Slovenska slovnica

za

domačo in šolsko rabo.

--

Spisal

Anton Janežič,

profesor na e. k. viši realki v Celovcu.

V založbi E. Liegl-ove knjigarnice.

Cum oranimn linguarum scientia difficilis cuiquam sit.
nemo tamen tam desidiosus est, ut in sua gente positus suae
g-entis linguam neseiat. Nam qnid aliud putandus est, nisi
animalium brutorum deterior ? lila enim propriae vocis clamo-
rem esprimunt: iste deterior, qui propriae linguae caret notrtia.

Isidorus Hi.ip. orig. lib. 9 c, 1.

rt

fl-ru,


«

Natisnil J. Blaznik v Ljubljani

Predgovor.

(K drugi  izdavi.)

'&j#d kar nam slovenščina v knjigi živi, vedno se slovniški
mika in lika; nova slovenska slovnica torej Slovencem ne more
biti nova prikazen. Pri vsem tem me navdaja sladka misel, da
jo prijazno sprejme vsak, komur pride pod roke: poshranjena je
namreč v njenih listih marsiktera nova drobtina, ki sem jo ali
sam pobral med ndrodom ali po drugih možeh posnel izmed na¬
roda. Pa nikarte misliti: nova zdplata pa stara suknja. Vsa nova
po obliki in po osnovi, predelana po tirjavah sedanjega jeziko¬
slovja in popravljena po najboljših slovniških pripomočkih, prika¬
zuje se „slovenska slovnica'* v drugo  na svitlo, da širi med
Slovenci temeljito jezikovo znanje in ogreva njih serca za mile
glasove maternega jezika.

Namenjena ie pričujoča slovnica sosebno mili slovenski mla¬
dini za šolsko rabo; v svesti pa sem si, da je tudi noben drugi
Slovenec ne položi iz rok brez vsake koristi. Jezik, v kterem je
pisana in ki ga uči, je prava čista slovenščina, posneta po ljudski
govorici vseh  Slovencev ob Savi in Dravi, ob Soči in Muri; pre-
zerlo se ni nobeno narečje, ktero še hrani kako dragotino starega
čistega blaga. Skoz in skoz mi je bila vodnica današnja beseda
našega naroda, svetovavka v dvomnih rečeh pa starša slovenska
pisava in stara slovenščina, od ktere še le dohaja sedanji besedi
Inč in svitloba; dajala se je torej prednost vselej tistemu pravilu,
tisti obliki, ki imž korenino v stari slovenščini, pa nam še dan
danes živi. — Vsakemu pravilu so dodjani v pojasnjevanje nelt-
teri izgledje, vzeti iz bogatega zaklada narodovih prislovic ali
nabrani po spisih najboljših slovenskih pisateljev, ker se take
iskrice narodovega uma najrajše primejo mladinskega serca. Bla¬
gor mu, komur se vrastejo v misel in serce, da mu svetijo po
poti skozi življenje!

Služila so mi pri izdelavi razna veča dela jezikoznanska, soseb¬
no pa Miklošiče  v a „Vergleichende Grammatik der slavischen Spra-
chen", Metelkovo  „Lehrgebaude der slovenischen Sprache",

1 *

4

Navratilov „Beitrag zum Studium des^ slavischen Zeitwortes",
Veberjeva  „Skladnja ilirskoga jezika", Celakovskega  „Čteni
o srovnavaci mluvnici slovanski", Zikmundova  ,,Skladba jazyka
českeho" itd.; skerbno sem pa tudi porabil manjše slovniške pre¬
iskave o posameznih predelih naše slovnice, raztresene po Novicah
in po drugih tiskopiših. — Dovoljeno mi bodi h koncu še izreži
svojo serčno zahvalo prečastitim gospodom, ki so mi bili na pomoč
pri sestavi pervega oddelka (str. 7 — 103) za marsiktero prijazno
opombo ali popravo; ob tej priliki jih pa prosim še dalje njih
veljavnega sveta, da se s časom popravi in prenaredi, kjer je ob¬
visela drugi izdavi še kaka pomota ali nedoslednost v besedi
ali v razsnovi: več oči več vidi, vsi ljudjč vse ved6.

V Rož ji na veliko gospojnico 1863.

A. J.

(K tretji izdavi.)

Kar se je dalo v kratkem času med drugo in tretjo izdavo,
popravilo in prenaredilo se je, kolikor se mi je zdelo potrebno,
da izide slovnica še v pravilniši in rabniši obliki na beli dan. V
pisavi polglasnega e pred rom sem krenil spet po starem poti, da
v pisanji ne bode razločka med slovnico in med ostalimi šolskimi
bukvami — slovenskimi in hrovaškimi. Tako opravljena se pri¬
kazuje „slo venska slovnica" v tretje  pred slovenski svet; naj jej
prizanesč in blagovoljno popravijo, če je ostala tudi tretji izdavi
tu pa tam kaka resa.

V Rožji  na malo gospojnico 1863.

A. J.

(K četerti izdavi.)

Da se more pričujoča četerta izdava ,,slovenske slovnice"
s tretjo vred v rabi obderžati, zat6 se ni v ničemur prenaredila;
samo tu pa tam se je kaka očitna pomota popravila in nekaj manj
važnih pravil z manjšimi čerkami natisnilo. Pri tej priliki dajem
na znanje, da skusim mnogostrani želji po „Mali slovenski slovnici
za pervence" najprej ko bo mogoče ustreči.

V Celovcu  mesca sušca 1868.

A. J.

V vod.

§. 1. Jezik ali govor je najlepša, najdraža in naj-
imenitniša dota med vsemi darovi, kar jih je prejel človek
iz stvarnikove roke. Jezik druži človeku človeka, jezik
mu glasf njegove misli in čuti, jezik ravna včdi in umet¬
nijam pot po širocem svetu: na jezik se opira vsa člo¬
veška omika. Brez jezikove olike ni upati narodove omike:
„Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo.“

§. 2. Jezik, ki ga kak narod govori, zove se njegov
n d  r o dn i ali materni  jezik. Narodni jezik ali materinščina
je najzvestejše zercalo narodovega duha in narodove omike.

Naš narodni ali materni jezik je slovenščina, pristna
hči stare slovenščine in krepka panoga mogočnega slo¬
vanskega debla, ktero širi svoje veje od Jadre do Balta,
od beloglavih evropskih planin tje do kitajskih zidin.

§. 3. Ali so govorili Sloveni o svojem dohodu v Ev¬
ropo le eden  ali več jezikov, ta pravda še ni dotekla med
jezikoslovci; jasno ko beli dan pa je, da se gubč razlike
med posameznimi narečji toliko bolj, kolikor globše se ozi¬
ramo v starodavnost. Priča nam je stara slovenščina, ki
obsega, da-si ravno mati le slovenščini in bolgarščini, ven¬
dar vsem narečjem najterdniša pravila in najstarše oblike.

Slovanščina je pognala štiri glavne verhove, vsaki
verh pa se je razrasel spet v nekaj veršičev; zat<5 štejemo
dan danes štiri glavna narečja: jugo slovensko, ru¬
sko, Češko in poljsko,  izmed kterih se je razkrojilo
jugoslovensko v: slovensko, serbsko-hrovaško in
bolgarsko,  rusko v: velikorusko in malorusko
ali rusinsko,  češko in poljsko pa: v češko, polj sko,
češko-slovensko, gorenje- in dolenje-serbsko.

§. 4. Iz perva so pisali Sloveni z režami in čertami
— rabilo jim je okorno podobopisje; potem jim je služil
gerški in latinski čerkopis; pa tudi ta se je kmalo skazal
presiromašen za obilico slovenskih glasov. Pervo slovensko
abecedo, bogato s samoglasniki in soglasniki za vse raz¬
lične glasove, sestavila sta slovanska blagovestnika in za¬
četnika naše književnosti, Ciril in Metodij; reklo se jej je

6 /

sploh  slovenska azbuka ali glagolica; kmalo za
njo pa je prišla v rabo po gerškem čerkopisji in po gla¬
golici posneta in za pisavo bolj naredna cirilica*),
ktera je po vzhodnih krajih slovensko azbuko s Časom
popolnoma izpodrinila. Dan danes pišejo vzhodni Sloveni
cirilico,  zahodnim rabi pomnožena latinica;  staro¬
davna glagolica se je ohranila samo v cerkvi pri nekterih
Slovenih ob jadranskem morji.

§. 5. Sloveni smo udje velike indoevropske rodovine,
ki je že v starodavnih časih vzela Evropo pod svojo oblast
in ktera po svoji izobraženosti še dan današnji gospoduje
skoraj vsemu omikanemu svetu. V rodu smo tedaj davnim
Indom, Gr er kom in Rimcem,  ki so bili vsej zahodni
Evropi učitelji v včdi in umetnijah; v rodu smo roman¬
skim  narodom, njih zarodičem in pervim dedičem klasi-
ške omike; v rodu smo sosedom Nemcem  in drugim
germanskim  rodovom, ki so se povzdignili v omiki že
na prečudno visoko stopnjo. Napočil je dan tudi Sloven¬
cem , da nastopimo pot do svetišča mir od o ve omike.

§. 6. Jezik prav likati in izobraževati uči jeziko¬
slovje ali jezikoznanstvo;  pravila in postave, po
kterih se jezik lika in izobraža, obsega pa slovnica.
-— Slovnica ali gramatika  je tedaj nauk o besedah
in njih vezavi v skladne celote ter razpada:

I. na besedoslovje  (etimologijo) — to je nauk o po¬
sameznih besedah in njih oblikah, ki uči:

a) kteri in kakošni so glasovi in kako se med seboj
strinjajo in preminjajo — glasoslovje, glasje;

b) kako se besede v končnicah pregibljejo t.j. skla¬
njaj o ali spregaj o—obliko slo vj e, oblik  o vj  e;

c) kako se besede skladajo t.j. obrazijo ali sestav¬
ljajo— be se do skladj e, skladje.

II. na stavkoslovje ali skladnjo  (sintakso), ki uči
besede skladno v stavke vezati, da postane govorica
in pisava ustom lehko izrekljiva, ušesom prijetna
in na vse strani razločna in umevna.

') Glej „doklado“.

Pervi del.

Keied oslovje«

A. (ilasje.

I. Poglavje.

Slovensko pismo.

§ 7. Vsak govor se sklada iz besčd, besede iz zlo¬
gov in zlogi iz glasov, ki je suje človek s sapo iz pluč.
Znamenja posameznim glasovom, z ozirom na izreko, so
glasniki,  z ozirom na pisavo pa pismena ali derke.
Vsej versti pismen pravimo abeceda.

Slovenščini služi latinska  abeceda ali latinica,
ki šteje, prikrojena za slovenske glasove, ta-le pismena:

a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k, 1, in, n, o. p, r, s,

š, t, n, v, z,  ž.

Pismena: q. x. y in ph slovenski pisavi ne rabijo; zato je po navadi
tudi v ptujkah s: kv, ks, i in f nadomestujemo, n. pr. Ksenofont:Xeno-
phon, sinoda*synoda.

§. 8. Glasnik, ki stojf besedi od sprčdaj, imenuje se
s p r 4 d n i k; v sredi mu pravimo s r 4 d ni k, na koncu pa
končnik.

§. 9. Glasniki so z ozirom na izreko sam oglasni
ali soglasni. Samoglasni  imajo že sami ob sebi
svoj razldčni glas, soglasni  ga pa še le dob4, kedar
je zvežemo s samoglasnimi: pervi so torej samoglas¬
niki, ti' pa soglasniki.

Samoglasniki so: a, e, (4, e) i, o, (d,) u; vsi ostali:

b, c, č, d, f, g, h, j, k, 1, in, n, p, r, s, š, t, v, z
in z  so soglasniki. Srednika med samoglasniki in soglas¬
niki sta: j in v.

8

A. Samoglasniki.

§. 10. Samoglasniki (vokali) so po svojem bi¬
stvu kratki ali dolgi, in se ločijo  v ozke: e, i in v
široke: a, o, o.

Med samoglasniki sta e in i po glasu tenka, o in u debela,  a je pa
srednik med obemi.

Dvoglasnikov (diftongov) slovenščina nima.

B. Soglasniki.

§. 11. Soglasniki  (konsonantje) se ločijo:

a) v ozke: c, č, j (lj, nj, rj), š (šč), i  —
inv široke: b, d, f, g, h, k, 1, m,

u, p, r, s, t, v, z;

b) v mehke: b, d, g, j, 1, m, n, r , v,
z, z  — in v terde: c, fe, f, h, k,
P, s, š, t.

a) v jezikovce ali topljivce:  I, li, r
s topljencema: Ij , n j;

b) v zobnike: d, t;

c) v ustnike:  b, m, p, v in ptuji f;

d) v goltnike: g, h, k ;

e) v sikavce ali sičnike: c, 8, z  in

f) v šu m e v c e ali nebni k e: č, š, žinj.

Srodniki  t. j. v rodu so si: d, j; — g, z, ž; — h, e, š; — k, c,
č; — sk, st in šč.

I. po izreki:)

II. po glasu'
z ozirom na
govorila:

II. Poglavje.

Veljava in izreka glasnikov.

A. Samoglasniki.

§. 12. Slovenska abeceda (latinica) je presiromašna
v samoglasnikih za obilico slovenskih glasov; torej nima
vsakemu glasu posebnega pismena, kar močno ovira na¬
tančno znamnjavo in pravo izreko. — Pravo mesto slo-

9

venskim samoglasnikom je za soglasniki; odtod je čist
samoglasnik kot sprednik le redka prikazen.

Po glasu so samoglasniki pol n oglas  ni,  ki je tako
rekofi na polna usta izgovarjamo, ali polglasni,  kteri
imajo zamolkel, le na pol slišljiv glas, kakor n. pr. e
kot namestnik staroslovenskih x in b, in pred r" m , ki ima
še drug soglasnik za seboj, če se že v pisavi ne opušča.

(§• 14- d.)

§. 13. A, vseh samoglasnikov najtehtniši, imd kot
namestnik staroslovenskega a  vselej in povsod svoj čist
in poln glas; enako se glasf po južno zahodnih strančh
tudi tedaj, kedar je stopil na mesto polglasnikov h ali z
(§. 18), n. pr. brazda- KpA 3 /i,A, glava--  taaba, klada >  haa^a,
žaba‘K  aka,  dan--  ^khk.

Od spredaj mu čestokrat j prirašča, n. pr. jaz  — strsl. o«.X, jagnje  —
lat. a gnus.  Svoj čist glas je prideržal kot sprednik samo v besedah: a, a k o,
ali, ampak,  ano'. anti  in v nekterih ptujkah, n. pr. anaelj  — lat. anaelus,
afaslelj  — lat. apostolus.

§. 14. K nadomestuje štiri staroslovenske glasnike,
torej je po svojem glasu prav za prav čvetčr;  izrekuje
se namreč:

a) kot namestnik starega e s  svojim lastnim  gla¬
som, kakor v drugih jezikih, n. pr. ceta = 'i£TA, pepel'■>
n En eax  ,> večer* beme|)X, žena>i keha.

b) kot namestnik dvoglasnika k, kakor bi mu bil i
ali j pritopljen, navadno z naglasnim j ali predglasnim
i, večkrat pa tudi kakor čist c ali i, n. pr. breg  —
Kpkrz» brej g, brieg, breg , brig; dete  — frfcrt* dejte, diete,
dete, dite; m/isto  — MkcTO --mejsto, miesto, mesto, misto;
mleko  — jvukno --mlejko, mlieko, mleko, mliko; svet  —
(mundus) cukrz * svejt, sviet, svet, svit .

c) kot namestnik starega nosnika a  , kedar imd na¬
glas, prav globoko in raztegnjeno,  rekel bi kakor
fl, n. pr. peta'-\v\-rc>>, svet  (sanctus)- cbatx , vezati-  ba 3 ath,
jezik -  i'A 3 xiK.

Po nekterih straneh na Goriškem in Koroškem se glasi 6  kakor a, n. pr.
peta*pata, petekjpatek, jeziksjazik;  po Kranjskem pa je slišati s pred¬
glasnim i, n. pr. peta=pieta, svet  (sanctus) 5  sviet itd.

d) kot polglasnik  v končnicah in pred r°' n , če je
še drug soglasnik za njim, prav zamolklo in le na

10

pol slišljivo, n. pr. kratek *  KpATXKX , mertev ■-  aapxtxbx ,
nizek *  nh 3 xkx , berzda *  Kpx 3 ^A, serna >  cpznA, ter s *  Tpxcx,
zerno* 3pXN0.

V novejši pisavi se polglasni e pred rom navadno opušča, bar močno lajša
pravo izreko, navlasti ptujcem; zato sploh pišejo: brdo, brzda, krst, smrt,
srna, trs namesto berdo, berzda, kerst, smert, serna, ters itd.

V korenikah se glasi e kot namestnik starih pol¬
glasnikov x in h kakor e »e,  predtegnjeno ali zategnjeno,
n. pr. deska cka, tešč--  txl(jb, ves*  bbcb, cest  (čast) = 'ibctb,
den  (dan) - fthNK.

Samoglasniku c od spredaj navadno j priraste, n. pr. jegulja  — egulja ,
jelen  — elen , j e de n  — eden , en.

§. 15. I, namestnik staroslovenskega n , izrekuje se
polnoglasno  kakor v besedah: čist*'\\\ m, glista* v ahcta,
■pila --  mm , žila *  ;tum ali bolj zamolklo,  sosebno v pred-
tegnjenih in breznaglasnih zlogih, n. pr. nit-,  hhtk,  mesiti*
MkcHTH. -— Polnoglasen je i kot namestnik starosloven¬
skega xi, n. pr. hiša*\'Am\, kobila*  kokaIaa, misel  * AAzicAh.

Kot sprčduik se nahaja v besedah: igla, igo (jugum), igra, il, ime, in,
iskati, iskra, ist, iti,  iz  in morda še v nekterih drugih; priprosto ljudstvo
mu rado j dodeva in govori: jigla, j igo, jigra  itd.

§. 16. O je namestnik staroslovenskih o in as  in se
glasi:

a) kot namestnik staroslovenskega o navadno kakor
v drugih jezikih; le v zatezi se bliža sem ter tje nekaj
samoglasniku u, n. pr. grozd * rpo 3 ;\x , prčst*  npocrx, smola*
CMOAA , vosek *  BOCKZ.

b) kot namestnik starega nosnika k  večidel široko,
kakor bi bil v njem a vtopljen, včasi pa kakor navadni
o , n. pr. goba *  ivaka , log **  AAšrz, mdka *  maika  (farina, sup-
plicium), ogor *  ,Y,ropk, tdča*  tavia.

Kot sprednik nam služi v besedah: o, o b, o b a, o d, o g e n j, o j e, o k n o, o k o,
ol, on, orel, osa, osel,  ost  in še v nekterih drugih; v domačem govoru imA
večkrat v pred seboj; voje, vokno, vosa  itd.

§. 17. U, staroslovenski oy, glasi se polnoglasno
kakor v drugih jezikih, n. pr. luža*  Aoy?KA, ruda*  povA* ?
ud*  oy/\x, ul*  oyAX, sluga *  CAoyrA, ali bolj zamolklo,  so¬
sebno v brezndglasnih in predtegnjenih zlogih, n. pr. gu-
biti, kup, varuh, kmalo.

Spomina vredna je posebnost štajerskega narečja okoli Radgone, vse do-
lenščine in pa notranjščine oh Krasu, ki v korenikah (i namesto u govori, n. pr.
kup *kiip , bučasbiiča,  bruno.-briino.

11

Kot spršdnik se nahaja u besedam: ud, uho, ujec, uk, ul, u 1 e, ulica,
um, up, usnje, usta, uzda in Se nekterim drugim; v domači rabi radi v
pred-enj devamo: vud, vuk, vum, vusta itd.

O staroslovenskih samoglasnikih  x,  h in a,  s.

§.18. x in h sta rabila stari slovenščini kot pol¬
glasnika ter sta mečila preterdo izreko; njun redni in
edino pravi namestnik v novi slovenščini je e, n. pr. dež<
AX7RA b  i Ichek--  AxrxKX, mest (maščevanje) -■  vact h, pes*  nxcx,
sen=  cxnx, tenek  = tmikkx  ; po južno - zahodnih strančh pa
je v nekterih besedah a pravilni e izpodrinil in večidel
tudi v pisavi njegovo veljavo prevzel, to pa:

1. v koreniki:

a) nekoliko po večem enozložnih samostavni-
kov  z izpeljankami vred: najnavadniši so: dan  (,\bHh)
z izpeljankami: danes, današnji, vsakdanji, danica, daniti
se  itd.; — čast  (HhCTb) z izpeljankami: časten, častiti,
častitljiv,  vendar povsod le češčen,  a,  o;  — lan  (amix)
z izpeljankami: lanen , lanišče  itd.; — laž  (akhik)  ali
leža, legati - lažem, lažnjiv  itd.; — m a h  ( avxxx) z  izpe¬
ljankami: mcihovje, mahovit  itd .;—maščevanj e  (amsCtk) ;
— panj  (runih); — sanj  (cxnx) z  izpeljankami: sanja,
sanjav  itd.; — sat  (cxtx) z  izpeljankami: satje, satovje
itd.; tast  (ThCTh), tašča;  — vas  (BhCh) z izpeljankami:
vaščan, vaški  itd.; dvozložnih tacili samostavnikov je
še manj: maša  (m h ijja) z  izpeljankami: mašni, mašnih,
maševati; sajem  (cxmnv\x) zraven navadnišega: semenj ,
sejem  itd.

b) nekaj pridevnikov,  n. pr. lahek  (AhrxKx) z iz¬
peljanko: lajšati;  — manjši  (amiNhh) z  izpeljankami:
manj, manjšati, manjšina  itd.; — tanek  (ThNbKx) z iz¬
peljankami: na tanko, natančen, tanji, tanjši, tanjšati,
tančica  itd.

c) nekterih glagolov, zvlasti v sedanjiku in v ter-
pevno - preteklem deležniku, n. pr. d eh ni ti (dahniti ),
dahnem, nadahnjen --  ^MAvrii; g eni ti (ganiti), ganem,
ganjen  < rzHtfTH; sehniti  (sahniti), sahnem, usahnjen  =

12

c&xh^th; v tekniti  (vtakniti), vtaknem, vtaknjen  * tskn^th;
žeti , jeeha, ; meti, manem*  aabn<x; vzeti, v za,mera  bb3bm;x.

d) v zaimku ta = TX n. pr. taisti, takrat, tačas,

, e) v predlogu v (ek), n. pr. vd-me, vd-te, vd-se, va-njo.
* 2. v končnicah:

a) v sklonilu m nožnega rodivnika  ženskih sa-
mostavnih  imen. Staroslovensko rodivnikovo sklonilo
k za vse tri spole preminja nova slovenščina včasi v A,
vzlasti pri ženskih samostavnikih na samoglasnik, ki v
edinjem rodivniku e naglašajo, n. pr. gora-gord*r op-hx;
solza - solza  = cax3+x ; voda - voda  = bo^tk ;

b) v obrazilih ek (xkx) in en (ehx) pridevnih

imčn, n. pr. gladek - gladdk -  ; krepek - krepdk *

KpknxKx; mehek  - mehdk --  aaabxkx ; bolen - boldn *  koabhx ; vo¬
ljen - voljdn  * boabhz ;

3. kot lepoglasni  vstavek v množnem rodivniku
nekterih ženskih in srednjih samostavnikov z ndglasom
na zadnjem zlogu, da je laže izgovarjamo, n. pr. ovca-
ovec, ovdc >  oexi(k ; deska - desek, desdk  * ,\xcxkx ; tla - tdl
zraven tld.

§. 19. Samoglasnika a in k  sta bila starim Slove-
nom nosnika, t. j. izrekali so ju vedno skozi nos : a kakor
en, em = poljskemu e,  v „r§ka u  (renka), „post(^p u  (postemp)
ali francoskemu in v „fin“; — pa kakor on-poljske¬
mu a v besedah „mader“ (monder), ,,dab“ (domb) ali fran¬
coskemu on v „bon“.

Ta skozinosna izreka se je v novi slovenščini malo
da ne popolnoma izgubila; vendar se nahaja še dan danes
nekaj sledi nekdanjemu nosljanju, namreč:

a) po vsem Slovenskem govorč: brenk — KpABx,
brenkati  — kpal;ath,  žvenk  — 3 bakx;  po Koroškem
še dan danes: mesene  — AvkcALpv , dompelj (dumpelj),
ropont  (ropunt).

b) V zilski dolini so skoz in skoz ndvadne besede:
lenča  — aaiijta,  srenča  — cpAiirrA, venč  — bauitb,
g er mo n ž (gerd mož) — aa k  in okoli Pliberka: ronka
— Paska  , pont — riAvrb itd. Enako govori sem ter tje po
Goriškem: vanči  ali vnzči. Besedo roka  izrekajejo tudi
po rovtarskih hribih nad Verhniko močno skozi nos.

13

c)  v brižinskih  spomenikih se berd nosniki: sunt

— cat  (so), p or o n so —n opAPitt (poročam), m o g o nek a

— MorvwuTA (mogoča), v u en s ih — bahithxx  (večih).

d) Nemci, Rumuni in Ogri so ohranili nosnik v be¬
sedah , iz slovanščine izposojenih, v kterih smo ga ml že
pred nekaj časom izgubili: K^Kpa — Kanker  — Kokra;
Maku n e — Minkenclorf — Mekine;  /\pd\rz — rum. drong

— drog;  aaluta  — ogrsk. lentse  — leča.  Primeri tudi:
rttCh — gos  — Gans;  toa^gx — golob  — columba.

Vse to jasno spričuje, tla so stari Slovenci in ,Y, nosljevali  t. j.
skozi nos izgovarjali.

B. Soglasniki.

§.20. Jezikovca ah topljivca  n in r (n,  p)
imata svoj lastni glas, kakor v drugih jezikih, naj stojita
od sprčdaj, v sredi ah na koncu besedi; 1 (a)  se pa last¬
nega glasu včasi iznebi in kakor v (u) izrekuje, to pa:

a) v koreniki pred soglasniki,  n. pr. polt--povt,
volk  * vovk, žolna * lovna;  po Štajerskem proti hrovaški
meji govorč ol, kedar se je iz starega ax  izobrazil, cel<5
kakor u, torej: put, vuk, žuna  itd. — Enako se glasi I
kakor v tudi pred obrazih-ec, -en,  -ik  itd., če se ni že
v pisavi v v zvergel, n. pr. bralec  * bravec, rodilnik  = ro-
divnik, tkalec * tkavec.

Včasi pa je vendar potreba, da ohrani l  pred soglasnikom svoj lastni glas,
to pa sosebno tedaj, kedar spada soglasnik k obrazilu, ne pa h koreniki, n. pr.
glagolnost , pravilnost , neštevilnost  itd.

b) na koncu besedi, vendar je treba v pravilni
izreki vsaj samoglasnik pred l" m  razločno izgovarjati, naj
si je zategnjen, predtegnjen ah brezmlglasen, n. pr. ddl-■
dav, igral  * igrdv, dilal  - delav, jel - jev, terpel <= terpev,
mil  = miv, ljubil  = ljubiv.

