi hotli povsod uže pisati, bi mogli po tistem pravilu pisati ece nam. če, ešče ali ješče (ješte, išeu išče) nam. še, kakor so nekdaj pisali. Toda to se je obrusilo in ogladilo. Sedanji čas bi bilo res posiljeno, in še posiljeno zelje je le časi dobro.
U. Ako se ne motim, sem bral, da uže tudi nekaj dru-zega lahko pomeni.
T. Morebiti ti je v mislih staroslov. uz, uza, uže (vin-culum, catena). Nekdaj so res glasnika v tem in unem pomenu na tanko razločili, sedaj ju pa ne moremo vselej ločiti; torej lahko nastane po tej pisavi kaka pomota ali napaka.
U. Oh, pomot in napak se pa kot vraga bojim. Nihče ne ve, kteri ne skusi, kolika nadloga so napake za učenca! Pisati čem raji tudi vprihodnje kakor doslej že ali k večem vže, ne pa uže.
T. Tvoja glava — moj svet.
v.
17. Kako je to, da pišejo sedaj pomožni glagol v pervi osebi sedanjega časa večidel sem, ne pa sim, kakor so pred kratkim sploh pisali?
t
T. Nekteri so že tudi pisarili sem, in koj v začetku nove slovenšine se bere oboje: sem in sim.
U. Ktero je pa bolje? kako je v staroslovenšini?
T. V staroslovenšini se je pisalo jesm', z mehkim pol-glasnikom (jerek) na koncu, ki smo ga pozneje, kakor se meni zdi, vmes djali med i in jb, je pa smo kar opustili.
U. In kako se je glasil tisti polglasnik (jerek) nekdaj ?
T. Imel je srednji glas med e in i, in namestujeta ga v novi slovenšini res oba, tu e tam i itd.
U. Po tem takem bi bilo vse eno pisati sem ali sim; kaj pa nova slovenšina pravi ?
T. V novoslovenšini se sim lože skaže kot sem. V drugi osebi imamo si, in da je si iz sim, se tajiti ne da; gotovo je pa, da zavoljo sem v drugi osebi nihče ne bo pisal se, kakor je pisaril nekdaj otec naš Marko.
U. Po tej razlagi je bolje sim; kaj pa po izreki?
T. Izreka tudi sim svetuje. Izgovarja se kakor v nosim, prosim; e pa se v sedanjem času vselej razločno glasi: nesem, mahnem, skačem, dvigujem itd.
U. In ako je ravno toliko staro, ima tedaj ravno tisto pravico.
T. Pa še nekaj. Ako se piše sim (sum), se loči na tanko od prirečja sem (huc); kakor se kaže sicer slovenšina d o 1 o č-n a , tako se razodeva tudi v tem njena doveršenost.
U. Ker razlaga in izreka in določnost veleva sim, zakaj vendar le pišeš sem?
T. Raji bi še sedaj pisal sim; vendar nikar ne misli, da sem brez razloga jel pisati sem. Nagnili so me tile razlogi: a) ker se po staroslovenšini sme; b) ker je v novi slovenšini ravno toliko stara; c) ker se vjemamo nekoliko vsaj s Čehi Cjesem, jsem, sem) — z obliko sim bi se z nobenimi Slovani ne; — d) ker je izreka enaka v sem in sim; e) ker so se oblike sem v kratkem skorej sploh poprijeti; in f) ker se dvomlji-vosti lahko ognemo.
U. Sej res. Bral sem že tudi jest prirečje (huc) pisano sim; ali bi se smelo pisati tako?
T. Nekteri Slovani že pišejo tako (simo, sim}.
V. Toraj hočem tudi jest posihmal pisati v tem pomenu fim (huc), v unem pa sem (sum).
T. Prav, ker tako bi se v slovenskem doslednost ali
določnost lepo ohranila in razločna pisava bi nikdar ne delala pomote.
VI.
(J. Zdavnej bi te bil že rad poprašal, zakaj pišejo mnogi, kakor se bere tukaj: zrla, umrla, načrtani itd., zakaj e izpušajo?
T. Sej ne izpušajo v tacih besedah nobenega e, nobenega glasnika: oni pravijo, da je r samoglasnik, in za to pišejo tako.
U. Kaj pa še! Da bi bil r samoglasnik, tega še svoj živi dan nisem slišal. Kolikor jezikov sem se doslej učil, povsod so samoglasniki le a, e, i, o in u. V kterem jeziku je torej r toliko čast dosegel ?
T. Pravijo, da v staroslovenskem.
U. Menda, kadar bi radi kaj neumnega dokazali ali kadar si pomagati ne morejo, pa pravijo, da je v staroslovenskem tako!
T. Pa r, kakor učijo, v staroslovenskem ni bil le samoglasnik, ampak tudi s oglas ni k.
U. Ta je pa že dvomna in kej sumljiva. Zmed imenovanih samoglasnikov ni nobeden zdaj to zdaj uno; kako da bi ravno r spreminjal svojo lastnijo, in bil zdaj samoglasnik zdaj soglasnik?
T. Pa ne le r, tudi / je imel nekdaj to dvojno službo; v novi slovenšini je pa l sainoglasniško veljavo zgubil in je le še soglasnik.
U. Oho, ta je pa bosa! A, e, i, o,\ so menda, kar jezik gre, povsod in vedno le samoglasniki; kako da bi ravno l bil nekaj časa tudi samoglasnik, in poznej le soglasnik! Kaj se je pregrešil, da so ga odstavili?!
T. Ti tega ne umeš, ker si premalo zinožin za tako v i sok e učenosti!
U. In tako globoke umetnosti — kaj ne? Kako čem pač umeti, kar sem bral v naj mlajši slovnici slovenski, da l in r vikšamo na glasu, in sicer Z v al, el, il, ol in la, le, li, lo, r pa v , er, ir, or in ra, re, ri, ro itd.?!
T, Pa vender l ostane 1, r ostane r, naj se vikša ali dviga kakorkoli.
U. Ali bi ne mogli tako vikšati tudi druzih soglasnikov ? In ali bi se ne smelo po tem takem od vsili druzih so g las-
nikov reči, (la so tudi samoglasniki, ker se ravno tako glasijo , kakor r in Z — post.: b, m, n, p itd ?
T. I se ve da.
U. Odklej pa gospodari ta visoka in globoka učenost? Ali se je tako zmiraj učilo?
T. V novoslovenšini je ta učenost deseto leto spolnila ; kar je od novega leta siin, je v enajstem.
U. Torej še toliko ni stara kot jest! Veš kaj , da me nič ne mika ji verjeti, še manj pa se poprijeti tega nauka.
T. Kakor ti drago ; ali pustiva za zdaj to reč. Povem naj ti le, da tudi mene boli omenjena gospodarska sprememba v slovenskem pisanji. Raztergali so nas v tem in — kdo ve, kdaj bomo vendar Slovenci složni v složni pisavi?!
m
U. Druge reči v pervem razstavku urnem, le tega ne veni, zakaj piše ondi: v hladne/ zemlji; sej vendar sploh pravimo: v hladm zemlji. Kako se razlaga ta oblika? Pa morebiti že spet iz staroslovenskega?
T. V staroslovenskem so imeli trojno sklanjo: imensko , zaimensko in skupno ali zloženo, in po teh so se pregibali tudi prilogi.
U. In kdaj in v kterih sklonih se je pisalo ej.
T. V ženskem dajavnem in skazavnem enojnega števila so imeli prilogi po imenski sklanji velikokrat e 0«0? ki se časih res glasi kakor ej, po zaimenski in zloženi pa so rabili ej, v nekterih in pozneje tudi oj.
U. S kterim razločkom pa so rabili zdaj imensko zdaj zaimensko sklanjo ?
T. Imenska je bila večidel z nedoločnim, zaimenska pa z določnim pomenom.
V. Tega razločka sedaj več nimamo.
T. Le v nekterih zadevah se to da še razločiti, kakor ti je znano iz slovnice.
U. Obliko ej smo pač popolnoma zgubili?
T. Ohranili smo jo še pri zaimenih, kjer se pogo-stoma čuje tej, njej, onej memo navadnega ti, nji, o n i itd.
V. Ali je pri prilogih tudi kje v navadi?
T. Po Koroškem in po nekterih druzih slovenskih krajih
se neki res govori ej, po Štajarskem pa tudi oj v teh sklonih in v storiv. ženskega spola.
U. Kako imajo Hrovatje ali drugi Slovani?
T. Mnogi pišejo ej, Hrovatje pa sploh pisarijo le oj, in kar se mi celo ne zdi prav, da tudi za ozkimi soglasniki rabijo oj: svojoj, vručoj itd.
T. Da ti jo po vsih ustih povem, zdi se mi oj ali ej, kakor bi dajavnemu in skazavnemu sklonu s tem c o ki je natikali namesti o p an k.
T. Ti jo pa še uganeš! Res mora človek pojemati, kadar bere, kar sem jest unkrat vidil v knjižici: z Marij oj svojoj zaročeno j ž enoj.
U. Tudi jest sem unidan bral v eni pesmi: z moč noj rokoj; ali zdelo se mi je, kakor bi bil že na pomoč klical, ko sem bral: — o j rokoj!
T. Slovenci še ne marajo pisati oj, poprijemajo se pa nekteri pisave ej, kakor se vidi.
U. Večnina se ravna vendar po dosedanji navadi, in jaz mislim tudi pri poterjeiu skorej splošnji, ne pa poterjenej skorej splošnjej pisavi ostati.
T. Se bo vidilo. Ko bi res vzajemnost pospeševala, in zlasti, ko bi mogli razloček delati v določnem (-ejj in nedoločnem (-i) pomenu, in da bi se spreminjala pisava; tedaj bi se je ne branil. Dokler tega ni, mi je pa še vedno ljubši dosedanja pisava novoslovenska.
vm.
U. Tega nikakor ne morem spreumeti, zakaj piše v drugem razstavku in sicer vedno: vtisnofo, obrnoli, uganola itd. Kako se to razlaga? Ali je pa že spet v staroslovenšini tako ?
T. Res je v stari slovenšini v glagolih druge oblike bil poseben glasnik, ki so ga nekako skozi nos izrekovali in ga skaljen glasnik imenujejo.
U. Se ve, so ga kalili, kakor v kovačnici železo! Kako pa se je glasil ?
T. Po nekterih kakor o ali on, po nekterih kakor u ali uo ali celo uon —
U. Po vsih pa, da nobeden ne ve prav, — kako!
T, Za to so jeli nekteri slovenski pisatelji glagole druge oblike pisati na — nem, — nuti, — nul, kakor jih pišejo
Serbi in Hrovatje in mnogi drugi Slovani; pasokmali spet popustili to pisanje.
U. Zakaj so ga popustili? Bo že spet taka, kakor s samoglasnikom l ?!
T. Ker so sprevidili, da se v sedanji slovenšini iz te oblike marsikaj obrazovati in razlagati ne da; post.: terpivno deležje dvignjen, mahnjen — se more le iz dvigniti, mahniti prav pojasniti, ne pa iz dvignuti, mahnuti.
U. Zakaj ne popustijo tudi Hrovatje in Serbje te pisave ?
T. Ti imajo deležje dvignut, mahnut, dasiravno tudi dvignjen, ganjen itd., kar pa le iz slovenšine razlagajo.
U. V sili, — ker si drugač pomagati ne znajo, pa iz slovenskega razlagajo! Ali se čuje kje na Slovenskem—nuti, — n ul?
T. Le v glagolu minuti, — nul, ki se tu in tam vendar tudi miniti, minil, — ila, — ilo izrekuje, kar kaže, da se ne sme skozi in skozi unim prištevati.
U. Kako je to, da so nekteri — niti, — nil popustili ter jeli pisati — noti, — nol; sej se vendar to ne glasi lepše?
T. Res se ne glasi lepo. Veliko lepše in celo na tanko se skorej sploh na Slovenskem čuje dvign i t i, vernila, —ilo, mah n ila itd.
U. Torej naj se — niti, — nil tudi piše, kakor večidel govorimo in nam razlaga veleva; čemu se tedaj pačijo eni pi-saje: dvig nol, mah nol o, vteknolo, obrnovši itd.?
T. Kakor sem že povedal, ker se je staroslovenski glasilo nekako — noti, — nol: vendar, ko bi moglo biti, bi tudi jaz z drugimi Slovani pisal — nuti, — nul raji kakor pa — noti, — nol.
U. Ali pa — nonti, nonl — post.: pogoltnonti; dekla se je obolznonla; dete je omolknonlo!! — Ali se kje na Slovenskem tako govori?
T. V neki slovnici se bere takole: ,,,Na Štajerskem je pogosto nedoločivna končnica — noti v navadi, kije staroslo-venščini najbližja in torej zaslužuje, da bi se je za glagole 2. oblike sploh poprijeli in: minoti, ganoti, dvignoti itd. pisali".
U. Zaslužuje, pa ne zasluži. Ako se tudi tu pa tam sliši, ali se bomo po nekterih ravnali mi vsi? ali hočemo to, kar je bolje in se lepše glasi, zamenjati za gerše in nepri-jetniše ?
T. Pač res! In kar bi nam posebno velevati moglo, da se ogibajmo one pisave, je to, da sedaj Slovani nobeni, celo Poljaki ne, ki še vendar imajo enak glas, ne pišejo tako; da se mi Slovenci po tem takem le še bolj odmikamo od njih , in da ravno tisti, kteri bi po svojem besedovanji Slovane v pisanji radi približali, nas s tem le še bolj begajo!
IX.
V. Eni pišejo v malariji, kakor je tukaj, eni pa v ma-larii, tovaršii itd.; ktero je pravo?
T. Pravo je menda oboje.
Jj. Ktero je pa bolje ? Ali so tako zmiraj pisali ?
T. Pisali so v slovenskem že tudi v imenovavnem eni — ia: Azia, Maria, ladia, podertia, eni pa — tja: Azija, Marija, ladija, prekucija itd.
U. Sedaj se vendar malokdaj bere: Maria, ladia, hudobi« itd.; večidel so se poprijeli pisave — tja: Marija, ladija; zakaj neki ?
T. Ker se po množili krajih tako govori, in ker slo-venšina ne zeva rada; glasnike lepo živo veže ali strinja, kakor jih je tudi nekdaj vezala.
U. Kteri pišejo v imenovavnem Maria, ladia, tisti že smejo potlej rabiti Marie, Mar i i, ladii; kako pa tisti, kteri imajo Marija, ladija, morejo pisati v dajavnem ali skazavnem Mar i i, v ladii, — tega ne vem.
T. Nagibi so menda tile: a) ker je i že sam na sebi ozek in mehak glasnik, in ni treba, da bi ga še j stiskal in mečil; b) ker se je nekdaj tudi stapljal in nekako zgubljal j med dvema i\ c) in zlasti, kadar se več i zaporedoma snide, tiste pike kakor igle v oči bodejo in z drugimi znamnji, ka-koršnih se nam nad pismeni ne manjka, pismo kazijo, post.: pri Litij i, na liliji itd.
U. Saj sem že čul neki o Slovanih, kteri imajo tudi našo pisavo, pa skorej vsaki glas in naglas posebej poznamvajo, da je njih pisanje kakor bi bilo z mušjekom potreseno!
T. Zlasti v imenih, ktere imajo dolg ali zategnjen i: Marija, hudobija,— sejne more pogrešiti. Nekteri so celo mislili, da bi tuje imena brez j, domače pa z j pisarili: Maria, podertija, Azia, ladija itd.
U. Kako ravnajo drugi Slovani ?
T. Severni pišejo navadno brez j, južni pa z j.
V. Mi smo tedaj z južnimi potegnili, kakor se sploh bolj vjemamo; ali bi ne bilo prav, da bi tudi v tem z njimi potegnili, ter pisali kakor oni — iji: Mariji, ladiji, tovaršiji itd.?
T. Dasiravno iz omenjenih vzrokov sam rad pišem Mar i i, podertii, vendar mi vselej nekaj manjka in zdi se mi, kakor bi pravega sklepa, prave žive zveze ne bilo v tej pisavi. Zlasti v prilogih na — in vselej nekaj pogrešam, kadar pišein Mar i i n , sodni i n.
U. Ali se ne obrazujejo ti prilogi iz rodivnega sklona?
T. To je da.
V. Zdaj sem te pa vjel. Rodiv. ima Marije, sodnije iz imenov. Marija, sodnija. V lastivnem ali svojivnem prilogu stopi — in na mesto — e, torej Marijin, sodnijin. Zakaj bi po tem takem ne pisali tudi v daj. in skaz.: Mariji, pri s o d n i j i ?
T. Zakaj ne. Pravo je menda oboje, sem že pred rekel, ker vsaktera pisava ima svoje pravice; torej svobodno.
X.
U. Čudno je to, da Slovenec sam sebe tako različno imenuje: jaz, jez in, kakor se skorej sploh čuje, jest; — pa se vendar v pisanji ogibajo poslednje oblike, dasiravno je med nami naj bolj v navadi.
T. To je bilo že tudi meni v mislih; zakaj bi ne pisali jest, kakor vsaj večidel govorimo.
U. Kako je bilo nekdaj in kako je pri družili Slovanih sedaj ?
T. Nekdaj je bilo az ali po izreki in navadni pisavi jaz; drugi Slovani pa imajo večidel samo ja.
U. Morebiti tisti ja (da), ki se v slovenskem tolikrat sliši, ni vselej nemški ja, ampak slovanski ja (egoj.
T. Časih se vsaj da razlagati tako.
U. Čemu neki pišejo nekteri jez, kar pomeni grajo ali ograjo pri vodi, in se skorej nikjer na tanko ne čuje, namesti jest ?
T. In nobeni Slovani ne pišejo, — torej ga pustimo tudi mi! Tisto velja od jes ali celo jast, kar so nekteri hotli vsiliti, kakor bi ne imeli že dosti teh razlik !
U. Ali jest nekdaj, v staroslovenšini, ni bilo v navadi?
T. Bilo je bilo, toda kar je nam sedaj je (est), tretja
enoj. oseba pomožnega glagola v sedanjem času, in je pri toliko Slovanih še danes v tem pomenu.
U. Ali se jest ne da skazati, ker se tako sploh govori?
T. Mislim, da prav dobro.
U. Kako naj torej pišemo ?
T. Ako se ne moremo kar slovanskega ja poprijeti, rabimo sedaj jaz, sedaj jest, da bode pisava naša različna, vzajemna in domača.
XI.
U. Vselej me uho zaboli, kadar slišim starša, mlajša hči, boljš« riba, lepša hiša; ali ni bolje pisati, kakor govorimo: starši, mlajši hči, boljši riba itd.?
T. Po tem bi mogel ti pisati in govoriti tudi bolj i, ne pa bolje.
t/. Ali bolj i, -a, -e se ne glasi tako zoperno, kakor boljši, ša, še, in zlasti prirečje se poda na — e: bolje, topleje , više, lepše itd.
T. Kje je pa doslednost? Kakor v unem ločiš spol, tako ga loči tudi v tem.
U. Torej zavoljo doslednosti sklanjajo nekteri prilog v drugi in tretji stopnji po spolu ? O ljuba doslednost, kako si ti pusta!
T. Pa si dobra in učencem prav koristna, prav prijetna. Ako se učencu pove, da se prilog v drugi in tretji stopnji pregiba po vsih sklonih in spolih kakor v pervi, — kako lahko in koristno mu je to pravilo!
U. Kje se pa čuje ta oblika? Kar jest vem, se sploh le lepši rabi v ženskem spolu enoj. štev.
T. V sredi Slovenije se res ne sliši v navadnem govorjenji, in tudi na zahodnji strani le redko; čuje se pa, kakor veljavni pismarji spričujejo, na vzhodnji, ob meji hrovaški in ogerski in precej sploh po Štajerskem.
U. Granica nam torej veleva pisati tako? Kako ravnajo v tem bližnji naši bratje Hrovatje?
T. Navadno obliko imajo, kolikor vem, v sodnji stopnji na — iji ali ji, — i ja, — i je: bogatiji, mladji, jačji in jači, a, e; tudi na — si, — ša, — še jim ni celo neznana. Spol pa dosledno znamvajo v sodnji in presežni stopnji.
U. Kako so pisali nekdanji SI oveni? Kako se bere v stari slovenšini?
T. Ondi so imeli a) m. sp. — iji ali — ti, ž. —'si, in sr. — je ali — je je, in A) m. — eji, ž. — ejši, sr. — eje: bolji, bolj'.ši in bolje nam. boljeje; jasneji, jasnejši in jasneje.
U. Tedaj vendar niso imeli — si, — ša, — še in zlasti — i« v ženskem spolu ne.
T. Res ga v starjih pismih ni; pozneje se že tudi dobi. Tako so oboje pisati jeli v XVI. veku ši, — ša, — še); toda že takrat je bilo nenavadno, kar nam spričuje pervi slovenski slovničar Bohorič 1. 1584. str. 43. (Movent (juidam comparativos et superlativos in nominativo, sed inusitate.)
U. In — „i n u s i t a t e" velja še sedaj.
T. In bode veljalo, vsaj v ljudskem govoru. Taka je pri mnogih družili Slovanih; taka je v nekdanjih slavnih jezikih, kteri, dasiravno popolnoma olikani in doveršeni, tega razločka ne delajo; post.: gerški, latinski, da o nemškem kar molčim, in drugi.
V. Ali to je ravno lepota in bogatija slovenskega jezika; on prekosi vse, nekdanje in sedanje!
XII.
U. Enaka je menda z oblikami: ima velik« posestva; cvetoč« svoj« lic«; vežen« vrat«, nam. ima velike posestva, cvetoče svoje lica; vežne vrata itd?
T. Res so jeli eni tako pisati iz enačili vzrokov.
U. Torej niso vseskozi tako pisarili?
T. V starih slovenskih spisih je bilo večidel; vendar se najdejo zgledje v staroslovenšini z žensko obliko fe — a). Ravno tako v XVI. stoletji. Pozneje je ta vladala sploh v pisanji, in una čisto zginila. Sedanji čas so pa to nekteri spet oponovili.
U. Ali je tudi kje v navadi sedanji čas ?
T. Pravijo, da na meji, med štajerskimi, našimi do-lenskimi in celo nekterimi notranjskimi Slovenci.
U. Torej hodimo spet po robu, ravnajino se po grauici. To se mi ne zdi prav. Po sredi, po sercu bi se imeli ravnati. — Razun tega se ne glasi lepo: sladk« vin«, lep«, pisan« jabelk«, poln« ust«, širok« vrata; veliko prijetniše mi zveni: lepe jabelk«, sladke vina itd.
T. Res je to, in posebno, kadar je več prilogov skupej in deležij : tvoja velika in krasn« del« so se hvalila; vaša
širok« vrat« so bil« na stežaj odpert«. Bolj lepo se glasi v tej zadevi ženska oblika, kakor jo ima sosed naš laški: belit' pom«, lepe jabelk«; le aiie ginocclii«, moje kolen« itd.
U. Raji bi se že poprijel sklanjave sodnjega priloga po spolu, kakor pa stavnega v množnem številu.
1\ 1) Res «) prilog ostane prilog tudi v drugi stopnji; b) res se govori enako po raznih krajih (hrovaški, štajerski in ogerski meji); c) res se vjema nekako s staroslovenskim in z drugimi slovanskimi jeziki; d) res je oblika ta pravilna iu vsim umevna; pa je 2) tudi res, da je sklanja ta«) prisiljena; b) le v nekterih krajih navadna; c) se le napol vjema s staro-slovenšino in z drugimi slovanskimi narečji; d) ni bila še v pisavi nikdar povsotna; e) je neprijetna in časih smešna; /') nasprotna slavnim in olikanim jezikom itd.
U. Kaj mi torej ti svetuješ? Kaj veliš zastran tega in unega?
T. Zastran sklanjanja stavnega in sodnjega priloga po spolu je na obeh straneh razlogov dokaj. Pa — naj se reče karkoli, sklanjava po spolu je zoper lepoglasje ia ostane nenavadna, kakor je že Bohorič povedal in sta za njim poterdila Kopitar in Metelko.
XIII.
U. Različno, jako različno pišejo imena na — ski in na — stvo, in treba mi je poduka posebno v tej reči; tu se bere francoski, nizko, tam francoski, nisko; tukaj angle«ko, moško , te*ko, društvo, tamkaj angleško, moško, teško, društvo; sedaj se najde češko, sedaj češko, in tu je sleskej, drugej morebiti sleskej. — Ktero je pravo?
T. Razno se stapljajo in strinjajo soglasniki pri sostavah v besedah na — ski in na — stvo. Tu je treba na tanko razločiti, kdaj je res sostava in strimba, kdaj pa se mehki so-glasnik terdo izrekuje le zavoljo naslednjih ojstrih in terdih. Tako si kej napčno štel med tiste na — ski tudi nizki in težki.
U. Pa sem že dostikrat bral zdaj nisko, te*ko, zdaj nisko, tesko.
T. V moškem spolu se glasi nizek, težek ali težak, kaj ne? V ženskem itd. se umakne pregibljivi glasnik obrazilu ali sklonilu ; s in ki sta v deblu, ostaneta ter se le zavoljo nasled-njega k ojstro izgovarjata, pisati pa se morata brez spremembe.
U. Prav, da veni, daje vselej pisati nizki, težka, -o; kaj pa velji od unih na — ski in — stvo?
T. Pri teh je pomniti, da je obrazilo vselej — ski in - stvo, in ne samo — ki in — tvo, in potlej si marsikaj lože pojasnimo. — Vendar povej mi sam, kaj veleva o tem slovnica?
U. Slovnica, po kteri so nas doslej slovenšine učili, pravi: „Pri zlaganji ali izobraževanji prilogov na ski in samostavnih imen na stvo se pismena z, s, c, i, 6, g, h, k, t, st s s"'" končnice vred v š spreminjajo. Pisme d se pri tem večidel izpahne ali v j spreminja".
1\ Naj novejši ima pa tole pravilo : „Pred obrazilom ski in stvo prehajajo: c, c, g, h, k, st, t in * s s- vred v š, s pa v su. Poskusiva to v izgledih. Imenuj mi za vsako naštetih pismen kako besedo!
(J. Viteški iz vitesski, nebeški iz nebeški, nemški nam. nemeški iz nemec-vki, moški iz mosšski, kovaški iz kovaški, terški iz ter^vki , laški iz laAski, človeški iz človečki, hrovaški iz hrovateki, meški iz mes^ki; gosposki iz gosposki, grajski iz gradski.
T. Pristaviti se sme unim tudi š: mejaški, tovarški iz mejaš« k i, tovaršski. Ravno to pravilo velja za imena na stvo: viteštvo, društvo iz drugi- ali druž-stvo, sovraštvo, človeštvo, tovarštvo itd.
U. Po tem takem je pravilo lahko. Kako je pa z d?
T. Pisme d se časih izpahne, časih v j in kterikrat z naslednjim s v s spremeni: gosposki in gospojski; grajski in graški, nograški iz nograrffki; ljudski, (ljuski in ljuški) itd. Ravno tako se izpahne sim ter tje c ali ec: dolensko, slovensko, pevski iz pevec itd.
U. Zakaj pa se izpahne d ali c, ec in morebiti še kteri drugi?
T. Zato, ker se snide z ojstrim ali terdim s-, ker je obrazilo — ski in — stvo, zadeneta vselej dva soglasnika skupej, se ali skleneta ali pa udarita, in kteri mora bežati?
U. Kteri je mehkeji ali slabši.
'/'. Torej zgine d ali z in časih tudi s: tako pišemo potlej gosposki nam. gosporfski, francoski nam. francosski, sleski nam. sles.vki, in ruski nam. nmki ali ruški.
/	v	v
V. Ktero je tedaj bolje: Češko ali Cesko ?
T. Oboje je prav. Češko, iz čehsko , po naši slovnici;
(oda, ker a) pravimo rusko, prusko nam. ruško; ker b) se češko skorej lože in lepše glasi, in c) ker Čehi sami pravijo Češko, smemo tudi mi rabiti to in uno. Ali ker se Čehinja po češki imenuje Češka, lahko pomota nastane, in zato pišem sploh raji češki, a, o.
U. Zakaj pa vendar nekteri raji pišejo francoski, angleški, mo*ki, društvo itd?
T. Imajo v tej reči dvojno vodilo za svojo pisavo: a) Piši po izpeljavi ali razlagi, in b) po izreki ali izgovarjanji. Ime-nitniši jim je izpeljava; torej učijo, da mora deblo ali snova ostati brez spremina, in da se po deblu imajo spreminjati pri-tikline. Ker so s, », g mehki soglasniki, pišejo raji tudi v sostavah s in francozki, angležki, teržki, južki iz ju</«ki. Celo lastne imena so iz tega vzroka prestvarili nekteri; p. K 0-sezki nam. K o s esk i.
U. Take bi pač smel po perstih, ki celo lastnih, osebnih imen in primkov ne pustijo zmirej !
T. Res pravijo eni, daje boljše pisati francozki, možki, da se koj pozna deblo in loči rastlika ali prifiklina od njega ; ali tudi po tej pisavi se ne deblo ne rastlika ne more vsegdar spoznati, ker se spreminja oboje: ju*ki, terški iz ter^r-ski itd.
U. Očital je že nekdo, da bi po uneni pravilu mogli potlej tudi pisati povefka, skupsti itd., ako se ravnamo po izreki.
T. Očital, toda brez premislika. Kakor se ne sme pisati nisko, tesko, tako tudi ne povefka, ampak poverfka iz povedati. Skubem ima v nedoločivnem naklonu sicer skufisti nam. sku&či, ker se s vdeva zavolj Iepoglasja, vendar se ne spreminja.
U. Sploh se vidi, da je težko vstanoviti obče in gotovo pravilo v tej zadevi.
T. Res je velika nedoslednost tu in tam, ker ravno tisti, ki učijo, da se deblo ne sme spreminjati v francoski, moški, pravijo, da se sme pisati gristi, molsti ali m lest i, lesti, vesti iz griz —, molž —, lez —, vez —.
U. Morebiti se vtika tudi tukaj s vmes in se sklepa ali drugač spreminja, kakor v vesti, krasti, plesti nam. verfti, krndti, plečči itd?
T. Iz enakega namena so svetovali že nekteri, naj se piše kakor je sostavljeno, brez spremembe, brez stopljenja t. j.
francoz-ski, mo*ski, hrovačski, bralki, gosposki itd., kakor se najde v češkem in serbskem jeziku, kjer (v serbskem) se pa časih celo preveč po izreki ravnajo iz preljubezni do lepoglasja.
U. Ali se v tem Hrovatje veliko razločijo od nas ?
T. Hrovatje po bračski in mu« k i ravnajo, c in k v 6 spreminjajo ter imajo junaclti, junaččfo, duhovnicčuo itd. Namesti slovenske oblike nemški pravijo n j e m a č k i; enako mi mertvaško iz hrov. mertvac nam. mertvačko. Kmetski se sliši vendar prav pogosto kmečki, a, o nam. kmeš/ci, a, o.
U. Pravijo tudi sim ter tje kmetovsko nam. kmečko.
T. Dobro. Tako se lepo da reči rusovsko, francozovsko nam. rusko, francosko; anglikansko, Anglija nam. Angleško. — Sploh je svetovati v tujih imenih, kolikor se da, po latinskih oblikah se ravnati, ker se bolje vjemajo s slovenskimi kakor nemške.
U. Pervo slovnično pravilo mi jako dopade, ker je lahko, določno in dosledno.
T. Doslednost vsaj veleva, da tisti, kteri piše francozki, možki, družtvo, piše tudi angležki, južki, vitežtvo, možtvo, ?>lezko iz Slezija, — in nasprot, kdor piše francosko, moško, društvo, mora pisati tudi angleško, slesko, moštvo, terški itd. Jn ta poslednja pisava se tudi meni zdi dobra in prava.
XIV.
T. „Enaka je tudi s predlogom s, ki se spreminja v slovenščini pred samoglasniki in pred mehkimi soglasniki v pred nj pa celo v *, n. pr. s križa — z gore — ž njive; s trakom — z oljem — ž njim".
U. Ali se je vedno tako spreminjal?
T. V stari slovenšini je bilo le .?> na koncu s terdim pol-glasnikom (jer); pa tudi drugod, v sedanjih slovanskih jezikih se ne spreminja tako zelo, kjer imajo ali s> z lastnim znamnjem ali pa x, sa, so itd.
U. Kako je bilo v novi slovenšini ?
T. Do poslednjih časov niso bili kej dosledni v tem, ker terdih in mehkih soglasnikov niso na tanko ločili; pisali so časih ravno narobe.
U. Še sedaj se mi zdi neprimerno pisati samo z ali s posebej kakor besedico!
T. Čutili so to že nekdaj, torej so pisarili nekteri A-kri-
2*
ženi — sbratoin, «'križem — »'bratom, s' križem — s'bratom, in nedavno so se vendar zedinili v tem, da znainnje ' opušajo.
U. Saj je prav, ker ni lepo in mudi v pisanji.
T. Ker za nekdanji polglasnik nimajo nobenega znatnnja, si prav pomagati ne morejo. Vendar rabijo sedaj z in s pravilno, in sicer s le pred terdimi soglasniki.
U. Ti so: c, c, f, h, k, p, s, š in t.
T. Prav. Kadar se začne naslednja beseda s kterim teh soglasnikov, rabi vselej s, sicer pa z.
17. To je lahko. Kako pa je zastran % in «? Ali se mora s vselej spreminjati pred nj v »?
T. Res sega i ali j časih celo čez svojega bližnjega soseda (7 ali nazaj ter spreminja sikavce v šumevce; p. poslati — pošljem; misliti — pomišljevati; voziti —vožnja; prositi — prošnja. Po tem so jeli nekteri pisati, kakor se sim ter tje čuje tudi v govorjenji: * njim, * njive, i*s njega.
U. Celo brei ali prež njega in dei njo sem že tu in tam vidil. Kake misli si ti v tej reči ?
T. Tistih znamenj nad pismeni sploh nimam rad; torej je moja misel ta, da se v pisanji opusti tisto znamvanje ter bravcu prepusti izreka. Kjer se govori čež njo, ž njim, brež njega, naj se govori, sicer pa čisto piše, kakor pišejo drugi Slovani: z nj i m, z nj o , bre z n j ega , čez njivo itd.
XV.
U. S tem se vjema nekako predlog k; časih berem namesti njega h.
T. Tega tudi nekdaj ni bilo. Pisali so le k s terdim polglasnikom (jer) na koncu; pozneje je jer odpadel, in ker se je nekterim k pred terdimi soglasniki, zlasti pred k ali h preterd zdel, so ga spremenili v h.
U. Bral sem, da gorenski ali sploh zahodnji Slovenci k spreminjajo v h pred g, k, c, 6 in *: h gori, h koncu, h cesti, h čelu, h ženi. Ali gre to posnemati?
T. Se zdaj Slovenec sploh ne dela tega razločka , nekdaj ga tudi ni delal, in pri druzih Slovanih (/c, ka) ga tudi ni. O tem sem ravno tiste misli, ktere sem o z in *: Naj se prepusti izreki po raznih krajih ter piše vsegdar k: k bratu, k sestri, k cesti itd.
V. Pisati čem tedaj le s njim, brez nje, čez njivo, in k čelu, k hribu, k gori itd. —
U. „Vaščani, p išče t, belišči, košček, vošče-nica, itd." se bere v najni knjigi; zakaj se midva ne pomenkujeva tako in zakaj najni pomenki niso pisani s šč?
T. Kakor marsikaj druzega je tudi pisme šč v slovenski pisavi v kratkem nekoliko tiste veljave spet dobilo, ktere je nekdaj veliko več imelo.
U. Tedaj se je v staroslovenšini šč pisalo?
T. Pisalo se je, ali imelo je večidel lastno znamnje v stari abecedi.
U. Ali se je tudi tako izgovarjalo, kakor se zdaj izrekuje?
T. Po nekterih se je glasilo št, po druzih šč, in spet po druzih šč.
U. Kako pišejo Hrovatje, Serbi ali drugi Slovani?
T. Tisti, kteri imajo staro azbuko, imajo posebno znamnje ; in eni pišejo št eni pa šč: pusten, odpuščenje, igralište, dvo-rište ...
U. Kako so ravnali pisatelji v novoslovenšini?
T. V XVI. stoletji se najde večkrat, vendar sim ter tje samo sč: iščem , kersčanski ali kar.včanski nauk, gosposčina, odpusčenje itd.; poznej so pisali skorej sploh le š, v novejših časih pa se poprijemajo mnogi spet pisave šč.
U. Ali se pa tudi govori kod po Slovenskem ?
T. Po vzhodnjih ali jutranjih, tudi po notranjih krajih Slovenstva se čuje precej na tanko, po zahodnjih izgovarjajo š, vendar nekoliko bolj ostro in terdo memo navadnega. V sredi Slovenije se pač ne čuje v navadnem govoru.
V. Zakaj se ga midva ogibava v pomenkih o slovenskem pisanji, ker ga rabijo sedanji čas tako glasoviti pisavci?
T. a) Ker mi žali uho (bodi si šč ali šf); A) žali oko , in c) moti ter zaderžuje roko v pisanji, — tiste kljuke ali ro-govile molijo navkviško ter bodejo v oči, in zlasti nektere besede so po tej pisavi vse «cetinaste; rf) večina Slovencev vendar ne izrekuje prav šč, in e~) mnogim, premnogim bi se morebiti celo smešno zdelo, ko bi očitno jel govoriti tako. V nekterih besedah še meni zvem' prav priskutno in neprijetno p. kerščanska vera; voščim, voščilo — kakor bi bilo iz voska, kar se vošči komu za god, — ali pa k o š č a t e drevesa, kakor da bi bile iz kosti!
U. Od kod je vendar beseda vošiti, v o šil o, da pišejo eni voščiti, voščilo ?
T. Besedo vošiti razlagajo eni «) iz nemškega w ii n-schen, eni pa 6) iz nekdanjega veš ta ti ali vešča t i (loqui, praedicare, conšilium dare) skorej tako, kakor iz vedem -— vodim, vezem — vozim itd.; toda iz tega imamo mi menda večati, dasi v nekoliko drugačnem pomenu. — Bere se v prav veljavni knjigi, da je všeč nam. vošeč (optatus) iz vošiti; vendar še ni nikomur na misel prišlo pisati v š č e č nam. všeč, kar bi se iz doslednosti moglo iz voščiti.
U. Kako se pa beseda košat razlaga? Da se ne sme pisati košcato drevo, se tudi meni dozdeva.
T. Beseda košat se razlaga iz kosa (capilli, Zopf, tudi rus. in serb.); od tod kosem (Bund z. B. Flachs) pre-diva, kosat, kosast, košat (nam. kosjat, astig, ausge-dehnt), kosmat (hirsutus) itd.
U. Torej pa le pravilno ne rabijo šč!
T. In dostikrat se napak pisari, kjer bi se ne smelo.
U. Kdaj, v kterih besedah se ima prav za prav pisati?
T. To določiti je težko. V mnozih smo ga čisto zgubili, kjer je nekdaj bilo; v nekterih se je v s, v nekterih v č spre-verglo itd.
V. Ali se ne da terdno pravilo postaviti, po kterem naj se piše?
T. Sč nastane iz terdih soglasnikov: sk, st, sc, sč, ck, gt, ht, kt, zč itd. p. iščem — iskati, puščati — pustiti; košček — košček; pišče — picek; nihče — nišče; ščit in škit; plašč — plahta; druščina — drugsk — družsk-ina; meščan — mest — mešk-jan itd.
U. Ali imava še kaj vzrokov, da ne piševa v svojih po-menkih šč ?
T. Nekaj sem jih že povedal; imam jih še nekaj , in sicer:
f)	ker nimamo sedaj lastnega znamnja za ta glas. Nekdaj so ga imeli; toda eni so ga razvezali pisaje št, eni šč ali celo šč. Uno je meni bolj všeč , pa je v slovenšini manj navadno. —
g)	Kakor na zahodnji strani izgovarjajo v teh zadevah le ojstri š, tako se mi zdi, da tudi na vzhodnji ne izrekujejo prav na tanko šč, ampak sč. Daje to verjetno, posnamem tudi iz tega, ker so naši nekdanji pisatelji rabili sč nam. šč: kersčanski, iscem itd.; in to meni tem bolj dopade, ker zgine vsaj ena ro-govila ali kljuka po našem pravopisu, da ni treba dveh (vv) zaporedoma, /j) V znanstvenih spisih in knjigah za visoke
šole, za učene ljudi, za tako zvane jezikoslovce naj bi že bilo, da se razlaga ali izpeljava sim ter tje lože razvidi; za ljudstvo, za priproste bravce se mi celo nepotrebno zdi'. Tega pa nikakor ne razumem, da se celo naši časnikarji poprijemajo tega pisanja, oni, ki vendar v naglici, kar se da, kratijo in kračijo lepi jezik slovenski!.. .
U. Kteri svet mi daš na vse to, — kdaj čem pisati šč?
T. Moja misel je ta: ali «) napravimo lastno znaninje, lastno pisme za ta glas, ali 6) ostanimo pri navadnem š, ali pa c) pišimo, kakor so poskušali v XVI. veku, sc, ker je vsaj nekoliko manj osorno in ne kazi tolikanj pisma, ne žali ne očesa ne ušesa.
11. Popolnoma se blezo vendar ne moremo ogniti šč, post.: košček, ubošček, .»capin , Leščan, Novomeščan itd.
T. V besedi košček je nepotrebna ta pisava (šč), in bolje je pisati košček iz kosec; ubo«ček iz ubo*ec, in * se le zavoljo naslednjega č ostro izrekuje; namesti ščapin sem jaz slišal le capin iz capa; iz Lesce se prav lepo da razlagati in pisati Lesčan ; tako tudi Novomesčan itd. Moj svet je torej, da se piše, kadar je treba, sč nam. šč.
V. Dejva poslej pisati tako, serčnost velja!
XVII.
U. Velikrat sem že mislil, ker eni pišejo zdaj, z dej, eni pa sedaj, se dej, — ktero je bolje.
T. Pišejo tudi sada j in sada.
U. To je bolj po hrovaško menda: ali od kod razlika v pisavi sedaj in zdaj?
T. Obrazilo daj (stsl. gda kaže na „g o d" čas) lika pri-rečja, ktere znamnjajo čas: kdaj, ondaj, sedaj ali zdaj, tedaj, nekdaj in nikdaj ali nikdar, zgodaj. Se - je iz nekdanjega zaimka s', si, se (hic, liaec, hoc; se ecce ; s'de hic, minus bene zde et zdt), v moškem spolu z mehkim polglasnikom (jerek), ki se večidel namestuje z e, torej naj raji pišem sedaj; ker se pa jerek tudi izpušča in s pred mehkimi soglasniki spreminja v z, pišejo mnogi zdaj, kakor -zvečer nam. svečer itd.