Prosto ljudstvo I v breznAglasnih in predtegnjenih zlogih s predstojeeim
samoglasnikom vred sploh kakor ov ali u izrekuje, česar pa pravilni izreki ne
kaže posnemati, n. pr. delal; delov; terpel; terpov , terpu ; ljubil  = ljubov , Ijubu.

§.21. Zobnika  d in t (ft in t)  imata vselej in
povsod svoj čisti glas, naj nam rabita kot sprčdnika,
srčdnika ah končnika. Mehki d naj se vselej na tanko
loči od terdega t, n. pr. brod , dom, donda, ped , peta,
pot, trud.

14

§.  22. Ustniki b, m, p (s, m,  n) imajo sploh svoj
čisti glas; samo v (b)  nam je veliko meči, nego drugim
jezikom in ostalim slovanskim narečjem, ter se bliža v
izreki samoglasniku n ali nemškemu , n. pr. brada,
riba, drob, pivo, pohlep, mamilo, veha, volna, mavra ,
krov, žetev.

Sem ter tje sta slišati It in v na koncu besedi kakor p in f, kar pa ni,
da bi se posnemalo.

§. 23. Le-sem spada tudi ptujka f v ptujih in v nekte-
rih domačih, naravni glas posnemajočih besedah; ohranila
je svoj glas tudi v slovenščini, n. pr. Filip, fant, fleten,
ferfoleti, flafota;  kedar je pa mogoče, zamenimo jo rajše
z domačim b, n. pr. baklja * Fackel, barva* Farbe, birma*
jirmatio.

Kakor si Slovenec glas f  v ptujkah rad v b  zamenjava, enako zaznamnju-
jejo tudi Nemci nas b  s svojim f  ali v,  kedar si slovenske besede po svoje kro¬
jijo, n. pr. Bled  — Veldes , Bistrica  — Feistritz , Borovlje — Ferlach , Žab-
niče  — Saifnite , Belak  — Villach.

§.24. Go Itnika  g in k (r, k)  se glasita v pravilni
izreki kakor v dragih jezikih, b (x) pa kakor ch, n. pr.
gromada, glogovina, blag, krotek, rokavica, haba, muha, duh.

Med ljudstvom se govori včasi g, sosebno v začetku in na koncu besedi,
prav po češki navadi kakor latinski ali nemški h, n. pr. gora  — hora , go%d  —
hozdj sneg  — sneli , drag  — drah.

§. 25. S i k a v c i se glasč : c (4) kakor nemški 3 ,
s (c) kakor ostri fš ali fS, z ( 3 ) pa prav rahlo kakor
nemški f  med samoglasniki (Rose, Wesen itd.), n. pr.
cena, cima, raca, stric, sestra, kosa, rosa, le s, zima,
koza, loža, mraz, voz.

§. 26. Sumevci ali nebniki  se izrekajo: č M
kakor nemški tfd), š (uj)  ostro kakor nemški feb, ž (jk)
pa prav rahlo kakor francoski j v „Journal u , n. pr. čast,
moč, meča, sena, vesa, žena, veža, mož.

Mimo šumevca č, ki se vselej prav lcerhko izrekuje, nahaja se med ljud¬
stvom po Krasu in po Istri tudi meči č, kakor ga imajo v hrovaščini in serb-
ščini in ga pišejo ondi, kjer je naš č nastal iz stopljenega lij, tj , ki, gt,  itd.,
n. pr. noč , pec, slepic, striči , (jundulic, Palmotič.

Le-sem spada tudi J (i), vseh soglasnikov najmeči,
pa vendar največe moči, ker mnogoverstno preobraža
druge soglasnike; glasi se tako, kakor v drugih jezikih,
n. pr. jezik, meja, žeja, lučaj.

15

III. Poglavje.

Glasniki po njih spreminjavi,

§. 27. Prečudni in mnogoverstni so potje, po kterih se
gibljejo in menjajo glasovi, da postane njih zveza lehko izrek¬
ljiva in lepoglasna. Kar koli se upira mehkemu in gladkemu je¬
ziku, vse to se pretopi in omeči, oteše in olika, da se prikaže v
ličniši podobi. Podverženi so tej menjavi samoglasniki,  ki
pretakajo in oživljajo kakor kri in duh terdnejse in stanovitniše
jezikove dele — soglasnike; mnogoverstno se pa spreminjajo tudi
soglasniki,  ki so tako rekoč grodi ali rebra vsacegajezika. Na
te spreminjave v glasovih se opira mehkota in milina, pa tudi
moč in sila našega jezika.

A. Menjava samoglasnikov.

§. 28. I. Samoglasniki naglasu ojačevajo  (Lautstiirkung)
t. j. ozki se spreminjajo v sir j e in manj tehtni v tehtniše glasove,
ali pa o s lab 6 vaj o (Lautschwachung) t. j. širji in tehtniši glasovi
se prelivajo v ože, na glasu manj tehtne. Po tehtnosti se verste
samoglasniki: a, 6 (s)? o, U, i in polglasnik e.

A in 6, kot najtehtniša samoglasnika se ne vikšata na glasu.
, i: berem - pobirati, merjeni‘—umirati, steljem

—  postiljati, sterem  — prostirati.  Včasi
se menja i z e: cvetem  — preevitati, pre-
cvetati; enem  — začinjati, začenj ati; žmem

— ožimati, ožemati.

J  5: grebem  —■ ogrebati, ležem  — polegati, pletem

e ojaeeva v/

1  ojaeeva v

opletati, tečem  — otekati.

O: bredem  — brod, grebem  — grob, germeti  —
grom, pletem  — plot, vezem  — voz, zveneti
zvon.

a: ležem  — polagati, merknem  ■— mrak, sedem
saditi, strežem  — straža, vlečem  — vlak.

e: cviliti  — c v eliti, sijati  — ob s e v ati, zijem  —
zevati.

Oj: bijem  — boj, Čijem — pokoj, gnijem — gnoj,
Ujem  — loj, pijem  — napoj, vijem  — zavoj.
va, ov: biti  {sem)  — zabava, kis — kvas,
kriti  — krov.

jav,

i a, n. pr. goreti  —p o g ar j ati, požar, nov  — po¬
navljati, pojiti  — napajati, sopsti  —
s a p a, sloveti  ■— slava, stvoriti  — stvar-
jati, topiti  —potaplj ati, ustanoviti  —

ustanavljati.

16

( av: 'pluti  — plavati,  truti  — trava.
tl ojačiva v (  ov: kujem  — kovati, slujem  — sloveti, trati  —

( otrov.

O s lab e vaj o glasovi le bolj po redkem; oslabeli so n. pr. v be¬
sedah: gibek  — geniti, suh  — sehneti , sluh.  —
slišati, Šiba  — všebniti.

§. 29. II. Samoglasniki se soglasnikom v p o d a b 1 j a j o (Assi-
milazion) t. j. podobni, bolj enaki delajo, da širokim glasovom
široki, ozkim pa ozki glasovi v zvezo pridejo. Zatč se preobraža
za ozkimi  soglasniki:

a) v samostavnikovih sklonili: om, oma, ov,  n. pr.
kraljev  nam. kraljov,  mečem  nam. medom,  no¬
žema  nam. noŽoma.

b) v edinjem 1. in 4. sklonu srednjih samostavnikov in
njih pridevnikov, n. pr. cvetoče lice  nam. cvetočo
lico ; vroče pole tj e  nam. vročo poletjo.

c) v nedoločnikovi priponi: ovati,  n. pr. kraljevati
nam. kraljovati,  posvečevati  nam. posvetovati,  p o-
praševati  nam. popraŠovati,  zamen j ev ati  nam.
zamenjovati.

v edinjem mestniku moških in srednjih samostavnikov.
n. pr. pri kralji  nam. pri kralju;  na  lici  = na
licu; na boj išči-bojišču; v ter pij en ji  nam. v ter -
pljenju.

§. 30. III. Samoglasniki se med soglasnike vstavljajo
ali vtikajo  (Einschiebung), da preterdo izreko mečč:

a) v množnem rodivniku ženskih in srednjih samo¬
stavnikov, da so dva (razun lj, nj, st, šč, zditd.)
ali še več soglasnikov ne snide, n. pr. iskra
— isker  nam. iskr, zgodba  — zgodeb  nam.
zgodb, okno  — oken  nam. okn.  — Včasi pre¬
vzame to opravilo d, (§. 18, 3.) n. pr. ovca  —-
ovec  ali ovac  nam. ovc, treska  — treselc  ali
tresak  nam. tresk.  — Pred j pa pride spet stari
izpadli i na videz, n. pr. narečje  = narečij e  —
narečij; zarja - zarij a  — zarij.

b) v sestavah s predlogom S, če beseda s S om  ali
Z"’" začenja; če pa predlog naglas na-se potegne,
tedaj stopi o na njegovo mesto, n. pr sesta¬
viti  nam. s  -j- staviti, sezidati  nam. s -r zi¬
dati , sčsed  nam.  s-j-sed, soglasnik  nam.
s  -j- glasnik.

§. 31. IV. Samoglasniki včasi odpadajo ali izpadajo
(Abwerfung — Ausstossung), da se prikaže beseda v krajši obliki.
Tako se nahajajo: spod  nam. izpod, spred  nam. izpred, spremeniti

Vstavlja se e

17

nam. izpremeniti, zgubiti  nam. izgubiti, rdlo  nam. oralo, tak  nam.
tako, bliz  nam. blizo, blizu; verh  nam. verhu  itd.

§. 32. V. Samoglasniki se med seboj m e n j aj o ali 6  r e-
dijo  (Lautwechsel), kakor je to lepoglasju po godu.

I a) z e, zvlasti kedar stoji namesto starosloven¬
skih polglasnikov (§. 18), pa tudi v nekterih
drugih besedah n. pr. brasno  — brešno, kra-
bulica  — krebulica, natopir  — netopir, pr ase
— preŠič, tamen  — temen, vzamem  — vzemem.
Napek je vendar a  v besedah: kardelo  in
par st  namesto pravilnih: ker delo, perst.
b) z o, sosebno v ptujkah, včasi pa tudi v doma-
fiicah, n. pr. bob  — faba, gost  — Gast, ko¬
bila  — cavalus, koleda  — calendae, morje  —
mare, Mohor  — Mohar, nos  — nasus, oba
— arnbo, oltar  — altare, opat  — abbas, orati
— ar are, praprot  — praprat, pogan  — pa-
ganus, rakita  — rokita, sol  — sat, tovor •—
tov ar, vozotaj  — vozataj.

V ljudski govorici se ta menjava po gostem
najde, sosebno po Gorenskem, Goriškem in Koroš¬
kem , koder brezniglasni in kratki a nkvadno za o
izrekajo, n. pr. prelaz  — prevoz , prav  — prov ,
tresoglav  — tresoglov, zdrav  — zdrov;  okoli Pli¬
berka na Koroškem in okoli Mokric na Kranjskem je
slišati o celd namesto dolgega a, n. pr. maslo  —
moslo, mama  — moma , kaj — koj.

I  a) z a (glej §. 32, I.). Blizo Idrije in široko
l po Dolenskem govore, kakor Cehi, tudi za
\ ozkimi soglasniki e za a, n. pr. duše  nam.

2 E se meniava / duša, veže  nam. veža, volje  nam. volja, če-

■’  \ sar pa ne gre posnemati.

J b) z o  (glej §. 29).

I  c) z i, n. pr. svetloba  — svitlob, videti  —
' viditi, vedeti  — vediti.

3. V nekterih besedah nam rabijo po všeei o in a ali o in e,
n. pr. poberki  — paberki, jastrob  — jastreb, jastran ; kozolec
— kozelec.

Ih Menjava soglasnikov.

§. 33. I. Soglasniki se v s rodne pretapljajo  (Lautwan-
del) in sicer:

i 1 s sledečim i v lj : pil j en  nam. pilien, soljen  nam.
1. iezikovci < solien, voljen  nam. volien.

J rt  ,,„nj : gonjen  nam. gonien, menjen  nam.

[ menien , plenjen  nam. plenien.

2

Slovenska slovnica.

18

2. zobniki ^

V  s sledečim i v rj : mor j en  nam. morien, stor-

j e n  nam. storien, š i r j e n  nam.
Siri e n.

11 pred ustnikom bvlli: bram b a  nam. branba, h lim-

ba  nam. Tilinba, spremem¬
ba  nam. sprememba , začim¬
ba  nam. začinba.

d s sledečim j (=i, n) vj : graja, graj  en  nam. gradja,

gradjen, gradien; k l a j a  nam.
kladja; sojen  nam. sodjen,
sodien.  Enako v primeri a vni
stopnji za samoglasniki: mlajši
nam. mladsi  itd.

t „ „„ K: ječa  nam. jetja, mačeha

nam. matjeha, mlačen  nam.
mlatjen, mlatien; sečem  nam.
Šetiem.

St „ „,, Š&’ puščen  nam.pustjen,pustien;

puščava  nam. pustjava;
rašča  nam. rastja.  — Go-
renščina v tem primerljeji č
izpušča in govori: goŠa  nam.
gošča, pušava  nam. puščava,
grobiše  nam. grobišče,
jesti  nam .jedti, presti  nam.
predti, gresta  nam. gredta,
vest  nam. vedt, v last  nam.
vladt.

cvesti  nam, cvetti, plesti
nam. pletti, mesti  nam. metti.
Včasi nastopi ta spreminjava tudi pred l" m  n. pr.
gosli  nam. godli, jasli  nam. jadli, veslo  nam.
vedlo, čislo  nam. četlo.

b \ : grabljen  nam .grabien, ljubljen

j nam. ljubien, zibljem  nam . zibiem,

lil / : dr a mlj en  nam. dramien, dremljem

' , . i . ... nam . dremiem, m a m Ij e n  nam .mamien .

p / dolJlva .l° *J . hripljem  nam. hripiem, tipljem
l nam. tipiem, t op Ij e n  nam. topien.

\ } : devljem nam. deviem, lovljen  nam.

j lovien, opravljen  nam. opravien.

g pred obrazilom iv Z: drag  — dražili, drazimi; strig
— strizi ; pomog  — pomozi.
4. goltniki / ll „ „ „  „ S : suh  — susih, susimi;  na

rj  usi  nam. na rjuhi,  pa le
bolj po redkem.

d pred t v končnici

,s:

3. ustniki

19

g s sledečim j (d, b) vž:

h

k pred obrazilom i v C: otrok  — otroci, travnik —*

tr av niči,roka  — naroči,
velik  — velicih, pek  —
peci, rek  — reci  itd.
leža  nam. legja, PraŽan
nam. Prag j an, s ter ž e m  nam.
stergiem,str eža  nam .stregja.
duša  nam. duhja,pišamim.
pitja , brešem  nam. brehiem,
višem  nam. vihiem.

k „ „ ,, „  e: m e Šanson, mekja,  seča nam.

sekja, j o šem  nam. jokiem,
mi Sem  nam .mikiem.  Enako
v skladji pred i, n. pr. suh  —
suŠica, drug  — družica, ubog
— ubožica,  in v sklanji pred
e, n. pr. igo  — ižesa, uho  —
ušesa, oko  — ošesa.

gtinktzavoljo lepoglasjavč: s t r e  e i  nam. stregti, striši

nam. strigti, p e Si  nam .pekti,
s e Si  nam. sekti.

g „ k „ „ „h: lahek, lehek  nam. lagek,

legek ; mehek  nam. mehek;
nohet  nam. noget; h kruhu
nam. k kruhu.

C s sledečim j (= i, n) v č: kliSem  nam. kliciem, osoIn-

Sje  nam. osolncije.
brišem  nam. brisiem, bru¬
šen  nam. br usien, n o še n  nam.
nosicn, pošljem  nam. pos-
liem, viša  nam. višja.

5, sikavci / Z „ ,, ,, Ž: režem  nam. reziem, vežem

nam. veziem,vozen  nam. vo¬
zim  , vožnja  nam. voznia,
Ž n j i m  nam. z n j i m.

sk j išSem  nam. iskiem, piš šem

St ) ” ” "  ' nam. piskiem, p uš S en  nam.

pustien, Seššen nam. šestien.

'  r' Soglasniki se vstavljajo  (Einschiebung), da

zev ali odpertino v glasovih (hiatus) zatikajo, ker se izreka dveh
zaporednih samoglasnikov (razun v sestavah) ustom sploh upira,
lepoglasje pa kerha. Zagozde, ki zatikajo zev ali odpertino, so:

s:

d , j , n m
1. da

namreč:

a) d: idem

*_> / .»

V. Za lepoglasje tedaj skerbimo:
med odperte glasove kak soglasnik vdenemo,

nam. i-em, bodem

nam.

bo-em (ero).

2 *

20

b) j: dajati  nam. da-ati,  pijača  nam. pi-ača,  vejem
nam. ve-em,  Azija  nam. Azia.

c) n, sosebno v sestavah s predlogom s ali v in pri zaimku
i (on) po vseh odvisnih sklonih, n. pr. vniti  nam. v-iti,  sneti
nam. s-eti, k njemu  nam. k j emu.

d) v: devati  nam. de-ati, plevem  nam. ple-em, prepevati
nam. prepe-ati, zevati  nam. ze-ati.

2.  da samoglasnik u, ki so ga že naši predniki pisali z
dvema pismenoma, v ev ali ov razvežemo,  n. pr. kovati
nam. ku-ati, kupovati  nam. kupu-ati, sloveti  nam. slu-eti, kra¬
ljevati  nam. kralju-ati.

3. da v ptujkah, kedar je domačimo, dvoglasniku poslednje
pisme v j ali V (ei včasi v aj) preobrazimo,  n <v pr. Evropa
nam. Europa, Lavr en ec, Lovre  nam. Laurenec, S vaj c a  nam.
Šveica, krajcar  nam. kreucar.

§. 35. Včasi se vrine kak soglasnik med druge soglasnike,
da dela njih terdo zvezo laže izrekljivo in bolj lepoglasno; tako
gozdimo:

a) d ali t, da kak sikavec z r" m  v zvezo ne pride, n. pr.
mezdra  nam. mezra, oster  nam. oser, pester  nam. peser  (iz
glagola: pisati);

b) s med preokorno zvezo bt in pt v nedoločniku, n. pr.
dolbsti  nam. dolbti, grebsti  nam. grebti, tepsti  nam. tepti,
sopsti  nam. sopti.

§. 36. III. Soglasniki o d p a d a j o ali i z p a d a j o (Abwer-
fung — Ausstossung), in sicer:

1. jezikovec  1* izpada za šumevci, pa le na Kranjskem
zunaj Dolenskega in na Goriškem, drugčj se razločno govori,
n. pr. čreda  — Čeda, ČreŠnja  — češnja, Črevo  — Čevo, črez  —
Čez, črevelj  — čevelj, žrebe  — zebe, žrebelj  —• Žebelj.

2.  zobnika  d in t izpahujemo:

a) glagolom II. verste pred pripono: niti, nem,  n. pr. ve¬
niti, venem  nam. vedniti, vednem; verniti, vernem  nam.
vertniti, vertnem ; dalje v besedah: vem  nam. vedm, dam  nam.
dadm, j e m  nam. jedrn.

b) pred obrazilom ski  in stvo,  n. pr. gosposki  nam. go-
spodski, bogastvo  nam. bogatstvo,  pa tudi v besedah: brezno
nam. brezdno, prazen  nam. prazden, slama  nam. silama.

c) pred deležnikovo pripono 1, toda le po vzhodnih in južnih
krajih jezikovega obsega, n. pr. cvel- cvetel, pal  = padel, plel - ple¬
tel, bol * bodel, kr dl-kradel.

3. ustniki  izpadajo ali odpadajo:

a) glagolom II. verste pred pripono: niti, nem,  n. pr. tre¬
niti, trenem  nam. trepniti, trepnem; vkleniti, vklenem  nam.
vklepniti, vklepnem; giniti, ginem  nam. gibniti, gibnem; plju¬
niti, pljunem  nam. pljuvniti, pljuvnem;

21

b) za predlogom ob, n. pr. oblak  nam. obvlak,  obleka
nam. obvleka, obeza  nam. obveza ;

c) včasipred t ali 1, n. pr. tiča  nam. ptica, tuj  nam. ptuj,
las  nam. vlas, lat  nam. vlat, pleti  nam. plevti;

d) včasi predlogu vz, n. pr. zbuditi  * vzbuditi, zdihniti  =
vzdihniti;

e) še v nekterih drugih besedah: že  = v že, storiti  nam. stvo-
riti, hoja  nam. hvoja, zagozda  nam. zagvozda, s rab  nam.
svrab, sraka  nam. svraka.

4. goltnik  k izpada, kakor b, d, p m t  pred pripono:
niti, nem,  n. pr. b er s niti, b er snem  nam. bevskniti, bevsknem;
prasniti, prasnem  nam. praskniti, prasknem; plusniti,
plus  nem  nam. pluskniti, plusknem; stisniti, stisnem  nam.
stiskniti, stisknem.

5. nebnik  j izpada:

a) ženskim samostavnikom na -ija  v edinjem mestniku, toda
ne povsod, večidel se razločno govori in piše: podertija  — na po-
dertiji  ali podertii; kovačija  — pri kovačiji  ali kovaČii;

b) iz zveze dj, da sam j ostaja, n. pr. raji  nam. radji,
sla ji  nam. sladji.

Nepotreben prirastek je j besedam: gojzd  nam. gozd,  ojster  nam. oster,
plajsč  nam. plašč,  ujzda  nam. uzda,  zagojzda  nam. zagozda.

6. včasi odpadejo ali izpadejo celi zlogi, n. pr. gospa  =
gospoja, pas  = poj as, nograd - vinograd, vran  = gavran, dosta  =
do sita.

§. 37. IV. Soglasniki se med seboj m e n j a j o ali č r e-
d i j o (Lautwechsel):

1. jezi k ovci  med seboj, n. pr. goltanec  — gertanec,
letopir  — netopir, klik — krik,  pa tudi z drugimi soglasniki,
n. pr. kora  — koža, poreslo  — poveslo, karati  — kazen, renem  —
ženem, uboren  — ubožen.

2. zobniki  med seboj in z drugimi soglasniki, n. pr. bri¬
dek  — britek, kdo  — leto , ped  — peta, kodelja  — koželj, slad-
Čica  — slaščica, peter  — peker, šartelj  — šarkelj, teden — keden.

3. ustniki  med seboj in z drugimi soglasniki, n. pr. bra¬
mor  — mramor, prača  — frača, drobtina  — droftina, medved
— medjed, svoboda  — sloboda.

4. goltniki  med seboj, n. pr. gavran  — kavran, gerb  —
herbet, gerča  — kerč, gruŠka  — hruška, goŠčat  — koščat, laket  —
laliet, gol  — kalil (calvuš).

Večkrat se prebira ali čredi g z Z, n. pr. migati  — meziti
se, dergati  —• derzati, obsegati  — obsezati, spregati  — sprezati,
ustregati  — ustrezati.

5. sikavec  z z s° m , sosebno pred t in 1, n. pr. mazati  —
maslo, lezti  — lestvica, vezati  — poveolo, poreslo; lezti - lesti,
grizti  s gristi, mlezti  = mlesti.

22

§. 38. V. Soglasniki se preseljujejo ali prestavljajo
(metathesis):

1. da se preterda zveza soglasnikov, sosebno jezikovcev
pred zobniki, razdraži n. pr. brada  — Bart,  brod  — furt,
grad  — got. gards, kratek  — curtus, kriv  — curvue, m ra¬
ni or  —- marmor, red  — or do, rabota  — Arbeit, rama  — Arni,
tretji  — tertius.

2. še v nekterih drugih besedah, ki so nam v obeh oblikah
navadne : bohotno - hobotno , gomila  s mogila , kropiva - kopriva , pe-
retnica, perotnica - repetnica  itd.

IV. Poglavje.

Zlogi in naglaševanje,

A. Zlogi in besede.

§. 39. Iz samoglasnikov in soglasnikov, skladno med seboj
zvezanih, priraščajo zlogi in besede.

Zlog ali slovka  je glas, ki ga v eni sapi ali enkrat zinivši
izrečemo in kteri še nič ne pomenja, n. pr. bra,  k ra, p le,  pr  e
itd. — Zlogu, ki se končava na samoglasnik, pravimo odpert,
tistemu, ki ga soglasnik zapira, zapert  zlog.

Besede  so glasovi, ki imajo že razločen pomen, n. pr. som,
volna, dobrota  itd. Besede so enozložne  (enozložnice), dvo-
zložne  (dvozložnice) ali mnogozložne  (mnogozložnice).

V vsaki besedi se en zlog kerhkeje izgovarja mimo drugih.
Ta zlog ima tedaj naglas ali povdarek.

B. Naglas in naglaski.

§.40. N Agl a s ali povdarek  ni druzega, nego povzdiga
kacega samoglasnika v izreki. Nekteri samoglasniki se bolj na
dolgo, zategnjeno ali mehko  izgovarjajo, drugi zopet bolj
urno, kerhko ali ostro.  Povzdiga ali povdarek samoglasnikov
je tedaj dvojna: počasna in mehka in pa nagla in ostra.
Pri počasni izreki glasove zategujemo,  pri nagli pa pr odte¬
gujem  o. Zato pravimo počasni in mehki izreki sploh zateza,
nagli in ostri pa predteza.

Samoglasniki so po naravi dolgi (-) ali kratki  Za¬

torej se dele z ozirom na naglas ali težo  in z ozirom na mero
ali dolžino  na čvetero. Oni so namreč:

23

a) predtegujeni (ostri) dolgi: grad, med, živ^loj^ duh.  ^

b) predtegnjeni (ostri) kratki: rad, kmet, sit, som, kruh.
o) zategnjeni (mehki) dolgi: kralj, greh, križ, prod, ključ,
d) zategnjeni (mehki) kratki, ki ne stoje nikdar^ na koncu^jim-

pak samo v sredi ali iz počctka besede: laza, verta, skl e j^a,
boba, konja,  — ki so rodivniki od prcdtegnjenih kratkih laz,
vcrt, sklep, bob, konj.

Da laže ranumeš, kteri glas je predtegnjen in kteri zategnjen, razdeli si
samoglasnik v dvo polovici: graad, kraalj.  Ako povdariš pervo polovico, dobiš
predtegujen glas: graad, meed;  čo povdariš drugo polovico, glas bode zategnjen:
kraalj, greeli.

§. 41. Kedar hočemo predtezo ali zatezo, dolgoto ali krat-
koto posameznih glasov v pisavi zaznamnjevati, kar je pa le tedaj
neogibna potreba, ko jo pravi pomenek brez naglaskov dvomljiv,
— onda stavimo nad dotične glasnike posebna znamenja, ki je
naglaske  imenujemo.