U. Ali bi se ne smelo pisati si daj, ker se jerek namestuje tu in tam z i, kakor si že unkrat omenil?
T. Tudi si dan j i sem bral neki, pa se ne spomnim več, kje je bilo. Drugi jugoslovanski bratje govorijo in pisarijo sad,
sada in sadaj, kakor tudi tad, tada, kada itd. Da se z njimi vjemajo, in ker se sim ter tje namesti mehkega poglasnika' najde celo a, pisarijo nekteri Slovenci sadaj, kadaj (kedaj, kdaj), tadaj (tedaj).
U. Kaj je misliti zastran -daj in -dej?
T. Močne oblike so polagoma oslabele, tako tudi obrazila [daj, dej, de, di), dasiravno se nektere slabejših v prav starih pismih najdejo. Pomenijo te obrazila ali čas ali kraj in mesto, kje se kaj godi, kje je to ali uno. Sklepajo se z zaimki k, s, t, on, in s števnikom ves: kedaj (kadaj), kdaj; tedaj, tedej; nekdaj, nekdej; zdaj, zdej, zde; kd&j , kdej; ondi, ondukej; tudi, otudi; vsakdaj; drugdi nam. druge, dru-gej ali drugje; kje iz nekdanjega kde, kakor tukej, tukje; tamkej, tamkje; nikje, nikjer, — ktere sploh znanijo kraj ali mesto, z obrazilom ali nastavkom -je nam. stsl. -de.
V. Da ti po pravici povem, da se mi sada in sadaj zdi preveč po hrovaško, zde j in sede j pa preveč po kranjsko-slovensko.
T. Torej tudi jaz naj raji pišem sedaj ali pa zdaj.
XVIII.
U. Tukaj se bere sicer, drugod pa tudi s c e r, — ktero je pravo?
T. Mislim, daje pisava sicer bolja, ker je iz nekdanjega sice, z dostavljenim r.
V. Kaj pa je sice pomenilo nekdaj?
T. Sice, tudi sik o (sic), sic sik', s i cev sikov (tališ). Metelko pravi, da je sicer narečje in vez (adv. in eonj.) iz ostarelega sice, ter pomeni quidem, zwar: dal bi mu sicer, pa se bojim; v začetku ali s konca alioquin, sonst, vvidrigens: plačaj, sicer bo druga; in Murko ima tudi prilog siceren, -rna, -rno, sonstig, iz česar se vidi, da je sim ter tje v navadi.
U. Rabi se prav lahko in prav dostikrat, in ljubo mi je , da vem sedaj, da je iz sice, pravilno torej sicer, in po tem se hočem ravnati tudi jest.
XIX.
U. Zakaj je tukaj brati „n a selu po leti?" Oboje — selo in leto — je srednjega spola in v ravno tistem sklonu.
Tako se bere malo poznej „na belišči in belišču, v naročji in naročju." itd.
T. Nekdaj je bil v tem razloček pri moških in srednjih imenih v dajavnem in skazavnem. V novoslovensčni se redko najde v skaz,-ej ali -e: v blagej ali blazej, okej, duhej; celo morjej, sercej; svete. Večidel je v daj. dosledno -u, v skazavnem pa —u in -i. Vendar poglejva v slovnico, kaj veleva ona?
U. V naj novejši, ki si mi jo nasvetoval, bere se o tem tole: „Na mesto staroslovenske mestnikove končnice e (za ozkimi soglasniki i) stopila je v novoslovenski pisavi dajavnikova oblika, tako da se nam mestnik sploh ne loči od dajavnika ; samo za ozkimi soglasniki se bere v nekterih spisih staroslo-venski i, ki med ljudstvom še dan danes živi" — in str. 34. — „kar je posebno za čerko j (vsaj pri srednjih samostavnikihj in za to pij en ci posneme vredno, ker se popolnoma vjema z ljudskim govorom".
T. Nekdanje oblike ej ali e v skazav.: v blagej, v grade, v mrace itd., dasiravno je sim ter tje po Koroškem in Kranjskem slišati in tu in tam pri poprejšnjih pisateljnih brati, se menda poprijemali ne bodo; želeti bi pač bilo, da bi v daj. vselej pisal se — u.
U. Zakaj neki?
'/'. Za to , da se moški in srednji spol po obliki že na tanko loči memo ženskega , in nekako daj. sklon od skaz.
U. Ali delajo drugi Slovani, p. Hrovatje, Serbje tudi ta razloček za ozkimi soglasniki (*, š, č in .;)?
T. Tem je vse eno, v daj. in skaz., za širocimi in ozkimi soglasniki pišejo vselej -u: v sel«, na poljw.
U. Zakaj jih mi ne posnemamo in zakaj ne pišemo tudi mi v skaz. vselej -u ?
T. Ker se omenjena pisava vjema a) nekoliko s staro-slovensčino, 6) z ljudskim govorom, in c) ker se za ozkimi soglasniki, zlasti v srednjih imenih in za j že celo, dobro poda
U. Zakaj piše tu „po leti" za širokim in terdim so-glasnikom t vendar le i ne pa m?
T. Zdi se mi, da je kakor prirečje ali prislovje (adv.), kar nekteri tudi skupej pišejo, p.: časi, v časi, počasi; verhi, p o ver hi; poleti, podnevi, pogodi, pa tudi po dnevu, po godu itd.
U. Torej sem tolikrat že bral na pot« in na poti.
T. Pot je pa različnega spola ter se po tem različno lahko piše; v enoj. je mošk. in žensk, sp., torej — na potw in na pot/, — v množ. celo srednj., torej: dobnpot/e, slabe pot/, gerde (a) pota.
C. Morebiti velja za uno spreminjavo, v skaz. t nam. u, tisto pravilo, po kterem se za ozkimi soglasniki om in ov spreminja v em in ev?
T. Po soglasnikih i, š, d pišejo vendar sploh raji u: pri možu, v košj/, na kovač«, da se bolje vjemajo z jugoslovanskimi pisatelji.
U. Ali smem torej svobodno spreminjati ali ne?
T. V daj. naj se piše pravilno u, v skaz. svobodno; za j zlasti v srednjem spolu mi je vendar i kej všeč : v naročji, na cvetjj, po petjj, po drevj«, dasi v naročju, na cvetji/, po petju, po drevjw ni napačno.
XX.
U. „K n e c e j k n e g i n j i .. v n u c i h . . n e ce g a dne. . k druzemu.. pri vel i kej.." — ali je to spreminjanje nekterih soglasnikov poljubno, ali ima gotove pravila?
T. Glej , kaj veleva slovnica ?
U. „GoItniki se radi prelivajo v sičnike, in sicer k v c, y v z, rejše h v s:
a)	pri samostavnikili pred sklonilom i, n. pr. otrok —o-troci, otrocih; travnik — t ravnic i, trav niči h; o po-toci, na roci, v s preži itd. — V pisavi se ta spreminjava, ki se opira na staro slovenščino in tudi na ljudsko govorico, po mnogih straneh le preveč zanemarja; večkrat bi dajala govoru prijetno spremembo.
b)	pri prilogih pred sklonili: i, ih, im, imi, pa tudi v ednini pred sklonili: ega, emu, em, n. pr. lak, tacega, ta-cemu, tacem, taci, tacih itd., drag, drazega, draži h, d raz imi itd.; redkeje tili — tisih itd.
c)	pri glagolih I. vrste, kterim se koren na g in k dokončava vvelevniku n. pr., streg — strezi; mog — pomozi; leg — lezi; s tri g — strizi; rek —reci; sek — seci itd."
T. Iz tega lahko posnameš, kteri soglasniki se spreminjajo in pred kterimi glasniki.
U. Goltniki — g, h, k — pred ozkima samoglasnikoma — i in e. —
T. Preden te vodila nekoliko pretreseva, beriva še to, kar pravi slovnica (Janežič 1863.) o posebni spreminjavi imenovanih soglasnikov pred i, e in pred e v skazavnem, ktera se tu in tam sliši, v pisavi pa doslej še ne rabi. —
U. „Gorensko in koroško narečje nespremenjenih goltnikov pred i, pa tudi pred e, sploh ne trpi in jih pravilno v sičnike ali nepravilno v šumnike preliva, n. pr. oita m. kita, svetnici m. svetniki, svetnici jsraje m. srage; muše m. muhe; rjuše m. rjuhe; na rjusi, na roci, na noži ali noji itd. Temu gre tudi pripisati, da govorimo po Koroškem, kakor so govorili in pisali stari Slovenci, n. pr. o p o toče, na klobuce, v m race, v Belace, v Praze, na p raze, v lože itd."
T. Ne le po Koroškem, temuč tudi po Kranjskem govorijo sim ter tje tako ; toda o tem sklonu sva že govorila, in javalne bi se ta spreminjava v splošnjo rabo ali celo v pisavo spraviti dala. Da je pa uno spreminjanje goltnikov v šumnike le posebno in nepravno (k. me čine, muše, roče, m oš č i, eisel, čihati, čje itd.), to se razume samo po sebi.
U. Ktero spreminjevanje je torej pravilno pri imenih in prilogih ?
T. Pri imenih ali samostavnikih se spreminja g v z ne le pred i, ampak tudi pred e: v loži, v lozih; vdolzi, v dolzeh; ravno tako v prilogih, in časi celo v j: druzega, ubozemu, dolžini i; drujega, dr u jim, dr u jih itd.
U. Mislim, da je to le po nekterih krajih, ker se ne čuje pogosto.
T. Res ni pogostoma, vendar daje jeziku lepoto in spremembo zlasti, kadar ni posiljeno.
U. Ravno tako poredkoma se spreminja /t v .v: gluse-ga, glusemu, glusih; susih, susimi itd.
T. Naj bolj je res v navadi k spreminjati v c: otroci, otrocih, celo v storivnem: z otroci, kar nekdaj ni bilo; zlasti v priložili: enacega, -emu; visocega, globocega itd. Vendar se iz enega zgleda ne sme sklepati na vse. Otroci se govori' res povsod, oblači ali rojaci pa ne; po praz-nicih, na travni ci h — v množnem številu — se čuje bolj pogostoma kot v enojnem štev.: mi je na jezici, po roci, v mlaci, o mraci, v loži, v dolzi itd. Tako se ravna sprememba po krajih — tu je navadna, tam ne. V nekterih prilikah pa tudi v pisanji ne gre spreminjati.
U. V kteri h ne?
T. Za soglasniki, razun jezikovcev l, n, r, in v navadi
in bi bilo zoper lepoglasje; tako p. sladek, težak, krotak, ozek itd. se čuje le sladkega, težkega, krotkemu, ozkih, ne pa: sladcega, težcega, krotcemu, ozcih itd. Prehajajo in sprevračajo se goltniki v sikavee le za samoglasniki in jezičnimi soglasniki: dolzega, tencemu, gorcih; tudi v imenih: Turci, Gerci, volčje (nam. volcije), vol ceh; t e r z i h itd.
U. Po tem tacem je ta spreminjava vterjena v nekdanjosti in v bližnjih jezicih slovanskih ?
T. V staroslovensčini je zelo vterjena in skorej splošnja pri imenih pred i, e in e.
U. Toraj se je poprijemajo nekteri spet v pisanji posne-maje staroslovensčino.
T. Kar je prav, je prav. Večkrat daje govoru prijetno spremembo. Presiljave se je vendar ogibati.
U. Pa sem slišal, da pri prilozih, dokler smo pisali — i ga, — i mu, — i m, se smejo spreminjati goltniki, pred e pa ne, kakor sedaj pišemo — ega, — emu. — em; ali je to res? Kako je to, da slovnica uči drugač ?
T. Narod a) ne govori ne e ne i na tanko v teh sklonih; b) spreminja pa pogostoma, kakor se bere tudi pri celo dobrih pisateljih; c) ako je resnična sostava iz priloga in osebnega zaimena: drag-jega, drag-jemu, dragjem..— je po tem pravična tudi sprememba. — Vendar povej mi še, kar pravi zastran tega najna slovnica v opombah k sklanjavi!
17. „Kakor pri samostavnikih , spreminjajo se goltniki k, y, redkejše /t, tudi v prilogovi sklanjavi pred i (pred e samo v 2. 3. 5. edinem sklonu moškega in srednjega spola) v sorodne sičnike c, z (nepravilno .;'), s. Ta spreminjava se vendar po gostem opušča, bodi si zavoljo preobilice sičnih glasov v slovenščini, bodi si iz ozira na staro slovenščino, ki v edinem rodivniku in dajavniku, in v množnem rodivniku, mestniku in druživniku ne potrjuje te spremembe".
T. Kar pravi zastran premnozih sičnikov, je res; kar pa zastran staroslovensčine, je treba nekoliko razločiti imensko zaimensko in vzajemno sklanjo, v tem ali unein spolu, in kakor se pri zaimenih najde sprememba, tako velja tudi pri nekterih prilogih: k necej, mnozeh, tacemi, kol i ceni i itd.
U. Kako je pa pri glagolih ?
T. Pri glagolih perve verste je pravilo gotovo; toraj se
mora v velivnem naklonu pisali vselej: str ez i t a, strezite, reci, recita, peci itd. in nikdar: strežita, strežite, recite, peči itd. — Drugač je pri glagolili pete verste ali oblike, kjer se goltniki spreminjajo le v nekterih in le tu in tam. Le ti se smejo unim prištevati, ker pri teh je spreminjava, bi djal, poljubna, na voljo ali — na uho — dana, kakor pri unih; p. spregati — sprezati, dregati, — drezati, stegati — stezati; dvizati (podvizati se"); zlecati se (vleknem); bercati (berkati — berknem) ; me ca t i (mekak); o č es a t i in očeh a ti itd.
17. Ktere misli si tedaj ti sploh o teh spremembah?
T. Časih je spreminjati lepo in dobro, in razlika je prijetna zlasti, kadar se več goltnikov snide zapored (dra^a, drujre^a — drazega, druzega); časih je posiljeno in preobilno (roj a ci, j unac i, koraci, o mraci); časih pa celo mehkužno in priskutno (v susih pa glusih o rešili: na jezici pa na dolzi itd.).
XXI.
U. Pred nekaj časom so sploh pisali v nedoločivnem vidi t i, vedi ti in v deležji preteklega časa v i d i 1,-i I a,-i lo, ved i 1,-ila,-i lo; sedaj pa se bere večkrat videti in vedeti, videl in vedel, — kako je to?
T. 1) Videti in vedeti pišejo nekteri, kakor se mi zdi, iz naslednjih vzrokov: a) ker se je nekdaj, v staroslo-vensčini, tako pisalo; b) ker se v nekterih slovanskih jezikih še vedno tako glasi in pisari; in c) ker je tudi nam Slovencem ostalo še iz tretje oblike ali verste terpivno deležje : viden, ved en.
U. Kako bi bilo v četerti obliki ?
T. V7 četerti se d spreminja v j: vajen, sojen, sajen , rejen iz vaditi, soditi itd.; v tretji pa ostane d nespremenjen, kar se razvidi iz glagolskega imena: sedenje, smerdenje, ble-denje itd. — Ravno tako je v tretji obliki v djavnem deležji preteklega časa -el. -ela', -elo : velel, želela, donelo; v četerti pa i: valil, žalil, lovila, tajilo.
U. Zakaj smo doslej pisali vidil — vedil, vidi I a — vedila, vi d i I o — vedilo?
T. 2) Zato, ker sta a) po izreki in po naglasu v četerti obliki, torej naj bosta tudi po pisavi: vidil, vedila itd.;
A) se sicer v 3. obliki e vselej natanko glasi v preteklem času: sedela, velela, želelo, v teh — videla, vedelo — pa le napol in kakor v 4. obliki: meril, počila, terčila, pičilo, — torej v i-dila, vedilo; c) ved i I se v tej pisavi dobro loči od vedel izvedeni, vesti (ducere) 1. oblike, kar bi bilo drugač dvomljivo; d) imata oba glagola celo v terpivnem deležji prilik mnogo, kjer d ostane: — večidel se sliši porfen, sporfen iz poditi, spoditi nam. pojen, spojen (iz pojiti, spojiti), sprirfen iz spriditi nam. sprijen (sprijen in-et iz sprijeti), začudenje nam. začujenje (iz začuti), utrurfen nam. utrujen itd. Tako je prav tudi viden in ved en nam. vijen (iz viti) in vejen (iz veti). Hrovatje in Serbljani si v tem pomagajo, da spajajo ali tesno sklepajo dj: vidjen, su d/en, u trud/en itd., in poslednji imajo lastno znamnje za oni glas v svojem pravopisu; t>) sta ved iti in vi d i ti tudi v sedanjem času nepravilna: — veni (izvem, zvem, povem — povedati — al - an itd.); vidim ima naglas na deblu nam. na osebilu, kakor ga imajo glagoli njegove podobe v 3. obliki (-itn), in tudi v velivnem se čuje po nekterih krajih vidj nam. vidi, vidjte in vi j te nam. vidite; viž'ga, viž'jo celo sem že čul kakor v stil.: vižd' (vide).
U. Po tem takem ni treba pomišljevati, kako sta pisati glagola ta.
T. Pač res!
XXII.
U. Sicer se piše in; tu pa najdem „k hčeri i vnu-k o m" — kacega pomena je i sam na sebi ?
T. I pomeni v staroslovensčini in v množili slovanskih jezikih et (-que, atque) in etiam, in kakor se te besedici menjate velikrat v latinskem, tako pomeni i v slovenskem zdaj to zdaj uno: a) in, b) tudi ali maj tudi, p. polje i gora cvete; kakor pri nas, tako i pri vas; prišli so i oče i mati (et — ef) itd.
U. Bral sem ga uekterekrati že v boljših knjigah; ali se pa govori, ali se sliši kje v ljudskem govorjenji po Slovenskem?
T. Govori se ob krajih slovenstva in pri bližnjih sosedih naših sploh; v sredi pa se čuje dostikrat v začetku besede: „i kaj ti je, i pa mu reci, i pa pojdi" itd.
U. Ali ni ta i nemški „e, ei, ie, je nun ?" Ali se ne sliši časi bolj „e kaj to, e no, pa mu daj?"
T. Ko bi mu bil tudi v rodu, za to še ni nemški e, in ali nisi ravno ti mi terdil že, da so a, e, i, o, u povsod, kar jezik gre, torej v vsili jezikih? Po tem i ali e sam za se ni ne nemška ne slovenska, ampak vsili jezikov lastnina.
U. Na zadnje bodo le nemškutarji rabili oboje i in e; Nemci in Slovenci bi se pa ogibali tega in unega!
T. Torej pravim, ker je v staroslovensčini v ravno leni pomenu v navadi (7do večera; i do smerti; i do sego dne itd.), v kterem je v novoslovensčini sim ter tje, da se ga nikar ne ogibaj m o v pisanji.
U. I meni je kaj všeč, in rad bi, da bi se te besedice bolj poprijemali v slovenskem pisanji, ker je kratka pa umevna. — Od kod je pa n v in, kar navadno pišemo?
T. Prav zdi se mi, da je besedica in sostavljena iz i pa iv (sed, vero) z debelini ali s terdim polglasnikom na koncu, in ker je glasnik ta nekako srednik med m in o, torej pišejo tu nu tam no, in od tod razlika, da so slovenski knjižniki pisali v sostavi nekteri inu, nekteri ino.
U. Saj sem res bral v bolj starih bukvah večidel inu, in še v najni knjižici najdem zdaj no zdaj nu.
T. Do Kopitarja in zlasti Vodnika so skorej sploh pisali inu, Vodnik pa ima v svoji pismenosti i, in, ino. Po njem so se ravnali drugi, in še dans pišejo eni in, eni ino. Menda je vse eno; izrekuje se v in nekaki polglasnik celo v novoslovensčini.
U. Tedaj je in sostavljena pa spet okerhnjena besedica iz i -t- 710 — in?
T. I pomeni et, no ali n> pa j a in, se d, vero, torej in c) sed etiam, etenim, jam vero, kar sedaj pravimo časi: in pa... Sliši se no in noj samo tudi namesti in, p. oče no (noj) mati.
U. Kako je pa zastran no in nu — ktero je pravo ali ktero je bolje ?
T. Pomniti je, da je no ali nu (noj — nuj) vez (conj.) pa tudi medmet (interj.) V znamnje spodbade, spodbudovaje koga kličemo sploh no, nu, nu nu, nuj (wol\lan) itd.
U. Kako že čem pisati na vse to?
T. Jaz pišem in, dasi mi i kej dopade in se morda v višji pisavi nam spet poverne; govori se ino pa inu ali in. Ker je pa no ali nu veznik in vmesnik ali medmet, bi se morebiti dalo tako vravnati, da bi se veznik pisal no (ino), medmet pa nu, nuj, nujta, nujmo, nujte (age, agite)!
U. „Hrepenen j e" berem tukaj, drugod pa tudi hre-penjenje, kakor poželenje in poželjenje, pri volj en in primaknen, hranjen in vtaknen", pa si pomagaj !
T. Pravo je hrepenenje in poželenje, pr i v o lj en in p r i m a k n j e n, hranjen in v t a k n j e n.
U. Ali si tega si tako svest, da kar naravnost, po vsih ustih poveš, ktero je pravo, ktero je krivo?
T. Da. Oblike že kažejo, kako se ima narejati terpivno deležje in iz njega glagolsko ime. To se naredi', ako se unemu —je privesi ali pritakne. Kakor so doslej glagole razredovali, imajo glagoli 2. oblike na koncu — niti, 3. — eti in 4. — iti. Kako se deležje izobrazuje, ti je znano, in glagoli 2. oblike imajo vsi -njen, 3. -en, 4. -en ali -jen — z nekterimi spremembami — po sprednjih soglasnikih, kjer so zlasti jezikovci imenitni.
U. Jezičniki so l, n, r. Ti se sami spreminjajo in oni spreminjajo druge; ali iz tega, kar si mi povedal, mi ni razvidno, kako se nareja terpivno deležje, bodi si iz nedoločivnika, bodi si iz djavnega deležja.