Za natančno znamnjavo predtegnjenih (ostrih) in zategnjenih
(mehkih) glasov so nam potrebni, kakor hrovaščini in serbščini,
prav za prav štirje  naglaski, namreč:

a) ostrivec f  za predtegnjeno-dolge  glasove, n. pr.
Bog, brarnba, britva, dom, duša, grad, hrast (hrašča), jok, kost,
kup, laž, mladost, most, past, peta, pot (znoj), rop, strup, suša,
svet, zlato, zvest, žaba, želva;

b) podvojeni krativec " za predtcgnjeno-kratke
glasove n. pr. bat, bob, brat, derget, dno, kar, kmet, krop, kup,
(gomila), laž, moj, naš, pekel, rad, ropot, sit, slab, sova, srebro,
tvoj, vaš;

c) zavijavec ali strešica ‘'za zategnj  eno  - dol  ge
glasove, n. pr. bel, cerkev, dam, doga, gospa, greh, hrast (dob),
hvala, ključ, kralj, križ, mleko, narod, nasad, pot (via), roka,
perje, pleme, sadje, sosed, vreme, zima.

d) krativec ' za zategnjeno-kratke  glasove, n. pr.
berem, gora, gumno, igra, jezik, koga, metla, nesem, perem,
pščno, vreteno, žena, — mene, tebe, sebe, boba, kmeta, pekla.

§. 42. Navadni pisavi in tudi pričujoči slovnici služita pa
prav za prav samo dva naglaska, namreč:

1. ostrivec ali zategljej  f  kot znamenje predtegnjeno-
in zategnjeno-dolgih glasov, n. pr. duh, grad, med, živ  — ključ,
kralj, križ, sadje, stena.

2. krativec ali predtegljej  ' kot znamenje predtegnjeno-
in zategnjeno-kratkih  glasov, n. pr. konj, kmet, otrok, rad,
slab  — Čelo, igra, kbsa, osa, voda.

Strešica ali zavijavec  A  jej hodi v rabo samo tedaj,
kedar se pokaže posebno zaznamnjevanje zategnjeno-dolgih

24

glasov neogibna potreba, da se ločijo od predtegnjeno-dol-
gih,  ki so z ostrivcem opisani, n. pr. v sklanjalu: ljudi  (2. skl.)
in ljudi  (4. skl.)

§. 43. Znamenito v naglaševanji slovenskem je odskako¬
vanje ali premikanje  naglaska in njegove vsled. tega vzroko-
vane premembe, in pa ritem ali mera.

Naglas se premiče od začetka proti koncu ali od konca proti
začetku in postaja, čem bliže je koncu, tem ostreji, in čem dalje
je od njega, tem meči. Tako biva naglasek, ki je na zadnjem
zlogu oster  (predtegnjen), na predzadnjem  mehek (zategnjen)
in ki je na predzadnjem oster  (predtegnjen), na tretjem
od konca mehek  (zategnjen), n. pr. dajem, d4ješ, daje ali
dajem, daješ, daje.  Tako govorimo: gora, grenka, kosa,
mene, moje, rosa, tebe ali gora, grenka, kosa, mene,
moje, rosa, tebe  itd. — Enako postaja iz zategnjenega na¬
glaska predtegnjen, ako se premakne za en zlog proti koncu;
tako biva n. pr. iz nedoločnikov: peči, reči, plesti,  ako končni
i odbijemo: peč, reč, plest  in v namenivniku celo: p6č,
plčst, pr 6 st.

Ritem  ali ravnomerna spreminjava dolgih in kratkih zlogov
je nekak doglas, ki daje besedam v govoru po pesemskem na¬
činu neko stanovitno glasovno razmerje. V slovenščini imamo
dvojni ritem: trohejski in jambijski;  pervi stopa pred naglas,
drugi pa za-nj. Jambijski ritem se čuje po severno-zanodnih stra¬
neh , naj čistejše po gorenjem Kranjskem, trohejski je v navadi
po južnih in vzhodnih krajih.

Trohejski ritem se od jambijskega loči samo v ostro - kratkih
in mehko naglašenih besedah, v ostrih dolgih sta si pa obadva
enaka. Tako n. pr.

a) ostre kratke  besede: butara, delati, lipa  izgovarja
trohejec, kakor da je: buttara, dellati, lippa;  —jambovec
pa deva nekak dogias še na sledeči zlog, kakor da je butdra,
delati, lipa  in zato naglašeni zlog manj ostro izrekuje.

b) V besedah mehko naglašenih,  naj so dolge ali kratke,
izgovarja trohejec drugo polovico naglašenega zloga ostro, kakor
da je: g 1 a a v a (glava;, greeh  (greh); jambovec pa mehko, ka¬
kor daje: glaava, greeh.

c) ostre dolge  izgovarjata obd enako, n. pr. grdd, sum,
zraven  itd.

§. 44. Po svojem izviru je teža in mera slovenskih besed
povsod enaka; razloček je samo v tem, da naglas, ki odskakuje
povsod po istih opravilih, ne odskakuje vsikod v istih besedah.
Tako govore neki: pomoč, poslal,  drugi pa: pombč, poslal;
in večkrat se govori v enem ter istem kraji oboje.

Kteri zlog se ima v slovenščini naglaševati, to se sploh ne
da ustanoviti; slovenski jezik je v tem neizrekljivo gibčen in svo-

25

bodem V nekih krajih devajo naglas skoraj sploh na pred¬
zadnji  zlog, in utegnilo bi se z neko pravico reči, da se jezik
temu načinu le malokdaj upira.

§• 45. Sploh naj se pomni o naglasu:

a) Enozložnice  se predtegnjeno ali zategnjeno naglašujejo
ali povdarjajo, n. pr. klin, strop, dih, strup, kralj, ključ, luč.

b) D v' o- in mnogozložnice  imajo naglas na koreniki
ali na obrazilih, n. pr. graja, uzda, gibati, umeten, pokoren,
nesrečen, pokorščina  — stečaj, legat, vozilo, obrazilo, milostljiv,
poterpezljiv.

c) S predlogi: na-, o-, pr e-, pred-, raz-, so-, za-,
itd. sestavljeni samostavniki in pridevniki pomikajo naglas radi
nad predlog, n. pr. narod, naroden, ograda, ograbek, omota, pr4-
laz, predmet, razmet, sosed, zagata, zamet, zastava, zavetje,
zavora;  vendar ostaja naglas po mnogih krajih nad koreniko;
ograda, omota, pristava, soteska, prelaz, zastava  itd.

d) Pri sklanji in spregi ostaja ndglas sploh ondi, kjer je bil
v imenovavniku ali v pervi osebi, če ga splošna raba ne potisne
na kak drugi zlog, n. pr. pletem, pleteš, plete, pleteva, pletemo,
pletejo  — pleto.

e) Prednost naj se daje tistemu naglasu, ki se opira na naj-
imenitniši besedni del, na koreniko,  kar se tudi najbolj vjema
z ostalimi slovanskimi narečji; druga je le tedaj, kedar zahteva
splošna ljudska raba naglas na kacem drugem zlogu.

V. Poglavje.

Pravopisje.

A. Splošna vodila.

§. 46. Glavno pravopisno vodilo nam bodi: piši po glasu
z vednim ozirom na izpeljavo.  Kjer ste si izreka in izpe¬
ljava navskriž, ondi naj razsodi izpeljava; pisava po izpeljavi
je imenitniša in stanovitniša od pisave po sami izreki. Pomni si še:

1. Kolikor zlogov, toliko samoglasnikov;  ne piši
torej ne več, ne manj samoglasnikov, kakor je zlogov, n. pr.
ce-na, ter-ta, si-ro-ta, gra-di-vo, mi-lo-ser-čen.

2.  Slovenščini služijo v obče mala pismena; velicih se po¬
služuje samo v nekolikih posameznih primorljejih (gl. §. 47).

3. Na koncu besedi se pisme 1 navadno po domače izrekuje
kakor v,  piše se pa le l.

26

Ako dvomiš, kaj bi v pisal — l  ali v,  nategni besedo na e  ali t, in berž
se ti pokaže, kaj je prav. če si torej n. pr. v zadregi pri besedah: vese v, de-
lav, orev, prav, pri tekni jim t: veseli, delali, orli, pravi in pokaže se
ti prava pisava: vesel, delal, orel, prav.

Kedar si pa v zadregi med i in Ij , piši vselej Ij , kedar im4 pred drugim
soglasnikom ali kot končnik (razun nekterih rodivnikov itd.) med ljudstvom svoj
čisti glas, n. pr. kralj, postelj, zadovoljnost.  Sploh pa so piše Ij:

a) za ustniki: b, m, p, v  namesto j (: i, 1») n. pr. ljubljenec, spremljc-
vavec, konoplja, lovljen, mravlja.

b) v končnicah: ljam, ljem, ljon inljiv, n. pr. makijam, gibljem, ljub¬
ljen  , dobrotljiv.

c) še v nekterih drugih besedah, ktere je že stara slovenščina pisala z Ij
n. pr. ključ, ljub, ljudje  itd.

4. Besedam, vzetim iz drugih slovanskih narečij ali iz ger-
ščine in latinščine, dajemo v končnicah po mlvadi slovensko lice;
ptujkam iz novejših jezikov pa raj še puščajmo njih obliko in pra¬
vopis; samo v bukvah, za prosto ljudstvo namenjenih, kaže je
včasi podomačiti, n. pr. Hellas — H el a d a, Cicero  — Cie er on,
Kragujevac  — Kragujevec;  vendar: Schiller, Gothe > Shakes¬
peare  sploh tudi v slovenščini. Dvoglasnike: au, ei, eu, itd.
pišemo z: a v, ej, e v itd. n. pr. Eugenius — Evgenij,  Aurelius
— Avrelij,  Paulus  — Pavel.

V slovanskih lastnih imenih pišimo za serbski gibljivi a naš e, za češki h
naš g, za češki in poljski ch naš h, dalje za poljski 1 naš 1, za poljski in
češki rz in r naš r, za poljski cie naš te, n. pr. Praha  — Vraga, Poiurc-
vac  — Požarevec, Przcmisl  — Premisel, Cieszien  — Tešin.

B. Raba velieili pismen.

§. 47. Velika pismena nam rabijo:

1. v začetku  govora, n. pr. Vera je največi zaklad.  Met.

2. za piko, pa za k 1 i c a j e m in vprašajem,  kedar stav-
kovo misel sklepata, kakor pika, n. pr. Od Boga izvira edinost,
od vraga prepir. Zakaj neki to? Bog je en sam, vragov pa veliko.  BI.

3. za dvopičjem, kedar svoje lastne ali besede koga dru¬
gega nespremenjene  zapišemo, n. pr. Večni mojster ukazuje:
Prid’ zidar se les učit.  Vodn.

4. iz početka vsake verstice  v pesmih, n. pr.

Jablane, hruške Cepi v mladosti
In druge čepe Za stare zobe.  Vodn.

5. za vsa lastna imena  n. pr. Koseski, Vesel, Valvazor,
Ljubljana, Kom, Dolenec, Kerško.

Včasi pa dajemo tudi njih pridevnikom veliko pismo, topa:

a)  kedar pridevnik kot samostavnik lastnemu imenu službo
opravlja, n. pr. Avstr ij ansko, Gorensko, Dolensko, na Štajerskem,
po Goriškem in Notranjskem;

b) kedar se končuje njih pridevnik na o v, o v a, ovo ali in,
ina, ino,  ki določeni osebi ali stvari kaj prisvojuje, n. pr. Vi-

27

dov a meglica, Vukov  a pisava, Prešernove  pesmi, Talvina
prestava, Safina  mera, Než in a peša.

c) kedar se je pridevnik s kakim občnim samostavnikom v
zaznambo lastnega imena združil, ker bi bil pravi pomenek dvom¬
ljiv, če pridevniku velicega pismena ne damo, n. pr. Novo mesto,
Bela reka, Zlati rog.

6. za besedo „Bog“ in „Gospod“, če se rabi namesto „Bog“.

7. večkrat v listih pri zaimkih in nazivkih, ki je dajemo
osebam, kterim pišemo, n. pr. Vi, Vaš,  Vam  itd.

C. Razzlogovanje.

§. 48. Vsaka beseda ima eden  ali več zlogov. V pisavi se
večkrat primeri, da so mnogozložna beseda ne more vsa v eni
versti zapisati: treba je torej, kar še ostane, zapisati od začetka
spodnje verste. Da pa bralec koj ugane, kedaj je treba iskati
zadnjega konca besede v spodnji versti, postavlja se konec verste,
kjer se loči beseda, delilo  (-  ali =).

Pervo pravilo pri razzlogovanji je: loči zloge v pisavi
tako,  kakor je ločiš v govorjenji, namreč:

1. izpeljane ali sestavljene  besede razzloguj ali deli
po njih izpeljavi ali sestavi, n. pr. iz-i-dem, ko-lo-vrat ; ob-last,
po-mlad, nauk.

2. soglasnik med dvema samoglasnikoma se jemlje k nasled¬
njemu zlogu, n. pr. go-vor, pi-sa-va, ro-go-vi-la, u-te-ha.

3. kedar sta med dvema samoglasnikoma dva ali več soglas¬
nikov, jemlje se pervi (oziroma perva dva) navadno k pervemu,
drugi k drugemu zlogu, kakor je v govorjenji ločimo; topljencev
lj  in nj  vendar nikdar ne ločimo, n. pr. meg-ia, ges-lo, is-kra,
me-sto, sed-lo, soln-ce, voj-vo-da, mi-lo-serč-nost, mrav-lja, dja-nje,
sa-nje.

Kazzlogovanje po izreki je svojstvu našega jezika primernise od unega, po
ptujščini posnetega poleg ločljivosti in neločljivosti soglasnikov, po kterem bi mo¬
rali gori naznanjene besedo razzlogovati: ge-slo, i-skra, me-gla, me-sto,
ker sl, skr,  gl,  st,  drugo besede začenjati utegnejo in se neločljivi  imenujejo.

D. Ločila ali prepone.

§•49. Ločila ali prepone  so znamenja, ktera stavimo v
pisavi, da ločimo stavek od stavka. Ločila nam govor jasnijo in
kažejo, kje se je treba delj ali manj časa oddehniti.

Navadniša ločila so: a) vejica ali rez, b) pika, c) dvo¬
pičje, d) podpičje, e) vprašdj in f) kliedj.

§■ 50. Vejica  ali rez  (,) nam rabi:

a) kot ločilo več brez veznika priredno-zvezanih besed ali
stavkov, n. pr. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe

28

rede.  Vodn. — Muzika odganja ljudem, kalne misli, kroti neugnane
njih strasti, povzdiguje poterto dušo proti nebu.  Ravn.

b) kot ločilo^glavnih in odvisnih stavkov, naj so celotni ali
okrajšani, n. pr. Cas je veter, ki pleve razpihava in le zernopušča.
Levst. — Koder se nebo razpenja, grad je pevca brez vratarja.
Preš. — Ura, enkrat zamujena, ne pride nobena.  N. pr.

c) za zvavnikom v sredi stavka mesto klicaja, kedar je več
besed, tudi pred njim, n. pr. Pomisli človek, da si sad prahu.  Led.

§. 51. Pika  (.) se stavi:

a) na koncu popolnoma končanega govora, n. pr. CiČ ne da
nič.  N. pr. — Poterpljenje železne duri prebije.  N. pr. — Okleni
se predrage domovine, posveti v blagor serce jej in dušo.  Cegn.

b) pri okrajšanih imenih in za verstivnimi števniki, n. pr.
g.  — gospod; gl.  — goldinar; i. t. d.  — in tako dalje; 1. • — per-
vič; 2. dan  — drugi dan.

§. 52. Dvopičje  (:) se jemlje v rabo:

a) kedar svoje lastne ali besede koga druzega nespreme¬
njene  zapišemo, n. pr. To ti povem: kdor materin jezik zaničuje,
tudi matere ne spoštuje.  N. pr. — Naš pregovor pravi: Boljši je
dober glas, kot srebern pas.  N. pr.

ti) kedar se kaj našteva ali v pojasnjenje prejšnega reka do¬
daja n. pr. Ena se tebi je želja spolnila: v zemlji domači da truplo
leži.  Preš. — Ne hčere, ne sina po meni ne bo; dovolj je spomina:
me pesmi pojo.  Vodn.

c) v strokah_ali perijodah, da se ločijo naslednji členi od
prednjih, n. pr. Ce rije rudar kot kert klaverno v zemlje globočino
ne vede, kedaj bo dan, kedaj noč: tebe, verli kmetovavec, tiho
zdrami juterna zarija, solnce ti kaže in sveti pri delu, dokler se
na večer milo zamakne za gnado božjo.  Vert.

§. 53. Podpičje (;) se stavi:

a) med vsemi prireano-zvezanimi stavki, ako so večega obsega,
n. pr. Mladost živi brez vse skerbi; vsako nedolžno veselje z radost¬
jo in popolnoma vživa; po veselji hrepeni in išče ga pri svoji ena¬
kosti; na nje obličji je izobražen mir serca in up vsega dobrega;
mladost le srečne in vesele prihodnosti pričakuje.  Vert.

b) med stavki, ki eden druzega poterjujejo ali eden drugemu
nasprotujejo, n. pr. Mehkužnost davi mladost in mori starost vsa-
cega stanu in spola; zakaj skoraj vse bolezni ona zaraja in je strašno
dalje plodi.  Vert. — Odperta noč in dan so groba vrata ; al’ dneva
ne pove nobena prat’ka.  Preš.

§.54. Vprašaj  (?) nam rabi, kedar naravnost kaj popra-
šujemo, n. pr. Kje bratoljubja si videl oltarje ? Preš. — Kje iskerna
ljubezen gospoduje ? Cb.

§. 55. Klicaj  (!) se stavi:

a) za medmeti, kedar te besede same stojč, n. pr. Oh! gorje!

b) kedar se kdo pokliče ali se kaj prav čversto pov6, n. pr.

29

Slovenec! tvoja zemlja je zdrava.  Vodn. — Kaj znancev je zasula
že lopata!  Preš.

§• 56. Razun teh ločil rabijo slovenščini še naslednja ločivna
znamenja:

a) vez d j (-=),  ki zloge in besede veže, n. pr. slovensko-
nemŠki slovnik;

b) oklepd  j (),  kedar kako besedo ali kak rek vmes vtak¬
nemo, n. pr. Dober prijatelj (pa prijatelj ni vsak,  ki se ponuja)
in pa star denar sta veliko vredna.  Slom. —

c) pomišljaj  (—) kedar se beseda ali rek zamolči ali pa
kaj nepričakovanega pove, n. pr. Grob je meni rosnata livada,
gaj zeleni  — vsahnjena puščava.  Cegn.;

d) opuščdj  (’), kedar se kako pisme v pisavi opusti, n. pr.
aVte ?;

e) o p o m i n j d j (zvezdica * ali križec -{-), ki kaže na kako
opombo, večidel zdolaj postavljeno;

f) narekovdj  („ “), kedar hočemo kake besede, zvlasti
od drugod vzete, posebno zaznamnjevati, n. pr. Kristus pravi:
„Ljubite svoje sovražnike 11  ;

g) enačdj  ali znamenje enakosti = in

b) o ds ta vij dj ali znamenje odstavka (§).

B. Kratice.

§. 57. Včasi se ndvadne, prav znane besede, da se hitreje
piše ali kaj prostora prihrani, v pisavi okrajšajo, t. j. izpuBti
se namreč več pismen ali zlogov. To se zgodi tako-le:

a) Včasi se zapiše samo pervo pisme, kakor, n. pr.  — na
primer; m.  — mesto; g.  — gospod; p.  — postavim.

b) Včasi se zapiše več pismen in se bs zadnje opuste, n. pr.
gl.  — goldinar; kr.  — krajcar, nam.  — namesto.

c) Včasi se zapiše pervo in zadnje pisme, n. pr. dr.  —
dohtar.

--

30

O razpolih govora.

§. 58. Besede našega govora ločimo v: imena, glagole
in členke. Pod imena  verstimo:  samostdvnike, pridev¬
nike, števnike in zaimke; členki pak se ločijo:  v pri¬
slove, predloge, veznike in medmete. Po tem takem
služi slovenščini  devetero govornih razpolov ali besednih
p 1 e m č n, namreč:

1 .

2 .

3.

4.

samostavnik

pridevnik

števnik

zaimek

M •

B

CD

C

?

5. gl&gol

6. prislov 1 0<

7. predlog F S 5,

8. veznik f g-

9. medmet j r '

Spolnika ali člena (Artikel), kakor ga im A nemščina ali gerščina,
slovenščina nima, pa ga tudi ne greša, ker jo slovenski samostavnik že sam o
sebi dosti bogat v končnicah za vse raznotere pregibe. Verh tega jej služi v
napoved tanje določnosti oziravni zaimek i, ki se pridovniku na koncu dodeva,
n. pr. lep-\-i, dol/r~\-i.

§.59.  Imena  in glagoli se mnogako pregibljejo v govoru,
členki  pa ne; zato pravimo imenom in glagolom pregibni,
členkom pa nepregibni  govorni razpoli.

Imena se sklanjajo,  pridevniki se tudi stopnjujejo,  gla¬
gol pa spregamo.  Pregibanje je torej trojno: ^

1. sklanjanje ali sklanjatev  (deklinacija) za imena.

2. stopnjevanje ali primerjate  v (komparacija) za pri¬
devnike in pridevne prislove, in

3. sprega ali spregatev  (konjugacija) za glagole.

.

31

I. Poglavje.

A. Samostavnik.

Kaj in kolikor je samostavnik.

§. 60. Samostavno ime ali samostavnik (substantiv)
imenuje  osebe in reči ali pa njih  djanja in lastnosti; pervo
je  konkretno, to pa abstraktno ime, n. pr. Vodnik, 'pesnik,
slavec, gora  — lepota, čednost, vodilo, žetev.

Konkretno samostavno  ime  je:

1.  lastno, ki imenuje  posamezne osebe ali reči; le-sem
gredo imena ljudi, narodov, dežel, mest, rek, gora itd. n. pr. Ko¬
pitar, Slovenec, Ljubljana, Drava, Triglav;

2. občno,  ki gre vsem stvarem enega rodu ali razpola, n. pr.
car, kmet, vojščak, vas, mesto;

3. skupno,  ki kaže že v ednini množico  oseb ali reči,
n. pr. gospoda, otr očija, Živadina, tersje, germovje;  ali

4. snovno,  ktero kaže kako snov,  ki ohranja tudi v naj¬
manjšem delu svoje ime, n. pr. mleko, vino, pesek.

Pri samostavniku je treba gledati: 1. na spol, 2. na šte¬
vilo, 3. na sklon in 4. na sklanjanje.

A. Spol.

§. 61. Spol (genus, Geschlccht) je naraven  (prirojen) ali
pa slovničen  (gramatičen). Naravni spol se razodeva p o p o-
menu,  slovnični po končaji  samostavnih imen.

Naravni spol im&  vselej prednost pred slovničnim.

a) Spol po pomenu.

§• ®2. Spol po pomenu je že po sami naravi določen. Brez
ozira na končnik so:

a) moškega spola imena moških oseb in samcev  v
živalstvu n. pr. brat, oče, sin, mož, staraŠina, vodja, pastir,
golob, orel, oven, vol;

32

b) ženskega spola imena ženskih oseb in samic  v
živalstvu, n. pr. žena , mati, teta, Mi, dekla, golobica, kokos,
kobila, košuta;

Mnogim živalim, sosebno pticam, ribam in lezžrčini, lastno je samo eno
ime za obojni spol, n. pr. slavček, metulj , sova, senica, posterv.  — Pri teli in
enacih samostavnikih se določuje spol vselej slovnično po končaji, torej pravimo:
slavček, metulj  itd. so moškega, sova. senica, posterv  ženskega spola; zatd se
veli obojni spol tacih samostavnikov: občni spol.

c) srednjega spola imena večidel mladih bitij, kterih spola
prav za prav še ne porajtamo; končujejo se na e, n. pr. dete,
j agnj e, j ar e, Scene, kljuse.

Skupna imena, bodi si moških ali ženskih oseb, so slovnično ženskega
spola, n. pr. družina , mladina, deca , kovačija, siromačija.

b) Spol po končaji.

§. 63. Z ozirom na končnik so:

1. moškega spola:

a) samostavniki na soglasnik,  ki privzemajo v ro-
divniku a, n. pr. duh, grad, bezeg, potok, vinograd, mesec,
tovor, ponos, um.

b) imena posameznih pismen, n. pr. veliki A, mali e,
ostri c.

2. ženskega spola:

a) samostavniki na a, ki dobivajo v rodivniku e, n. pr.
gomila, groza, mezda, meša, ruda, zvezda, nedelja, senca, duša.

b) vsi samostavniki na soglasnik, ki dobivajo v rodivniku i,
namreč:

a)  mnogozložnice na obrazila: ast, est, ist, ost, ust,
azen, ezen  in e v (= va), n. pr. oblast, obrest, korist, modrost,
čeljust, golazen, bolezen, setev.

1 3)  skupna imena na dd, n. pr. gnjildd, suhljad, teldd;

y)  mnoge eno- in dvozložnice  na razne soglasne konč¬
nike ; najnavadniše so: basen, berst, bil, bir  ( ber), bol, bran,
Čast, čer, čet er t, dežel, derhal, gaz, glob  — globel, gol, gnjat, golen,
gos, gož, gred, grez, gr od  (rebro), hrast  (hrasča), jablan, jed,
jel, jesen, kad, klet, klop, kokoš, kop, kopel, kost, lakot, last, laž,
ljubav, lov  (Fang), luč, mast, maz, med  (ruda), mer, met, misel,
mlat, mlev, množ, moč, motvoz, nastelj, nat, nit, noč, nrav,
obutel, os, osdnj, ost, osterv, pamet, past, peč, ped, pesem, pest,
pijdl, piščal, piščel, plat, plav, poč, polt, pomlad, pomoč, postat,
postelj, posterv, poved, povodenj, perlidl, perst  (zemljina), puždl,
ral, rast, raven, reber, reč, red  (versta), res, rez, rež, rokovat,
seč, senožet, skerb, sev, skr el, skril, sladkal, slast, sluz, smet,
sned, snov, spomlad, stern, stran, strast, svest, Ščet, uŠ, vds
(selo), ved, verst, verv, verzel, vest, vez, vigred, viš, vit, vitelj,
vjer, vlast, vraž, všeč, zabel, zadel zavecl, zbrav, zel, zev, zibel,

33

zmes, zver, žal, žeti, Žerd  — žen, žival  in Še nekaj drugih.
Navadno v ženskem, včasi pa tudi v moškem spolu nam služijo:
dlan, kal, miš, obed, praprot  in vajet.

3. srednjega spola so vsi samostavnilci s končnikom e in
O, to je, če kake moške osebe ne pomenjajo, n. pr. lice, solnce,
pleme, vreme, bedro, dleto, gradivo, vozilo, Žito.

§• 64. Samostavnikom, ndvadnim le v množini,  dolo¬
čuje se spol tudi po končaji.

Končnik i kaže sploh na moški, e na ženski in a na
srednji  spol, n. pr. možgani, gostosevci, senci  itd. so moškega,
bukve, grablje, statve, toplice  itd. ženskega,  derva, ostna, pluSa,
vrata  itd. s r e d n j e g a spola.

Med samostavniki na i so vendar ženskega  spola vsi, ki
v rodivniku (namesto moškega OV) nobenega prirastka ne dobi¬
vajo, n. pr. cepi  — rod. cepi, duri  — rod. duri, gosli  — rod.
gosli  ali gosel  itd.

b. Število.