T. Res je una razdelja glagolov pomanjkljiva; všeč, prav všeč mi je nova razredba glagolska (po slovnici I. 1854) v pet razredov, kterih pervi je deblo brez vezivnega ali izo-braznega samoglasnika v nedoločivniku pred končno slovko — ti, v drugem je vezivnik a, v tretjem e, v četertem i in v petem u.
U. Saj se res glasi koj bolj umevno: povej mi povej , kako mi je ravnati v prejšnjih prilikah?
T. Glagoli uni so po tem iz 3. in iz 4. razreda, kterim je veznik ali e ali i: hrepeneti, poželeti, privoliti, primakniti , hraniti, vtakniti itd.
U. Kako se tedaj izobrazuje terpivno deležje pri pervih dveh in pri družili tema enacih?
T. Pri teh glagolih se glagolska naloga dobi' v nedolo-čivnem , če se jim sname — ti, torej hrepene-, žele-, in k tej se pridene v terpivnein deležji — n: hreponen, Men, in za glagolsko ime — je: hrepenenje, zelenje.
U. In kako se godi to pri unih na -niti in -iti?
T. Ti so vsi iz 4. razreda, kjer se glagolska naloga konča na —i: voh'—, hran«—, mahni —, primakni—, vtakni' — , nagni. — Glagoli s (o nalogo dobivajo v terpivnein deležji
_ en, torej: volien, hrame«, mahnien, itd... in ker se to
sklene ter z eno besedo izreče, se i pred en spremeni v j (kakor tudi sicer pred samoglasniki} in j spremeni zadnje spremenljive soglasnike glagolskega debla ter se vanje vtopi. To se godi zlasti pri jezikovcih, ki se tudi topljeni imenujejo.
V. Da se l in n z j v Ij in nj stopita, vem ; da se pa tudi r, tega ne razumem.
T. Res pravimo le pervima soglasnikoma (Ij, nj), da sta topljena, ker ji j stopi', zmehča in je z njima tako zedinjen, da se v tej zvezi posebej ne izgovarja. Za tega voljo ne smem razdeljevati: hvaž-Jen, sun-Jen, ampak hva-Ijen, su-njen. Pri r je drugač, ker se j v r navadno ne vtopi v slovenskem: svar-/en, udar-/en; vendar je nekako sam mehak in topljen. Ker se tudi v teh soglasnikih vjemajo povedane oblike in imenovani razredi, primerjajva iz teh nekaj glagolov!
IJ. Dvignjen, mahnjen, sunjen, primaknjen, usahnjen, in sploh glagoli 2. oblike imajo v terp. deležji topljeni nj, v 3. se ima pisati po tem velenje, bolenje, žvergolenje, mergolenje, hrepenenje, donenje, kopernenje, trohnenje, bobnenje, kam-nenje iz kamneti, bobneti itd., in v 4. hvaljen, hranjen, hranjen, deljenje, privoljenje itd.; tudi mislim, daje sploh prav: varjen iz variti, storjen, gospodarjen, udarjen itd.
T. Prav tako; v 2. vsegdar -njen, v 3. -en (želen, zaželena, poželenje), v 4. -ien -jen; za r pišejo naši sosedje jugoslovanski večidel le -en, v slovenskem pa se -jen lepše poda: svarjen, storjen, nam. svaren, stvoren, gospodaren itd.
V. Z vonje nje tolikrat berem in zvone nje, — ali je kteri razloček med to pisavo ?
T. Iz zvoneti ali morebiti še bolje iz zveneti (lauten, tonen) je zvonenje, zvenenje, in iz zvoniti (lauten) je zvonjenje; tako iz beleti, sloneti, moleti, goreti... je be-lenje, slonenje, molenje, gorenje, — iz beliti, sloniti, moliti pa beljenje, slonjenje, moljenje itd. Nekteri so neki v obeh oblikah v navadi na -niti in -eti, torej iz usahniti, omerzniti, oterpniti - usahnjenje, oinerznjenje, oterpnjenje; iz usahneti, omerzneti, oterpneti pa bi bilo usahnenje, omerznenje, oterp-nenje itd.
U. Prav veseli me, da imam sedaj gotovo kopito, po kterem čem meriti in soditi čevlje glagolske, ker se tolikrat najde poželenje, hrepen/enje, primaknen itd.
T. Žali Bog!	3
U. Tolikanj navadna je besedica kar (kar je bilo v njej; davno je uže, kar so me poslednjikrat blagoslovile njene roke); ravno tako se velikrat najde ker in kjer (ker sem stara; kjer je prebivala..), in ako se ne motim, sem bral že tudi k i r. Razloži mi vsaj nekoliko te besedice!
T. Kar je a) oziravno zaime (quod) iz vprašavnega kaj (quid) z nanašavnim r namesti nekdanjega še (ka-že) : kar imam, rad dam; 6) narečje (e.\tempIo, tunc): grem po cesti, kar me brat sreča, — kar skoči serna pred-me; kar pojdi; c) vez (latinski qua, quoad, quamdiu in quot): Kristus govori zdaj kar (kakor) človek zdaj kar Bog; kar mene zadene, bodi tako; leto je, kar se nisva vidila; kar ga poznam, je vedno enak; za menoj, kar (kolikor) vas je junakov; d) medmet (en, ecce) skorej kot v 6) : komaj sežem po njem, kar (siehe da!) se zgrudi; kar pojdi; nikar ne hodi; in kakor je nič prav za prav namesti nikaj in nikar, ničesar, tako se rabi kot medmet nikar-?, nikar t a ali -ita, ni kar te in celo nikarmo sem že slišal; dostikrat se kar e) vjema z nemškim g ar: kar vse, kar nobene ne zamolči, kar verjeti mi noče itd.
U. Pa vendar ni ta-Ie naš kar iz nemškega gar?! —• Kako se loči ker mimo kjer?
T. Ker je vez in sicer vzročivnega pomena (quum cau-sale, da, weil, denn): ker sem stara; ker ga dobro poznam; ker je res; kjer je pa povračivno zaime, ki nam rabi kot narečje in kaže kraj ali mesto (locale, wo), in kakor je kje namesti nekdanjega kde (ubi interr.), tako je kjer namesti kde že, kdež (ubi relat., da, wo).
U. In kaj pomeni kir?
T. Kir je morebiti a) le okrajšano iz kteri (keri, ker, kir), ali je pa A) iz ki (sim ter tje ki, ka, ko) z nanašavnim r, torej oziravno zaime kir (qui).
17. V gospodnji molitvi „Oče naš, kir si v nebesih" — se pogostoma sliši prav na tanko kir.
T. Ne le sliši, tudi piše se v mnogoterih starih in novih knjigah.
XXV.
U. Prej si djal, da se ki tu in tam sklanja; zakaj se pa ne povsod, in kako se razlaga in strinja z njim kteri, a,o?
T. Naš sedanji k i, razun imenov. in zvav. vselej z osebnim zaimkom (ki ga, ki mu, ki jim itd.), nekdaj celo ni bil znan, in še sedaj je le po nekterili krajih; po druzih, zlasti dolenskih ga sklanjajo brez kacega pridevka (kega, ke, kemu itd.).
U. Kako pa je bilo nekdaj in kaj .imajo namesti njega drugi Slovani?
T. Nekdaj je bilo kij, kaj a, koje, in južni bratje naši imajo iz tega preobraženo ko i ("koj ali koji), koja, koje, rod. k oje g a, daj. koj emu itd.
U. Ali ni to vse eno: ki, ki ga, ki jim, in kij ali koj, kojega, koji m, itd.? Zakaj bi neki tudi mi skupaj ne pisali?
T. Sej je tudi po Slovenskem, po koroških in štajerskih krajih v navadi, in po moji misli bi bilo dobro pisati oboje, kakor se lepo spreminja v spisih ranjkega Slomšeka, kojemu slava bodi na veke!
U. Namesti kteri se berejo prav razne oblike: kateri, katir, keri, ktir, kir itd. Kaj je misliti o teh? kako imajo drugi Slovani ?
T. Rusje imajo ko torij, kakor je v staroslovensčini tudi (k'torij, koterij), in Čehi ktery; južnim Slovanom je pa neznano in celo po dolenskih krajih slovenstva je malo navadno.
U. Kako se razlaga?
T. Eni mislijo, da je rt) iz k' in to, z nanašavnim r (ktor); eni pa, da je 6) s primernim obrazilom t ar a (kakor v besedah vtori, alter, secundus, in jeter, quidam), in po tem bi se vjemalo nekoliko z latinskim uter. Mogoče je celo, da je sostavljeno s k' in jeter?
U. Kako mi je torej pisati, in ali se sme spusčati i na koncu ?
T. Da se i piše, mislim, je bolje; ko to r i v novoslo-venskem menda ni bilo nikdar v navadi. Piše se zdaj večidel kteri; v slovesnih govorih, pravi Metelko, se rabi kateri.
U. V tacih, kaj ne, kakoršne imamo časi v čitavnici naši, v besedah? Zakaj se pa sploh ne piše kateri?
T. Ker Cehi pišejo kteri in ker se zlasti v sostavah dobro poda, da besede niso predolge (malokteri, marsikteri nam. malokateri, marsikateri, vsakteri nam. vsakkateri); govori se pa z nekim glasnikom med k in t, da ni preterdo.
U. Torej bom navadno pisal kteri in kateri; ki, ki ga, ki mu; pa tudi koj, a, e, da se poprimemo v pisanji pravice nekterih Slovencev in da se vjemamo s slovanskimi brati ob jugu.
XXVI.
U. Ne vem, zakaj pravi z vsem, in malo niže s kakim veseljem, — tu i tam e v tistem sklonu. Povej mi torej, kdaj se ima pisati e in kdaj i; potlej pa, zakaj pišejo še zdaj nekteri -i g a, -imu, -i m, nekteri pa -ega, -emu, -eni?
T. Segel si s tem v tisto borbo, ki je že davno in menda za vselej potihnila, da si eni res še -iga in -am pisarijo; toda svest sem si, da ne bodo več dolgo. Imenovali so se o m e-garji in amigarji, pa tudi ekavci (jekavci) in ikavci!
U. Ker zdaj pišemo o in e, povej mi bolj na tanko, v kterih sklonih je rabiti o namesti a ?
T. Pri moških in srednjih imenih v enoj. storivnem, dvoj. dajavnem in storivnem, in v množ. dajavnem; ženske a vseskozi ohranijo. Prav je pisati o tudi pri narečjih na oma namesti poprejšnjega ama (tikoma, polagoma, neprenehoma) ra-zun tacih, ki se izpeljujejo iz ženskih imen (p. silama); vendar se tudi te dajo izobrazovati na ravnost iz glagola, torej šiloma iz siliti.
17. Kdaj se piše e namesti i v prilogih ?
T. Spet pri moških in srednjih prilogih v enoj. rodivnem dajavnem in skazavnem, toda le v enojnem številu ; v storivnem in v dvojnem in množnem številu se mora pisati i.
U. Tedaj je napačno z vsem ali pa vsem ljudem?
1\ Zaimena imajo nektere svojo lastno sklanjo, da ob-deržijo e celo v družili sklonih, post.: ta, tega, tem v skaz. in stor., teh, tema, tem, temi itd. Po tem zgledu se ravnajo nekteri drugi zaimki in števniki: on, onega, o nem a, oneh, onemi... dveh, obeh, dvema, obema... treh, trem... in po teh tudi ves, vsem, vseh, vsemi, in kjer je v navadi sega, seh, sem. Vendar je prav vsim v storiv., vsih, vsimi, kakor tudi sili, simi (do sili mal , po sih mal, od sili dob), ker se bolje vjema z i, j ega.., ki ima v dvojnem in množnem j i m a, j i h , j i m i itd.
U. Zdi se mi, da se govori in piše tudi pete h in pe-
tih, petem, petemi in petimi. Ali je kaj razločka med tema oblikama ?
T. Razločka ni, in res se sliši pri števnikih oboje, pri druzih prilogih pa je stanovitno pisati le i v dvojnem in množ-nem številu.
U. Zakaj se eni še deržijo oblik am-iga, in zakaj so se večidel poprijeli pisave om-ega?
T. Razložil sem to reč pri neki drugi priliki, torej jo hočem tukaj ponoviti le ob kratkem. Am-iga pisarijo eni raji, ker se je a) v novoslovensčini do poslednje dobe skorej sploh tako pisalo, iz stare, vterjene navade; A) ker se po nekterih krajih na tanko izgovarja; c) ker jim lepše zveni na njih uho, in d) ker se je po njihovi terditvi jezik sam tako olikal in obrusil i. t. d.
U. Zakaj pa naj pišemo om-ega?
T. 1) Za om so naslednji razlogi: a) staroslovensčina; b) sorodni slovanski jeziki (hrov. serb., slovaški, ruski in ru-sinski vsaj nekaj); c) rabijo se te oblike pri kranj. dolenskih, lirov., oger. in štajar. Slovencih; <Z) so v resnici slovenske, in v vsih boljših slovnicah poterjene; e) pospešujejo vzajemno približevanje slov. bolj memo am, a m a; f) moške in srednje imena se po njih dosledno ločijo od ženskih; $r) ako se nalašč ne zategujejo, tudi lepoglasja ne kaze; K) v knjižnem jeziku vsaj enota gospodinji; i) so starejše kot am,— bero se ne le v stari, ampak tudi v novoslovensčini (vid. briz. sponi.) i. t. d.
U. Čast torej, komur čast! — In iz kterih vzrokov pišemo ega, emu, em?
T. 2) To pa a) zavoljo zlage in razlage ali izpeljave iz priloga in iz namestke ali osebnega zaimka i, jega, j emu (lepi, lep-jega, lep-jemu, lep-jem), in ker ima storivni le jim, torej je pisati vseskozi lepim, dobnm, in morebiti je bolje celo s ti m, sini, vsim; 6) nekaj Slovencev, štajerskih in ogerskih na tanko ega izgovarja; c) izrekujemo večidel polglasnik, ki ga tudi večidel z e zaznamnjamo , ker zanj pravega znamnja v novoslovensčini pogrešamo; rf) se strinjamo po njih s Poljci, razun h s Čehi, zlasti s Slovaki, spodnjimi in gornjimi Serbi ali Lužičani, in po ožjih ali topljenih so-glasnikih skoraj z vsimi Slovani; e) se ta množnik nekoliko stika z imenskim: drevesa, semena, telesa; f) so te oblike
ravno tako stare v novoslovensčini: hudega, zlega (iz zel, zla, zlo), tujega itd.
U. Oblike ega, emu, em so mi bile koj všeč; am,ama se pa res lepše glasi kakor oni, oma. Vendar, ker so bolj vzajemne in je njih izreka svobodna, ti rad verjamem, da bodo te oblike v kratkem sploh zmagale, in prav želeti je, da bi skoraj. Nikakor ne razumem, kako se morejo nekteri unih tako terdo deržati!
T. Da se raba pravi sedaj to, kar po latinski usus, veš. Nekdaj, v staroslovensčini se je raba reklo tudi dekla (ancilla, serva). In latinski pregovor veli: „usus tyrannus", kar bi se po slovenski djalo : „navada popada". Dostikrat pisatelji, zlasti mladi kako obliko popadejo, slepo posnemajo ter seje pisaje privadijo brez pomislika, ali je res pristna, primerna, dobra, ali ni ktera še bolja memo une, ktere na zadnje kar ne morejo popustiti.
U. Res je taka: Navada popada!
XXVII.
U. „Necega dne", ^tega mesca" — je rodivni, „ne-ki dan", „to jesen'* pa toživni; ali se brez razločka lahko zaznamva čas zdaj s tem zdaj z unim sklonom?
T. Beri v slovnici 1. 1854!
U. Na vprašanje kedaj? kdaj? odgovarja Slovenec: a) večidel z rodivnikom , p. Leta 1853; enega dne. 4) s toživnikom, p. Peti dan po sme rti očeta se nam je ta nesreča prigodila. c) z mestnikom, p. Končal je svoje mlado življenje v petnajstem letu.
T. Na vprašanje kdaj ali koliko časa se rabi lahko rodivni; vendar se mi toživni zdi nekako bolj domač in navaden. Nikoli še nisem slišal reči: „te noči, svojega živega dne ali svojih živih dni"., ampak le: „to noč, svoj živi dan, svoje žive dni" itd.
U. Ali se toživni vselej sme rabiti?
T. Kadar ima ime kak prilog pred seboj, sicer se ne more djati — (celo noč nisem spal; tisti čas je govoril; prihodnjo sredo je praznik; štiri leta nam je služil); kadar pa pred imenom ni nobenega priloga ali določila, je treba druzih predlogov (p. o, ob, »).
U. O predlogih o in ob sva že nekaj govorila (o božiču,
o veliki noči; ob dveh, ob treh; ob petkih in sabotah, itd.); v se rabi pred dnevi v tednu (v torek, v sredo) itd.
T. Tudi je v navadi s skazavnim ali mestnim v pomenu innerhalb, binnen: v dveh tednih, v treh letih se bo to doveršilo ... Sploh se mi vidi, da toživni bolj na tanko in določno zaznamva čas ali dobo.
U. Ker se s tem vjema danes, ki se le tako različno piše: dans, dons, dnes, dansi, danes, danas, — torej prosim, da mi razloži to mnogotero pisavo!
T. Ker se čas z rodivnim in toživnim sklonom da za-znamnjati, se tedaj pisanje „dans, dnes** koj razvidi: „dans" je toživni, „dnesft pa rodivni. Znano ti je, da je s nekdanji s\ si, se (hic, haec, hoc). Tako je jasno tudi „dansi". Dons in dones pa se simtertje morebiti izgovarja; toda v pisanji ni posnemati.
U. Kaj mi je misliti o „danes in danas"?
T. Iz staroslovenskega dV smo naredili dan, kar je nekdaj pomenilo dac, davek (vectigal), koroški in štajerski Slovenci pravijo den; ker se s pritakne, se mehki polglasnik spremeni ali v e ali pa, kakor pri Hrovatih predostikrat, v a ter piše danes ali danas. Da se v slovenskem tudi sme pisati danas, je očitno iz današnji, kakor iz dnes — dnešnji. Dans ali dansi je nemški heute (hiu-te ali tag, hodie nam. hoc die), kakor letos heuer (hiu-jar, hoc anno) nam. se leto. Da je obojna pisava (letaš in letos) dobra, se spozna iz priloga letaš nji in letošnji.
U. Kaj pa, ko bi dnes bilo v skazavnem?
T. To skorej ni misliti, ker je sam s pridjan, ki se v omenjenem sklonu glasi sem'; e ali a se obrača na lepoglasje, da sklepa oboje.
17. Ali se ne vjema s tem letaš in letos, snoči in s n o č ?
T. To je da; uno (letaš, snoči) je rodivni, to (letos, s noč, ali kakor Serbje imajo in mi lahko pišemo, sinoč kakor dansi, pa toživni sklon. Ravno tako se sme razlagati spomladi iz s in pomladi. Vendar je pred ko ne spomladi, jeseni" nekdanji skazavni brez predloga, kakor post.: časi, časih itd.
U. „Na-nj" je ločeno kakor malo pozneje „pred-se"; vendar sem velikrat že vidil pisano ^nanj^ „zanj" itd.; od kod je pač „nju?
T. Zaime tretje osebe je bilo nekdaj i, ja, je (sploh le v sklepu iže, jaže, ježe), rod. jego, daj. j emu, tož. i, jtt ali jo, je. Ohranil se je ta-le i za enozložnimi predlogi po spodnjem Kranjskem, kjer sešečuje: pred -i, po -i, za -i itd.; vendar dobiva kakor nekdaj še tudi sedaj za predlogi po vsili sklonih n: po-ni, toda i se staplja z n v nj: po-nj, za-nj, in zavoljo blagoglasja se vdeva e ali a: pred-nj in predenj , med-nj in medenj; vanj (v-a-nj nam. vnj) itd.
V. Kako se glasi zdaj v imenovavnem in toživnem ?
T. V imen. je on, ona, ono, kar v staroslovensčini tudi ni neznano, in toživ. njega - ga, njo-jo, njega - gaje. Tu pa tam se sliši skrajšano nja, tudi jega zlasti po Dolenskem. Prava oblika je vendar v tož. i, in iz te oblike i, ja, je so nastale druge: jega, jemu, je, jej, ji, jo, ju, jima, jih itd.
U. Sej jih toliko brez n govorimo in pišemo, zakaj bi ne pisali tudi jega, jemu, ker se po več krajih sliši in z nekdanjo pisavo strinja ?
T. Zakaj ne! Tudi jaz sem te misli, da bi se svobodno rabilo zdaj to, zdaj uno.
U. Kako je to, da se piše tolikrat n v njega, njemu, njem, njim, njih. . samo tudi brez predlogov?
T. Ker so mislili, da se ima izpeljevati iz on, ona, ono, kar je pa napačno; prava izpeljava je iz i, jega itd. Po tem takem so se razvile dvojne oblike, krepke in šibke (njega in ga, njemu in mu, njo in jo itd.), kakor so v osebnih zaimkih (mene in me, tebi in ti, sebe in se), in krepke se stavijo, kadar se zaime posebej hoče povzdigniti in določiti, zlasti v začetku besedi in za predlogi.
I/. Pa sem že tolikrat bral pred-me, za-te, za-se ?
T. M.e, te, se je pravi toživni; mene, tebe, sebe je prav za prav rodivnega sklona. Posebno je to, da v nekdanji pisavi šibke oblike (ga, mu, ji} niso bile navadne.
U. Po vsem tem mi povej , kako čem pisati zaimena s predlogi, skupaj ali narazen : p o - nj ali p o n j , z a - n j ali zanj, pred-nj ali prednj itd.?