§. 65. Število ali čislo  (numerus, Zahl) je v slovenščini
trojno,  namreč:

1. edinje ali ednina  (singular, Einzald), za eno osebo
ali reč , n. pr. brat, sestra, mesto.

2. dvojno ali dvojina,  (dual, Zweizahl) za dve osebi ali
reči, n. pr. brata, sestri, mesti.

3. m nožno ali množina  (plural, Mehrzahl) za več oseb
ali reči, n. pr. bratje, sestre, mesta.

c. Sklon.

§. 66. Sklonov ali padežev  (casus, Biegungsfall) ima
slovenščina sedem,  kakor stara slovenščina, namreč:

1. imenovavnilt  (nominativ) na vprašanje: kdo ali kaj?

2. rodivnik  (genitiv) ,, »  koga ali česa?

3. dajavnik  (dativ) „ „ komu ali čemu?

4. toživnik  (akkusativ) ,, n koga ali kaj?

5. zvavnik  (vokativ), kedar koga ali kaj po imenu zazovemo.

6. mestnik  (lokal) na vprašanje: kje ali'pri  kom  (čem)?

7. druživnik  (instrumental) na, vprašanje: s kom ali s čim?

Zvavnik jo svojo pervotno lastno obliko v novi slovenščini sicer izgubil in
se po imenovavniku zvergel; vendar se mu nahaja se dan danes dosti sledi med
prostim ljudstvom,, n. pr. brate! sine! striče! Pavle! Tine! Kriste! itd.
Tudi beseda oče je prav za prav zvavnik besede oteč.

Poslednja dva sklona mestnik in druživnik  nam dan
danes sama o sebi, t. j. brez predloga nikdar ne služita.

Slovenska slovnica. 3

34

»1. Sklanjanje.

§.  67.  Sklanjati se pravi imena pregibati po spolu, šte¬
vilu in sklonih. Vse te spreminjave se godč po posameznih glas¬
nikih ali zlogih, ki je za razne pregibe deblu pntikamo.

Pri sklanjanji gre tedaj paziti na deblo in na končnice.
Deblo  (Stamm) je stanovitni, nespremenljivi del vsake besede,
končnice  (Endungen) so pa spremenljiva obrazila, ktera priti-
kamo deblu za razne sklone; pravimo jim torej sklonila  (Ka-
susendungen, Kasuscharakter).

Sklonila se ali naravnost vežejo  z deblom, ali pa se
mu priklepajo po prirastkih  t. j. po podaljških, kije  devamo
med deblo in med sklonila, n. pr. brat  — brata , bratu  itd.
grad  — grad-ov-i, grad-ov-e  itd.

Pokaže se ti pa deblo najpred v edinjem rodivniku, če mu
sklonilo odbiješ.

§. 68. Samostavniki se pregibljejo:

1. s pomočjo samoglasnikov,  kteri se

a) samostavnikom s soglasnim končnikom p r i t i k a j o: to¬
vor — tovor-a, tovor-u  itd. nit — nit-i  itd.

b) samostavnikom s samoglasnim končnikom z drugimi pre¬
birajo ali pretikajo: žena, žen-e, žen-i  itd.; mesto —
mest-a, mest-u,  itd.

c) ženskim in srednjim samostavnikom v dvojnem in množnem
rodivniku odpahujejo: žena — žen; mesto — mest  itd.

2. S pomočjo soglasnikov  m in li, ki ju samoglasniki a,
e, i ali o deblu priklepajo: jelen — j el en-o-m, jelen-i-h;
žena — žen-a-m, žen-a-h, žen-a-mi  itd.

3. S pomočjč prirastkov ali podalj škov: ov (—za
ozkimi soglasniki ev) j, n, er, es ali t: grad — grad-ov-i,
grad-ov-e  itd.; vratdr — vratar-j-a  itd.; sleme — sleme-

n-a  itd. _ ...

§. 69. Večina samostavnikov se pravilno  pregiblje, samo
peščica jih imd svojo posebno, od pravilne različno  sklanjo.

Slovenščina imd tri sklanje; po pervi se pregibljejo moški,
po drugi ženski  in po tretji srednji  samostavniki.

Vsaka sklanja se kroji z ozirom na široki ali ozki
končnik v imenovavniku in z ozirom na različnost edin j ega
rodivnika  na tri sklanjala.

A. Pravilna sklanjava.

I, Moška sklanja.

§. 70. Sklanja moških samostavnikov je trojna. Po sklanjalu
A se pregibljejo samostavniki s širokim  končnikom, po sklanjalu

35

B samostavniki z ozkim  končnikom, (c, <5, j (/j, nj, rj)  s, ŠS, ž),
po sklanjalu C pa tisti samostavniki, kteri v rodivniku ostri u
dobivajo:

Splošne opombe.

§.71. Moška imena oseb  in drugih živečih ali P 0 ® 8 ® 1 !'
lienih  stvari imajo v ednini toživnik  enak rodivm u, -
neživočih  reči pa je enak iraenovavniku, n. pr. Lenu  1
straši.  N. pr. - Strelk naznanja sneŽek.  N. pr. - Svečan stegne
dan.  N. pr.

3  *

36

Svoje dni je bil toživnik živočih^in neživočih stvari enak imenovavniku;
edini ostanek toživniku živoeih stvari v stari obliki je: za mož dati,  za  mož
iti  v hrovaškem Medmurji.

§. 72. Samostavniki, s polglasnim e v končnici, odrivajo ali
izpah ujej o e po vseh sklonih, kedar jim na koncu kak glasnik
priraste; pravimo mu zato gibljivi  polglasnik: pevec — pevca
pevcu; mutec — mutca, mutcu; glušec — glušca,
glušcu  itd. n. pr. Orel orla  •plodi.  N. pr. — Slepec ne more
slepca  voditi.  N. pr.

Temu pravilu se vpira le peščica samostavnikov, kterim bi se združilo po

izpahnjenem gibljivcu preveč soglasnikov v nesoglasno celoto, n. pr. jazbec _

jazbeca, jazbecu; mertvec — mertveca, mertvecu; ubožček _

ubožčeka, ubožčeku; veščec — veščeca, veščecu  itd.

§. 73. Dvo- in mnogozložni sainostavniki spreminjajo svoj
končnik k v množnem imenovavniku, zvavniku in mest¬
niku  včasi v srodni C; spreminjave goltnikov g v Z in h v s
nova slovenščina sploh ne pozna več pri moških samostavnikih,
n. pr. Otroci  in stari ljudje kmalo jok stresejo.  N. pr.—  Turci
so imeli gosti.  N. ps. — Bog pošilja darove pridnim otrokom po
angeljih, kteri je prinašajo na zlatili  oblačili.  Cegn.

Redkejše se nahaja v pisavi sikavec namesto goltnika v edinjem mest¬
niku, v kterem nam staroslovenski l>  le sem ter tje med ljudstvom i nadomestuje,
n. pr. Baša stopa o potoči,  germeč boben nosi v roči.  N. pr. V našem jezici.
Levst.

Koroški in nekteri dolenski Slovenci govorč v mestniku še dan danes prav
po starem: v Belacč, v mracč, o potocč, v Fraze, v lozš itd.

§. 74. Mnogozložni samostavniki na: ar, er, ir, or (na or
samo imena živih stvari) in ur vstavljajo po vsej sklanji j, da r
mečč, in se ravnajo po zgledu ,,kralj“: gospodar — gospo¬
darja, gospodarju, gospodarjem; vodir — vodirja,
vodirju  itd.; n. pr. Uma mnogo, denarjev  malo.  N. pr. — Brez
vinarja ni goldinar  j a.  N. pr. — V hiši sekira, pa tesarja
treba ni.  Cegn.

Enako dobivaj tudi dež — dežja, dežju  itd. n. pr. Z
dežja pod kap.  N. pr.

Izjeme ste le besedi: prepir in večer,  ki mečivnega j nikdar ne pri¬
vzemate.

§. 75. Nektere besede ptuje korenine, z brezndglasnim kon¬
cem elj vstavljajo, kedar rastejo, po vsej sklanji n pred sklonilom
in se ravnajo po zgledu „jelen“, n. pr. apostelj — a po¬
steljna, aposteljnu; brencelj ■— brenceljna, bren-
celjnu  itd.; enake besede so: durgelj, kavelj', kembelj,
kruncelj, mavželj, porungelj, rabelj  itd.

Temu pravilu se upira večina domačih besed na -elj,  zvlasti:

a) vsa imena delajočih oseb, n. pr. učitelj — učitelja, učitelju;
rešitelj — rešitelja, rešitelju  itd.

b) besede: črevelj, kašelj, kerhelj, parkelj, progelj, recelj,

37

rogelj, šapelj, grebelj in še nekaj drugih, ki se^ ravnajo po odpahnjenem
polglasniku po zgledu „kralj l<  ter imajo: črevlja, kašlja, kerhlja itd.

§• 76. Nekteri moški samostavniki na e dobivajo pristavek
t, enako srednjim imenom mladih stvari, kakor: druže dr li¬
žeta, družetu; lene — leneta, lenetu; fante fanteta,
fantetuj revše — revšeta, revšetu; rohne — rohneta,
roli n e tu itd., n. pr. Kar se fante nauči, starček še stori.  Ravn.—
Lenetu  je zaternjena pot.  Ravn.

Enako se sklanja tudi: oče — 2. očeta, 3. očetu itd.
dvoj. 1. očeta, 2. očetov — množ. 1. očetje, 2. očetov itd. n. pr.
Očetje!  dajajte svojim sinom strah , da ne postanejo tepeži ali
tatje.  Slomš.

Mimo imenovavnika „oče“ je sploh n&vadna oblika „oča“, ki jo po Šta¬
jerskem popolnoma po ženski sklanji, drugej pa tako-le pregibljemo: e d n.

1. 5. oča, 2. oča, 3. oču, 4. oča, 6. oči, 7. očem (očam); dvoj. 1. očova,

2. očov itd.; — množ. 1. očovi, 2. očov, 3. očovom itd. n. pr. — Nimam, oča,
matere.  N. ps. — Po sinku, oči,  možu jokala.  N. ps. — Vari, kar je po
oči.  N. ps.

§. 77. Po moški sklanji pregibljemo radi moške samostav-
nike z ženskim koncem a, kakor: možina, oproda, sluga,
starešina, vedovina, vodja, včjvoda  itd., namreč: 1. 2.
4. 5. sluga, vodja, vojvoda, 3. slugu, vodju, vojvodu, 6. slugu,
vodji, vojvodu itd. n. pr. Zbrani njegovi vojvodi  so se potopili.
Ravn. — Ide truma vojvodov  junaških.  Levst.

Boljše in svojstvu našega jezika veliko prikladniše pa je sklanjati take
samostavnike po starem,  kakor se tu pa tam še sedaj nahaja med ljudstvom,
t. j., po ženski sklanji,  namreč: 1. 5. sluga, vodja, .vojvoda, 2. sluge.,
vodje, vojvode, 3. slugi, vodji, vojvodi itd., n. pr. Natoči oči starešini.
N. ps. — Vsak vojak ima svojega slugo.  N. ps. — Lej ga no glavino !  N. r.

Opombe k posameznim sklonom.

§.78. V rodivniku dobivajo predtegnjeno-dolgi li in se pre-
gibliejo v dvojini in množini navadno s prirastkom OV (za ozkimi
soglasniki ev) e n o z 1 o ž n i moški samostavniki na širok k o n č n i k,
n. pr. cvet — cvetu ali cveta; med — medu ali meda;
klas — klasu ali klasa; rod — rodu ali roda; tat
tatu ali tata  itd.; le-sem spada tudi z ozkim  končnikom: mož
— možu ali moža in panj—panju al panja  n. pr. Brez potit
ni medit.  N. pr. — Iz sadu  se drevo spozna.  Met. — Domačega
tatu  se je težko ubraniti.  N. pr. — Lanovi  Slovencem cekine nesti..
Vodn. — Tiha voda mostove  pobira.  N. pr. — Suhi panjevi
lahko netilo.  N. pr. — Odločeni so roži kratki dnovi,  ko v cvetji
jo zapadejo snegovi.  Preš.

V ednini se nahaja prirastek le redkoma v rodivniku in dajavniku ali mest¬
niku z naslednjim i, n. pr. Zdaj punt vervi zvonova  tira.  Kos. — Sel je k
svojemu tastovi.  Dalm. — Po dnevi.

*

38

Večina teh samostavnikov ima mimo pravilne sklanje s pri¬
rastkom ali brez prirastka še svojo posebno sklanjo (gl. C. b), ki
se nekaj vjema s sklanjo ženskih samostavnikov na soglasnik z
rodivnikom i , n. pr. Vaši la s j 6 na glavi so vsi prešteti.  Met. —
Skerb lasi  beli.  N. pr. — Na Kranjskem imam tri gradi.  N. ps.
— Delavcu nese bogate dari.  Vodn. — Na grobeh je trna nocoj.
Pot. — Terta se opira in pleza po drevji in koleh.  Tuš.

Po tej sklanji se pregiblje tudi beseda „ljud“  v množini:

1. 5. ljudje I 3. ljudem ! 6. ljudeh

2. ljudi I 4. ljudi ! 7. ljudmi, n. pr.

Vsi ljudje vse vedo.  N. pr. — Svet vseh ljudi dom.  N. pr. — Pri
hudobnih ljudeh  gre vse na smeh.  N. pr. — Kdor glumi ne ve
glas, naj ne hodi ljudem v vas.  N. pr.

§. 79. Stara zvavnikova oblika v ednini e za širokim so¬
glasnikom se je ohranila v posameznih izrekih do najnovejših ča¬
sov, sklonilo u za ozkimi soglasniki pa je nam popolnoma izginilo
iz ust, n. pr. Kaj ti pravim, sine  ti!  N. ps. — Kaj ti pravim,
Krištofe! Kriste  usliši nas!  — Aj ti brate!  Kr. r.

§. 80. V množnem imenovavniku  dobivajo ndvadno
.i e  namesto i:

a) besede, ki izhajajo na b, d, f, ali t z enim ali dvema
zlogoma, n. pr. Pitni bratje  v mladosti, siromaštva s v a tj  e v sta¬
rosti.  N. pr. Ljudje vsi bratje,  bratje vsi narodje.  Preš. — Bo¬
dite razumni kakor kače in priprosti, kakor golobje.  Met.

Le-sem spada z mnogimi drugimi enozložnicami (§. 78) tudi beseda volk,
ki im 4 mimo pravilne oblike tudi: voleje , n. pr. Hujši so kakor voleje.  N. ps.

b) ljudstvina imena na — an, n. pr. Rimljan  — Rimljani
ali Rimljanje; Laščan  — Laščani  ali LaŠčanje  itd.

Po nekterih krajih na Dolenskem je slišati je namesto i tudi za prirast¬
kom ov in za jezikovcem r n. pr. pisar  — pisarji  ali pisarje; sin  — sinovi
ali sinovje; tat  — tatovi  ali tatovje.

§.81. Množnirodivnik  nekterih eno- in dvozložnih sa¬
mostavnikov je še dan danes, kakor v stari slovenščini, enak
edinjemu imenovavniku, samo po zatezi se loči od njega. Ostanki
stare sklanjave v novi slovenščini so: brdv — brav, kčnj —
konj, las — las, lonec — lonec, m6ž — mož, oreh —
oreh, otrčk — otrdk, penez — penez,  pdt  — pot  (via),
rog — rog, sod — sod, stremen — stremen, voz — voz,
zob — zob, zvonec — zvonec  in morda še nekaj drugih,
n. pr. Zima je bela ko golob, pa je volčjih zob.  N. pr. — Polno
dvorišče je njih konj,  polna hiša černih m oz.  N. ps.— To je sapa
turških kbnj  meglena.  N. ps. — Njih je več ko mojih las na
glavi.  Dalm.

Nekterim enozložnicam je v rodivniku zateguj eno-dolgi i po godu, sosebno
med ljudstvom po Dolenskem in Notranjskem, po Goriškem in Koroškem, n. pr.
lasi, zobi, doli, poti, rogi, dni, lahti  itd.

39

§. 82 . Tozivmkova končm^v mnoz j e ^ ^ ven .

mostavnike brez ozira na njih su oki star Slovenski obliki

dar, navlasti pri enozložnicah, se do s a _ ^ avi

•M, po našem i, n. pr. Odkleni bele  9*  *,£,./  ■, ti  ^ ps . _

““ »*«• N- p;- -.' r r,TuM i st'-V O teli u  tl r

Delajte mirnosti iz mojih belih kosti.  JN. ps. J  . p | m

Ijejo.  N. p S . — Da slednji svoje voli  in svoje ovce k meni  p ipelje.  Uaim.

II. Zenska sklanja.

§. 83. Ženski samostavniki se pregibljejo po treh sklanjalih:
po sklanjalu. A sklanjamo samostavnike na samoglasnik  a, po
sklanjalu B ali C pa samostavnike na soglasnik,  ki imajo v ro-
divniku i ali i:

A. B. C.

Ednina.

gos

gos-i

gos-i

gos

gos _

gos-i

gos-jo

Dvojina.

gos-i

gos-i

gos-ema

gos-i

gos-i

gos-eh

gos-ema

Množina.

gos-i

gos-i

gos-em

gos-i

gos-i

gos-6h

gos-mi

40

Splošne opombe.

§. 84. Kakor moškim samostavnikom izpada gibljivi  e
tudi ženskim na soglasnik po vseli sklonih, v kterih jim na koncu
kak glas priraste, kakor: bolezen — bolezni, prikazen —
prikazni, setev —• setve, cčrkev — cčrkve  itd. n. pr.
Brez  setve ni žetve.  N. pr. — Lepe  pesmi glas seže v deveto vas.
N. pr.

§. 85. Razun ženskih samostavnikov na — a ravnajo se po
sklanjalu „riba“  tudi:

a) samostavniki, kteri izhajajo po nekterih krajih v imeno-
vavniku na — ev,  po drugih bolj pravilno na — va, kalcoršni so:
molitev — molitva, cerkev — cerkva, britev — britva,
breskev — breskva, p letev — pletva, setev — setva,
žetev — žetva  itd., samo da je njih edinji toživnilc  v
pervem primerljeji enak imenovavniku, druživnik  pa dobiva
ijo (redkeje — evjo)  namesto o, namreč: 1. molitev, 2. mo¬
litve, 3. molitvi, 4. molitev, 5. molitev, 6. molitvi,
7. molitvij  o itd.

b) skupna  imena: gospoda, deca, otročija, kova¬
čija, siromačija  in še drugih nekaj, ki se sklanjajo samo v
ednini, n. pr. Gospoda  se spogledajo.  N. ps. — Milostljiva mati
grintavo deco  češe.  N. pr. — Deci  se daj a mlečnati močnik, teža¬
kom pa žganci in močni kruh.  Slomš.

c) po gostem moški samostavniki z ženskim končnikom a,
kakor: starešina, vodja, vojvoda, glavina  itd. (gl. §.77).

§. 86. Besede ženskega spola, ki imajo po nekterih krajih
ostri naglas na koreniki, po drugih pa na končniku, kakor: gora
— gora, voda — voda, kosa — kosa, koza — kozli,
kopa — kopa, osa — osa, rosa—rosk  itd. gibljejo se naj-
češče pravilno  po zgledu „riba“; včasi pa se sklanjajo tako-le:

Ednina.

Dvojina.

Množina.

1. gora — gora

2. gore — gore

3. gori

4. goro — goro

5. gora — gora

6. gori

7. goro

gore

gora

gorama

gore

gore

gorah — goreli
gorama

gorč

gora

gorkm — gorčm

gore

gore

gorah — goreh.
gorami

n. pr. Debele kapljajo solze  kakor vinske jagode.  N. ps. —
Ogerne halo do peta.  N. ps. — Konj je uren ko verh gora  po-
stojna.  N. ps.

§. 87. Goltniki g, h, k prehajajo prod i v dajavniku in
mestniku večkrat v srodne: z, s, c, kakor loka — loči, na

41

loči; spi-e ga — v s preži; rjuha — na rjusi itd., kar daje
govoru včasi prijetno spremembo, n. pr. Bog pomozi k naši slozi.
N. pr. — Se persti na roči  si niso enaki.  N. pr.

Tej spreminjavi se vendar upirajo goltniki, ki imajo kot dčbelni končniki
se drug soglasnik pred seboj, kakor mačka — mački, puška — na puški  itd.

Opombe k posameznim sklonom.

§. 88. Besede s končnico — ija izpahujejo v pisavi rade j
v e din jem dajavniku in mestniku, kakor: beračija — beračii,
hudobija—hudobii, to var sija — tovaršii itd.—Ker  pa
slovenščina v nobeni nesestavljeni besedi ne terpi zevi ali odper-
tine in se j  v teh sklonih med ljudstvom malo da ne povsod raz¬
ločno govori, zato kaže pisati j  med samoglasnikoma tudi v da-
javniku in mestniku kakor v ostalih sklonih, n. pr. Kdor na be¬
račiji  (beračii) ene črevlje razterga, ne pusti več beraške palice.
N. pr. — Po hudi tov ar siji  (tovaršii) rada glava boli.  N. pr.

§. 89. Po sklonilu se v novoslovenski pisavi edinji toživ-
nik  ženskih samostavnikov na — a sicer ne loči od druživnika,
razlika je vendar med njima po glasu: toživnik samostavnikov s
kratkim  samoglasnikom v koreniki (§. 86) se sploh predtezava,
druživnik pa zatezava; samostavnikom z dolgim  samoglasnikom
pa je ravno nasprotno toživnik večidel zategnjen, druživnik pred-
tegnjen, n. pr. gora, koza, voda, — krava, lipa, riba  —
tož.: v goro  (redkeje goro) ali goro, koso ali koso, vodo
ali vodo — kravo, lipo, ribo;  — druž. za goro, koso,
vodo — krtivo, lipo, ribo  itd.

Štajerski Slovenci govore šo dan danes oj v druživniku, n. pr. Z brad  o j
giblje,  a nog oj ziblje.  N. ps.

§. 90. Ženski samostavniki na soglasnik, ki pri sklanjanji
gibljivi e opuščajo, dobivajo zavoljo glajše izreke — ijo v druživ-
niku namesto jo, kakor: 'misel — mislijo, bolezen — bo¬
leznijo, prikazen — prikaznijo,  n. pr. Žalost in veselje
hodi za ljub e zn ij o.  Cegn.

§• 91. O dvojnem in množnem rodivniku  naj se pomni

to-le:

liain &  V* samoglasniki z dvema ali s tremi soglasniki vstav-
rbsilacm,- 6 « skupna izreka ustom upira, na koncu brez-

j j i Pf., Poslednjim soglasnikom, pred i pa i oživi: če 1 j ,
nj deblo zattka, vrine se e pred topljence, kakor: sestra -
sester, iskra - isker, naredba _ naredeb, kaplja  -
■J 3e  K  s <or J a  — skorij  itd., n. pr. Toliko je Turka na te-
nsču kakor mravelj  na mravljišču.  N. ps . — Lepili zarij  Šest in
dva dm. V odn. - Včasi stoji 6 ali a namesto e (gl. §• 30).

o) zenskim samostavnikom na a, ki v edinjem rodivniku e

42

povdarjajo (§. 86), pritikajo v množnem rodivniku sem ter tje
zategnjen a, kakor: voda — voda, kosa ■— kosa;  to veljd
tudi o besedi „h č i u  in o nekterih samostavnikih na — ev , n. pr.
Zdaj je umerla hči moja , polni so gospa solza.  N. ps. — Bog vas
ohrani devet sestra.  N. ps. — Žlahtni gospod , Žlahtna gospa,
devet hčera  imela sta.  N. ps. — Izpod podJcvd mu jasna iskra
sije.  N. ps.

Koroški in štajerski Slovenci obrazijo ta rodivnik po pravilu.

c) Samostavnik „beseda“  pritika za množni rodivnik rad
i, n. pr. Mir h e sedi.  N. r. — Od dobrih besedi  se nihče ne
zredi.  N. pr. — Kjer je veliko besedi  ne mine lehko brez greha.
Ravn.

d) Ženskim samostavnikom na soglasnik (B) rodivnikovo
sklonilo i med ljudstvom včasi odpada, kar pa ni, da bi se v
knjigi posnemalo, vsaj pri eno- in dvozložnicah ne, n. pr. Kolikor
glav , toliko misli  (ne: misel.)  N. pr. — Osem luči  (ne: luč) sem
ti prižgal.  N. ps.

III. Srednja sklanja.

§. 92. Samostavniki srednjega spola se ravnajo po treh
sklanjalih. Samostavnike s širokim  debelnim končnikom ali na

— o spregamo po zgledu A, une z ozkim  končnikom ali na

—  C po zgledu B; po zgledu C pa pregibljemo tiste samostavnike,
ki jemljd v sklanji odpadli n, t  ali s  na pomoč:

A. B. C.

Ednina.

43

A. B.

Množin a.

C.

Splošne opombe.

pleme-n-a

pleme-«

pleme-»-om

pleme-n-a

pleme-«-a

pleme-«-ih

pleme-M-i.

§. 39. Srednji samostavniki s koncem me (strsl. MA = men)
sklanjajo se po zgledu „pleme“ s pripoiuočjd glasnika n, ki jim
jev imenovavniku dan danes odpadel. Taki samostavniki so:
breme, ime, pleme, rame, seme, sleme, teme, vime,
vreme  in morda še nekaj drugih, n. pr. V prihodnjost svojo
seme  sejemo.  Cegn. — Ali nisi dobrega semena  vsejal na svojo
njivof  Met. -— Na temeni cvete prijazna pomlad.  Villi.

Ti samostavniki se glase v isterski čakavščini in sem ter tje po Štajerskem
in bližnjem Ogerskem še dan današnji: bremen, plemen, semen  itd. v imeno¬
vavniku, kar je ostanek staroslovenskega skozinosnega izrekovanja; zat6 prihaja
spet na dan glas n v vseh odvisnih sklonih razun toživnega v ednini tudi pri
onih Slovencih, ki izgovarjajo: breme , pleme  itd.

§. 94. Imena mladih  živali in drugih stvari na e privze¬
majo razun edinega toživnika po vseh odvisnih sklonih glas t, ki
so ga dan danes v imenovavniku izgubile, in se pregibljejo pra¬
vilno po sklanjalu ,,p 1 e m e“.  Taki samostavniki so: dekle,
dete, jagnje, kozle, kljuse, mače, pišče, ščene, tele,
žrebe  itd. ter imajo v rod.: dekleta, deteta, jagnjeta,
kozleta  itd. — v daj.: dekletu, detetu, jagnjetu, koz¬
le  tu  itd. — Le-sem spada tudi: kolče — kolčeta, serce —
serceta  t. j. pogača enake podobe, in še nekaj drugih.

Razun pravilnih množin: pišče ta, praseta, teleta, ščeneta  itd.
govorimo in pišemo tudi: piščanci — piske, prasci — prešiči, telci —
teliči, ščenci  itd. ki si je izposojamo moškim samostavnikom: piščanec,
prašeč — prešič, telec — telič  itd. n, pr. Vsaka koklja pred svoje piske
(piščance) berska.  N. pr.

Besedi „dete“ rabi namesto „deteta“  množina: d e ca, ki se sklanja ka¬
kor ženski samostavnik na a (gl. §. 85, b) v ednini.

§. 95. Besede, črevo, čudo, drevo, igo, kolo, nebo,
oko, pero, slovo,  uho  in še peščica drugih se sklanjajo
navadno s podaljškom —es,  včasi pa brez podaljška, po skla-
njalu „leto“  ter imajo v rodivniku: Črevesa, čudesa, dre¬
vesa, ižesa, kolesa, nebesa, očesa, peresa, slovesa,

44

ušesa ali čreva, čuda, neba, pera itd. n. pr. Germ ne po¬
dere drevesa.  N. pr. — Kar je ljubo očesu,  to je tudi ušesu.
N. pr. — Za kapo je tri pe/ra djal.  N. ps. — On se je doteknil
njegovega uh a.  Dalm.

S podaljškom es sklanjamo tudi: oje — ojesa, ule — ulesa in (pa
redkejše) lice — 1 ičesa kakor v stari slovenščini.

Kedar govorimo o človeških ali živalskih udih, pregiblje se „oko“ v
množini nepravilno (gl. §. 102).

Nektero gori imenovanih besed dobe v množini brez podaljška drugačen
pomen: kolesa — kola  (voz), črevesa — čreva  (drobje), drevesa  —
d er  v a (netivo) itd. n. pr. Vi cepile derva,  k nam pa treske lete.  N. pr. —
Sila kola  lomi.  N. pr.

§. 96. Stojita li na koncu srednjih samostavnikov dva ali
trije soglasniki, kterih skupna izreka se ustom upira, vstavi se v
dvojnem in množnem rodivniku zavoljo lepoglasja kakor ženskim
imenom (§. 91 , a) e pred poslednjim soglasnikom, pred j jim pa
i oživi, kakor: bedro — beder, okno — oken, sedlo —
sedel, narečje—narečij  (iz starega narečij  e), n. pr. Nima
oken,  nima vrat.  N. ps. — Kolovrat bitij  vedno se verti.  Led.

B. Nepravilna sklanjava.

I. Moška sklanja.

§. 97. „Dan  — d e n“ se pregiblje s prirastkom ali brez
prirastka tako-le:

1 .

2 .

3.

4.

5.

6 .

7.

Ednina
dan, den
dne, dneva
dnu, dnevu
dan, den
dan, den
dne, dnevi
dnem, dnevom

Dvojina,
dni, dneva
dni, dnov
dnema, dnevoma
dni, dneva
dni, dneva
dneh, dnevih, dnovih
dnema, dnevoma

Množina.

dni, dnevi, dno vi
dni, dnov, dnevov
dnema, dnevoma
dni, dneve, dnove
dni, dnevi, dnovi
dneh, dnevih, dnovih
dnemi, dnevi, dnovi
— Kratko je veselih
njegova lastna težava.
ps.

n. pr. Življenja dnevi  so le kratki.  Cegn

dni število.  Preš. — Zadosti je dnevu  . v . g .

Met. — Čakajte, o mati vi, da dano  v e odzvoni!  N x ...

§. 98. „Otrok“ se sklanja v ednini in dvojini pravilno, v
množini  pa se giblje tako-le: 1. otroci, 2. otrok, 3. otrokom,
4. otroke, 5. otroci, 6. otrocih, 7. otroki, n. pr. Majhni otroci
majhna skerb, veliki otroci  velika skerb.  N. pr.

§. 99. Beseda „p6t“ je v ednini moškega ali ženskega,
v množini čestokrat srednjega  spola; sem ter tje se pa derži
kot moški samostavnik v ednini še svoje stare sklanjave: 1. pot,
2. p6ti, 3. pčti, 4. pot, 5.  pot 6. pčti, 7. p6tem, n. pr. Pleti pleti
venčeke, brešno poti  žalostni.  N. ps. -— Bazni so p o tj e, po kterih
vsevladar narode vodi v želeno blaženost.  Napr. — Na vso zemljo
solnce sije, potov vseh megla ne krije.  Levst.

45

II. Zenska sklanja.

§. 100. Beseda „gosp:5/‘, okrajšana iz „gospoja“, sklanja se:

Ednina. Dvojina. Množina.

1. gospa gospe

2. gospe gospej, gospa

3. gospej gospema

4. gosp6 gospč

5. gosp& gospe

6. gospej gospeh

7. gospo gospčma

Sem ter tje se derži pravilne sklanje: 1. gospa, 2. gospe,

3. gčspi itd.

§. 101. Besedi ,,mati“ in „hči“ sklanjamo s prirastkom
er, v dvojini in množini pravilno po zgledu A. hči tudi po skla-
njalu B; v ednini pa se pregibljete takode:

1. 5. mati, hči

gospč

gospej, gospa

gospem

gospe

gospč

gospeh

gospemi.

2. matere, hčere, hčeri

3. materi, hčeri

4. mater, hčer

6. materi, hčeri

7. materjo, hčerjo

n. pr. Kdor  matere  ne uboga, tega tepe nadloga.  1SL pr. — Ko v
beli grad prideta, h S er mertvo zagledata.  N. ps. — Žlahtni gospod,
žlahtna gospa devet hčera  (hčeri) imela sta.  N. ps.

Enako se pregiblje tudi beseda „kri“: 1. 5. kri, 2. k er vi,
3. 6. kervi, 4. kri, lierv, 7. kervjč,  n. pr. Kri,  življenje
mi je dal.  N. ps.

III. Srednja sklanja.

§. 102. Beseda „oko“, lcedar je govorjenje o človeških ali
živalskih oččh, pregiblje se v množini tako-le:

1 .

oči

oči

3. oččm

4. oči

oččh

očmi

kar je prav za prav stara dvojina, ki se v starših spisih še tu pa
tam v pervotniši obliki: oči,  oči, očima  itd. nahaja, n. pr. Oči
več vidijo od očesa.  N. pr. — Resnica oči kolje.  N. pr. — Bolje
verjeti svojim očem,  ko tujim očesom.  N. pr. —Moramo pred njih
očima  žeje sehniti.  Dalm.

§. 103. Beseda „tla“, navadna samo v množini, pregiblje
se takode:

1. 5. tla

2. tdl — tla

3. tlam, tlem

4. tla

6. tleh

7. tlami, tlemi

n. pr. Ob tla z nogami bije.  N. ps. — Masni plašč po tleh  raz-
gerne.  N. ps.

46

C. Sklanjava lastnih imen.

§. 104. Lastna imena se ravnajo v sklanji sploh po enacih
pravilih kakor drugi samostavniki: imena na soglasnik (razun
ženskih) pregibljemo po moški, imena na a po ženski, imena na
e ali o (razun moških) po srednji sklanji, n. pr. Vodnik  —
Vodnika, Vodniku  itd., Ravnikar  — Ravnikarja, Ravnikarju
itd.; Celovec  — Celovca, Celovcu  itd.; Soča  — Soče, Soči  itd.
Berdo  — Berda , Berdu  itd.; sicer pa je treba pomniti:

A. 0 imenih ljudi.

§. 105. 1. Moška imena na a in o se sklanjajo pravilno

brez prirastka, n. pr. Marko, Luka  — 2. Marka, Luka  —
S. Marku, Luku  itd., manj se jim prilega prirastek t: Marko  —
Markota, Markotu.

Priimke moških oseb na a pregibljemo pa rajši po ženski
sklanji, n. pr. Godina, Robida, Terdina-,  — 2. Godine, Ro¬
bide, Terdine;  — 3. Godini, Robidi, Terdini  itd.

2. Moška imena domača na e brez prirastka t sploh niso
navadna; ptuja, zvlasti novejših n&rodov, pa s prirastkom ne,
n. pr. Jože  — 2. Jožeta, 3. Jožetu  itd ; Kobe  — 2. Kobeta,

3. Kobetu  itd.; B o n apar  te  — 2. Bonaparta, 3. Bonapartu;
Gothe  — 2. Gotheja, 3. Gotheju  itd.

3. Moška imena na iv samostavnikovi  obliki pravilno
sklanjamo, j pristavljaje n. pr. Juri,  2. Jurija  it(L; Mali  —
2. Malija, 3. Maliju  itd.; Z ur bi  — 2. Žurbija, 3. Zurbiju  itd.;
v pridevnikovi  obliki pa se ravnajo po pridevnikih, n. pr.
Dobrovski  — 2. Dobrovskega, 3. Dobrovskemu  itd.; Koseski
— 2. Koseskega, 3. Koseskemu  itd.

Sklanjanje s prirastkom t, kakor: Dobrovski  — Dobrovskita  itd. je ndvadno
sicer sem ter tje, toda ne splošno.

4. Končnice gerških in latinskih imen: as, es, is, OS, us,
oseb in krajev odpadajo vsaj po ostalih sklonih, če se že v ime-
novavniku niso opustile, n. pr. Sokrat  e s  ■— Sokrat  — 2. So¬
krata , 3. Sokratu  itd.; D el o s  — 2. Dela, 3. Delu  itd.

B. 0 imenih krajev, mest, rek, gora.

§. 106. 1. Imena krajev s staro množinsko obliko — ane,
kakor: Goričane, Svččane, Pbličane, Draždane  itd.
tako-le rabimo v posameznih sklonih:

1. 5. Svečane 3. Svččam, Svečanom 6. Svečah

2. Svečan 4. Svčče, Svččane 7. Svečami.

Rodivnik na — an je lasten še nekterim drugim množinskim
vasnim imenom, n. pr. C črki  j e  — Cerkljan, Gorje  — Gorjan,
Duplje  — Dupljan, Zv er če  — Zverčan  itd.

4?

2. Imena, ki so prav za prav pridevniki, pregibljejo se sploh
kakor pridevniki, n. pr. Treh  n o  — 2. Trebnega, 3. Trebnemu  itd.;
Sostro  — 2. Sostrega, 3. Sostremu  itd.; — včasi pa kakor samo-
stavniki, n. pr. R a v n o  — Ravna  in Ravnega  itd.

Imena s pridevnikovo obliko ovo ali sko sklanjamo vselej
kakor pridevnike, n. pr. Vele s ovo, Nemško  — 2. Velesovega,
Nemškega , 3. Velesovemu , NemšJcemu  itd.

§. 107. Pri sestavljenih imenih je treba paziti, so li sestav¬
ljena s pridevnikom ali s predlogom in kako:

1. Sestavljenke s pridevnikom,  če hrani pridevnik še
svojo lastnijo, pregibljejo samo ' ” ' ' vnik po

Vinega verha, 3. Novemu mestu, Vinemu verhu  itd.; -— ako je pa
pridevnik popolnoma zrasel s samostavnikom, spreminja se le sa-
mostavnik, n. pr. Mokronog  — 2. Mokronoga, 3, Mokronogu  itd.

2. Sestavljenke s predlogom,  če je predlog povdarek nd-
se potegnil, ne delajo razločka v sklanjanji, n. pr .Zalog, Zd-
stava  — 2. do Zaloga, do Zastave, 3. proti Zalogu, proti Zd-
stavi  itd.; — ako je pa ime povdarek ohranilo, ravna se ž njim
v predlogovih sklonih tako, kakor ne bi bilo sestavljeno.

Po tem pravilu rabijo nam n. pr. Podkernos, Zaver h,
Predjama, Nabrežina  tako-le:

Imen.:  Tu je pod Kernosom, za Verliom, pred Jamo, na Brežini  —
pa tudi: tu je Podkernos, Zaverh, Predjama, Nabrežina;
rod.: do Podkernosa, Zaverha, Predjame, Nabrežine;

daj.: proti Podkernosu, Zaverhu, Predjami, Nabrežini;

tož.: grem pod Kernos, za Verh, pred Jamo, na Brežino;

mest.: bivam pod Kernosom, za Verliom, pred Jamo, na Brežini;
druž.:  pred Podkernosom,predZaverhom,pred Jamo, pred Nabrežino;

Taka je tudi pri krajevnih imenih, ki je rabimo samo v množini.

§. 108. Pridevnik ali prilog  (adjektiv, Beiwort) je be¬
seda, ktera naznanja, kako  sna  je oseba ali reč ali pa če ga v a
je. Po pomenu so tedaj pridevniki.

a) kakovostni,  ki naznanjajo lastnost ali kakovost
osebe ali reči, n. pr. bel grad, mala koža, lepo vreme;

svoje, n. pr. Novo mesto

mesta,

II. Poglavje.

B. Pridevnik.

Kaj in koliker je pridevnik.

48

b)  čegavostni alisvojivni, ki naznanjajo  čegavostali
svoj ost oseb in drugih stvari, n. pr. kraljev dvor, materina
kletev, pastirska palica.

§. 109. Pridevniki imajo za vsak spol svojo posebno končnico:
za moški spol kak soglasnik ali i, za ženski a, za srednji pa
O ali e, n. pr. pisan trak  — pisani trak, rumena zavija, ribje oko.

Z nedoločno  (neizvestno) obliko (—, a, o-e ) naznanja pridevnik, ka-
koana ali čegava  je oseba ali reg, n. pr. lep vert, priden delavec, visoka
gora , globoko morje;  — z določno  (iz vestno) obliko (i, a, o-e j  pa tudi dopo¬
veduje, ktera je ta oseba ali reg, n, pr. lepi vert, pridni delavec, visoka gora,
globoko morje.

A. Pridevnikova sklanja.

§. 110. Od kar se je novi slovenščini izgubila imenna  t. j.
samostavnikovi enaka sklanja nedoločnih pridevnikov, sklanjajo
se vsi pridevniki, v določni in nedoločni obliki, enoliko po tem-Ie
sklanjalu:

Moški spol. Ženski spol. Srednji spol.

Ednina.

49

Splošne opombe.

§. 111. Kedar se veže pridevnik z moškim samostavnikom
nežive  reči, tedaj mu je v ednini toživnik  enak imenovav-
niku, pri živih  stvareh pa je enak rodivniku,  n. pr. Prepo¬
vedan pot pelje v prepovedan  kot.  N. pr. — Kdor ubogega
(Človeka) stiska, stvarnika preklinja.  Ravn. — Kdor se mlad belega
kruha brani, bode star rad Čemi hrustal.  N. pr.

Ako samostavnik in pridevnik nista v tem istem stavku in se pridevnik na samo-
stavnik v prednjem stavku nanaša, onda sedanja slovenska pisava sploh ne dela raz¬
ločka med živimi in neživimi stvarmi ter si kroji toživnik vodno po živih, n. pr.
Mladina novi svet preveč čisla, starega  (bolje: stari)  pa zanemarja.  N. pr. — Ne¬
beško kraljestvo je podobno kvasu, kterega  (bolje: k t eri)  je žena vzela  itd. Met.

§. 112. Gibljivi polglasnik e v končnicah: ek, el, en, er,
ev  itd. opušča se, kakor samostavnikom tudi pridevnikom, po vseh
sklonih, v kterih na koncu rastejo, n. pr. bister, bistra, bi¬
stro; krepek, krepka, krepko; čerstev, čerstva, čer-
stvo; bolen, bolna, bolno; svitel, svitla, svitlo.

Enaka je tudi z ostrim a , ki v dvozložnicah na — ek  in — en  včasi e
nadomestuje, n. pr. slad&k, sladka, sladko; temin, temna, temno.

§. 113. Goltnika k, g (redkejše h) spreminjata se za sa¬
moglasniki in jezikovci pred naslednjim i, v ednini tudi pred e,
včasi v srodne sikavce: c, z (s) n. pr. Ne obračaj od uho z ih
oči.  Ravn. — Kedar vidiš nazega,  obleci ga.  Ravn. — Z veli-
cimi  gospodi ni dobro čresenj zobati.  N. pr.

Ta spreminjava se vendar po gostem opušča, bodi si zavoljo preobilice
sikavcev v slovenščini, bodi si iz ozira na staro slovenščino, ki vedinjem rodiv¬
niku in dajavniku in v množnem rodivniku, mestniku in druživniku ne poter-
juje tč menjave.

§. 114. Stara im en n a t. j. samostavnikovi enaka sklanja
nedoločnih pridevnikov se je ohranila v novi slovenščini le za
moški spol v edinjem imenovavniku; po ostalih sklonih se gibljejo
dan danes vsi slovenski pridevniki po zloženi slilanji, ktera se je
iz imenne s tčm izobrazila, da se je samostavnikovim sklonom
pritikal stari zaimek: h, ra, i€ (i, ja, je), n. pr. lep + i, 2.

lepa + j ega, 3. lepu—j  emu  itd.; te polne oblike so se vendar
s časom obrusile in v današnje skerčile.

Ostanki stare imenne sklanje nedoločnih pridevnikov so a) rodivniki:  z
davna, od davna, z lepa, z viša, do mala, dosta (do sita), za perva, zla itd. —
b) dajavniki:  k dobru, k ljubu itd. — c) mestniki:  po malu, na nagli itd.
n. pr. Nočem z lepa  se podati.  N. ps. — Z mlada  se tern ostri.  N. pr. —
Ne reče mu dobra,  ne želim ti zla, to ne bo k dobru.  N. r. — Vse bi z
nova  dobro bilo.  Valj.

§. 115. Slovenščini rabi nekaj pridevnikov, kteri se ali
nikdar ne pregibljejo, kakor: napeli, peš, res, sovraž  in še
nekaj ptujk, — ali samo v neliterih izrekih, kakor: laž, všeč,
tešč, žal,  ker so prislovne ali samostavne natore, n. pr. — Lin-
tek beseda ne preseda.  N. pr. — Vsi drugi svatje so mi všeč.

Slovenska slovnica. 4

50

N. ps. Slovencu je dobrovoljnost všeč  tudi v knjigah.  Levst. —
Zal besede v ustih ni.  Preš. — Zale  misli v sercu ni.  Preš. —
Dobil v odgovor laž besede.  Valj. ■— Pljuvajte sline tešče.  N. ps.

Opombe k posameznim sklonom.

§. 116. Dajavniku in mestniku ženskih pridevnikov v ednini
služite dve obliki: i in ej : perva je navadniša v današnji pisavi,
druga  pravilniša in vsega priporočila vredna, ker ne rabi samo
mnogim Slovencem, ampak tudi drugim slovanskim narečjem, vsaj
za določne  pridevnike; marsiktera dvoumnost bi se utegnila od-
verniti po njej.

§. 117. Pravilna končnica ženskega imenovavnika in toživ-
nika v dvojini je i; e namesto i utegne nam rabiti le tedaj, kedar
sklonilo n&glas na-se potegne, n. pr. Dve krivi priči.  Dalm. —
Dve ubogi, priprosti  ženi.  Krell. — Pokaže čemi  kiti dve.
N. ps. — One dve ste (sta) dorasli,  tam pa ste (sta) se ošepili
no rasli  v sveto neb6.  N. ps.

§. 118. Pravilna imenovavnikova, toživnikova in zvavnikova
oblika za srednji spol v množini je a, kakor nam kaže stara slo¬
venščina, starša slovenska pisava (16. stoletja) in ostala slovanska
narečja, n. pr. O Gospod! kako so tvoja  dela velika in mnoga!
Dalm. — Ozka  vrata.  Trub. — Svetijo se tam Že okna graj¬
ska.  N. ps.

Preprosto ljudstvo in po njem nekaj slovenskih pisavcev pa družijo sred¬
njim  saraostavnikom v množini  pridevnike raj se z ženskim koncem  na e,
ki je nčkako mileji na glasu od resnejega a; zatd pišejo: velike mesta  nam.
velika mesta: dobre  dela , nam. dobra dela,

Pridevnikovo stopnjevanje.

§. 119. Stopnjevati  se pravi, pridevnik tako spreminjati,
da ne znani samo lastnosti oseb in reči, ampak tudi pove, v kteri
meri se jim lastnost prilaga. Kakor drugim jezikom služijo tudi
slovenščini tri stopnje:

1. perva ali nasebna  (positiv), ktera kaže lastnost kake
osebe ali reči brez vsake primerjave ali prispodobe z drugo, n. pr.
zvest  prijatelj, lepa  hiša;

2.  druga ali primerjavna  (komparativ), ktera lastnost
kaki osebi ali reči v veči ali manjši meri prilaga ko drugi, n.pr.
zvestejši pri j at el j, lepša  hiša;

3. tretja ali presežna  (superlativ), po kteri se osebi ali
reči lastnost v naj viši ali najniži meri prideva: n. pr. naj zv e-
s t e j ši prij atelj, n a j lepša hi ša.

A. Primerjavna stopnja.

§. 120. Primerjavna  stopnja se obrazi, če se deblu
pridene:

51

a) za moški spol: Ši ali j i n. pr. lep  — lepši; star  — starši
ali star ji;

b) za ženski  spol: ša ali ja n. pr. lepa  — lepša; stara  —
starša  ali starja ;

c) za srednji  spol: še ali je n. pr. lepo  — lepše; staro  —
starše  ali star j e.

Končnici ji se stapljaj  s predstoj ečimi goltniki in sikavci v srodne Su-
mevce ali je vsaj protaplja  v taiste, n. pr. blag  — blaži  ali blažji  nam.
blagji; jak  — jači  ali j a rji  nam. jaleji; cest  — češči  nam. česlji; ber<s  —
berži  ali beržji  nam. bertsji; vis-ok  — viši  ali višji  nam. višji.

§. 121. Ko bi se pri obraževanji primerjavne stopnje preveč
soglasnikov sešlo, treba je za lepoglasje s tem poskerbeti, da vsta¬
vimo:

a) eno-  in d v o zložnim pridevnikom vez ej, kteri pred konč¬
nico ji  j odleti, n. pr. prost — pr o štej Ši  ali prosteji  nam. prostejji;
močen  — močnejši  ali močneji  nam. močnejji; krepek  — krepkejši
ali krepkeji  nam. Icrepkejji;

b) m n o g o zložnicam pa i, redkejše ej n. pr. mogočen  — mo¬
gočniki  ali mogočnejši; terdovraten  — terdovratniŠi; pogumen  —
pogumniši; imeniten  — imenitniki.

Splošne opombe.

§. 122. Obrazilo ši, ša, še sploh dobivajo:

a) enozložni pridevniki s končnikom: b, 1 ali r, n. pr. ljub

— ljubši, mil — milši  ali milejši , slab—slabši  ali slabejši, lep  —
lepši , stair ■— starši  ali starejši.

Pridevnikom na m, 11, V prideva se končnica sploh po vezi
ej, n. pr. hrom  — hromejši  ali hromeji; cen  — cenejši  ali ceneji;
nov  — novejši  ali noveji, zdrav  — zdravejši  ali zdraveji  itd.

b) vsi e n o - in mnogi d v o zložni pridevniki s korennim konč¬
nikom (1, ki se za samoglasnikom v j pretaplja, za soglasnikom
pa izpada, kakor: mlad — mlajši, rad — rajši, gerd —
gerši, terd —• t e r š i, s 1 a d -jd  k — slajši, gladek — glajši,
redek — rejši  itd. n. pr. Človek je terŠi  od kamena in slabši
od jajca.  N. pr. — Poslednja zmota je hujša  od pene.  Met. —
,8 1 a j še reči na svetu ni kakor je pesem lepa.  Slomš.

Včasi privzamejo ti pridevniki rajši končnico—ji; zat6 govorimo in pišemo
tudi: mlaji, raji, gerji, terji, slaji, glaji, reji  itd. n. pr. Turek je hud,
njegova mati še huja.  N. ps. — Ne pečaj se s hujim  od sebe.  N. pr.

§. 123. Z obrazilom ji, ja, je obrazijo primerjavno stopnjo:

a) enozložni pridevniki na kak goltnik,  na st ali Z — z
vezjb ali brez vezi: drag — draži,  dražji nam. dragji; blag

— blaži, blažji  nam. blagji; gost — gošči  (nam. gostji) aii
gostejši; čist — čišči  (nam. čistji) ali čistejši;  gluh —
gluši  (nam. gluhji), glušeji ali gluheji. Prost im& le: pro-

4*

52

s t e j s i ali  pr o štej  i, n. pr. Kdor je j aČi, tlači.  N. pr. — Klaja
draža  od konja.  N. pr.

b) mnogi dvozložni pridevniki po odpahnjeni končnici: ak,
ek in ok, kakor: vis-ok — viši višji  (nam. višji); niz¬
ek — niži ali nižji  (nam. nižji); krat-ek — krači  (nam.
kratji) ali krajši; lah-ek, 1 e h-e k, 1 o h - ek — laži, leži,
loži  (nam. lagji, legji, logji), laglji ali 1 a j š i; meh-ek —
meči  (nam. mekji); tan-ek,. ten-ek — ta nji, tenji ali
tanši; oz-ek — oži ali ožji  (nam. ožji); šir-ok —'širji
itd. n. p. — Vi čemu  prijetij aj, ni ž emu prizanesi.  N. pr. —
Hišni prag naj viša  planina.  N. pr.

Ti pridevniki se stopnujejo tudi s končnico ak, ek, ok pravilno po §. 121,
n. pr. visok — visočejši, visokejši ali visočeji; širok — širočejši,
širokejši ali široeeji; globok — globočejši, globokejši ali globoč-
eji; kratek — kratkejši, kračejši ali kračeji; nizek — nizejši,
nizkejsi ali nižeji itd.

§. 124. Nepravilno se stopnjujejo:
velik — veči ali vekši — največi, najvekši;

majhen  — manjši, manji, menji — najmanjši, najmenji;
dober  — boljši, bobi — najboljši, najbolji;

dolg  — daljši, dalji, delji — najdaljši, najdalji;

zli (hud) — gorši, gorji — najgorši, naj gor ji;

n. pr. Bolj  a pamet , kakor žamet.  N. pr. — Bo Ij Š a je kratka
sprava, ko dolga pravda.  N. pr. — Človek težko Čaka boljših
Časov.  Slomš.

§. 125. Včasi se obrazi primerjavna stopnja s pripomočjč
stopnjevavnega prislova: bolj, ki se dene pred nestopnjevani pri¬
devnik. Rabi nam pa ta način stopnjevanja sosebno pri pridev¬
nikih na — C, ki so prav za prav deležniki sedanjega časa, in
pri terpevno - preteklih deležnikih, če je kaže stopnjevati, n. pr.
cvetčč — bolj cvetčč; pekčč— bolj pekčč; učen — bolj
učen  itd., n. pr. C e boš pila vinčece rudeče, boš imela lice bolj
cveteče.  N. ps.

Pri pravih pridevnikih je boljše ogibati se te stopnjave, ker ni prav slo¬
venska; zat6 se nahaja včasi celd kak deležnik pravilno stopnjevan, n. pr. Ma¬
tija Cop,  Slovenec izmed naju cenejših  Slovencev.  Navr.

B. Presežna stopnja.

§. 126. Presežna stopnja se obrazi:

1. če se primerjavni stopnji besedica naj ali nar spredaj pri¬
tisne , kakor, lepši — n a j lepši ali naj lepši; krajši —
naj krajši ali naj krajši; slajši—naj sla j ši ali naj slajši,
a, e, n. pr. Najbolj  a (naj bolja) luč je Bog.  N. pr. — NajveČe
bogastvo je Čisto serce.  Slomš.