T. Ako se piše i sam, se mi zdi bolje ločiti: z a-i pod-i, pred-i, da ne nastane kaka dvomba (ali je zaime ali glagol); ako se piše nj, je pisava prosta: za-nj, p r e d-nj ali pa zanj, ponj, prednj ali celo predenj. Da se predlogi v druzih sklonil) vselej ločijo, je prav (do mene, k tebi, proti sebi); v toživnem enojnem pa dostikrat predlogi naglas nase potegnejo ter se z zaimkom, kteremu celo glas spremenijo, ože sklenejo, torej se piše ali zame, nate, predse ali za-me, na-te, pred-se, pa tudi za me, na te, pred se, ter se naglasuje ali zame, nase, predse ali pa za me, za te, pred se. Celo napačna in nepotrebna se mi zdi pisava zanjga, vanj ga nam. zanj, vanj ali za njega, v njega, ker je nj že samo na sebi cela oblika zaimena.
17. Tako je prav!
XXIX.
17. „Z dvema pisanima mačkama" je v dvojnem storivnem, in čudo zares! ravno ti razločni samoglasniki se rabijo v dvojniku (e, i, a).
T. In sicer a pri moških, i in e pa pri srednjih in ženskih imenih , prilogih, števnikih , zaimenih in glagolih (slapa, kovača; leti, semeni, teleti; ribi, vode; lepa, e (i); dva, dve; midva, medve; vidva, vedve; ona, one; ta, te; sva, s ve; delava, delave itd.).
17. Da se ne sme reči: dva teleta, ampak dve teleti kakor dve leti, to vem; ali tega ne vem, ktere ženske imena imajo v dvojnem e in ktere f?
T. Metelko to na tanko razloči, ker ima za take imena posebej zgled ter pravi, da se po njem ravnajo ženske zlasti dvozložne besede, pri kterih se naglas rad premika na pregibni zlog ali na sklonilo, p.: gora, rod. gore, noge, solze, verste, žene itd., torej v dvojnem tudi: gore, noge itd.
{/. Pa sem vendar tolikrat slišal in bral že: dve gori, dve nog/, obe žen i itd.
T. To pa za tega voljo, ker ravno te imena naglas dostikrat obderže na deblu ali korenu, in se potlej pregibajo poljubno: sestre in sestr«, žene in žen« brez— posebnega razločka. Vendar se imena s končnim samoglasnikom (riba, voda) ločijo v tem od ženskih imen s soglasnikom na koncu, ktere
imajo v dvojnem vselej i toda zdaj naglašen zdaj pa brez naglasa (živali, smerti; klopi, kosti).
17. Tudi pri prilogih je ta razlika, ker se najde oboje. X najni knjižici se bere post. na drugi strani v zadnji in predzadnji versti: To ste mej masne mački lepe, čvetero-barvane, te lovite prav vrlo miši; koristne ste v hiš i.
T. Beri v tej versti skozi in skozi i namesti e, in poslušaj, kako se glasi!
U. To sti mejmašni mačk« lep«, čveterobarvani, ti loviti prav vrlo miši; koristni sti v liišt.
T. No, kaj se tebi zdi o tej pisavi?
U. Da ti po pravici povem, za moje uho ni, pa tudi za oko ne, zlasti pri zaimkih in glagolih nikakor ne: ti sti, loviti.
1\ Res je to; blagoglasje veleva e; pri glagolih, posebno pri zaimkih in števnikih se sploh na tanko izgovarja e: delave, — te; te, one; obe, dve, ne pa obi, dvi.
17. Kod se pa govori i v dvoj.?
T. Pri prilogih in deležjih se po nekterih krajih res sliši i, vendar po večini soditi, bi mogel obveljati e. Torej piše Metelko priloge v dvoj. skozi in skozi v im. tož. in zvav. na e: terde in terde hruški itd. Ravno tako uči o glagolih in pravi, da v ženskem dvojniku res govorijo sedaj eni e ali pol-glasnik namesti e s predglasniin i: delave (na gornjem Kranjskem celo po moški obliki delata) namesti nekdanjega in pravega delate, kakor se na spodnjem Kranjskem še sedaj čuje. In kar je pisal v slovnici svoji I. 1825., to je pisal pred desetimi leti V „Novicah" :	doslednosti i n večini govora bi se prilogi
v ženskem in srednjem dvojnik« m ogli d e 1 e i j e rn kakor sicer sploh, in ne imenom enakokončno pisati, toraj na pr.: lepe (in ne lepi) hiši ste bile prodane".
U. Morebiti se i iz hro vaš kega ali kterega druzega slovanskega jezika da dokazali ?
T, Znano je, da so Hrovatje, pa tudi drugi Slovani dvojno število skorej popolnoma zgubili, le v nekterih oblikah so ga ohranili, pa še te rabijo dostikrat celo napačno, v množ-nem številu (ama, ima, iuh namesti v dvojnem). Mi Slovenci smo ga nekako naj bolj ovarovali.
U. Ali tudi to nam že jemljo nekteri, in sami ga pišemo vse križem , da se bode priskutilo celo domačim, in bodo na zadnje še ti potegnili z drugimi Slovani!
T. Tega se ni bati, ker dvojno število je velika prednost, ktero imamo z nekdanjimi Gerki tudi mi Slovenci, če prav ne tako popolnoma.
U. Kako uči v tej reči staroslovensčina? Ali morebiti po tej pisarijo eni tako in ne drugač ?
T. V staroslovensčini imajo v dvojnem štev. glagoli a, e in e ali e (jat) brez gotovega, določka, kar se da pojasniti iz tega, da nam je le malo pravili spominkov znanih, in da so se celo ti spreminjali po živih slovanskih narečjih, ktere so zgodej omenjeni razloček zgubile. Kakor pri glagolih ima tudi pri zaimenih in števnikih sploh le c, pri deležjih, prilogih in imenih pa i in e, ktero se je različno namestovalo (Ye, ei,
ej, Ja> Ve, eJe> O-
U. Ker si mi poprej povedal, kar je mislil o tej pisavi Metelko; povej mi pa zdaj, kaj uči o tem Miklošič po staroslovensčini!
T. Zastran ženskih imen z naglasom na sklonilu in brez naglasa uči, kakor Metelko. O prilogih pa piše Miklošič takole : «Der dual. nom. fem. lautet auf i aus, wenn der ton nicht auf dem auslaute ruht: dve *) bote mleli. trub. dve krivi priči. trub. dve vbogi priprosti ženi. krell. kaj sta storili le te dve (dvi) ženi. krell. dol ste pritekli jelenki dvž. nar. črni kiti dve. nar. onjedvi sta dorasli zraven bele cerkvice, tam pa sta se ošepili, no rasli v sveto nebo. vraz. 123.: minder richtig ist daher le an fol-genden stellen : dve sami (zvezdi) ste zmotile, dve sami zapeljale mi zvdzdi umno glavo. preš. 94. dve sestri vidile so. preš. 130. Der dual. nom. wird bei den ungr. Slovenen auf va mase. und auf vi fiir ve fem. und neutr. gebildet .... in dain. evang. 11. 18. 19. liest man die formen onija und oniva (Vcrgl. For-menlehr. pg. lb'9.)" — In o glagolih ima (pg. 198. 199.) tole: „in der I. dual. wird das organisclie ve asi. ve fiir das fem., das unorganisehe va fur das mase. venvendet: unorganiseh ist aucli ma fiir va : sedma, vraz.; in der II. und III. dual. hat sich fur das fem. te, unbetont ti gebildet: daher ste (estis, sunt) und gresti, vzdigneti, prideti; zraven tečeti dve primorski deklici, in rož'ce trgati, in jih v morje meeeti, rib'čem nagajati, jim ribe zganjati, nar. 3. 9. Im seclizehnten jahrhundert diente ta auch dem fem., wie noch heutzutage in Ober-krain und im osten: kaj sta storili le te dve (dvi) ženi. krell.
U. Iz vsega tega sledi, da bi se imelo pisati — namreč: „To sU' mej maš n£ mačk? lepi, č ve ter o barvan«, 11 lovit« prav vrlo miši; koristni st« v hiši!" — Ali kar sem rekel sem rekel: to ni za moje oko, ne za moje uho; torej se hočem ravnati tudi v prihodnje po tem, kakor uči Metelko, naj že pravijo in pisarijo učenjaci karkoli.
*) £ piše Miklošič namesti stsl. jat (e ali e) ali Metelkovega visocega e z z&glasnim i.
V. Mimo se bere tukaj, drugod pa tudi memo, me m.
T. Že Metelko ima to trojno pisavo zaporedoma: mimo, memo, me m, in pove tudi, zakaj se piše i v mimo; ker se izpeljuje iz korenike mi- v minem, miniti ali minuti (praeterire, mimo praeter).
U. Ali je po tem pisava memo ali me m napčna?
T. Napčna ne more biti, ker se e na tauko izrekuje po mnogih krajih, in se sicer ta dva glasnika večkrat zmenjujeta, p. spreminjati — spreminjati, začenjati — začinjati, smejati — sanjati, svet — svit itd.
U. Ali se ne vjema mimo tudi s simo, s i m?
T. Nekaj že; in kakor smo v si m (sim, simle, lesim vid. Potočnik; Hrovatje simo, sjerno), kam, tam nam. kamo, tamo itd. o na koncu opustili, tako smo ga tudi v me m.
U. Lepo se poda mimo ali memo v drugi ali sodnji stopnji.
T. V primerah se sklepa stavna stopnja s kakor, ko in kot, sodnja pa razun teh z od, me m, mimo in z rodivnim sklonom: brat je večji od mene ali memo mene, nam. je večji kakor jaz ali kot jaz; — i m Vergleich mit: skušnja pokaže, kaj je človek mem človeka; letošnja zima je gorka meni vlanske itd.
XXXI.
U. Ne vem, zakaj smo se v kratkem skorej vsi poprijeli pisave da; pred nekaj časom se je sploh pisalo de.
T. Ker imajo da a) bližnji Slovani; A) ker se govori sim ter tje po Slovenskem, ne le po dolenskih, ampak tudi po gorenskih, po zahodnjili krajih slovenstva.
U, Pa se de tudi govori, in ali bi se ne ločila po tem dobro vez de od glagola da?
T. Ker se de tudi govori, naj se torej piše, in dobri slovničarji imajo oboje: da in de (Metelko). Zastran glagola je pa ravno taka, kakoršna je z de: d a in d a, de in de ali dene. Ker se v pisanji lahko razloči inzaznamnja, bi morebiti ne bilo napačno rabiti časih da časih de, kakor beseda nanese in lepoglasje veleva, da se ohrani različnost, (cf. dass — da-mit, ut — uti itd.)
U. Kaj pa de, nam. kaj pa da, in se ve da, nam. se ve
del — Ali se ne piše iz tistega razloga zdaj vender zdaj pa vendar?
T. Da je beseda ta sostavljena, je gotovo; ali kakor se ven različno piše, tako se spreminja tudi vender: ven, von, vun in celo van, vin; vender, vendar, vonder, vunder, in vener, viner.
U. I kaj je torej misliti o tej besedi ?
T. Razlaga se «) iz nekdanjega v nu (venu immer, ven in ven immerfort) z nataknjenim d kakor v ondi itd. (Metplko); 6) iz ven aus, kar'dolenski Kranjec z Dalmatincem in Hrovatom sploh v van (izvan ausser, samo da, van da, van da ne), uno pa v vin, vinder spremeni; c) iz vem da že, kakor uči Miklošič, in torej razno pisanje z de in d a: vender, vendar kakor p. menda in mende (menim da), morda in mor de (more da) itd.
U. Zdaj pa toliko vem kakor pred, ktera je prava razlaga!
T. Viditi je, da so se poslednje skorej sploh prijeli, dasiravno mi je po nji marsikaj še temno in nenavadno; tako post. se a) izrekuje v vender obakrat poglasni e, v vem visoki c z zaglasnim i, in v d e globoki e; 6) n se sicer večkrat sprehaja v m (hraniti — hramba, spremeniti — sprememba itd.), m pa celo malokdaj in nenavadno v n (dan nam. dam, van nam. vam, netopir in matopir itd.); c) izrekuje se tudi brez d: vener, in kakor ima Miklošič sam celo vini (fortasse, tamen). Po vsem tem morebiti vendar ni tako prazna razlaga iz hrovaškega van da z nanašavnim »•?
17. Pisali bomo menda le vendar ali vender, bodi si prava razlaga kterakoli. Kako je neki to, da se besedica ven tako različno piše: van, ven, vin, von in vun?
T. V staroslovenskem se je glasila vn z jerom ali terdim polglasnikom vmes, in tega so Hrovatje in nekteri južni Slovani spremenili v a in sim ter tje v i: van, vin; mi Slovenci sploh v e, nekteri v o ali u: ven, von in vun. O tej pisavi piše Metelko prav takole: „Želim, da bi se v marsikterih posameznih besedah zedinili in pisali, n. pr. : ven, vender, in ne: vun ali von, vunder ali vonder. Ze nekdaj so pisali ven, ker se tukaj izgovarja polglasni e kakor v oven in se tudi izpahne kakor v tem, n. p.: ven (hinaus), Vej (draussen), oven, pri ovne j po starem (po novem pri ovnu). Nekteri pa meni: vun se mora pisati zavolj izpeljave, ker se v zunej (ali zvunaj, kakor nekteri pišejo) u izrekuje. Res je, da se v z u n e j u izrekuje, ali kakor se velikrat u v -ov ali -ev povzdigne, n. pr.: kupujem, kupovati, kralj«-
jem, kraljevati, tako se tudi v ali ev v u spremini, tedaj je zunej iz ven, vnej, kakor bruno iz nekdanjega brevno, ali duri iz nekdanjega (Iveri itd. Po doslednosti v izpeljavi je tudi treba pisati: svetujem , verujem, kme-tujem ild. ne svef/em, verjem , kmefjem itd.; iz tega se ne more izpeljati : svetovati, verovati ild., akoravno se v svetujem, verujem itd. po pravi izreki le polglasen u sliši" (Nov. 1853). — I z tega se more spoznati, da je ven (hinaus, foras) prav za prav nekdanji toživni, vnej ali vni (draussen, foris, vani — vuni) nekdanji skazavni sklon, in da je pisanje zvuaaj ali zrunali (skaz. množ. kakor časih, sploh nam. spolih) namesti zunaj ali zunej, razpwn nam. rcrsun (razuen) itd. nepotrebno.
XXXII.
U. Vjemate se v pomenu besedi vedno in zmirom, ktera se tudi kej mnogotero piše: /mir, zmirej, zmiraj, zmirom, in celo zmeraj, zmeram, zmerom.
T. Vedno je iz «) vediti, in pomeni to kar vedoma; ft) iz v in eden (in einem fort, immerfort, immer, continuo), in se lahko loči od večno iz vek (aevum, ewig, cf. Iirov. uviek, vaviek in ujedno).
U. Kako sc razloči zmiraj in zmeraj, zmirom in zmerom?
T. Kteri pišejo zmeraj , zmeram ali zmerom , izpeljujejo iz s in mera (z mero, v eno mero, v eno mer, venomer). Ne vem, ali se da po tej razlagi opravičiti pisava zmer«m ali zmerom; v novoslovenskem težko.
U. Odkod izpeljujejo pa tisti, kteri pišejo zmiraj in z m i r o m ?
T. a) Iz besede mir (pav), ktero ogerski Slovenci iz-rekujejo tudi mer, in tedaj pomeni zmire, zmirej: ruliig, immer: bodi zmire (sei ruhig), pusti ga zmire ali zmirom (cf. bleib immer, mane dum; geh immer, abi modo); 6) iz staroslov. besede mir, kar pomeni svet (mundus), in po obeh teh naklonih se ima pisati z i ne pa z e.
V. V čem se ločijo vendar končnice e ali e/, aj, am in omf
T. Znano je, da je veliko nekdanjih imen se nekako skerčilo in spreverglo, da se rabijo zdaj kot narečja (navetja, adverbia) in namesti predlogov. Ohranile so le nektere sklonila. Tako bi bilo postavim: zmir toživni sklon (cf. zvečer, dans, letos), zmire ali zmirej nekdanji skazavni (cf. časi,
•
spomladi, sinoči), zmiram ali po druzih oblikah z mirom (iz stsl. zmir'm, zmirom) storivni (cf. križ'm ali križem). Zlog ej je (po izreki nam. e) le zdaljšanje ali opisanje nekdanjega jat, ali pa je strinjenje končnice aj, ktera je iz a s pridjanim j (kaj, davnaj , skoraj, kdaj, tedaj itd.) in njo pišejo z drugimi južnimi Slovani tudi mnogi Slovenci.
XXXIII.
U. Doslej oblike n j i h n e (podobe, n j i h n e babice) nisem našel, in ne vem se spomniti, da bi bil jo kje slišal v govorjenji.
T. Tudi meni se dozdeva, da ne more biti pravilna. Za moške osebe je pri svojivnih ali lastnih prilogih in zaimkih obrazilo o v ali ev, ova, ovo, za ženske pa in, i na, i no, kjer ostane pri živih osebah i nepremakljiv.
U. Ali se ne narejajo taki prilogi iz rodivnega sklona?
T. Se ve da; torej ima bratov, sestrin, i na, in o; iz osebnega zaimena njega — njegov, a, o, ž. nje — njem = njen, a, o (hrov. njejin in njezin cf. druji, drujega, dru-zega); v dvoj. št. najin, vajin (ne pa najen, vajen), njun (in njin) a, o; v množ. njih-ov, a, o. Ko bi se iz njih naredilo svojivno zaime z obrazilom in, bi se h pred ko ne mogel spremeniti (njis- in ali njiš- in), česar pa menda še nikoli nikjer nihče ni slišal.
U. Sej se še njihov malokdaj sliši.
T. Res imajo po zahodnjih krajih, po Gorenskem v tej priliki raji kar rodivni sklon osebnega zaimena (njih — eorum, earum— hiša, naju, vaju brat, njega, nje mati itd.), po Dolenskem se sliši oboje (njih in njihova hiša itd.), kar se tudi v pisanji lepo poda.
U. Ali bi se ne smela pisati iz njega oblika njrgav nam. njegov, ova, ovo?
T. Imamo sicer dokaj prilogov na av: kervav, hripav; zaimkov: čigav ali čegav, a, o; onegav ali ongav, a, o; vendar je iz njega (kakor iz brata) bolj navadna in pravilna oblika njegov, ova, ovo (bratov, a, o).
U. Zadnjič že sem te hotel vprašati, kaj pomeni beseda vreča (naložil je na voz vrečo, odvezala je mačkama vrečo, v platnenih vrečah...'), in ali ni tudi srednjega spola?
T. Po tem, kakor se tukaj bere, bi mogla biti ženskega spola; ali po moji misli je prav za prav srednjega ter pomeni cilicium, saccus (žakelj).
U. Od kod veš, da je bolje rabiti jo v srednjem spolu?
T. Ker se je a) v staroslovenskrm reklo vre ti š te, in se b) v pomanjšani obliki sedaj reče vrečko, obakrat srednjega spola, dasiravno tudi vrečica (sacculus) iz vreča, e.
U. Ali se ne rabi ravno tako beseda piva in pivo?
T. ltes se govori po nekterih krajih piva; vendar je pri druzih Slovanih in v staroslovensčini le pivo, a (potus, sicera).
V. Morebiti je pa tista ženskega spola, ki je posebno slastna! Kako to, da se pri mnogih besedah spol tako spreminja?
T. Ženski in srednji spol se dostikrat vjema v sklanji in spregavi; pa tudi sicer je veliko imen, ki so različnega spola po raznih krajih, in skorej pri nobenih Slovanih ni v tej reči toliko razlike, kot pri nas Slovencih.
U. Sej sva imela že besedo p o t celo trojnega spola, zakaj bi ne imela tudi trojnega pomena? P o t je postavim a) sudor (poti se, pot mu stoji po obrazu itd.); b) via (pot do grada, pot storiti, popraviti itd.) in c) nun ti u s, kar pravi Nemec „d e r Bo te'' (pot kamniški, blejski; šmarska potovka ali pa loška itd.). Ali je mar res v tem pomenu iz nemškega? kdo mi je porok? zakaj je Slovencu tolikanj navadna ?
T. Ne vem, ali bi mogel ti obstali pred stolom slovni-čarjev in jezikoslovcev! — V staroslovenskem je v pomenu sudor in via (pot' in put' ali pot') v pervem, pa tudi v drugem moškega spola, kakor skorej sploh po vzhodnjih krajih slovenstva, dasiravno tudi ženskega, in v množnem — kakor kamna, kota — celo srednjega spola.
V. S to besedo sklepa Metelko besedo seženj, ktera je po njem na Gorenskem, kjer se tudi seže m sliši, moškega, na Dolenskem pa ženskega spola. Obakrat (pot in seženj) se Dolenec vjema s staroslovensčino. — Morebiti je pa le napčna raba tega kriva, da se spol razlikuje, ker ljudje prav ne vedo, pisatelji pa, kakor slišijo, tudi pišejo?
T. Sim ter tje se to lahko primeri; vendar se najde taka razlika tudi v druzih jezikih, tudi v staroslovenskem. V novo-slovensčini imamo tacih zgledov dokaj. Nektere besede so a) v razni obliki tistega pomena in spola (lakot, i in lakota, e; jablan, Z in jablana, e; britev in britva, molitev in molitva ; povodenj in — nja; pesem, Z in pesma, e, — torej pesm/A, -m i mi, morebiti samo pes m« po uni; -ah, -&mi po tej obliki itd.); b)v tistem pomenu raznega spola (obed, a in obedo, a; pečat, a in pečat, i; pot, a in i; seženj, a in Z; med, Z in medo, a (aes); goved, Z in govedo, a; sočivo in a; nrav, a in Z (mos, sententia); tako morda tudi pivo in a, vreče in a itd.); c) v raznem spolu raznega pomena (perst, a in perst, i; klop, a in klop, Z; jesen, a in jesen, Z; med, a (iT) in med, i; del, a in delo, a itd.
U. Ali niso nektere tudi v množnem številu tako različne, in kaj je o tacih besedah misliti ?
T. V množnem se govori post.: možganje, -e in -Z; otrobje in -i; pers/ in persa; jasi/ in jasle. Une dve ste lahko v teh raznih oblikah moškega spola, torej rod. možganom (stsl. m ožgan), otrobom; persa bi bilo množno, persi pa dvojno število in v tej obliki je bilo nekdaj navadno. Da se ima pisati jasi/, jaslice, se spozna iz nekdanje rabe.
U. Bere se reber, -a in-/ in rebro, a — ktero je pravo?
T. Nekdaj seje rabilo le rebro, a (costa), in da je res srednjega spola, se sklepa tudi iz pomanjšanega rcbrica. Tako se bere tu in tam red, a (u) in red, Z (reda, redica, rida), nekdaj le red, a(ordo); jezer, jezera, jezero, nekdaj le v poslednji obliki (palus); dlan, i ne dlan, a (slovenskega dlana in uma; nevžugan/dlan, Koseskiitd.); pa večer, a; perut ali perot, Z in peruta, e - torej - ih in - ah lahko itd. Izmed poprej imenovanih je v stsl. kakor pivo, vreče, tudi le sočivo, govedo; obed in nrav, a; med, Z (aes) itd . .
XXXV.
U. Ali ne pomeni jezero tudi toliko kot tisuč, in od kod to imenovanje, ali pa tavžent, kar se še tolikrat sliši?
T. Kakor Dobrovski, razlaga tudi Metelko hrovaško jezero za 1000 iz ogerskega ezer, tisuč iz gotiškega
4
thusund, kar Kranjec, kteremu tisuč sicer ni neznano, in mu tudi jezero rabi v kaki naglici p. tri sto jezero Onbintelligitur hudičev), naj raji po nemški govorici tavžent izrekuje. Trna v pomenu myrias (decem millia) na Kranjskem ni več v navadi; še pa je v pomenu neznanska množica ali sila: trna vojsčakov (toliko, da se trna dela; kakor listja in trave).
U. Čudno se mi vendar le zdi, da Slovenec za 1000 nima dobre svoje besede!
T. To se pa ne more reči, ker niso vsi te misli. Prav verjetno se mi zdi, kar piše v tej besedi iskreni J ar ni k.
U. Povej no povej ! Jarnika kej čislam.
T. Če tudi Dobrovski pravi, da je tisušč, tisjašč iz gotiškega thusund, vendar jaz o tem zelo dvomim. Kako da bi Slovan, kteri je že nekdaj za desetkrat večje število imel besedo trna, ne mogel zaznamnjati manjšega števila, in da bi si pri Gotih mogel sposoditi ime njegovo? Tisuč se mi zdi tako čisto slovanskega vira, kakor kterakoli beseda naša, dasiravno se je v obliki kakor mnogo družili pokvarila. Tisuč razlagam iz desjat sat (so t, s e t). Znano je, da se je sto nekdaj sklanjalo, kakor se v družili narečjih še sedaj ; deset zahteva za seboj sto v rodivnem; dvakrat zaporedoma sjat sataliset setv oblikah desjat sat, deset se t se ne glasi lepo, torej si je slovanski jezik s tem pomagal, kolikor se je dalo, kakor v sto družili primerah. Dvojni s—t s—t se je sam po sebi in po pravilih lepoglasja spremenil v šč. Na priliko nam je češki dvanact, in naš dvanajst namesti nekdanjega dvanadeset. Da se je pa čista korenika des v tis sprevergla, to se nam ne more zdeti čudno, kakor tudi to ne, kar Metelko neznano dobro razloži top v besedi topir (nam. dupir). Kakor tu, se je tudi v tisuč d spremenil v t. Verh tega je v korenu dup u naj bolj zamolkli glasnik, prešel je torej v čisteji glasnik, in sicer v o. Tako je tudi v korenu des e se povzdignil v visočji samoglasnik i: tisušč, tisjašč. — Ali se mar po tej razlagi tisuč ne da Slovanom prilastovati? ali mar ni slovanska? Tako meni J ar ni k.
U. Jaz tudi tako. Veseli me, kadar koli spoznam kako besedo za slovensko, o kteri sem menil, da je tuja.
T. Varovati se je treba, da človeka prevelika lastna ljubezen ne preslepi; vendar v tej besedi jo rad potegnem z
Jarnikom zlasti, kar sem bral, kako Schleicher razlaga slov. besedo sto, skr. ca tam iz (da)pa-(da(ja)fa.
XXXVI.
U. Midva sva govorila in pisala v poslednjem razgovoru tisuč; na zadnji strani tvojega poslednjega lista je pa brati: „k tisočletni jubilejni slovesnosti pokristijanjenja".
T. Res pišejo vse križem sedaj tisuč sedaj tisoč, kakor tudi temuč in temoč.
U. Prav, da me spomniš, ker sem te ravno zavolj te besede že mislil poprašati.
T. V staroslovenskem je bilo ti j suš t a ali tisusča ženskega spola, kakor še sedaj menda v ruskem (t ij se št a, tisjašča) in hrov. serbskem (tisuča, dve tisuče, pet tisučah ..), v češkem (t i s j u c, t i s i c, na t i s i c e) je moškega spola; v novoslovenskem se ni sklanjalo v 16. veku, kakor piše Miklošič (tisoč).
U. Kakor se meni zdi, se pa v novoslov. zdaj sklanja. Kolikrat sem že čul p.: ne premore nobenega tisuča, šteje toliko tisučev, s toliko ti s uči jo je pobegnil itd.
T. Tudi jezer ali jezero (iz madj. ezer) se je v 16. stoletji in še pozneje rabilo nesklanljivo: štiri jezer, štirim jezer; dve jezero, pet jezero, deset jezero, štiri jezero; vendar tudi: deset jezer, z deset jezermi, četiri jezera, pet jezer, z desetimi jezermi itd. (Miki. pg. 184.) Tako se tudi v novosl. po moji misli prav in lepo reče: tisuč, a, ev>..\ tisučni, tis učni k, tisučnica slovanska (millenarium slavicum).
U. Zakaj pa ne pišeš tisoč, tisočnica, tisočletnica?
T. Ker nobeni drugi Slovani ne pisarijo tisoč, pa tudi jaz ne maram; pišem torej raji tisuč, kakor pišejo bližnji naši bratje ob jugu, Serbi in Hrovatje.
U. Morebiti iz ravno tega razloga pišeš temuč, ne pa temoč? Kako razlagajo to besedico?
T. a) Iz dnjavnega temu (ta, tega) s pritaknjenim č (Metelko), in pisati se mora temuč ne pa temoč; b) iz tem več (Miklošič), in ve se spremeni v u ne pa v o, kakor tolikrat post.: ven - zunej, d veri - duri, sk verni ti -s k run i ti, brevno - bruno itd. (cf. XXXI. in VIII.)
U. Niso, nejso in celo neso sem že vidil, vendar si te različne pisave razlagati ne znam.
T. Nikavnica v slovenskem je ne, ktera se z imeni, s prilogi in terpivnimi deležji sklepa: snaga — nesnaga, umen — neumen, znan — ne znan; pa tudi, zdaj pač bolj poredkoma, ni; nekdaj pa je bilo celo navadno (ni - ni, niti - niti, nec -neque): ne znamo ni plavati, ni jahati; kjer jih ni molji, ni erja ne sne. cf. Dalmatin.
U. Da Dolenec pravi nejso ali naj so, to vem; ali tega ne vem, kako se more pisati neso.
T. Res se sliši niže po Dolenskem bolj neso - nejso, po Gorenskem pa niso. Sostavljeno je iz ne in jesem, torej nejesem, nejesi, nejest itd.; to smo skrajšali sčasoma v n e j s e m, neseni, nisem, nisi in v 3. osebi le ni namesti ni j e, kakor se drugod po Slovanskem tudi govori. V 3. osebi množ. štev. se je že v staroslovenskem pisalo le sut' ne pa jesut', torej nikavno neso po Miklošičevem znamvanji viso-cega e (jat), kakor sem ti že unkrat omenil. On namreč piše nesem,nesi, neso, kakor ne mam, nemaš iz ne imam, ne imaš itd.
U. Ni davno, kar se je nekdo hudo hudo jezil nad to zmešnjavo, da človek zdaj ne ve, pri čem je zastran naglaska in naglaševanja. Doslej smo izgovarjali e globoko kakor v ne sem (fero), nesi (fer) ; odslej bi ga mogli pa visoko ali kakor dvoglasnik. Ze tako je pravo slovensko branje in na-glaševanje tujcem težave delalo, zdaj je pa še domače zbegalo !
T. Kaj se tako huduješ, sej tudi jaz ne poterdim tega pisanja (neseni, nesi, ne, neso). Res v sedanjem pravopisu izreke na tanko zaznamvati ne moremo; Metelko jo je na tanko določil. Pomagajmo si, kakor se da. Ker je pisanje nesem ali neseni zlasti, odkar pišemo sem namesti si m (nesim), nesi, neso dvomno in zapeljivo, nejsem nejsi, ne j, ali celo nejso preposebno in preokorno, torej pišimo po moji misli po gorenski izreki nisem, nisi, ni, niso, in — dvombe zginejo.
U. Res so se slovenski pisatelji te pisave sploh poprijeli; ali pa imamo šc ktero priliko ali enakost z njo v slovenskem jeziku?
T. Prašaš! Ali ne veš, daje ne djavno ali terdivno, ni pa nikavno? Primeri nekdo — nikdo (nihče, nisče), nekaj
—	rtžkaj (nič), nekje — nikjer, nekamo — nikamor, nekod
—	nikodar, nekako — nikakor, nikar — nikarte itd. Kakor v teh besedah, zanikuje tudi v nisem, nimam.
U. Poprej si rekel, da se ne z imeni, s prilogi in ter-pivnimi deležji sklepa ali skupaj piše; kako pa ni, ali se tudi sicer z glagoli v pisanji stika?
T. Stika se ne in ni, toda le v treh glagolih: nisem, nimam in nočem iz ne- jsem, ne- imam, ne-hočem, ne-očem, nočem, pa tudi n e č e m — naravnost iz ne in čem, češ, če, in celo note I, no tla namesti ne-hotel, ne-hotla, ne-otla, hote note, nam. nehote itd. Primeri tudi nobeden, noben, noben krat. Napčna je torej pisava: ne sem ga vidil, ne je prišel, ali pa: j e ne prišel itd.
U. Prav, da vem: nisem, nimam, nočem ali nečem; sicer pa ne znam, ne vem, ne morem, ne smem, ne delam itd.
XXXVIII.
T. Gerdo me je unkrat nekdo prijel, da sem starokopit-než in dove kak še sitnež, ker za sklone v slovenskem ne rabim tistih imenovanj, ktere imajo nove slovnice naše.
U. Prav ti je, zakaj pa ne napreduješ z drugimi vred! Dobro bi vendar bilo, da bi to nekoliko razjasnil, ker jih res vsak po svoji glavi, časi tudi termi, imenuje in vreduje.
T. Da sebi in drugim pojasnim vsaj nekoliko to reč, po-glejva, kako jih imenujejo slovničarji naši.
1)	O. Marko 1. 1768: imenuvavc, rodnik, dajavc, tožnik, vekavc, zmaknik (Nehmfall), spremuvavc (Gleitsfall).
2)	Sellenko I. 1791: imenuvavc, čigavavc, dajavc, tožu-vavc, pomiluvavc, perstanuvavc, združuvavc.
3)	Vodnik 1. 1811: imenvaven, rodiven, dajaven, toživen , skazaven, sturiven in klicaven.
4)	Metelko I. 1825: imenovaven, toživen, rodiven, dajaven, skazaven, storiven in zvaven.
5)	Muršec 1. 1847: imenivnik, rodivnik, prisvojivnik, ka-zavnik, mestnik, druževnik.
6)	Potočnik 1. 1849: imenovavnik, rodivnik, prisojivnik, kazavnik, mestnik in druživnik.
7)	Janežič 1. 1854: imenovavnik, rodivnik, dajavnik, to-živnik, mestnik, druživnik in klicavnik; 1. 1863 je le toživ-nik spremenil v kazavnik. — Iz tega spregleda vidiš, kako so posamesne sklone imenovali slovničarji slovenski.
U. Kako jih pa zovejo drugi Slovani? ali mi veš kaj povedati v tej reči?
T. Kakor jih je vredil Dobrovski, tako jih je vredil Metelko za nas Slovence, in popred že Puchmayer za Ruse. Sploh se rusovske imena vjemajo z nekdanjimi staroslovenskimi ali s cerkveno slovensčino.
8)	Puchmayer 1. 1820: imeniteljni, viniteljni, roditeljni, da-teljni, predložnji (ali po stsl. skazateljni, narrativus), tvoriteljni, zvateljni.
9)	Le vi c ki 1. 1845. za rusinske učilne: kakor poprejšnji, razun tega, da mu je predložni po ruski tudi mestiteljni.
10)	Hanka 1. 1846. v svojem ruskem berilu ravno tako; v češki knjižici (1849) svoji imenuje local mistni, instrumental nastrojni čili společni t. j. sociativ.
11)	S m o 1 er 1.1861. za Serbe v gornji Lužici (mala serbska ryčnica): mjenovak, rodžak, dowak, žadak, wotak, meseak, pžedwodžak.
12)	Mažuranič A. 1. 1861. (slovnica hervatska): imeniteljni, roditeljni, dateljni, tužiteljni, zvateljni, mestni, orudni.
No, ktere imena so tebi naj bolj všeč ?
U. Meni bi naj bolje se zdele, da bi jih zaporedoma imenovali: pervi, drugi, tretji, četerti, peti, šesti in sedmi sklon, toda bi mogli določiti versto ali vredbo za vselej.
T. Res, če je G u t s m a n 1. 1777. celo mesce v letu takozaznamnjal(pervnik, drugnik, tretnik, štertnik... ednajstnik, dvan a j s tnik), zakaj bi mi sedmero slovenskih sklonov ne smeli tako šteti?!
U. Zakaj ima Metelko za imenovavnim koj toživni sklon ?
T. Zato, ker ga ima Dobrovski, in ta ga je postavil koj za pervim sklonom, ker se z njim tolikrat popolnoma vjema , p. pri moških neživih ali pri srednjih skozi in skozi; torej iz umoslovnega razloga. Zvavni je pa v nsl. večidel enak imeno-vavnemu, za to ga je v sklanji kar opustil. Lastna, zlasti slovenska sklona sta pa local in instrumental ali social, ktera je z Vodnikom po nekdanji stsl. imenoval: skazavni in storivni. Sicer se nekteri »podtikajo o tem, da sta glagola
r < • «
ta doveršivna, uni pa (imenovavni, rodivni itd.) so nedover-šivni, in da bi se morebiti bolje reklo le k a z a v n i in t v o-rivni; pa je koj bolj nenavadno, in če se že spreminja, naj se spremeni popolnoma, in sej je prisvojivnik ali priso-jivnik tudi. — Pomisliti je treba, da kakor se tudi ta dva sklona imenujeta, nista določena še s samim imenovanjem. Še v latinskem se jim tesna godi, da jih ne vedo zaznamnjati prav: social, sociativ ali i n s tr u m e n t al; local ali I o-cativ. Taki so tudi drugi, p. genitiv, accusativ itd.
V. Zakaj se pa ti deržiš kakor klop starega imenovanja?
T. Zato, ker me a) vedno premenjevanje jezi; b) ker je uno staro, uterjeno; c) ker se z novim reč ne zboljša; d) ker so une imena kratke in krepke; e) ker se lepše glasijo kot imenovavnik, kazavnik itd., — goltnikov kakor sičnikov imamo tako dokaj v slovenskem; — f) ker jih ima Vodnik in g) 31eteIko in h) slednjič se vjemajo z latinskimi, kar jeučen-cem posebno koristno. Zato mislim, naj se tudi latinski red terdo ohrani, kolikor se da, in torej le namesti ablativa, kakoršnega v slovensčini nimamo, lastna slovenska postavita : local in i ns trum en tal. In kakor v latinskem ni treba pri-devati besedice casus, tako je tudi v slovenskem (sklon, p a d) ni treba. Reče se ob kratkem: to in to ime je v da-javnem ali v skazavnein itd. Djal sem, da se vjema imenovanje z latinskim, in ravno za tega voljo mi bolj dopade dajavni, kakor svojivni ali prisojivnik, toživni (accusativus, muteljni iz vina v ruskem in stsl. causa, culpa) bolj kakor kazavni; zvavni, ker je beseda z vati, pozvati, poziv, zev., v sedanji pisavi in v slovanskih knjigah tolikanj navadna ; mestni ali mestnik je sicer dobro, pa bolje določi skazavni — vnanje in notranje — telesno in duhovno (s kazati stsl. mon-strare, interpretari). Tako tudi storivni (instrumenta!, stsl. tvoriti facere, stvoriti conficere); o rudni je prenerodno, in druži vnik je tudi le enostransko, torej je po moji misli res naj bolje ostati pri starem nekdanjem imenovanji.
U. Naj bi pa kar latinske imena prideržali?
T. Za učene in v učenih knjigah se tudi kej lepo podajo in pri mnogih že bero: Majar v svojih »Pravilih, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavenski jezik"; Hanka in Miki osič v staroslovenski, Hattala v češki, Viktorin
v slovaški slovnici itd.; za bolj priproste se ve je domače ime pristno, ker je umevno.
U. Eni postavljajo instrumental pred lokal, zakaj ga pa ti ne?
T. Res ga devajo (p. Miklošič itd.), vendar, ker je uni red bolj uterjen (cf. Dobrovski, Kopitar in celo P. Marko, Sellenko itd.), ker se vjemamo v njem z Rusi, Serbi in Hro-vati in sploh z latinščino, torej mi je ljubši, in znamnjati hočem sklone slovenske vprihodnje takole :
Pervi	Imenovavni	Nominativus —
Drugi	Rodivni	Genitivus
Tretji	Dajavni	Dativus
Četerti	Toživni	Accusativus
Peti	Zvavni	Vocativus
Šesti	Skazavni	Localis
Sedmi	Storivni	Instrumentalis —
in okrajšano: Im. R. D. T.	Z v. Sk. St.
XXXIX.
U. Pra — pre — pri — pro — in časih celo per —
se bere v mnogih besedah; kako se ločijo ti predlogi v rabi in v pomenu ?
T. Per in pri je v slovenskem ločljiv predlog, pra, pre in pro so pa neločljivi. Rabijo se dostikrat ne le v zvezi z glagoli, ampak tudi z imeni, prilogi in drugimi besedami: pra-ded in preded; preserčno , priserčno in perserčno; prostor in prestor; prevred ali prezgodaj itd.
U. Povej mi kaj o pervih dveh pra in pre!
T. Pra (latinski pro, nemški ur-) kaže, kar je bilo v začetku, kar je pervotno ali predej, in se vjema v pomenu velikrat s predlogom pred (ante, prae): praded ali predded, pravnuk itd. V novoslov. se je precej pogubilo in časi rabimo namesti njega pred, večidel pa pre, ter pravimo preded, prevnuk. Pra se nam je sploh ohranilo le v besedi praprat, stsl. paprat.
U. Pre mora imeti še drug pomen, ker ga rabimo v toliko besedah, in kakor se mi zdi, celo namesti pri ali per.
T. Pre stopnjuje pomen v sostavljenih besedah zviševaje in zniževaje. Treba je torej vselej prav ločiti, in časi se še le
iz celega stavka posneti da pravi pomen. Tako spreminja in stopnjuje priloge, pa tudi samostavne imena: predrag (sehr theuer, zu theuer) , preljub, prevelik, prelep (sehr schon, zu schon), premoder, prederzen, preširen (leichtsinnig) itd.
U. Torej preširen (leichtsinnig) je bil naš pesnik, ker ga zdaj sim ter tje tako (Preširen) pišejo!
T. Pre širni so tudi tisti, kteri mu toliko let po njegovi sinerti očitajo, kako preširno je popeval. Čez sto in sto let bodo naši mlajši mislili, da smo imeli dva taka pesnika (Pre-šern in Preširen)!!
U. Kako se stopnjujejo samostavniki s predlogom pre?
T. Naglost — prenaglost, derznost — prederznost, lepota — prelepota (sehr grosse Schonheit oderPracht, zu gros-se Schonheit), draginja — predraginja, celo pre mraz, pre-blato itd. Zlasti pogosto se pre sklepa z glagoli: prebiti, preboleti, pregledati, pregovoriti, prenarediti, pregnati itd.
U. Kako se loči pre in p e r ?
T. Per se v pomenu vjema s pri, in sedanji čas so skorej sploh jeli pisati pri, dasiravno se per med prostim ljudstvom pogostoma sliši, zlasti v besedah, v kterih se i ne zateguje: pergodba, perprava, persega, permerin, perletin; v zategnjenih se i govori in piše: prisad, prilika, primek, pristava itd.
U. Zakaj se pa per ne piše, ker se govori po toliko krajih ?
T. Nekaj se pri a) lepše glasi posebno, kadar se več zlasti terdih soglasnikov snide: perdrobiti, perdružiti, perriniti, perstradati, perkratiti, perročen; — nekaj b) se pa celo v teh besedah po Kranjskem, zlasti po dolenskih krajih bliže hro-vaške meje, sliši, in c) ker drugi Slovani nimajo predloga per, torej so se tudi slovenski pisatelji raji poprijeli slovanskega pri, ter pišejo sploh: priprava, pridobiti, priročen.