53

2. če se dč pred  nestopnjevani  pridevnik:

a) zelč  (zlo), kaj, kar, močno, jako, silo, silno,
neznano, prav ali kaka druga enaka besedica,  n.  pr.  zelo bogat,
kaj učena glava, neizrečeno velika puščava.

b)  n a j b o 1 j ali  naj bolj, pa sploh le pri deležnikih kakor
„bolj“, n. pr. Lice najbolj cveteče, glava najbolj učena.

§. 127. Presežna  stopnja se dalje lika:

a) če postavimo pred pridevnik: pre—, spre —, vse —
ali vsega—,  n. pr. premil, spreljub, vseuČen, vsegamogočen,
vsegaveden.

Zlog pre-  pomenja v sestavi tudi: preveč;  naj se torej previdno jemlje
v rabo, n. pr. Premerile so v gozdih mi vaših rose . Preš.

b) če pridevnik dvakrat zapored postavimo, n. pr. visoka
visoka gora; globoko globoko morje.

c) s pripomočjo predlogov nad, mimo  ali od,  n. pr. Bodi
še tako drazega kaj, mimo čiste duše ni nič.  Kavn. — Ni meštra
nad potrebo.  N. pr.

d) z različnimi narodskimi primerami, kedar hočemo poseb¬
nost ali imenitnost kake osebe ali reči nad vse druge povzdigniti,
n. pr. veselo, da je kaj; mlad kakor kaplja; sladek ko med; bistro
ko ribje oko; siten kakor griča; raščav kakor hmelj; grenek ko pe¬
lin; učen, da se mu čudi mlado in staro  itd.

§. 128. Stopnjevani  pridevniki se sklanjajo kakor ne¬
stopnj evani po vseh sklonih in številih, n. pr.

1. lepši, najlepši grad — lepša, najlepša hiša — lepše naj¬
lepše poslopje;

2. lepšega, najlepšega gradu — lepše, najlepše hiše — lep¬
šega, najlepšega poslopja;

3. lepšemu, najlepšemu gradu — lepši, najlepši hiši — lep¬
šemu, najlepšemu poslopju itd.

Ta sklanjava, ki Se dan danes živi med štajerskimi in ogerskimi Slovenci
in med Dolenci na Kranjskem, vjema se popolnoma s staro slovenščino (razun
ženskega imenovavnika v ednini) in z drugimi slovanskimi narečji, pa tudi s
slovensko pisavo 16. stoletja; naj se jej torej daje v pisavi prednost pred uno, ki
je navadna po Kranjskem (razun Dolenskega), po Goriškem in po Koroškem in
je taka-le:

Moški spol. Ženski spol. Srednji spol

C. Sklanjanje stopnjevanih pridevnikov.

Ednina.

1. 5. lepši

2. lepšega (i, iga)

3. lepšemu (imu)

i.  lepšega (iga, -)

6. lepšem (im)

7. lepš-im

lepši

lepši

lepši

lepši

lepši

lepši

lepši

lepšega (iga)
lepšemu (imu)
lepši

lepšem (im)
lepšim.

54

Dvojina. Množina.

(Za vse spole.) (Za vse spole.)

1. 5. lepši

2. lepših

3. lepšima

4. lepši

6. lepših

7. lepšima

1. 5. lepši
•2. lepših

3. lepšim

4. lepši

6. lepših

7. lepšimi

n.  pr. Na svetu lepši rožice  ni, kakor je vinska terta.  N. ps. — In je rožice
pregledovala , ktera lepši  je cvetu.  N. ps. — Lepših  rož na svetu ni iskati,
Ico so oča ino mati.  N. ps.

III. Poglavje.

C. Števnik.

Kaj in koliker je števnik.

§. 129.  Števnik ali brojnik (numerale, Zahhvort) na¬
znanja število oseb ali reči, o kterik je govorjenje. Števniki so:

1. določni,  kteri na tanko kažejo število oseb in reči, o
kterih se govori, kakor n. pr. pet, šest, sto, desetero  itd.

2. nedoločni,  kteri naznanjajo samo večo ali manjšo mno¬
žico oseb ali reči, n. pr. veliko, malo, dosti  itd.

A. Določni števniki.

1 .

2 .

3*.

4.

§. 130. Določni  števniki so po svojem opravilu:
glavni ali števni; 5. delivni;

verstivni ali redovni;
ločivni ali razpolni;

druživni;
p onavlj avni;
samostavni.

I. Glavni števniki.

§. 131. Glavni  števniki ali števci  (cardinalia, (irund-
zahlen) kažejo na vprašanje: koliko?  število enoverstnih oseb
in reči in so ti-le:

1 eden — en, ena, eno

2 dva, dve, dve

3 trije, tri, tri

4 štirje, štiri, štiri — četiri

5 pet

6 šest

7 sedem

8 osem

55

9 devet

10 deset

11 ednajst — enajst

12 dvanajst

13 trinajst

14 štirinajst

15 petnajst

16 šestnajst

17 sedemnajst

18 osemnajst

19 devetnajst

20 dvajset — dvadeset

21 en in dvajset

22 dva in dvajset

23 tri in dvajset

24 štiri in dvajset itd.

30 trideset

31 en in trideset itd.
40 štirdeset *)

50 petdeset
60 šestdeset

70 sedemdeset
80 osemdeset
90 devetdeset

100 sto

101 sto in eden

102 sto in dva itd.

200 dvesto

300 tristo
400 štiristo
500 petsto
600 šeststo
700 sedemsto
800 osemsto
900 devetsto

1000 tisoč., jezer, tavžent
2000 dva tisoč, dva tavžent
3000 tri tisoč, tri jezeri,
tri tavžent itd.

10000 deset tisoč
1000000 milijon

§. 132. Eden — en, ena,  eno  se sklanja kakor pravi
pridevnik in se sklada s svojim imenom v sklonu, številu in spolu,
n. pr. Z eno roko daje, z dvema jemlje.  N. pr. ■— Eden (en) kri¬
vičen vinar deset pravičnih sne.  N. pr.

To veljA tudi o besedah; nobeden — n ob 6 n, nobena, nobeno in
nijeden, nijedna, nijedno, n. pr. Nobeden prijatelj ne pojde  s menoj.
Pot. — Sreče slaje od le-te ne želim nobene.  Vilh.

§. 133. Dva,  obd  (mošk. spol), dvč,  obe  (žensk, in sredn.
spol) sklanjamo v dvojini tako-le:

1. 5. dva, obit

2. dveh, obeh

3. dvema, obema

4. dva, obd

6. dveh, obeh

7. dvema, obema

Žensk, in srednj. spol

n

n

>i

n

n

n

i>

n

n

n

ii

n

ii

ii

ii

dve, obe
dveh, občil
dvema, obema
dve, obč
dveh, obeh
dvema, obema,

n. pr. Obsedlaj berž dva konjiča, tako hitra ko dva ptiča.  N. ps.
— Zdaj dve zvesti duši žalostna ločitev kruši.  Virk. — Ce slepec
slepca vodi, oba v jamo padeta.  N. pr.

Stari pravilni rodivnik:  dveju, obeju nahaja se še pri pisateljih 16. sto¬
letja; na Koroškem je še dan danes slišati: dvu, obit,  na Štajerskem pa dvoju,
obuju  mimo dveh, obeh,  n. pr. Kteri izmed obli simi?  — Tu vinograd
je obli bratu.  Ravn.

*) Po Koroškem štejejo: 40 s štirredi, 50 j  potred, 60 s  šestred, 70 ; sedem-
red itd.

56

§. 134. Trije, štirje (mošk. sp.), tri, štiri ali četiri
(žen. in sred. sp.), se sklanja v množini:

1.5. trije, štirje žensk, in srednj. sp.  tri, štiri ali četiri

2. treh, štirih

3. trem, štirim

4. tri, štiri •— četiri

6. treh, štirih

7. tremi, štirimi,

»

jj

»

u

77

77

77

77

77

treh, štirih (trijčh, štireh)
„ trem, štirim (trijem, šti-
rem)

„ tri, štiri — četiri
„ treh, štirih (trijeh, štireh)
„ tremi, štirimi (štiremi).

N. pr. Kjer sta dva ali kjer so trije  v mojem imenu, tam sem jaz
v sredi med njimi.  Met. — Zena hiši tri vogle derži, mož le enega.
N. pr. — Da so ti Štirje  verhovi, sam jezik razodeva.  Vodn.

Vendar pravimo tudi za moški spol tri, štiri  v imenovavniku namesto:
trije, štirje,  sosebno če ima samostavnik kak pridevnik pred seboj, n. p. Tri
zali mladenei.

§. 135. Pet se za vse spole tako-le pregiblje:

1. 5. pet

2. petih, peteh

3. petim, ; tem

4. pet

6. petih, peteh

7. petimi, petemi.

Po sklanjalu „pet“ se ravnajo vsi viši glavni števniki, od
„pet“ naprej — samo: sto, tisoč, jezer in milijon  ne, n. pr.
S šestimi  konji ne boš vozu pretegnil, s sedmimi  pa poteče.
Vodn. — Jela je slovo jemati od devetih  tudi sestra.  N. ps.

§. 136. Sto se navadno ne pregiblje, večkrat ga nadome-
stuje samostavnik stotina ali stovina;  vendar je sem ter tje
slišati: s stomi, na stove  itd.

Tisoč in jezer,  če se spreminjata, sta navadno ženskega,
milijon  pa vselej moškega  spola.

II. Verstivni števniki.

§. 137. Verstivni  števniki ali ver s ti vci (ordinalia, Ord-
nungszahlen) kažejo verste ali red posameznih predmetov na vpra¬
šanje: koliki, kolika, koliko?  Verstivci so:

1. pervi, a, o

2. drugi, a, o

3. tretji, a, e

4. četerti (šterti), a, o

5. peti, a, o

6. šesti, a, o

7. sedmi, a, o

8. osmi, a, o

9. deveti, a, o
10. deseti, a, o

11. ednajsti, a, o

12. dvanajsti, a, o

13. trinajsti, a, o itd.

20. dvadeseti, a, o

21. dvadeset in pervi — eden
in dvadeseti

22. dvadeset in drugi — dva
in dvadeseti itd.

30. trideseti, a, o
40. štirideseti, a, o

57

50. petdeseti, a, o
60. šestdeseti, a, o
100. stoti, a, o

Verstivni števniki so po sk

101. sto in pervi itd.
1000. tisoči, a, e
1000000. milijonski, a, o
anji pravi pridevniki.

III. Ločivni števniki.

§. 138. Ločivni  števniki ali ločivci  (Gattungszahlen) zna-
nijo na vprašanje; koliker,  a,  o?  razpole ali plemena oseb in
reči. in so ti-le:

edin, a, o
dvoji, a, e
oboji, a, e
troji, a, e

čvetčri — četveri, a, o
peteri, a, o
šesteri, a, o
sedmeri, a, o
osmeri, a, o
deveteri, a, o

deseteri, a, o
ednajsteri, a, o
dvanajsteri, a, o itd.
stoteri, a, o
dvestoteri, a, o
tristoteri, a, o itd.
tisočeri, a, o
kolikeri, a, o
tolikeri, a, '<j

Opombe.

§. 139. Mimo gori naštetih rabi slovenščini še druga verst
ločivnih števnikov, namreč:

1. sestavljeni z verst, a, o ali versten, tna, o, n. pr.
enoverst ali enoversten; dvoverst ali dvoversten; tro-
verst ali troversten; čveteroverst ali čveteroversten;
peteroverst ali peteroversten; kolikoverst ali koliko-
versten  itd.

2. po Notranjskem tu pa tam: štiroji, a, e; pet oj i, a, e;
sestoji,  a,  e itd. kterim pa v knjigi ne dajemo prostora.

Vsi ločivni števniki, sestavljeni in nesestavljeni, so po skla-
nji pridevniki.

IV. Množivni števniki.

§. 140. Množivni  števniki ali množivci  (multiplicativa,
Vervielfaltigungszahlen) kažejo na vprašanje kol iker en ali ko¬
lik oj en, j na, o?kolikomnožnaje  kaka reč. Množivci so:
edinj, a, e ali enojen, jna, o

dvojen, jna, o „ dvojnat, a, o

obojen, jna, o „ obojnat, a, o

trojen, jna, o „ trojnat, a, o

čveteren, četveren, a, o „ čveternat, četvernat, a, o

58

peteren, rna, o ali peternat, a, o

šesteren, rna, o „ šesternat, a, o itd.

stoteren, rna, o ,, stoternat, a, o

kolikeren, rna, o „ kolikernat itd.

Sem ter tje, pa le bolj po redkem, slišati so med prepro¬
stim ljudstvom mimo gori omenjenih: dvoj sten, troj sten,

štirojen, petojen, šestojen  ali sestavljeni: dvogub, tro-
gub, čveterogub, peterogub,  a,  o itd.

Množivci se pregibljejo kakor pridevniki.

V. Delivni števniki.

§. 141. Delivni  števniki ali delivci  (distributiva, Ver-
theilungszahlen), kterim slovenščina nima lastne oblike, nazna¬
njajo na vprašanje: po koliko?  enaki delež oseb in reči:

po eden, ena, eno — po enega itd.
po dva, dve — po dvoje
po trije, tri — po troje

po štirje, štiri — po čvetero
po pet — po petero
po šest — po šestero itd.

po sto — p‘o stotero itd.
n. pr. Orlica izvali po dvoje, po troje  mladih in živi po sto
let.  Slomš.

VI. Druživni števniki.

O }}
» I)

§. 142. Druživni  števniki ali druživci  (Gesellschafts-
zahlen) naznanjajo, koliko oseb je v druščini, pa so nam razun
pervih dveh le malo v rabi:
sam, samoedin, a, o t. j. brez druga;

sam z enim drugom;
sam z dvema drugoma, tako da je sam
tretji;

sam s tremi drugovi, tako da je sam
četerti;

sam s štirimi drugovi, tako do je sam
peti itd.

Namesto  samoedin  rabi Slovencem okoli Metlike: sam samcat.

Druživci se pregibljejo kakor pridevniki.

samodrug, a, o
samotretji, a, e

samočeterti, a, o

samopeti, a, o

VII. Ponavljavni števniki.

§. 143. Ponavljavni ali prislovni  števniki (adverbialia,
Wiederholungszahlen) odgovarjajo na vprašanje, kolikrat?  ali
na vprašanje: kolikoČ (kolikič) in kterikrat?

1. Pervi se zlagajo iz glavnih in nedoločnih števnikov, če se
jim krat,  ali pot  (manj pravilno bart,  ki je brez potrebe
iz nemščine privzeta besedica) pridene, n. pr. enkrat, dvakrat,
trikrat, Štirikrat, petkrat, velikrat, mnogokrat, marsikrat  itd.

Besedici krat  in pot  ste sem ter tje pregibna samostavnika
ženskega ali moškega spola, n. pr. nektere krati.

59

2. Drugo verst ponavljavcev obrazimo iz verstivnih in nedo¬
ločnih števnikov, če jim na vprašanje; koli  koč  (kolikič) č, na
vprašanje: kterikrat? pa krat  privesimo, n. pr. pervič, drugič,
(arugoč), tretjič, ČetertiČ, petič, Šestič, mnogič, scimoč  itd. ali: per-
vikrat  — pervo pot, drugikrat  — drugo pot (drugi pot), tretjikrat
— tretjo pot (tretji pot), malokrat, velikrat  itd.

VIII. Samostanu števniki.

§. 144. Iz pridevnih stevnikov se obrazi množica samostav-
nikov. Taki samostavniki so:

1. imena posameznih številk: samica, dvojka, trojka, čveter-
ka, peterka, šesterka, sedmerka, osmerka,  ali tudi: petka  ali petica,
Šestka  ali Šestica, sedmica, osmica, stotica.  Iz nič  je ničla  — 0.

2. imena tacih stvari, ktere dve ali več samic v sehi imajo;
kakor: dvojica, trojica.

Drugi južni Slovenci rabijo tudi imena: četvorica, petorica, šesto-
rica  itd. pa le ondaj, kedar so vse osebe moškega spola.

3. Imena, ktera dele kake celine pomenjajo: kakor pol  ali
polovica, tretjina, četert  ali četertina, petina, Šestina,  ali v številbi:
tretjin, četertin, petin, šestin  itd.

Pol jo prav za prav samostavnik, pa se v številbi in sesta¬
vah po navadi ne spreminja, n. pr. o pol eni, o pol dveh, do pol¬
dne  itd. pa tudi: o poli ene, o poli (polu) dveh, o poli dne  itd. —
Do poli dneva nosi angelj vodo za človekom.  N. pr. Sestavlja se pa
z verstivnimi števniki, prilogi in samostavniki, n. pr. poldrugi,
poltretji, polšterti, poldan, polnoč, polnočen  itd.

4. imena vpreg po številu glav: Čveter, Šester, osmer  itd.

5. imena denarjev, a) kovanih: dvojača, petica  (t. j. petnaj-
stica), Šestica, desetica, dvajsetica  itd. -— b) papirnatih': dvojdk,
Šestdk, desetdk, dvajstdk, stotak  itd.

6. imena predstojnikov: desetnik, stotnik  itd. in samostavniki:
dvojčič, ■— dvojček; trojčic,  — trojček  itd.

7. imena papirjeve velikosti samega na sebi ali v bukvah:
četertinka, osminka  (osmerka), dvanajstinka  (dvanajsterka), Šest-
najstinka  (šestnajsterka).

C e t e r t nam rabi tudi pri meri suhih reči: t. j. 1 j i  vagan ali '/ 4  ure.

B. Nedoločni števniki.

§. 145. Nedoločni ali splošni  števniki so:

1. pregibni  in sicer po svoji naravi:

a) samostavniki,  kakor: trna (najviše nedoločno število),
sila, množica, mnoštvo, obilica, truma, trop, kerdelo  itd.

b) pridevniki,  kakor: mnogi, a, o; mnogoteri, a, o;
velikoteri, a, o; raznoteri,  a,  o itd.

V nekterih sklonih se pregibljeta tudi malo in dosti  n. pr.
V do stih  (malih) besedah imamo enakost,  Vodn.

60

2. nepregibni: mnogo, veliko, malo, vež, manj
(menj); preveč, premalo, dosti, precej, obilo, obilno,
n. pr. Kdor preveč misli, ne stori veliko.  N. pr. — Med dosti
kmeti je malo  kmetovavcev.  N. pr.

IV. Poglavje.

D. Zaimek.

Kaj in kolikčr je zaimek.

§. 146.  Zaimek ali zaim e (pronomen, Fiirwort) nam služi
kot namestnik samostavnih imen, da jih ni treba vedno ponavljati.
Zaimki razpadajo po svojem opravilu:

1. na osebne

2. na svojivne

3. na kazavne

4. na vprašavne

5. na oziravne

6. na nedoločne.

I. Osebni zaimki.

§. 147.  Osebni (personalni) zaimki so:

a) jaz (jez, jest), za pervo osebo, ktera govori;

b) ti, za drugo osebo, kteri se govori;

c) on, ona,  ono  za tretjo osebo, o kteri se govori;

d) sebe,  povračavno-osebni zaimek za vse tri osebe; in

e) one,  za tretjo neznano osebo.

§. 148. Osebni  zaimki se sklanjajo s pripomočjo prirast¬
kov b ali n tako-le:

61

povracavni:  sebe.

manjka

Srednji spol.

ono

njega, ga

njemu, mu

n J e , je — njega, g£

ono

njem

njim

oni — onč (dvč)
nju, ju
njima, jima
nju, ju' (ji)
oni

njih (njima, nju)
njimi

ona, on6
njih, jih
njim, jim

nje, je

ona, on6

njih

njimi.

Splošne opombe.

§. 150. O pervi in drugi  osebi naj se pomni:
a) Jaz in ti sta nekterim Slovencem tudi v dvojnem in
množnem imenovavniku, kakor po ostalih sklonih, brezspolna,

62

to je, rabi jim le ena oblika: mi — vi za moški, ženski in sred¬
nji spol, n. pr. Mi gremo, vi pojdete  itd. tako govore moški in
ženske; midva  — mi dve  delava, vidva  — vi  dve  delata  itd.

b) Pervotna toživnikova oblika v ednini: me, te, s6 (M/\,
TA, ca) se  je ohranila samo za predlogi, n. pr. Ti za me, jaz za
te, Bog za vse.  N. pr. — Le na se sme zanašati se človek.  Cegn.

c) Namesto druživnika: menoj, teboj, seboj  nahajajo se
tudi oblike: mino, tibo, šibo ali meno, teb6,'sebč',  'n. pr.
Nad mano, pod mano,  krog mene je Bog.  Vilh. — Ti ga nimaš
pod seb6,  da bi skusil se z meno.  N. ps.

d) Pervotna imenovavnikova in toživnikova oblika: n a — v a
v dvojini, in toživnikova ni — vi v množini nam se je že davno
izgubila; zato so prevzela v novi slovenščini druga sklonila nju
opravilo: v dvojnem imenovavniku množni imenovavnik s števni-
kom dva — dve v dvojnem toživniku dvojni rodivnik, v množ-
nem toživniku pa množni rodivnik.

§. 151. O tretji  osebi treba je pomniti:

a) Na mesto staroslovenske oblike i  (= jr,), ja,  je  v imeno¬
vavniku je stopil v novoslovenščini kazavni: on, ona, ono;  ostali
skloni so pa ohranili stare oblike do današnjega dne s to majheno
razliko, da jim je stara slovenščina zagozdo n samo za pi’edlogi
vstavljala, nova jo pa vselej pred nje deva. Pervotne oblike:
j ega, j emu,  itd. žive samo štajerskim in ogerskim Slovencem in
nekterim Dolencem.

b) Namesto pervotnega moškega toživnika: i in srednjega je
v ednini nam rabi sploh rodivnikova oblika: ga; enako delajo
mnogi slovenski pisatelji s toživnikom v množini ter ga zamenjajo,
če nima predloga, z rodivnikom.

Pravilni množni toživnik n je, je se govori za predlogom  pri vseh
Slovencih; pri Štajerskih, koroških in nekterih dolenskih pa tudi brez  predloga.

§. 152. Kedar govorimo o osebi ali reči, ktere nočemo ime¬
novati ali ne moremo, pravimo za moški spol: one,  za ženski:
o nit in za srednji: o n 6.

Ta zaimek se sklanja, kakor kazavni ta, ta, to, namreč:
1. skl. one — oni — ono, 2. skl. onega — one — ončga,
3. skl. onemu — ončj — onemu itd.

V dvojnem rodivniku se je ohranila »e stara oblika: onu zraven on6h
ali nju dveh.

§. 153. Kedar hočemo na kako osebo z večo določnostjo
pokazati, rabi nam zaimek: sam, sama, samo,  ki imd v slo¬
venščini sosebno to opravilo, da zaimke in druga imena na po¬
menu okrepljuje; sklanja se pa kakor pridevnik, n. pr. Lenuh
sam sebi Sas krade.  N. pr. — Kdor se z ošabnikom pajdaši, ta se
sam poošabi.  Ravn.

63

II. Svojivni zaimki.

§. 154.  Svojivni  (posesivni) zaimki kažejo,
oseba ali stvar, o kteri je govorjenje. Obrazijo se
zaimkov in so ti-le:

a) perve osebe:

moj, moja, moje
najin, najina, najino
naš, naša, naše

b) druge osebe:

tvoj, tvoja, tvoje
vajin, vajina, vajino
vaš, vaša, vaše

c) tretje osebe:

njegov, njegova, njegovo
njen, njena, njeno

6egava  je
od osebnih

njun, njuna, njuno
njihov, njihova, njihovo

d) neznane osebe:

onegov ali onegav, a, o
nekov, a, o

e) povračavni za vse osebe:
svoj, svoja, svoje

f) vprašavni:

eegav, Segava, Segavo ali
Sij, a, e.

Mimo njen, a, o služi nekterim Slovencem tudi: njezin, a o in mimo
njihov, a, o tudi njihen, njilina, njihno. — Obliki najen in vajen,
j n a, o namesto najin in vajin ste nepravilni.

Svojivniki so po svoji sklanji pravi pridevniki.

III. Kazavni zaimki.

§. 155. Kazavni  (demonstrativni) zaimki kažejo na osebe
in redi, o kterih je, je bila ali bode govorica, in so ti-le:

ta, ta, to (v sestavi: ta-le, ta-le, to-le ali le-td, le-
td, le-t6 ali toti, tota, toto);

oni  (uni), ona,  ono  (v sestavi: oni-le, ona-le, ono-le
ali le-oni, le-ona, le-ono ali uni-le, una-le  itd.);

isti, ista, isto  (vsestavi: tisti, tista, tisto ali taisti,
taista, taisto ali ta isti, ta ista, to isto);

tak, taka, tako ali takov, a, o ali takošen,  šna, o;
tolik, tolika, toliko ali tolikošen,  šna, o ali toli-
kdr, a, o;

ov, ova, ovo, — ovale, ovaka, ovako in onak,
onaka, onako  rabijo Slovencem le ob hrovaški meji.

st, si, se (ci», ch, ce) se je ohranil iz starih časov samo v
nekterih sestavah in drugih izrekih.

§. 156. Kazavni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki, samo:
ta, ta, to, imd mimo pridevne še svojo posebno sklanjo, namreč:

64

Splošne opombe.

§. 157. 1. Imenovavnik ta se glasi po severni strani jezi¬

kovega obsega nčvadno te, po vzhodni pa ti, ki je v rabi drugje
samo v sestavah: toti, tisti  itd.

2. Sestavljenki: taisti,  a,  o pregiblje se v novi slovenščini
sploh le druga beseda, v starših slovenskih spisih pa se spreminjate
obč, namreč: 1. ta isti — ta ista — to isto; 2. tega istega — te
iste — tega istega; 3. temu istemu — tej isti itd., kar je vse po-
sneme vredno tudi v sedanji pisavi, n. pr. — V tem istem Sasu.  Dalm.

3. Zaimek st, si, se živi dan danes samo:

a) v nekterih sklonih, v ednini:  2. sega —. se, 3. semu —
sej, 5. sem — sej in v množini  2. 5. sih, n. pr. Na sem svetu.
Krell. — Po sem životu,  eonf. gen. — O sej dobi, dosihmal  — po-
sihmal  itd.

b) v nekterih sestavah, kakor: danes, sinoSi, letos.

05

IV. Vprašavni zaimki.

§. 158.  Vprašavni  (interrogativni) zaimki vprašujejo po
osebah in reččh in so :

1. samostavni:  kdo (kto) in kaj;

2. p r i d e v n i: k t e r i, k t e r a, k t e r o ali k o j i, k o j a, k o j e;
čegav, a, o ali čegavšen,  sna, o ali čij, a, e;

kak, kakov, a, o ali kakošen, šna,  o;

kolik, a, o, kolikošen, šna,  o,  ali  kolikor, a, o;

ki, ka, ko ndvaden samo na spodnjem Dolenskem in po

§. 159. Pridevni vprašavni zaimki se pregibljejo kakor pri¬
devniki , samostavna kdo in k a j pa tako-le:

1.5. kdo

2. koga (čega)

3. komu

4. koga

6. kom

7. kom (kim)

kaj

česa (čega)

čemu

kaj

čem

čim.