U. Nekaj se pa novoslovenski krči boje menda, da bi po kranjski izreki dosledno mogli pisati pr namesti per: prfr-leti, pr\ržem, prrentačim, prigram, prsmoda!!
T. Dobro je ločiti v pisanji pre in pri. Vse kaj dru-zega pomeni pridjati in predjati, prikupiti in prekupiti, pripeti in pre peti, priplavati in preplavati, pnstriči in prestriči. Kakor se vjema pre z nemškim iiber, um, in latinskim trans, super; tako se vjema pri z nem. bei, zu, hinzu, in lat.
ad, apud. Kadar ne veš prav, primeri s kterim drugim jezikom in spoznal boš pravico.
U. Kakor zadeva s per, tako časi menda tudi s pre; vsaj meni se dozdeva, da p r i pomen lahko zvišuje in znižuje.
T. Res je to , p.: pridati, /»-/gospodariti pa prisekati, pnstriči, prikratiti; vendar obakrat hoče reči nekaj, nekoliko, polagoma, kakor p r i s t r a n i. V" tem sta si podobna pri in do; vendar spet s tem razločkom, da do znamenuje dokončno dopolnjenje ali dostavo tega, kar je manjkalo, pri pa kaže sploh kako pridavo ali kako prilaganje: dokupiti — pnkupiti; dodati — pridati.
U. Kako se pre strinja s pro, ki se v sedanji pisavi večkrat bere?
T. Kakor pra je tudi pro bilo v staroslovensčini in je še v druzih slovanskih narečjih bolj pogostno kot v sedanji slovensčini. V govorjenji se je sploh le v nekterih besedah ohranilo, p.: prodati, prodajati, pro - sprostreti, sprostirati, prodaj, prodaja, prostor; vendar se celo v teh večidel sliši predati, prestor, da si bi radi eni rabili predati v pomenu iibergeben (po domače: čez dati t. j. hišo, posestvo!), prodati verkaufen, prodati ali prodajati feil bieten. Kakor pri se tudi pro po dolenjih stranah slovenstva bolj po-gostoma sliši kot po gorenjih: prorok, prognati, prognanstvo, prokleti, projezditi namesti bolj navadnega pre rok, prekleti, prejezditi.
U. Prav bi bilo morebiti, da bi se po okoliščinah, po različnosti knjig in pisem rabilo zdaj to zdaj to, kakor se piše za proste ali za bistre: pro in pre, pra in pre, pri in per!
XL.
V. Kadaj, kedaj in kdaj se piše popraševaje in kdaj pomeni časih to, kar nekdaj; ali bi se ne dalo to v pisanji razločiti?
T. Dalo bi se že. Zaznamnjati bi se moglo, kdaj in kdaj, kakor tudi kaj in kaj, saj in saj itd.
V. Pa je tisto znamnje sitno in negodno zlasti, ker smo mi k a j k a v c i!
T. Najde se pač kdej in kej in sej tudi, in jaz menim, da bi se za umevnosti voljo smelo razločevati ter pisati: k a j
(quid, was) in kej (ecquid, tandem, etvva, wohl"), kdaj (quando, wann) in kdej (aliquando, (juondam, irgendwann, einst), saj ali vsaj (vvenigstens) in sej (ja, ja doch).
U. Zakaj se pa vselej ne piše vsaj nam. saj, da bi se vsaj vedilo, ktero je?
T. Za to, ker se v velikrat opušča, p.: las n. v las, oblak n. obvlak, last n. vlast, zlasti n. zvlasti ali vzlasti, pričo in vpričo, tako tudi saj nam. vsaj itd.
U. Ali pa pišejo tudi dobri pisatelji tako?
T. Bere se pri Kopitarji že, in Murko ga ima v svojem besedniku: kaj, po Koroškem in Kranjskem, pravi, se glasi kej, in pove, v kterem pomenu se rabi: mu ni dobro — mu ni kaj dobro (nicht so recht gut); kako vam je kaj? (wie ist es euch doch wohl); je poslal po-nj, da bi mu svetoval, kaj bi bilo kaj storiti (Vas wohl irgend zu thun ware). Metelko ima oboje: kaj in kej (kaj kej was etwa, was wohl), kdaj in kdej, saj in sej.
17. Posebno velikrat se rabi besedica kej, in kakor se mi zdi, ima neko posebno moč v sebi.
T. Res spreminja pomen in sicer zviševaje in zniževaje: To je kej lepo (prav, jako), kej kej lepo (prav prav) — das ist was schon — pravi slovenski Nemec! To je kej drago (predrago, sehr in zu theuer). Kako se kej sklepa z glagolom nimam, je brati v Metelk. slovn. str. 235.
U. Kako se bere o tem v poslednji slovnici slovenski?
T. Janežič piše: Saj (lat. enim, etenim — nemšk. denn, namlich) izrekuje vzrok kot reč sploh znano in naravno, ki se sama po sebi razumeva: Počakaj, saj nisi voda. — Naj se ta veznik dobro loči od prislova vsaj = nemšk.wenigstens.
U. Kako pa kdaj in kaj?
T. Za to menim, da se sme v pisanji res ločiti kdaj in kdej, kaj in kej, saj in sej v povedanem pomenu, zlasti v bolj domači, slovenski pisavi.
U. Sej res! Zdaj saj vem.
XLI.
T. Menda v malokterih besedah je v slovenskem pisanji toliko razlike, kolikor je je v tistih, ki so z v ali u sostav-ljene. Torej so eni že svetovali, da pišimo vselej u — in celo predlog u namesti v, kakor pišejo tudi drugi Slovani.
U. Sej je tudi v najni knjižici brati zdaj vtolažena, vdana, zdaj wtolažilo, udala; vzdigal, vtkani, vnuk, urokov, Mžigaia itd.
T. Pisalo se je o tem mnogo že pred desetimi leti, in kar je pisal Metelko o tej reči v slovnici I. 1825, to je razložil tudi v Novicah I. 1853.
U. Povej mi povej, kako je pojasnil to pisavo!
T. Metelko piše od m in v takole: „Nekteri ne ve, kdaj H pred glagolom » in kdaj bi u pisal ; in zato piše brez razločka v pomenu zdaj: vtaknem, vgasnem, vkradem itd., zdaj: utaknem, ugasnem, ukradem itd. Tukaj bi se lahko dosegla edinost in pravoslednost v pisavi po tem pravilu: piši v 1) kadar pomeni djanje v kako reč fein, hinein), n. pr.: »rinem, »tisnem, vložim itd.; 2) kadar pomeni na ali gori (takrat je » iz predloga v'zj: vložim (au/legen namesti vsložim), vzamem, »stanem itd. Sicer pa piši vselej u, ki velikrat nič druzega ne pomeni kakor spolnjeno ali doveršeno djanje v doveršivnih glagolih, n. pr.: utopim, ulovim, ugledam itd. V tem ali »nem pomenu dobiva ravno tisti glagol zdaj u zdaj v: utopiti (ersiiufen), udariti (schla-gen, perfectiv), in »topiti (eiKtunken, einmengen), r darili (einschlagen, auch perfeetiv) itd. Iz tega se vidi, da ukradeni, »merjeni, »kažem itd., ker se le spolnitev djanja naznanja, je z c napak pisano".
Zastran predloga v, ki so ga nekteri premeniti hotli v u,
pravi: „To preinembo » v u tudi v samostojnem predlogu vpeljati se mi ne zdi varno, ako ravno v pesmih to svobodo rad poterdim. Zakaj se mi prederz-ne premembe sploh nevarne zde, si je lože misliti, kakor jih tukaj v preozkem prostoru dovoljno razložiti".
Te pravila so kratke in dosti gotove, in dasi ravno se je pozneje po raznih časnikih in knjigah mnogo o tem pisarilo, vendar nobeden boljših, krajših in bolj gotovih ni povedal, le siui ter tje so to reč pojasnovali. Kakor te pravila gotovega slovničarja, tako so mi všeč izverstni izgledi, ktere je v ta namen sostavil Janež i č v svoji slovnici 1. 1863.
17. Kaži mi jih, morebiti se bova po tem lože spridoma pomenkovala in saj v nekterih besedah do dobrega spoznala pravo pisavo.
T. Ondi se bere tole : „Zastran pisave » —u gl. predloge; sicer pa primeri še sledeče izglede: Vreži mi tri križce v palico — urezi mi kruha; tatje so v hišo »lomili — ulomi mi vejico; v nogo se je »sekal — usekaj mi palico; »štej mu stari dolg — uštel sem se; počakaj, da se voda v sod »teče — da se voda uteče; za župana so ga »stavili — nabiro so ustavili; v kot se »mekni — umekni se sovražniku i. t. d.
U. Ti izgledje se lepo vjemajo s pravili, ktere je bil dal Metelko deset let poprej v Novicah. Rad bi pa, da bi še
midva se dogovorila o nekterih besedah, ki se tolikrat in tolikanj različno pišejo.
T. Naberi jih, in poskusila si bova si jih kolikor toliko razložiti, toda prihodnjič.
ZLU.
T. Da se sostava s predlogi more spoznati, je poprej treba vediti, kaj pomenijo predlogi posamesno; v ta namen po-glejva v Janež i če v o slovnico (1863) in beri, kar je ondi brati o sostavah z v -, u -, in vz -!
V. „V (=nemšk. ein —, hinein —, lat. in) pomenja devanje ali prestavljanje iz kraja v kraj, posebno v znotranji del in se loči od neločljivih predlogov u — in vz —: včlovečiti se, vdelati, vdeti, vdihniti, vdolbsti, vgnati, vgriz-niti, vgnjezditi se, vkuhati se, vliti, vložiti, vpeljati, vpiliti, vpisati, vplesti, vpreti se, vrezati, vriniti, vsaditi,' vsesti se, vsiliti se, vstaviti, vstopiti, vtakniti, vteči, vtisniti, vvesti, vživati."
T. Kaj piše o predlogu m-?
U. „U popolnoma različen od predloga v — v sostavah, naznanja sploh spolni t ev kacega djanja, bodi si o d-vzetje ali umanjšanje, ubeg ali ustavljenje, ali pa kak drug učinek in se vjema z nemškimi prednicami ab-, ent-, cr-, ver-, von - ali z latinskimi ab-, de-, per - : učesniti, ubogati, ugoreti, ukratiti, ulomiti, umanjšati, unesti, upeljati, ustaviti, uteči — učakati, ubiti, ubrati, ugasniti, ugoditi, ugonobiti, ujasniti se, ukrotiti, umreti, upehati, uprašiti, usehniti, ustrašiti se, ustreliti, ušteti se, utolažiti, utoniti, utruditi.'*
T. In kaj se bere o sostavi z vz-?
U. „"Vz, pred terdimi soglasniki vs nemšk. empor-, auf-, lat. ex) pomenja vselej mer djavnosti na kviško; v ljudski rabi se mu je včasi v, včasi s odbrusil: vzhajati, vzdigniti, vzdržati, vskipeti, vzeti — zbuditi (m. vzbuditi), vstati (m. vzstati), vstopiti se (m. vzstopiti), zleteti ("m. vzleteti)'*.
T. Po teh in unih pravilih ti ne bo pretežko razsoditi, kdaj se ima v - in kdaj u - pisati, dasiravno je časi dvomno, in kakor Janežič sam pravi: „Včasi je težko razločno dognati, kedaj bi trebalo pisati v, kedaj u v zloženih besedah, ker so se take besedice s časom zelo obrusile".
U. Da se pa doseže edinost in pravoslednost v pisavi, se hočem ravnati po Metelkovih pravilih , ker se po njih smem precej prosto gibati in, kakor si mislim, pisati v toliko glagolih sedaj v sedaj u.
T. Res je, da se sme časi pisati zdaj to, zdaj uno, kakor si človek misli; vendar si posebej o teh predlogih pomni še tole: v in u sta bila v stsl. samostojna ali ločljiva, in sicer »' (in) s terdim polglasnikom ali j e r o m (kakor s' in /i') in z naslednjim toživnim — na vprašanje kje? — in u (apud) z rodivnim sklonom, kakor ga imajo še sedaj, p. Cehi, Hro-vatje i. dr. Mi Slovenci smo ga v tem pomenu zgubili in rabimo namesti njega » ali pri s skazavnim. V sostavah se vje-ma u velikrat z gerškim a - (privativum), in tako se da razlagati nektera beseda, p.: ubog, ubožen, ubožnost, u boža ti — ravno nasprot besedam: Bog, bogat, bogastvo, obogateti; uima (calamitas, Wetterschade am Getreide) iz u in imem; utek (Eintrag der Weber) iz u in tkati, kar se potke, pri tkanji pogubi, po moji misli, v pomenu ver-,ent-, sicer bi se moglo pisati vtek, kar se vmes vtke ali s tem pridobi. Tako tudi ušteti se (im Zahlen einen Fehler begehen, sich verzahlen), upeči se (sich einbacken, d. i. an Grosse verlieren), ustaviti (einstellen, d. i. abstellen, zum Stehen bringen, hemmen) itd.
U. Ravno ta beseda se tolikanj različno piše in bere simtertje: »stav, »stava, »staviti, »stanoviti in wstav, i/stava, Mstaviti, ustanoviti — kako je to?
T. Fstati je prav za prav nam. »sstati — torej pišem vselej raji » - (v pomenu lat. in, nemšk. ein, an ali auf—): vstav (mstitutum), »stava, »stanova (institu(io), t>stanoviti, ker Mstava pomeni to, kar odstava, odprava. Smešno je pač brati tolikrat v knjigah in v pismih ?<tisk, wpliv v pomenu Ein-druck, .Emfluss, kar vendar pomeni le ^fedruek, AMuss! Pisati se mora vsled danih pravil »tis, »tisk (Emdruck), »liv,
*) V stari' cirilski azbuki ste bile dve pismeni za dvojni polglasnik, ktere smo v novi abecedi zgubili. Metelko je hotel vsaj eno vpeljati, pa se ni dalo. Ker lastnih znamenj ni v sedanji pisavi, sera znamval doslej, razun nekterih tujih pogreškov, terdi polglasnik z '- ker ravna čerta kaže terdobo sama po sebi — in mehki z '- ker se uda in svojega pismena nekako oklene. — V slovnicah se uni imenuje jer, ta pa je rek. Učeni slovanski in nemški jezikoslovci znamvajo jer z' in je rek z', časih jer z' in jerek z ali pa, kakor Miklošič in mnogi drugi: j e r z u in j ere k z i, — Taka sc nam godi, ker smo pravo znamnje zgubili!
w
rpliv, »tek ali »tok (£foifluss), kakor »hod, »stop (Emtritt), whod, nstop (Ab- oder /tiicfttritt); uvod, »peljava (Emleitung) in Mvod, vpeljava (odvod, orfpeljava, A&leitung); »iti ali bolje »niti (mtrare) in Miti (evadere). Tako tudi »neti in »žgati (incendere) in »žigati — ker so glagoli z » lahko doveršiv-ni in n e d o ver ši vni; »zeti — ker iz v% in jeti, jamem; »speh ali »zpeli iz »z in peh alispeh, kakor vzhod 04w/gang), vstop (-A«ftritt), »zrok, »rok iz »z in rok, reči (»ročen, urok in-cantamentum). Iz tega vzroka pišem celo vzor, zgled m. vzgled, raji kot uzor, ker se mi zdi razlaga iz »sirati — »zzi-rati(auf—emporblicken zum Vorbild , Muster, torej Ideal), ne pa iz nzirati se (aisehen, tpe</blicken). Tako bi se morebiti dalo ločiti »dati se komu (»dan, »danost) in wdati koga ali kaj; »streči komu in Mstreči ali prestreči koga; »brati v kaj in ?«brati ali pobegniti t. j. potegnili jo, »pirati se v kaj in upirati ali opirati se (repor, opor) komu ali zoper koga; prev-dariti, pre»piti, »prašati (iz vprositi, mčerrogare), udeležiti se, »jeti (emfangen) itd. — Časi se predlog » kar potegne k naslednji besedi in sklene z njo: »ravnati, »rediti (v red deti ali djati), »nemaren, »kup, »selej (iz ves, vsa, vse), »prek, »sled, »pričo, »novič, »edno (» - edno ali jedno).
U. Stoj stoj — in nikar me ne vpregaj in ne vklepaj tako! Ti pač ne pomisliš, kako zlata je prostost in svoboda! Nikar me torej ne vpeljaj v skušnjavo!
ZLIII.
U. Ker se »' z jerotn vjema s predlogom s' ali z' po nekdanji pisavi, in ker ravno o sostavah govoriva, — zakaj pišejo eni nekaj časa že sestava, sestaviti, seglasnik, seroden itd.? Vajen sem bil doslej le pisati sostava, sostaviti, soglas-nik, soroden; — kteri razloček je v tem?
T. Iles je razloček in prav bi bilo, da ga delajmo. Predlog s ali z se rabi zdaj v dvojnem pomenu — kaj ne?
U. V samostojni rabi, kakor tudi v sostavi, kaže s, z a) zvezo ali združbo ter se vjema z lat. cum in nemšk. mit, s a m m t, z u s a m m e n - ; in b) kaže ločitev ali r a z-druženje od zgoraj na vdol ter je lat. de, nemšk. v on, ab, herab.
T. V pervein pomenu se sklanja s stori vni m ali druži v-<
nim: z bratom, s sestro, z oslom, s konjem itd.; v drugem pa z rodivnim: s hriba, z gore, s konja, z osla itd.
17. Sej sva se o tem že menila, da se v nekterih zadevah in nekterih slovanskih jezikih piše tudi se, sci, so itd.
T. V južnih slovanskih se piše sa, so, v severnih .se brez razločka; ker se pa s I o v e n s č i n a v j e m a bolj z j u ž-nimi, torej je bolje, da pišemo so-, ne pa se - ,
U. Kako je bilo v staroslovensčini ?
T. V stsl. se je pisalo, kakor sem že povedal, z j e-rom in jer je po razlaganji učenih jezikoslovcev srednji glasnik med o in u; po tem se spet kaže, da je bolje pisati so mimo se! Res se v nekterih sostavah v stsl. najde no sni k C<D namesti jer a (u), torej so mislili eni, da bi bilo prav delati razloček ter pisati v novoslov. tiste besede, v kterih je stsl. nosnik	s so, une pa se. Toda ta razloček ne
velja, ker skorej vsaka teh besedi se najde zdaj z nosnikom zdaj z jerom pisana (sosed, soprenik, soprug ali soprog itd. vid. Miklos.), in vidi se iz lega, da se tudi nekdaj ta razloček ni delal v tej zadevi.
U. Ktere misli si torej ti v tej reči? kako čem pisati?
T. Večkrat sem že omenil, da novoslovensčina prijetno sklepa in razodeva terdobo severo — in mehkobojugoslovanskih jezikov: — tako sklepa in strinja tudi obeh pismene oblike. Ker torej s ali z pomeni a) cum, mit, in b) de, von v samostojni rabi, — zakaj bi se ta razloček ne ohranil tudi v sostavi, da bi se pisalo: dostaviti (componere) in sestaviti (de- ali eftsponere, v slov. tudi raz), sobrati (co/ligere) in sebrati (e - , de - seligere), soglasen (con-sonus, harmonisch) in seglasen (rf/ssonus, rf/sharmonisch), soroden (cojrnatus, consanguineus, vervvandt) in seroden (dege-ner, ausgeartet), sognati (compellere, cogere) in segnati (de -, earpellere), sezuti (e.j?uere) itd.
17. Prav tako; sicer bi se ne smelo pisati: Konj se brani s krepko nogo, lev in tigra so zobmi, orel s kremplji, sova s kljunom, gad so strupom, bik z rogmi!
XLIV.
T. Slovenščina ima dokaj predlogov z dvema sklonoma in celo s tremi, p.: za (lat. post, pone, pro — nemšk. hinter,
fiir itd.) a) z rodivnim na vprašanje kedaj, b) s toživnim na vprašanje kam, z a koga, z a k a j , in c) s storivnini na vprašanje kj e.
U. Drugo in tretje mi je znano; pervo mi nekoliko razloži : za z rodivnim.
T. Z rodivnim, na vprašanje kedaj, znamnjuje dobo« čez ktero se razteguje kako djanje ali stanje = nemškemu : wah r e n d, z u r Z e i t, n. pr. Za solnca in po solncu še gredo hitro tjekaj v hrib. Za časa začne žgati, kar kropiva če ostati. Dan se za rana lovi. Kdor za mladih dni ne skerbi, v starosti pomanjkanje terpi itd.
17. Ni davno, kar sein bral: „Za Leopolda I. je tudi vednostim spet boljša doba prišla, le žali Bog, da je tako malo časa terpela" — ter nisem koj spreumel, kaj pomeni: Za Leopolda. Reče se torej: ko je Leopold I. vladal, tisti čas, tedaj (unter der Regierung, wahrend, zur Zeit).
T. Tako se reče tudi: Skušaj za dne priti (vor der Dammerung, bei Tag); za solnca, za rana, za jutra, za večera, za časa, za mraka, za hlada (so lange noch Sonnenschein, Friih, Abend, Zeit, Dammerung, Kiihle ist). Tako se bere v Dalmatinovi prestavi svetega pisma: za mojga života (me vivo, bei meinen Lebzeiten).