V. Ozimni zaimki.

§. 160. Oziravni ali nanašavni  (relativni) zaimki se
ozirajo ali nanašajo na osebo ali reč, o kteri je govorjenje. Ozi-
ravniki so:

1. samostavni: kdor in kar;

2. pridevni: kteri, ktera, ktero ali koji, koja,
k oj  e ali ki  za vse spole in sklone;

čega r šen,  šna, o ali čegavor  za vse spole in sklone;

kak, a, o ali kakoršen,  šna, o in v starših spisih: ka¬
ko včr, a, o;

kolik, a, o ali kolikoršen,  šna, o in

ki, ka, ko, navaden samo ob Kolpi in po Istri.

§. 161. Pridevni oziravniki se ravnajo po sklanjalu pridev-
nih imen, kdor  in kar  pa sklanjamo tako-le:

1. 5. kdor

2. kogar (čegar)

3. komur

4. kogar

6. komur

7. komur (kimur)

kar

česar (čegar)

čemur

kar

čemur

čimur

VI. Nedoločni zaimki.

§. 162. Nedoločni ali splošni  zaimki kažejo na kako
osebo ali reč, ktere nočemo ali ne moremo imenovati. Nedoločni
zaimki so:

Slovenska slovnica. 5

66

1. samostavni: kdo, nekdo, nikdo ali nihče, ma¬
lokdo, marsikdo, vsakdo, kaj, neka] in nič;

2. pridevni: kteri, kak, neki, nekteri, marsikteri,
mar si k a k, marsikakošen, vsak, vsakteri, raznoteri,
a, o in ves, vsa, vse.

§. 163.  Samostavne  nedoločne zaimke pregibljemo:

a)  kdo, nekdo, nikdo, nihče, malokdo, marsikdo
in vsakdo po sklanjalu  „kdo“ ali tudi po oziravnem  „k  d o r“,
n.  pr.  Bog ne da nikomur vsega.  N.  pr.

b)  kaj in  nekaj po sklanjalu „kaj“, n. pr. Vsem posamez
nečesa manjka.  N. pr.

c) nič pa tako-le:

1. 5. nič

2. ničesa (ničesar)

3. ničemu (ničemur)

n. pr. Smert si v ničem  ne prebira.  N. pr.
ničesar  mi ne manjka.  Ravn.

§. 164.  Pridevni nedoločniki se ravnajo v sklanji po pri¬
devnikih, samo  ves, vsa, vse imd mimo pridevne še svojo po¬
sebno sklanjo v ednini in množini.

6. ničem (ničemur)

7. ničim (ničimur)

Bog je moj pastir,

Moški spol.

Ženski spol.

Srednji spol.

n. pr. Na vsem  svetu se vse dobi.  N. pr. — Vseh  del mojster,
vseh  rev gospodar.  N. pr. — Svet vseh ljudi dom.  N. pr.

67

II. Spregatev.

"V. Poglavje.

Glagol.

Kaj in koliker je glagol.

§. 165.  Glagol  (verbum, Zeitwort), v kterem se razodeva
vsa moč in krasota slovenskega jezika, imenuje se vsaka beseda,
ktera dopoveduje, kaj oseba ali stvar dela ali terpi ali v kterem
stanu se nahaja, n. pr. Kdor seje, ta žanje.  N. pr. •— Visoko
leta, nizko  obsedi.  N. pr.— Brez glave  štorj eno, gotovo  ska-
ženo.  N. pr. — Glagoli so:

1. po svojem pomenu:

a) prehajavni  (transitivni), če prehaja njih djanje na pred¬
met, ki ga imajo v toživniku pri sebi, n. pr. Ptuja zemlja  ubija
človeka.  N. pr. — Vreme nosi  svoje breme.  N. pr.

b) neprehajavni  (intransitivni), če njih djanje na samem
osebku ostaja, neprehajaje na kak drug predmet, kakor: spim,
sedim, skačem, rastem  itd. ali pa se druži s predmetom v
kakem drugem odvisnem sklonu kot v toživniku, kakor: služim
tebi, kažem  mu  itd.; pervi so osebkovi  (subjektivni), ti
predmetni  (objektivni) neprehajavniki, n. pr. Veliko drevje
dolgo raste.  N. pr. — Orožje spi.  Kos. — Raj že dobrim slu¬
žim , ko hudim zapovedani.  N. pr.

Le-sem spadajo tudi začinjavni  (inchoativni) glagoli, ki pomenjajo kako
menjavo v početku, n. pr. hes se razsvetleva , pogorje o rum en e v a.  Cegn.

c) brezosebni  (impersonalni), ki nam rabijo samo v 3.
edinji osebi, n. pr. Bliska se, germi in treska.  Sloms.

d) povračavni  (reflexivni), ki naznanjajo kako povratno
ali vzajemno djanje. Nekteri povračavniki nam nikdar ne služijo
brez povračavnega zaimka, kakor: čuditi se, bati se, nadjati
se  itd.; drugi so sami ob sebi prehajavnega pomena, namreč:
učiti — učiti se, voziti — voziti se, motiti — motiti
se  itd. n. pr. Boj se Boga!  — Varuj se greha!

2. po k a k o v o s t i ajanja t. j. z ozirom na njegov čas ali terpež:

a) doveršni  (perfektivni), ki znanijo po vsej spregi nastop,

doveršenje ali konec  kacega djanja ali stanja, n. pr. sesti,

5*

68

leči, izgubiti, derkniti — zablisniti, zagermeti —
dognati, dokraljevati.

b) nedoveršni (imperfektivni), ki kažejo po vsej spregi
terpeče djanje ali stanje brez ozira na njegov začetek, konec
ali vspeh,  n.  pr.  sčdati, lčgati, delati, gubiti, germeti,
kraljevati.

3. po obliki:

a) pervotni t. j. neizpeljani, kakor:  biti, greti, peči,
plesti ali izpeljani od pervotnih glagolov in drugih govornih
r-azpolov,  n.  pr.  bloditi od blesti, moriti od mreti, kositi
od kosa, svoj iti si od svoj;

b) celotni t. j. nesestavljeni z drugimi besedami, kakor:
gubiti, trobiti, roj iti, terpeti — ali sestavljeni t. j. zlo¬
ženi z drugimi besedami,  n.  pr.  pogubiti, zatrobiti, zani¬
čevati, preterpeti itd.

4.  po  spregi:

a) pravilni, ki se v vseh naklonih pravilno pregibljejo:

b)  nepravilni, ki se v nekterih naklonih ne mčnjajo po
splošnem pravilu  in

c)  nepopolni ali pomanjkljivi, če nam rabijo samo v
tem ali unem naklonu.

Osebe, števila, časi, nakloni in doba glagolov.

§. 166. Glagol se spreminja po osebah, številih, časih, na¬
klonih in dobi t. j. glagol  se  sprega. Pri spregi (konjugaciji)
glagolov je treba paziti:

a) na osebe in števila

b) na čase  (tempus)

c) na naklone  (modus) in

d) na dobo ali obliko  (genus).

A. Osebe in števila.

§. 167. Osebe so tri; perva,  ktera govori; druga,
kteri se govori, in tretja, o kteri se govori.

Število je trojno,  kakor pri imenu: ednina, dvojina,
množina.

B. Časi.

§. 168 . Slovenščini rabijo štirje  časi:

a) sedanji čas ali sedanjik  (praesens), ki naznanja v se¬
danjosti terpeče ali v sedanjosti doveršeno djanje, n. pr. Kar na
svetu Sivi,  vse kmet prevedi.  N. pr.

b) prihodnji čas ali prihodnjik (futur), ki znamenuje
V prihodnjosti terpeče ali v prihodnjosti doveršeno djanje, n. pr.

69

V zeleno goro poletim,  in tamkaj  bom prepevala,  v zeleni
travnik gl e da la.  N.  pr.

c)  pretekli  čas  (perfekt), ki kaže v preteklostiterpeče ali
v preteklosti doveršeno djanje, n. pr. Skušnja je pregovore ro¬
dila, poterdila in ohranila.  N. pr.

d) predpretekli  čas (plusquamperfekt), ki kaže doveršeno
djanje ali stanje z ozirom na drugo preteklost, n. pr. Ko seje  bila.
naša armada prikazala, zdajci so se razkropile sovražne trume.

C. Nakloni.

§. 169. Nakloni so štirje:

a) določni  naklon ali določnik  (indikativ), ki narav¬
nost in brezpogojno  naznanja, kaj kdo dela ali kaj se godi
n. pr. Smert pobrati pod lopato, kar rodil je beli dan.  Cegn.

b) pogojni  naklon ali pogojnik  (kondicional), kteri kaj
kot negotovo in pogojno  naznanja, n. pr. Ko bi sreča kramo
razgernila,  perva bi se blaga iznebila.  N. pr.

c) želevni  naklon ali želevnik  (optativ), po kterem se
razodeva kaka želja ali voščilo,  n. pr. Mojstru pevcev na zdra¬
vico naj mi teče  ta požir!  Vodn.

Kedar se naznanja po želevniku kako dopuščenje,  onda mu pravimo
dopustni  naklon ali dopustnik  (konoesiv), n. pr. Ilodim naj tudi po dra¬
gah smertnega mraka, bal se hude ne bom.  liavn.

d) velevni  naklon ali velevnik,  s kterimsekaj veleva,
opominja ali prepoveduje,  n. pr. Kruh, sol j e j, pravico go¬
vori.  N. pr. — Ne žabi,  da si praha sin.  Led.

§. 170. V širjem pomenu prištevamo naklonom tudi de¬
le ž j a (partioipalia): namreč

a) nedoločnik  (infinitiv), n.pr. DajatislajŠe, ko jemati. N.pr.

b) namenivnik  (supin) n.pr. Ne razvezovat,  ampak dopol¬
nit sem prišel postave.  Met.

c) deležnik  (particip), in sicer:

1. v tvorni  obliki:

I. t. j. prisl ovni,  n. pr. delaje, stoji,
molče  itd.

II. t. j. pridevni  n. pr. delajoč, stoječ,
molčeč (a, e)  itd.

I. t. j. pravi glagolni  n. pr. poza-
bivŠi, skrivŠi, r.ekŠi (a, e)  itd.

II. t. j. o p i s o v a v n i, n. pr. pozabil, skril,
rekel (a, o)

2.  v terpevni  obliki: preteklega časa, n. pr. pozabljen,
skrit, rešen (a, o)

Terpevni deležnik sedanjega časa se je slovenščini že davno izgubil;
ostanki so mu: znam, lakom, pitom.

z) sedanjega časa

d)  preteklega časa

70

d) glagolni samostavnik ali glagolnik, n. pr. pohaj¬
kovanje, odpuščanje, pitje, hrepenenje.

D. Doba ali oblika.

§. 171. Doba ali oblika je dvojna:

a) tvorna ali djavna (aktivna), ktera naznanja, da^ oseba
ali reč, o kteri je govorjenje, sama kaj dela, n. pr. C as vse
zgrudi.  N. pr.

b) terpevna ali terpna (passivna), ktera kaže, da oseba
terpi, dasežnjokaj godi, n. pr.Kar je skrito,  vsebode očito.  N. ps.

Pomen srednje  (medialne) dobe daje slovenščina glagolom
s povračavnim zaimkom, n. pr. Trata seje  hipoma v sušila, hipoma
se skala razvalila.  N. ps.

Obraževanje časov in naklonov.

§. 172. Pri obraževanji časov in naklonov treba je paziti:

a) na o sebi  la  ali pripone za posamezne osebe;

b) na naklonila  ali pripone za posamezne naklone;

c) na pripone deležij  t. j. nedoločnika, namenivnika, de¬
ležnikov in glagolnika in

d) na spono in osnovo.

A. Osebila.

§. 173. Osebila ali pripone za posamezne osebne pregibe
imajo svoje opravilo v obražavanji posamezni  b oseb in so ta-le:

n. pr. d e 1 - a - m,  b e r - e - m, n o s - i - m.
Stara slovenščina je kalila m s pred¬
njim samoglasnikom v nosnik; ostanki
te menjave so: hočo, mogo  v star¬
ših spisih.

n. pr. del-a-s', ber-e-Č, nos-i-č.
Pervotno obrazilo: si, ši se je ohra¬
nilo samo v pomožnikn: si.
n. pr. del-a, ber-e, nos-i.  Pervotni
t je odpadel in se ohranil samo v hro-
vaški pomožnikovi obliki: jest.
za moški, ve*) za ženski in srednji
spol, n. pr. del-a-va — del-a-ve,
ber-e-«a — ber-e-ve,  nos-i-«a
— nos-i-«  e.

za moški, te za ženski in srednji spol,
n. pr. del-a-ta— del-a-te, ber-e-
t a —b e r - e - < e, nos-i-ža— n o s - i -1 e.

1. osebe: m,

a) v ednini \ 2. osebe: š,

3. osebe: —,

1. osebe: va

b) v dvojini

2. osebe: ta

*) Namesto va — ve  rabi nekterim Slovencem v domači obhoji: m a — me
n. pr. Sedma v senčico, da si pogledama Senjem lep. N. ps.

71

3. osebe: ta — te kakor v drugi, n. pr. del-a-ča
— del-a-če, ber-e-č« — ber-e-če,
nos-i-ča — nos-i -če.

Nekterim Slovencem rabi osebilo va — ta tudi za
ženski in srednji spol.

j  1. osebe:  mo, n.  pr.  del-a-mo, ber-e-mo, nos-i-
mo.  — Staroslovenskemu osebilu mx
1 se je v novoslovenski pisavi polglas¬

nik t,  v O povzdignil.

2.  osebe: te kakor v stari slovenščini, n. pr. del-

a -te,  ber-e-če, nos-i-če.

3.  osebe: jo ali 6 — e, n. pr. del-a -jo,  ber-o,

n o s - i -j o,  g u b - e. — Pervotnemu ose-
. .J bilu— HTkje nova slovenščina todpah-

c) v množini^ nila, n  p a s  predstoječim o v 6, z i

pa v 6 stopila n. pr. b e r 6 iz b e r-j-o-J-n,

terpč  iz terpj-ij-n; — ali 3. osebo
s pripomočjo spone in zagozde j na
o izobrazila n. pr. v i d i j o = v i d j-i-j-j j-o
itd. Pervotna krajša oblika d — e
služi še dan danes vsem glagolom,
kteri v daljši obliki spono e ali i
| naglašajo.

Spregalo sedanjega časa.

Ednina.

B. Naklonila.

§. 174. Določni  naklon sedanjega časa nima nobenega
posebnega znani la; od ostalih naklonov in časov se odnaša po
sponi, po osebilih in po tehtniših samoglasnikih v koreniki.

72

Znanilo  velevnega  naklona (velevnikovo naklonilo) je i,
ki prehaja za samoglasniki v j:

Spregalo velevnega zakona.

1 . —

2. del-cy'

3. del -aj

1. del-o/-va ž.  — ve

2. del-«/-ta „ — te

1. del-«/-mo

2. del-o/-te

3. —

Ednina.

ber-i

ber-i

Dvojina.

ber-t-va S.  — ve
ber-i-ta „  — te

Množina.

bcr-i-mo

ber-i-te

nos-t

nos-t

nos-t-va ž.  — ve
nos-j-ta ,, — te

nos-i-mo

nos-i-te

§. 175. Nezloženi terpežno-minuli  čas (imperfekt) in
prosto-minuli  čas (aorist) je nova slovenščina dan danes izgu¬
bila; samo nekaj ostankov nas še spominja njegove občne veljave
v starših časih, n. pr. nepregibni bi (aoristna oblika 3. edinje
osebe pomožnega glagola), v ziljski dolini navadni: besem,
besi,  be  itd., staše  (stabat) pri Rezijanih itd. Našim sosedom
po Istri in po dragih južnih krajih pa živita še ob L

Znanilo terpežno- in prostominulega  časa je h, ki se
preminja pred e v š, pred soglasniki pa v s, kakor je razvidno
iz naslednjega spregala:

L  1. čit-a -h
v ednini / 2. čit-a-se
( 3. čit-a-se

pročit-a-ft

pročit-a

pročit-a

L  1. čit-a-s-va ali a/iova
v dvojini l  2. čit-a-s-ta „ aAota
( 3. čit-a-s-ta „ a/jota

pročit-a-s-va
pročit-a-s-ta
pr o čit-a-s-ta

v množini

1. čit-a-s-mo

2. čit-a-s-te

3. čit-a-Ao

pročit-a-s-mo

pročit-a-s-te

pročit-a-s-e

Enako se spregajo na primer: nosiah — prenosih; delah —
predelah; berah — brah, grebah — greboh; minjah — minuh,
mrijeh — umroh (e, e); umij ah — umčh itd.

73

§.176. V terpežno- in prostominulem času se sprega po
Istri in med drugimi južnimi Sloveni pomožnik biti  tako-le:

a) v terpežno-minulem času:

Ednina. Dvojina. Množina.

1. bi(be)ja/t

2. bi-j-ase

3. bi-j-ase

bi-j-a/m-va ali bi-j-as-va
bi-j-a/io-ta „ bi-j-as-ta
bi-j-aAo-ta „ bi-j-as-ta

bi-j-a/io-mo ali bi-j-as-mo
bi-j-aAo-te „ bi-j-as-te
bi-j-afeo „  bi-j-aAo

b) v prosto-minulem času:

1. bi-h(be/ž) ali bim

2. bi „ bisi

3. bi „ bi

bi-/iO-va ali bi-va
bi-s-ta „ bi-s-ta
bi-s-ta „ bi-s-ta

bi-s-mo (biAmo) ali bi-mo
bi-s-te (biAte) „ bi-te

bi (biAo) „ bi-jo

C. Pripone deležij.

§. 177. Pristavki ali pripone deležij so:

a) nedoločnega  naklona — ti:

del-a -ti  | bra-či | nos-i-či

b) namenivnega  naklona — t:

del-a-č | bra -t  | nos-i-t

c) deležnikov  in sicer

a)  sedanj, časa

/3) tvorno-pre- /
teki. časa

I.  e pri glagolih vseh verst, je pri glagolih

poslednjih dveh verst:

del-a-je | ber-e | nos-e

II. e, ki se pritika krajši obliki 3. množne osebe

(da-si tudi nam ne rabi več):

dcl-a-jo-Č | ber-6-Č | nos-e-č(a,e)

I.  ši, ki se po odpahnjeni nedoločnikovi priponi

osnovi dodeva, in sicer a)  zaperti  (t.j.za
soglasnikom) na ravnost: padfsV, r e ki'si,
vergfsit, /?) odperti  (za samoglasnikom)
pa s predstavljenim v: izgubit«.«, pre-
bratusi, preterpefušf  (a, e);  redkeje se
nahaja sam v, n. pr. sezida«, izgubi«,
nam. sezidavši  itd.

II.  1 , la, lo, ki se po odpahnjeni nedoločnikovi

priponi odperti  osnovi na ravnost
prideva, zaperti  pa s gibljivceme:
delata, brafZ, nositi ( a , o);
pad + eč ( dla , o),  rekt el  ( kla,  o),
vergf el (gla, o),

74

7 )

! ll, na, no, se po sponi ali brez spone e  osnovi
prideva, ali

t, ta, to, ki jo brez spone pritikamo, n. pr.

delat«, brat«, paset«, nošet«;
bitč, sutč (a, o).

I). Spona in osnova.

§.178. Spona  je samoglasnik, ki se prikazuje med kore¬
nom in osebili ali med deblom in naklonili. V sedanjiku nam
rabijo spone: a, e ali i:

del-a-m | ber-e-m | nos-i-m itd.

Spona, ki veže v nedoločniku pripone s korenom, imenuje
se v e r s t n a spona,  in glagolov koren z verstno spono brez pri¬
pone deblo ali osnova.  Verstne spone so: ni, 6, i, a, ova.

Ce izhaja osnova na samoglasnik,  pravimo, daje od-
perta,  če jo pa samoglasnik zapira, zaperta.

Sprega je osnovana na eni osnovi ali na dveh.  Glagoli,
ki se spregibljejo na dveh osnovah imajo posebno osnovo za ne¬
določnik in za sedanjik: perva je nedoločnikova,  druga se¬
danjikov a osnova.

Glagolska sprega.

Razverslitev.

§. 179. Da se slovenska sprega prav razločno pokaže, kro¬
jimo glagole po njih verstni  sponi na Sest  verst; nektere verste
pa razpadajo spet na več ali manj razredov.

I. versta obsega glagole brez  verstne spone: pas-ti, pi-ti, nes-ti.

spono lli: ka-Jli-ti, gi-JM-ti, ve-
wi-ti.

( 6: kip-e-ti, sed-e-ti,

”  ja: molč-a-ti.

„ i: nos-i-ti, red-t-ti, sad-
i-ti.

„ a: del-a-ti,plav-a-ti,pis-
«-ti.

j ova : kup-ora-ti,stan-om-ti,
” j  eva: kralj-eva-ti.

Sprega slovenskih glagolov je dvojna: s p on n a ali brez-
sponna;  pei’va pritika korenu ali deblu obrazila po sponi, druga
brez spone.

II.

n

z verstno

ni- „

iv. „
v. „

VI. „

)> v  ;;

;; »

» i> ))

?> V V

75

A. Sponna sprega,

I. Versta.

§. 180. V I. versto spadajo glagoli brez verstne spone.

V sedanjiku jim rabi spona e po vseh osebah in številih,
samo v 3. množni osebi se staplja glagolom z zaperto osnovo na¬
vadno v o; glagolom z odperto osnovo prirašča j ali v, da zatika
zev ali odpertino v glasovih.

Pri glagolih z odperto osnovo dan danes daljša oblika pre-
vaguje.

Z ozirom na končnik, ki deblo ali osnovo zatika, razpada
I. versta na sedem  razredov:

Pervi razred.

Osnova na tl in t.

§. 181. V pervem razredu se spregajo glagoli, kterim za¬
tika osnovo d ali t, namreč:

a) na d: bled  —, hod  , bod  —, bred god  —, klad  —,
krad  —, med  —, pad  ■—, pred  —, sed  —, sred  —, ved  — in ne¬
pravilni : gred  —, id  — Sed  (gl. nepravilno sprego);

b) na t: c vet  —, Set  —, gnet  —, met  —, plet  —, rast.

Da se okorna zveza dveh zobnikov v nedoločniku priglajša,
spreminja se pred pripono d in t v S, n. pr. bled — blesti  nam.
bledti; pred  — presti  nam. predti; cvet  — cvesti  nam. cvetti.

Spregalo: plet —

Nedoločnik:  ples-ti. — Namenivnik : ples-t,

76

Opombe.

§. 182. 1. Po južnih in vzhodnih straneh jezikovega obsega

zobnik v opisovavnem deležniku redno izpada, korenov samo¬
glasnik se pa bolj ostro izgovarja ali predteguje n. pr. Čegar
prejo prela, tega kruh jela.  N. pr.

2. Glagol rastem  se pregiblje v nedoločniku in v njegovih
rastikah (sem ter tje tudi v sedanjiku) rajše na osnovi ras.  —
Pravi terpevno-pretekli deležnik mu je rasten ali rasen;  govori
in piše se pa tudi raščen.

3. Osnova ret se je ohranila le v glagolu srede  m (nam.
sr e tem),  ki živi še dan danes v zilski dolini, n. pr. Sredla ga je
hudoba.  N. ps. — Drugod ga je izpodrinila oblika srečati.
Mesto sr edem  je slišati v sedanjiku tudi sr e jem.

Drugi razred.

Osnova na s in z.

§. 183. V drugi razred verstimo glagole, kterim se kon¬
čuje osnova na s ali z. V tem razredu se pregibljejo:

a) s končnikom s: nes  —, pas  —, tres  —,

b) s končnikom z pa: griz  —, lez  —, molž  —, vez  —.

Pred nedoločnikovo pripono prehaja z rad v s tudi v pisavi.

Spregalo: nes —

Nedoločnik:  nes-ti. — Namenivnik:  nčs-t.

77

Opombe.

§. 184. 1. Terpevno-pretekli deležnik se obrazi, če se ne-

določnikovim osnovam: nes  —, pas  —, griz  —, molž -— itd. po
gibljivcu n pritakne; pravilne so tedaj ie oblike: nesen, pasen,

f rizen, molzen  itd. nepravilne pa: nesen, pašen, grizen, molzen  itd.
akor sem ter tje govore in nekteri pisavci tudi napek pišejo.

2. Molzem imd v nedoločniku: molzti ali mlezti (mlesti).

Tretji razred.

Osnova na b, p in v.

§. 185. V tretji razred spadajo glagoli, kterim b, p ali v
osnovo zapira. Spregajo se v tem razredu:

a) s končnikom b: doli  —, greh  —, skub  —, zel  —;

b) s končnikom p: krop  —, sop  —, sp  — (v nedoločniku
prestopi v 7. razred: suti),  tep  —;

c) s končnikom v: plev  —, Živ  —.

Glagoli na b in p jemljo v nedoločniku s med osnovo in
pripono, n. pr. doli  — dolbsti  (nam. dolbli ); tep  — tepsti  (nam.
tepli)  itd.; končnik v pa celo izpada: pleti, žiti (nam. plev ti, živti).

Spregalo: tep —

Nedoločnik:  tep-s-ti. — Namenivnik:  tep-s-t.

Opomba:  O oblikah: skubljen, grebljen  itd. veljd to,
kar smo rekali o oblikah: nesen, molže  n itd. (§• 184.); na-
pečne so, prave pa: skuben, greben  itd.

78

Ceterti razred.

Osnova na g in k.

§. 186. V četerti razred verstimo glagole kterim kak golt-
nik osnovo zatika. Spregajo se v tem razredu:

a) na g: leg  —, mog  —, preg seg  —, streg  —, strig

verg  —,

b) na k: pele  —, rek  —, sek  —, tek -—, tolk ■—.

Zarad lepoglasja nastopijo pri glagolih tega razreda te-le
spremembe:

1. Okorna zveza gt in kt v nedoločniku se pretopi v č,
leti, seči, peči, tolči  ali tleči  (nam. legti, segti, pekti  itd.)

2. Fred spono e v sedanjiku in v terpevnem deležniku pre¬
hajajo goltniki v šumevce: ležem, sežem, rečem, tečem, pečen  itd.

3. Pred velevnilcovim naklonilom i prehajajo goltniki v
srodne sikavce: sezi, strezi, verzi, peci, reci  n. pr. Verzi torbico
čez ramo.  N. ps. — Vsak po svojo smojko v ogenj sezi.  N. pr.

Spregalo: pek —

Nedoločnik:  peč-i. — Namenivnik:  pčč.

Opombe.

§. 187. 1. Glagoli s končnikom g so v 3. množni osebi se¬
danjega časa sploh izgubili v sedanji pisavi pervotno krajšo obliko:
st rego, segb  itd., ki se bere še pri pisateljih 16. stoletja in jo
govore še dan danes ogerski Slovenci; v sedanjem deležniku se
je nam pa še popolnoma ohranila: m o g6 č, streg6  č itd.

2. Glagolu moči — morem  (konnen) se je v sedanjiku
pervotni g v I sprevergel (oblika možem  je med Slovenci le ob

79

hrovaški meji se navadna); po ostalih časih in naklonih se vendar
pravilno pregiblje: mogoč,  (po) mozi, m ogel  itd. n. pr. Po-
mozi vsakemu, kolikor uterpiŠ.  Ravn.