U. Ali se ne piše tudi zarano, in za rana, kaj je to?
T. Ran' (matutinus) je prilog: ran, rana, rano (rana ura zlata ura, Morgenstunde bat Gold im Munde), ali pa ime srednjega spola: rano, a (der friibe Morgen), — in po tem je za rana kakor za dne, za večera itd. Nekteri pa rano, prilog v srednjem spolu, sklepajo s predlogom in pišejo zarano [bei Zeiten, friih), kakor post.: zares, zakaj, zato, zajtro (n. zajutro), zastonj, zapored. Cehi pravijo za rana, pa tudi z rana, z j i t r a (friih, von friih an, morgens), kakor s konca, s početka itd.
U. Ko sem bil unkrat na Gorenskem , mi je rekla ženica : kako vam kej pri nas zapade? Ali je to prav?
T. Res govorijo po Gorenskem sim ter tje za namesti do posebej in skupej v besedah, kar pa ni da bi se posnemalo, ker tega nimajo ne Slovenci, ne drugi Slovani; p.: sem šel za Ljubljane (rfo Ljubljane); kako vam pri nas sapade , nam. rfopade ? . . .
U. Mejmašne je pač i z med in masne; ali se govori kje tako?
T. Govori se in v starih spisih se tudi bere m e d in mej (lat. inter, nemšk. zwischen, unter, initten unter).
(J. Ali pa ima kako priliko v slovenskem jeziku ta spreinin?
T. Brez števila velikrat se spreminja d v j v imenih in glagolih, p.: klad- kla/a (n. kladja), sed- seja, grad- graja; vaditi — vajen, soditi — sojen, hoditi — zahajati; v prilogih druge stopinje: mlad — mlajši, gerd—gerji, hud — huji, hujši itd. Tako se spreminja tudi v nad in naj, ktero poslednje že Kopitar (Glag. CIoz.) in Šafarik iz nad (super) razlagata: naj strašneji, najlepši itd. Po tem pravilu se ravna tudi m e d in mej; primeri rad in raj, slad in slaj, pred in prej itd.
U. Namesti naj se rabi tudi nar; ali je kak razloček?
T. Nobeden; le to je pomniti, da je nar menda le v slovenskem navadna besedica, torej se ga vzajemni pisatelji slovanski nekako ogibajo ter raji pišejo naj.
U. Kako je to, da se časih piše posebej, časi pa skupej z naslednjo besedo ?
T. Bere se tako v prestarih knjigah tudi; vendar mislim, ker pišemo nad in naj samostojno in celo z drugimi besedami vmes p.: naj se le gane, naj dela, naj živi, naj se ne pre-derzne itd. — smemo tudi v stopnjevanih prilogih ga pisati posebej ali samostojno. Zlasti okorno je sklepati s tacimi besedami, ktere so že same na sebi dolge: mogočniši, rodovit-nejši — ««/mogočniši, najrodovitnejši, najimenitnejših, naj-učenejših — čemu dolge besede še zdaljševati!
XLVI.
U. „Mati jim je velevala, naj dade babici mir"... in ko boste vi stari, boste tudi i na ki". Nenavadna se mi zdi v unem stavku oblika dade in neumevna v tem beseda in a k i.
T. V tretji osebi množnega števila imajo glagoli o in e (nt' in en t, o nt). Navadno se staplja v glagolih I. (in V.) reda ejo v o (nesejo — neso, pletejo — pleto, rečejo — reko, pnejo — pno, bijejo — bijo), in ijo v glagolih III. in IV. reda v e, toda le pri tistih, ki imajo zatezo na i, n. pr. gorim — gore (n. ijo), velim — vele (m. ijo), storim — store (nam. rjo),
učim — uče nam. učijo; pri druzih bi bilo nenavadno, posiljeno, p.: dvignejo — dvigno, slišijo — sliše, nosijo — nose, kar se celo nikjer ne sliši. Nekteri glagoli, ki se spregajo pravilno brez spone (sem — bom, vem, dam, jem, grem, znam), imajo vendar v 3. osebi množnega števila razne oblike, ki so precej navadne in se nekoliko vjemajo s staroslovenskimi.
U. Sej res pravijo pri nas bodo in bojo, vedo in vejo, dado in dajo, jedo in jejo, gredo in g r e j o , znado in znajo; p.: kedar vesta dva, se še zariglja; ke-dar vejo trije, vejo vsi ljudje. N. pr.
T. Razun dado in dajo rabi nekterim tudi oblika da-de, kakor post. hote, gore, store nam. storijo.
V. Pa—se ve da — le rabi; kaj pomeni beseda inaki?
T. To je tisto na ko (sonst, iibrigens), zaktero je nekdo unidan v Novicah popraševal. Glasi se popolnoma inak iz in', i na, ino (v stsl. alius, a, ud) in ah ali jak, inako (aliter, alio modo); i nam o, i nam (alioj, kar zdaj pravimo dr ugani o, drugam; in de (alio loco, aliunde). Dobro se mora ločiti od enako (eodem modo).
U. „1 na k o se mi je storilo", to sem pač dostikrat že slišal.
T. To je: M i I o s e mi j e s to r i 1 o (ali drugače pri sercu, es vvird mir anders, d. i. die Augen gehen mir iiber — Murko, moestus fio — MiklosJ). Tako se rabi inoverec (drugoverec, alius lidei, haereticus), inostranec, inojezič-nik t. j. ki drugače govori.
XLVII.
U. „Tonček je skubil barvene lise na žimnatej torbi",— inako berem, ako se ne motim, skubel, ali ne?
T. Tako je tudi prav, skubil je pa napak.
U. Zakaj?
T. Zato, ker se šteje glagol skubiti skubem v I. red in 3. razred — med tiste, kterim b, p ali v osnovo zapira, in glagoli I. reda, kterim soglasnik osnovo zatika, privzemajo v djavnem deležji preteklem za moški spol poliglasni in pregib-Ijivi e pred obrazilom l, n. pr. pekel, kla, o; strigel, gla, o; skubel, bla, o. Ko bi se skubil pisalo, bi se moglo razlagati iz skub#j, skuftf/, skubiVa, skub/Vo, po IV. redu, kar pa ne gre.
U. Pa je težko vselej spoznati, kdaj naj se piše e in kdaj i.
T. Velikrat se to spozna iz ženskega spola ali iz množ-nega števila prav na tanko, p.: povezn/7 — ila, velel — ela, sto ril — Ha, nosil — ila, kar je zlasti začetnikom in tujcem dobro pravilo.
U. Tako graja Janežič oblike skubZ/ra, grebIjen, kakor nesen, molsšen itd., ter pravi, da so napačne.
T. Res so napačne, kar glagolske verste do dobrega ska-žejo. Le v IV. versti ali v IV. redu se enake spreminjave godijo, v 1. pa so pravilne oblike: dolben, skufie«, ogreben, oze-bene ali ozeble roke ne pa ozebIjene, nesen, molzen, pašen, grfeen. Nasprot pa so v IV. redu prave: dob//en, lovljen, lom/[/en, vabljen, topljen (iz topi-en), nošen (iz nosi-en), gasiti — gasen (n. gasi-en), voziti — vo*en (iz vozi-en) itd. — Iz I. verste se vendar precej sploh govori in piše terpivno deležje rasen, rascen, zarašen grešnik!
XLVIII.
V. „Le ena reč jej je bila pri njem na poti in sicer ta, da ni umel češkega. Ona pa, dasi je nekdaj nemški umela, pozabila je uže davno... Ivan je tolažil babico s tem, da češki ume;.. Otroci in služabniki so nagovarjali gospoda Proška po češki in on jim je odgovarjal po nemški..." Zakaj piše nemški, češki ume, po češki, po nemški govori ali odgovarja, zakaj ne nemško, češko, po nemško? To se mi zdi čudno! Morebiti te vženem s tem v kozji rog?!
T. I kaj še! Poslušaj na tanko, kako Slovenec govori, in že po govoru lahko spoznaš, da se prav piše: nemški, češki govori, po francoski zna, po latinski se je odrezal. To velja pa le v prilogih na s ki: brato\ski, moški, nemški, sicer je srednji spol v navadi: veliko, dobro, nizko itd.
U. To nič ne de, ker tudi v teh prilogih se v priredji ali v srednjem spolu glasnik na koncu le na pol ali celo ne sliši: velik', nizk', visok'. Prava, dobra izreka je res veliko, nizko, visoko j toda po tej se una pisava še ne skaže. Mislim si lahko, da se glasi: m o š k', n e in š k', f r a n c o s k'.
T. Daje una pisava prava in dobra, se vidi iz tega, da so že nekdaj v staroslovenskem, pa tudi v novoslovenskem tako pisali. Dalmatin že piše v svoji prestavi svetega pis-
ma: Inu je bilu pisanu Judov.?/«', Gerčki inu LatinsA-? (Jan. 19.20.), ne pa Judo\sko ali -sku!
U. To je že nekaj!
1\ Pa se da še nekaj dostaviti v bolje pojasnjenje. Ako rečem: nemški govorim, francos/ct urnem, latinsfet znam, si mislim lahko: nemški, francoski jezik. Po nemš/rf govori, po francos/ci se vede, po latinsA"«' poje, si pa mislim: po nemški besedi govori, po francoski šegi ali navadi se obnaša itd.
U. Tudi to je nekaj !
T. Vendar tega ni treba. Da je res toživni sklon v teh primerah in da je prava oblika v prilogih na ski namesti pri-rečja, se pokaže v prilogih z drugačnimi obrazili, p.: po domače (nach hausliehem Gebrauche) , po naše (nacli unserer Art), po volčje (nach Art der Wolfe), po pasje ga je segnal (liundisch, vvie einen Hund); po gospo ski (nach Art des Adels), po bra-tovski (briiderlich), po nemški (auf deutsch). S tem pa ni rečeno, da bi po nemško, po francosko govori, latinsko zna— bilo napačno.
U. To pa to! „Da ni uniel češkega sc. jezika"—- to je, kaj pa de, pravilno; vendar, ali bi se ne smelo tudi reči: da ni umel češki ali pa češko?
T. Ako se vzame češki ali češko po priredji, prišlov-no (adverbialiter), bi pač se smelo reči tako, sicer pa ne.
XLIX.
(J. Skor, skoro, skorej, skoraj in kmal, kmali, kmalo, kmalu — pa si reva pomagaj, če si veš in znaš!?
T. Piše se res ta in una beseda tako; pa vendar ne vem, ali bi se smelo o kteri obliki reči: ta je gotovo napčna!
U. Kaj torej pomeni skor, in od kod tolikanj različna pisava?
T. S k o r' v stsl. celer, v e 1 o x, torej namesti jera o, skoro (celeriter, velociter) narečje, kakor hitro, naglo, dobro, skoro (iz skor ali skori, a, o). Skorej je nekdanji skazavni, ki se časi še rabi, kakor sva se že pomenkvala, v nekterih besedicah: zgore/, spodej, zun ej, za de/; in skoraj je ali le priterjeni ej ali pa iz skor a z j raztegnjeni rodivnik, kakor sedaj, nekdaj, davnaj itd. Metelko že in Murko imata vse te pisave, in Metelko še posebej pravi, da se že po spodnjem Kranjskem čuje na tanko skoro namesti s k o-
re, skorej, kakor sploh prilogi za narečja: malo, veliko, težko nese, pravično sodi; skor, skorej (Tast, beinahe) tako lep; de bi le skorej (bald) prišel itd.
U. Sej tudi kmali je bal d; kaj mi veš povedati o tej besedi ?
T. Metelko ima v slovnici svoji km al, km al o in k m al' s polglasnikom na koncu, ter pravi, da je mal s pri-djanim k narejeno tako, kakor viško, kviško (hinauf) itd.; v sostavi je vse km ali (alles auf einmal, mit einem Worte). Ravno iz tega je d osi hm al, p osi h m al (s i h je rod. in skaz. iz stsl. s\ liic).
U. Ali so drugi jezikoslovci, p. Miklošič, tudi te misli?
T. Miklošič piše: „Mal, aus dem deutschen entlehnt, ist meist indeclinabel; do sega mal, do sega mao; od seh mal, po seh mal, po teh mal. ob die schreibung kmalu richtig sei, darf daher bezweifelt werden; gewiss unrichtig ist k m a 1 o. Fiir koliko krat liest man koliko kratov. preš. 136. 185. (Cf. Vergl. Gramm. der slav. Spr.-Formenlehr.)
U. To meni vselej naj teže de, kadar kdo v pisanji kaj zaverže, pa ne pove zakaj; „gewiss unrichtig ist kraa-1 o" — zakaj ? Ali se ne da morebiti :kot prirečje opravičiti, kakor p. skor o in k6pa druzih. Veliko bolj nenavadna se mi zdi pisava kmalu. Daje Primož Truber nekdaj tako pisaril ali pa očanec Marko, to vem; da je pa izverstno pisal tedaj v zgled našim sedanjim prebistrim jezičnikom, to mi nikakor ne gre v glavo. Hentana butica mora biti buča moja!
T. Kako se skazati da kmalu, ti hočem povedati preučeno. Da so kdej imeli dvojno sklanjo, imensko po imenih in zaimensko po zaimenih, sem ti že o drugi preliki razkladal. Po imenski Qelen, a, u. ..) bi bil torej zavoljo predloga k da-javni sklon k malu, ali skupej kmalu (zuinal); po zaimenski (j, j ega, j emu ...) pa k malemu, kakor k več emu, ki se tu pa tam sliši.
U. Kmalu je po tem takem imenska sklanja staroslo-venska! To je pa res preučeno!
T. In meni se dozdeva, da ni nič druzega, kakor nekdanji kmalu v srednjem spolu u namesti o; — sej je tudi Truber pisal in Marko: dobru, srečnu, blagw, vinu, in naš Do-lenec hvali še sedaj sladkw vinu, Ribničan pa svoje dobru blagu!
17. Ali so druge oblike (kmal, km al i, k malo) napačne?
T. Niso ne, vsaj po moji misli ne. Po izreki in sicer precej splošnji izreki se da skazati k mali, ker se Z čisto glasi, in kmal, ker se izrekuje sim ter tje kakor delaf (dela/), peljal' (peljaZ), dai' (da/) itd. Jest pišem naj raji km ali.
17. Torej le kmalo je očitno napčno?j
T. Menda ni tako očitno, vsaj spričanoni; sploh se piše, govori tudi, besedo lepo spreminja, po kaj bi se zametovalo! Razlika me mika.
£7. Ako je res tuje, naj se pa ne zametuje, ampak vse kmal i zaverže! Rabimo potlej namesti nje raji besedo skor, skoro, skorej, skoraj, ki ravno tisto pomeni in je menda vsaj naša?
T. Schier schier — toda nikar se ne boj, ker celo nemški jezikoslovci dokazujejo, daje Nemec besedo to ukral Slovencu ter jo razlagajo ravno iz našega skor, skori, skoro (celeriter).
U. Sej to zna Nemec; toda bode ga le naše pezdirje, bruna v svojem očesu pa ne vidi!
L.
U. „SeIi so na tla" in „je na tla p al* — se mi celo prenežno zdi; po kterem pravilu se pa to godi?
T. Po pravilu, ktero je veljalo nekdaj v staroslovensčini in velja še zdaj v jugoslovanskih jezicih, da se d in t v glagolih I. reda iztika ali izpušča ter piše: sel, p&I, cvel, cvelaje, prelaje, sneli so itd.
U. Pa se govori tudi sedel, padel, cvetel, c ve tla je, predla je, snedliso..po Slovenskem.
T. Tjade, ker Slovenci nismo k o m e j k e j! Tudi v tem strinjamo gorenske in dolenske Slovane, ker pravimo sedel in s e 1 sem, padla in p a 1 a je.
U. Blisk in tresk — ali bi ne bilo bolj pametno, da bi Slovane imenovali, kakor Kranjec-bistra glava-imenuje svoje Slovence, gorenske in dolenske ali celo gorenjske in dolenjske Slovane namesti severne in južne ali sever o-in j u g o- Slovane?
T. I mene prehaja zdaj mer žlica zdaj vročica, kadar
imenujem Slovane severne ali pa južne! Pa — pustiva zdaj to!
U. Torej „seli so na tla" in „pal je na tla"! —
T. Janežič pojasnuje to pisavo ter pove v opombi k I. versti in i. razredu glagolskemu: „Po južnih in vzhodnih straneh jezikovega obsega v opisovavnem deležniku zobnik redno izpada , korenov samoglasnik se pa bolj ostro izgovarja ali predteguje , n. pr. Cigar prejo prela, tega kruh j e-la. N. pr. —Spredej v glasoslovji piše takole: „ Po Koroškem govore tu pa tam : š i d 1 o m. šilo; m o t ovi dlo m. m o t o vil o; kresadlo m. kresalo; jedel m. jel itd. prav po češki navadi". — Ta razloček se najde tudi v naših starih predrazih bri-zinških spominkih: m od liti se, i m odi i m se irn nam. moliti se, molim se jim; vsedli m. vseli. — Kakor Janežič razlaga to pisavo tudi Metelko, da jo imajo Dolenci in Notranjci še vedno, kakor druge narečja slovanske, ki jih Dobrovski šteje v I. versto (stsl., rus., serb.- hrov.).
-^m A1G L, E § j®5-
Razgovor.	stran.
I.	Učitelj, učenik, učnik..............................1
II.	Učencov — cev, učcncom — cem..........3
III.	0, ob, od.................4
IV.	Uže, vže, že..................6
V.	Sem, sim...................6
VI.	R — L (samo - in soglasnika)........................8
VII.	— i, — ej, — oj (v hladili — ej zemlji, z rokoj) ....	9
VIII.	Dvigniti — uti — oti, — ol............10
IX.	Marija — ia; Mariji — ii.............13
X.	Ja, az - jaz, jez - jes, jest............13
XI.	Starša-i hči; bolji-a riba............14
XII.	Sladka - e vina.................15
XIII.	Moški -žki; društvo - žtvo . . . •.........16
XIV.	S, z, ž, i ž, brez-ž...........• ...	19
XV.	K (gori), h (hribu)...............20
XVI.	Št, šč, sč, š..................21
XVII.	Sadaj, sedaj, zdaj, zdej..............23
XVIII. Sicer, scer..................24
XIX.	Na seln po leti (u, i)..............24
XX.	Takega - cega, g-z (j), h-s ...........26
XXI.	Viditi — eti; vedeti — eti.............29
XXII.	I, in, ino, inu, (no - nu).............30
XXIII.	Hrepenenje - njenje; primaknen - njen.........32
XXIV.	Kar, kjer, ker, kir ...............34
XXV.	Kateri, kteri; ki, koj-a-e.............34
XXVI.	Om - ega; am - iga................36
XXVII.	Ta mesec — tega mesca; dans, dnes; letos - as......38
XXVIII.	Za njega, zanj, za-nj; za te............40
Stran.
XXIX.	Lepe-i; delave-i; ste-i.............41
XXX.	Mimo, memo, meni................44
XXXI.	Da, de; ven, vun; vendar, vender..........44
XXXII.	Vedno; zmiraj, zmeraj; zmiraj — om.........46
XXXIII.	Njih, njihov, njihen , -hna , o............47
XXXIV.	Vreča - e; piva - o; pot, a in i itd..........48
XXXV.	Jezero, tavžent, tisuo...............49
XXXVI.	Tisuč-oč; temuč - oo...............51
XXXVII.	Niso, neso ; ni — ne; nimam -nemam.........52
XXXVIII.	Skloni sloven.: imenovaven , . . skazaven........53
XXXIX. Pra - pre - pri - pro per, do...........56
XL. Kdaj , kdej; vsaj, saj , sej .............58
XLI. V —, n — (stopim, utopim)............59
XLII. V-, u-, vz-..................61
XLIII. So-, se-, (sognati — segnati)...........63
XLIV. Za, zarano, za rana, za -dopade...........64
XLV. Mej, med; nad, naj, nar..............65
XLV1. Dade; store-ijo; inako............. .	66
XLVII. Skubel - il; skuben - bljen , nesen..........67
XLV1II. Nemški; po češki; češki - o............68
XLIX. Skor - i - o - ej - aj; kmal - i - o - u........69
L. Sedel, sel; padel, pal; šidlo.............71
DokLtcla It 26. listultpolVedeža.
Vis staro slovanski
glajSolitiiki i cipilski, S cirilico pojipavljeno(serislco).
CI»§«=
litica.
(i rili ca .
(iriliea popravljana mala i velika .
Nati
sii a
l>r
i situ .
•Srs
M «
-
s
N k i*a j ski stari i novi
JS
fu
fi-rfl	!	A	a
f	K	E	Č
m	K	B	B
%	\ r	r	r
DL	! A	/J,	A
S	€	E	e
a		JK	7K
Si 0v	S 3	3	3
T 8	HH'f	I	i
HP	w H	J	j
	K	K	K
■Hi	A	./l	«4
m	m	M	M
T	h	h	H
89	0	0	0
p	n	n	II
h	p	p	p
	c	C	j (1
00	t (m)	T	T
-—	—-	Ti	
		v •j	V j/
		4»	$
id	r	X	X
*v	M	U	U,
	y	H	H
m	lil	111	m
	1,1	3. ,	L

S8
t,

if T
J?J/\
X? &

4 ,-is '
J
©
/
s




r
C/
d
a h
v
g
a
e
v
/< %
i
j
le
1 III 1L O
J*
T
2 a
ae
t

S
t
P
C
u
f ll C
v
C
s
m a^olitisti ,
k a
^C	!
f .....
............
ra .........................
nil............................• 1
ilo........................
iifi ........A .......
Ciril islci.
Ti-h^J.............
z
H si
a
...............
') g 1a h' t e......
h) 10 j c . Dk....................
C /
h) it
cM
?r,
'tP- A

t-.ž. tč.
e)
A.
trč
-cn^.
Ul, ulj,	ac^ ^
A
A A"
7
JčftZc)