Od glagola: moči, morem, mogel  naj se v pravilni pi¬
savi loči: morati, moram, moral,  ki se med ljudstvom sploh:
mdr eni, in ogel  glasi,, n. pr. Mlad more , star mora umreti

3. Glagol vreči — veržem  ima v preteklih deležnikih:
vergsi, vergel, veržen,  če ravno se je v nedoločniku er v
l*e spremenil.

4. Oblike: begdč — begeč,  (po)begši, (po)begel  ka
žejo na glagol beg — beoi,  ki ga pa nova slovenščina ne p oz mi
in ga sploh z glagolom bežati —- bežim  nadomestuje.

5. Nepravilne so nedoločnikove oblike: sečti, pečti, rečti
itd., ki sem pa tam slovenski jezik pačijo, v knjižnem jeziku jih
vendar ne nahajamo.

Peti razred.

Osnova na m in n.

§. 188. Pod peti razred štejemo glagole, kterim se končuje
osnova na ni ali n. V tem razredu se spregajo glagoli:

itn  — jeti, jamem  ali jemem; im  — žeti, Žmem; čn  — žeti,
Čnem  ( prižeti, začeti  itd.); klm  — kleti, kolnem ; mn  — meti, ma-
nem  ali. menem; pn  — peti, pnem; tn  — teti, tnem (zateti ); žn ■—
žeti, žanjem  ali Ženjem.  V nedoločniku prehaja m in a po gla¬
sovnih zakonih s predstoječim j>  ali i. v globoki e, torej: meti,
peti  namesto mnnti, pnnti  itd.

Spregalo: pn —

Nedoločnik:  pe-ti. — Namenivnik:  pč-t.

80

Opombe.

§.189. 1. V sestavah ima glagol im —-v sedanjiku a) —

m e m: otmem, izmem, 'primem,  itd. — b) j m e m: najmem, prejmem,
zajmem  — c) amem  ali emem : jamem  — jemem, snamem, snemem,
vnamem  — vnemem, vzamem — vzemem, verjamem—-verjemem  itd.

V velevniku nastopi sploh e namesto a: snemi, snemite;
vzemi  (hrv. slov. vzmi), vnemi, verjemi  itd. namesto: snami, vzami,
vnami, ver jami  itd. — Tudi glagolom mane m in žanjemjev
velevniku e bolj po godu nego a: meni, ženji,  sem ter tje pa
tudi: mani, Sanji.

2. Glagol kleti — kolnem  imd tu pa tam po Štajerskem
nepravilni sedanjik: klejem, kleješ  itd. kakor v češčini; med
goriškimi Slovenci pa je slišati celo nedoločnik kolniti.

V

Sesti razred.

Osnova na 1 in r.

§. 190. V šesti razred verstimo glagole na končnike 1 ali l*.
— V tem razredu se menjajo:

ml  — mleti, meljem; cvr  — cvreti, cvrem; dr  — dreti, derem;
mr  — mreti, mrhn  ali merjem; pr  — (od )preti, prhn; tr  — ta-
rem  ali terem; vr  — vreti, vrem; zr  — zreti, zrem.

V nedoločniku in v terpevnem deležniku na — n se 1 in r
v le in re na glasu zvišuje, v sedanjiku in njegovih odrastkih pa
po gostem po samoglasnikih omečuje.

Terpevno-pretekli deležnik obrazijo sploh na t; po nekterih
krajih pa deležnik na n prevaguje, n. pr. mlet — mlen; tert
.— tren; cvert — cvren.

Spregalo: mr —

Nedoločnik:  rnre-ti. — Namenivnik:  mrč-t.

81

O p o m Ib e.

§. 191. 1. Med Notranjci so sem ter tje slišati nedoločniki:

cver ti, derti, terti, žerti  itd. brez ojačanega glasu, kterega
tudi pretekli deležniki na 1, t in (večidel) na ši ne terpe.

2. Glagol mr e ti ima v sedanjem deležniku večidel: mer-
j6č, — derem  pa zraven pravilne oblike d e r d č tudi dere  č
kakor pravi pridevnik n. pr, V globočini pod seboj sem slišal šu¬
meti dereSo Pivko.  Cegn.

Sedmi razred.

Osnova na kak samoglasnik.

§. 192. V sedmi razred spadajo glagoli z odperto osnovo
t. j. z osnovo, ki jo samoglasnik zatika. Glagoli tega razreda so:

a) s končnikom a: zna  — znati, znam  ali znadem-, sta  —
stati, stanem (ki v sedanjiku v II. versto preskoči);

b) s končnikom 6: de  — deti, dem  ali dejem  (facere); de  —
deti  ali djati, dem  ali dene/m  (ponere); de  — djati, dem  (dicere); gre
■ — greti, grejem; pe — peti, pojem; ve—veti, vejem; zre  — zreti, zrejeni-,

c) s končnikom i: bi  — biti, bijem; bri  — briti, brijem; Si
(po)Siti, Sijem  ali Sinem; gnji  — gnjiti, gnjijem  ali gnijem ; kli  —
kliti, klijem; kri  — kriti, krijem; li■ — liti, lijem; mi  — miti,mijem;
pi  — piti, pijem ; ri  — riti, rijem; ši  — Siti, sijem  (navadniii v
V.  versti: Šivati); vi  — viti, vijem; vpi  — vpiti, vpijem;

d) s končnikom u: blju  —- bljuti, bljujem; Su  — Suti, Sujem;
hru  — kruti, hrujem; plu — pluti, plovem; rju  — rjuti, rjovem-, ru
— ruti, rujem; slu  — sluti, slujem  ali sloveni; snu  — snuti, snujem;
su  — suti , speni  ali sujem; šSu  — šSuti, šSujem; u  — (ob)uti, ujem.

V sedanjiku jim zapira zev ali odpertino zagozda j ali v, redkejše
d ali n; terpno-pretekli deležnik delajo glagoli na a s pripono n,
drugi pa s pripono t.

Spregalo: bi.

Nedoločnik:'  bi-ti. — Namenivnik:  bi-t.

Slovenska slovnica, 6

82

Opombe.

§. 193. 1. Za samoglasniki prehaja, velevnikov i praviloma

v j; tedaj ne kaže posnemati posebnosti ljudske govorice, ki ko¬
renov in velevnikov i ,■ kedar se snideta, pred osebilom rada v
predtegnjen x skereuje. N. pr. Z meSmi se Mmo  (bolje: bijmo), ne
z besedami.  Kos.

2. Nekaj glagolov z odperto osnovo nam rabi tudi v V. obliki,
n. pr .pluti  — plavati; snuti  — snovati; Siti  — Šivati; Scuti  — Ščuvati;
itd., nekaj pa v III. obliki: sluti — sloveti; rjuti  — rjoveti.

Imenik glagolov,

se spregajo v I. versti.

ki

I.

Blesti, bledem
bosti, bodem
bresti, bredem
cvesti, cvetem
gnesti, gnetem
gosti, godem
iti, idem
klasti, kladem
krasti, kradem
mesti, medem
mesti, metem
pasti, padem
plesti, pletem
presti, predem
rasti, rastem
sresti, sredem
vesti, vedem.

II.

grizti ali gristi, grizem
lezti ali lesti, lezem
molzti ali mlesti, mol¬
zem

nesti, nesem
pasti, pasem
tresti, tresem
vezti ali vesti, vezem.

III.

dolbsti, dolbem

grebsti, grebem
hropsti, hropem
pleti, plevem
skubsti, skubem
sopsti, sopem
spem, —
tepsti, tepem
zebsti, zebe
žiti, živem.

IV.

leči, ležem
moči, morem
peči, pečem
preči, (v)prežem
reči, i'ečem
seči, sečem
seči, sežem
streči, strežem
striči, strižem
teči, tečem
tolči ali tleči, tolčem
vreči, veržem.

V.

(četi, čnem)
početi, počnem
pričeti, pričnem
začeti, začnem itd.
jeti, jamem
vzeti, vzamem
sneti, snamem

prijeti, primem
objeti, objamem itd.
kleti, kolnem
meti, manem
peti, pnem
zateti, zatnem
žeti, žnem
žeti, žanjem.

VI.

cvreti, cvrem
dreti, derem
mleti, meljem
mreti,mrem ali merj em
(preti, prem)
odpreti, odprem
zapreti, zaprem itd.
treti, trem, tereni in
tarem

vreti, vrem
zreti, zrem
žreti, žrem.

VII.

biti, bijem,
bljuti, bljujem
briti, brijem
(čiti, čijem)
počiti, počijem
čuti, čujem,
deti, dčm ali dejem
(facere)

83

djati, dem ali denem
(ponere)
djati, dem (dicere)
gnjiti, gnjijem
greti, grejem
hruti, hrujem
kliti, klijem
kriti, krijem
liti, lijem
miti, mijem

piti, pijem
pluti, plovem
peti, pojem
riti, rijem
rjuti, rjo vem
ruti, rujem
sluti, slujem ali sloveni
snuti, snujem
stati, stanem
suti, sujem

ščuti, ščujem
siti, sijem
veti, vejem
viti, vijem
vpiti, vpijem
(uti, ujem),
obuti, obujem
sezuti, sezujemitd,
znati, znam
zreti, zrejem.

II. versta.

Glagoli z verstno spono ni (po starem n,y).

§. 194. V II. versto spadajo glagoli, lcterih nedoločnikova
osnova dan danes sploh na ni izhaja, n. pr. kani-ti, Jcerkni-ti ,
gasni-ti, merhii-ti.

Pervotna spona II. verste no se je ohranila le pri ogerskih
in nekterih štajerskih Slovencih (okoli Radgone), ki še dan da-
nešnji prav po starem govore: gi-no-ti, mi-no-ti, pah-no-ti  itd.;
tudi nekteri noveji pisatelji slovenski jo eešee jemljejo v rabo.
Glagoli II. verste se pregibljejo na eni osnovi, kakor kaže

spregalo: dvigni.

Nedoločnik:  dvig-ni-ti. — Namenivnik:  dvig-ni-t.

Opombe.

§. 195. 1. Pervotna krajša oblika 3. množne osebe, ki se

je v sedanjiku med Slovenci malo da ne popolnoma zabila, živi

6 *

84

nedoveršnim glagolom še dan danes v II. deležniku sedanjega časa:
n. pr. gino'6, venoS  itd.

2. Pred spono lli končniki b, p, v, k in t zavoljo lepo-
glasja v izreki redno izpadajo, kakor kažejo izgledje: blisk  —
blisniti  (redkoma bliškniti); bersk  — bersiliti; Sep  — Sčeniti se;
greb :— ( o)cjreniti ; gib  — giniti, kap  —- kaniti; kr ep  — okreniti
se; kret  — kreniti; klep  — ( u)kleniti; 'sčip  — (v)Sčeniti; top  —
toniti; trep  — treniti ; vert  — verniti  itd.

3. Glagol minem  je prideržal v nedoločniku po nekterih
straneh še pervotno spono no  — nu: minoti  — minuti.  V serbščini
in hrovaščini imajo vsi glagoli II. verste spono nu: dvignuti, ga
nuti, taknuti  itd., od tod njih deležniki: dvignut, ganut, taknut
itd. in naš „trenutek“  in „trenutje u .

4. Terpevni deležniki; zmeržnjen, pogrežnjen  itd., ki
se tu pa tam po slovenskih spisih namesto: zmerznjen, po¬
greznjen  itd. prikazujejo, so napačni, ker ta v j spremenjeni i,
ki je pervotni O izpodrinil, nima tolike moči, da bi pred seboj
stoječe sikavce ali goltnike v srodne šumevce spreminjal.

Nekaj glagolov,

ki se spregajo v II. versti.

plunkniti, plunknem

pokniti, poknem

puhniti, puhnem

regniti, regnem

riniti, rinem

smukniti, smuknem

suniti, sunem

šiniti, šinem

šleniti, šlenem

švigniti, švignem

telebniti, telebnem

terkniti, terknem

terniti, ternem

toniti, tonem

treniti, trenem

tresniti, tresnem

veniti, venem

verniti, vernem

verzniti, verznem

ziniti, zinem.

*

Glagoli z verstno spono d.

§. 196. V III- verstd štejemo glagole, lcterim se končuje
nedoločnikova osnova na d, za šumevci na a, n. pr. doneti , po¬

begniti, begnem
bersniti, bersnem
blekniti, bleknem
blisniti, blisne
brenkniti, brenknem
buhniti, bulineni
butniti, butnem
dehniti, dahnem
dergniti, dergnem
dersniti, dersnem
derzniti se, derznem
dregniti, dregnem
gasniti, gasnem
geniti, ganem
giniti, ginem
goltniti: goltnem
(o)greniti, grenem
hlastniti, hlastnem
jekniti, jeknem
kaniti, kanem

kerhniti, kerhnem
kihniti, kihnem
klikniti, kliknem
kloniti, klonem
kreniti, krenem
luskniti, lusknem
mahniti, mahnem
mekniti, maknem
merzniti, merznem
mesniti se, mesnem
migniti, mignem
miniti, minem
molkniti, molknem
nagniti, nagnem
pahniti, pahnem
perhniti, perhnem
pihniti, pihnem
pikniti, piknem
pluniti, plunem
plasniti, plašnem.

III. versta.

85

stoli-ti, germi-ti, kipe-ti, slovi-ti, bučal-i, kriča-ti, meža-ti, tiča-ti;
samo nekaj glagolov: gluše-ti, perše-ti, verŠe-ti  itd. je ohranilo per-
votni e tudi za šumevci. — Sem spada tudi glagol: spati  — spim.

Po vnanji podobi se glagoli III. verste nekaj vjemajo z gla¬
goli, ki se v sledeči versti pregibljejo, po notranji nravi pa je
velika razlika med njimi: glagoli III. verste so sploh neprehajav-
nega, glagoli IV. verste pa prehajavnega pomena, n. pr. buditi  —
buditi; sedeti  — saditi; slabeti  — slabiti  itd.

Grledč na nedoločnik in sedanjik krojimo glagole III. verste
na dva razreda ter je na eni ali na dveh osnovah pregibljemo.

Pervi razred.

§. 197. Pod I. razred spada v novi slovenščini le petero
glagolov, namreč: Šteti  — Štejem; smeti  — smem  (redkejc smejem);
speti  — spejem; umiti  — urnem  (redkeje umejem)  in pa imiti  —
imam,  o kterem glagolu bo pozneje govorjenje; začinjavnim (in-
choativnim) glagolom, ki jih je stara slovenščina v tem razredu
pregibala, obrusila se je in skerčila že zgodaj pervotna sedanji-
kova oblika e j e m, tako da se zdaj skoz in skoz le v drugem
razredu spregajo. — Gori imenovani glagoli se spregajo na eni
osnovi, zev jim pa zapira j:

Spregalo: ste —

Nedoločnik:  šte-ti. — Namenivnik:  šte-t.

Opombe.

§. 198. 1. Pripona terpevno-preteklega deležnika je sploh
t ali n, kakor kažejo glagolniki: Štetje, imetje, imetje  — števenje,
imenje, umenje.

86

2. Glagol ume ti po nekterili krajih radi v sledečem razredu
pregibljejo, kar kaže njegova mn ožna 3. oseba: ume nam. um e j o,
ki se po gostem nahaja med ljudstvom in po spisih.

Drugi razred.

§. 199. V drugi razred štejemo vse glagole (razun gori
imenovanih) z verstno spono e (a), n. pr. sedeti, terpeti, ži¬
veti  itd.

Pregibljejo se na dveh osnovah: nedoločnikova izhaja na e
(a), sedanjikova na i, kakor pri glagolih IV. verste, in sicer
tako-le:

Sklanjalo: osn. sed.: gor; nedoločn.: gore —

Nedoločnik:  gor-e-ti. — Namenivnik:  gor-6-t.

Opombe.

§. 200. 1. Glagol videti — vidim,  ki se v tej obliki
(n. pr. na Koroškem) še dan danes razločno govori, rabi se v
novoslovenski pisavi večkrat v IV. versti: viditi — vidim.
Pregiblje se pravilno, le velevnik „vidi“  nam redkoma rabi
(n. pr. Vidi ga ali ga ne vidi, kaj je meni mar.  Cig.) in se sploh
z vprašavnim sedanjikom „vidiš“  (okr. viš,  viž  ga), ali z ve-
levnikom „1 e j, glej — poglej"  ali celo z medmetom, „not“
zamenjava, n. pr. Tej Serki, viž jo tukaj ? g se pravi.  Valj. —
Not me zdravega.  Navr.

2. Glagolniki: hrepenjenje, kopernjenje, požolje¬
nj  e,  itd. so nepravilni; pravilne oblike so: hrepenenje, k o-
pernenj e, poželenje  itd.— Enaka je tudi z glagolniki: živ-

87

1 j e n j e in t e r p 1 j e n j e namesto zastarelih oblik : ž i v e n j e in
terpen  je,  ki je nekteri pisavoi spet v rabo jemljo.

3. Le-sem' spada prav za prav tudi glagol „Eoteti“  in gla¬
gol „vedeti“, o kterih se bode pozneje govorilo.

ki

I.

Hoteti, hočem
imeti, imam
smeti, smem ali sme¬
jem

speti, spem ali spejem
šteti, štejem
umeti, urnem ali ume-
jem

II.

bledeti, bledim
bliščeti, blišči
bobneti, bobni
bogateti, bogatim
boleti, boli
dihteti, dihtim
doneti, doni
genneti, germi
hrepeneti, hrepenim
hrumeti, hrumi
hrupeti, hrupim
kervaveti, ltervavim
kipeti, kipim
koperneti, kopernim
leteti, letim

Nekaj glagolov,
so spregajo v III.

medleti, medlim
merzeti, merzim
moleti, molim
noreti, norim
peršeti, perši
puhteti, puhtim
rohneti, rohnim
rujo veti, rujoviin
sedeti, sedim
serbeti, serbi
skerbeti, skerbim
sloneti, slonim
sloveti, slovim
smerdeti, smerdim
stareti, starim
stermeti, stermim
ščemeti, ščemi
šterleti, šterlim
šumeti, šumim
temneti, temni
terpeti, terpim
trohneti, trohnim
veleti, velim
veršeti, veršim
verteti, vertim
videti, vidim

IV. versta.

viseti, visim
zeleneti, zeleni
želeti, želim
živeti, živim

bežati, bežim
brenčati, brenčim
bučati, bučim
deržati, deržim
derčati, derčim
dišati, dišim
ječati, ječim
klečati, klečim
kričati, kričim
ležati, ležim
mežati, mezim
molčati, molčim
renčati, renčim
režati, režim
slišati, slišim
smerčati, smerčim
spati, spim
tiščati, tiščim
tičati, tičim
vriščati, vriščim
žerčati, žerčim

Glagoli z verstno spono i.

§. 201. V IV. versti pregibljemo glagole, kterim samoglas¬
nik i osnovo zatika, n. pr. gubi-ti, nosi-ti, rodi-ti, sodi-ti  itd.

Vsi glagoli IV. verste se spregajo na eni osnovi; verstna
spona i jim rabi po vseh menjavah, samo v terpno-preteklem de¬
ležniku se i:

a) s sprednjimi zobniki in sikavci vred v srodne šumevce
pretaplja: roditi  — rojen, vaditi  — vajen, motiti  — močen, pustiti

88

— puščen, gasiti  — gašen, nositi — nošen, voziti  — vozen  (nam. :
rodien , vadien, motien, pustien  itd. ali rodjen, vadjen  itd.) — Le
malo zobnikov se upira tej menjavi, n. pr. viditi  — viden  (III. v.)
spriditi  — spriden  itd. ; nepravilne oblike gorenskih Slovencev :
gaten, kroten, ploden, nasiten  itd. govore se po Koroškem in Šta¬
jerskem še pravilno: gačen, kročen, plojen, nasičen  itd., kakor se
nahaja tudi v starših slovenskih spisih.

Glagol častiti  (na Koroškem: čestiti)  ima: češčen,

n. pr. Tavžentkrat bodi čeŠčena, o Marija, roča ti!  N. ps.

b)  za jezikovci I, n, r prehaja v j: beliti  — beljen, braniti

— branjen, kuriti  — kurjen  itd. (nam.: belien, branien, kurien ) itd.

c) za ustniki b, p, v in m pa privzame 1 in se ž njim v lj
prelije, n. pr. gubiti  — gubljen, kropiti  — kropljen, zdraviti  —
zdravljen, dramiti  — dramljen  (nam. : gubien, kropien, zdravien ) itd.

Spregalo: hvali —

Nedoločnik:  hval-i-ti. — Namenivnik : hval-i-t.

Opombe.

§. 202. 1. Pervotna krajša oblika na e se je ohranila v se¬

danjem deležniku pri vseh, v sedanjiku 3. množne osebe pa samo
pri tistih glagolih, ki imajo zatezo na i, n. pr. sramotim  — sra¬
mote, pokorim  — pokori  boljše ko: sramotijo, pokorijo  itd.

2. Pri glagolih, ki i pred osebilom naglašajo, preskoči v
velevniku edinjega števila naglas na koreniko, n. pr. sed. pusti—-
vel. pusti ;  sed. taji  — vel. tdji  itd. — V dvojini in množini ve-
levnega naklona pa je pri glagolih IV. in III. verste v naglaše-
vanji velika razlika med koroško-štajerskimi in med kranjskimi
Slovenci: ti po navadi velevnikovo naklonilo predtegujcjo, uni pa
rajše korenov samoglasnik povdarjajo, n. pr. kranjski Slovenci go-

89

vore: tajiva, tajita, tajimo, tajite; učiva, učita, učimo, učite; va¬
biva, vabita, vabimo, vabite —  kor. staj. Slovenci pa sploh: tajiva,
thjita, tajimo, thjite; tičiva, tičimo, tičite; vabiva, vabita, vabimo,
včibite.  —■ Pisatelji se derže zdaj te, zdaj ime izrekave, kakor
lepoglasje in potreba nanese, n. pr. Ne budite v berlogu svade,
dokler spi.  Kos. — Kri mlada pravi: skočiva  in stara: pose¬
diva.  N. pr.

Gorenci v sedanjiku radi osebila povdarjajo ter govore: te r p i v a, ter-
pim6, ter pite  itd., kar pa nikamor ne kaže prav.

Nekaj glagolov,

ki se spregajo v IV. versti.

Braniti, branim
broditi, brodim
buditi, budim
ceniti, cenim
častiti, častim
činiti, činim
čutiti, čutim
daviti, davim
deliti, delim
dojiti, dojim
dramiti, dramim
dražiti, dražim
golčiti, golčim
goniti, gonim
govoriti, govorim
gozditi, gozdim
grabiti, grabim
graditi, gradim
gubiti, gubim
hvaliti, hvalim
jezditi, jezdim
k&liti, lialim
kermiti, kermim
kositi, kosim
krojiti, krojim
krotiti, krotim
kupiti, kupim

§. 203 .
osnova na a

kuriti, kurim
laziti, lazim
lomiti, lomim
loviti, lovim
ljubiti, ljubim
meniti, menim
meniti se, menim
meriti, merim
mesiti, mesim
misliti, mislim
moliti, molim
moriti, morim
motiti, motim
muditi, mudim
netiti, netim
paliti, palim
paziti, pazim
plaviti, plavim
pleniti, plenim
pomniti, pomnim
postiti, postim
praviti, pravim
priditi, pridim
prositi, prosim
rabiti, rabim
račiti, račim
rediti, redim

robiti, robim
roditi, rodim
roditi, rodim
rojiti, rojim
rubiti, rubim
saditi, sadim
sloveniti, slovenim
služiti, služim
soditi, soditi
staviti, stavim
svariti, svarim
svetiti, svetim
tajiti, tajim
tolažiti, tolažim
topiti, topim
tožiti, tožim
tratiti, tratim
trobiti, trobim
učiti, učim
vabiti, vabim
valiti, valim
variti, varim
voditi, vodim
voliti, volim
voščiti, voščim
voziti, vozim
žaliti, žalim.

V. versta.

Glagoli z verstno spono a.

Ta versta obsega glagole, kterim izhaja nedoločnikova
n. pr. Čuva-ti, dela-ti, laja-ti, meta-ti, veza-ti  itd.

90

Pregibljejo se ti glagoli na eni ali na dveh  osnovah. Da
se njih menjava po časih in naklonih na tanje pokaže, zato kro¬
jimo glagole V. verste na štiri  razrede:

Pervi razred.

§. 204. V pervi razred devamo glagole, ki se na eni osnovi
pregibljejo in kterih se spona a po vseh spremembah derži, n. pr.
mara-ti, pita-ti, seka-ti, vonja-ti  itd. — Velevnikovo naklonilo i
prehaja za samoglasnikom vselej v j.

Spregalo: dela —

Nedolo&nik:  del-a-ti. — Namenivnik:  del-a-t.

Opombe.

§. 205. 1. Zastran glagola „morati—moram"  glej §.187.

2. ,,Glledati“  ima v velevniku: gl e daj ali glej  (lej), v
sestavah pa tudi ,.,gledi“, n. pr. Pogledi solnca nebeškega kras.
Levst.

3. V tem razredu pregibljemo tudi glagole z verstno spono:
v a, a v a, eva ali iva n. pr. vervati  nam. verovati; svetvati  nam.
svetovati; zdihovati  nam. zdihovati; poveličavati  nam. poveličevati.

Drugi razred.

§. 206. V drugem razredu se spreminjajo glagoli, ki se na
dveh osnovah spregajo; nedoločnikova izhaja na a, sedanjikova
pa na i, ki spreminja pred e:

91

a)  jezikovne 1, il, r v 1 j, nj, rj : klati  — koljem; plati —
poljem; stlati  — steljem; slati  — (po)Šljem; orati — orjem  (nam.
koliem, poliem, steliem, sliem, oriem)  itd.

b) zobnike d v j — t v č: glodati  — glojem; metati  —
mečem; ropotati  — ropočem  (nam. glodiem, metiem, ropotiem);

c) goltnike k, h, g v srodne šumevce č, š, ž, dalje sk v
ŠČ: mikati  — mičem, tikati  — tičem, legati  —• lažem, stergati  —
steržem, dihati  — diŠem, pihati - — pišem, iskati  — iščem  (nam.
mikiem, lagiem, dihiem  itd.) ;

d)  sikavce C, S, Z v srodne šumevce: klicati  — kličem, bri¬
sati  — brišem, vezati  — vežem  (nam. kliciem, brisiem, vezjem ) itd.

e)  za ustniki b, p, V, Ul pa prehaja v topljeni 1 j : gibati  —
gibljem; kopati — kopljem; sipati — sipljem; dremati — dremljem;
(nam. gibiem, kopiem)  itd. Pregibljejo se tako-le:

Spregalo: osn. sed.: piši — nedoločn.: piša —

Nedoločnik:  pis-a-ti. — Namenivnik:  pis-a-t.

Opombe.

§. 207. 1. Nekteri glagoli drugega razreda, kterim zapira
osnovo kak zobnik, goltnik ali ustnik, pregibljejo se v sedanjiku
in v njegovih odrastkih radi v pervem razredu V. verste, kakor
je to bolj po godu lepoglasju. Taki glagoli so: glodati  — glojem
ali glodam; kihati  — kišem  ali kiham; devati  — devljem  ali de¬
li am; dergetati  — dergečem  ali dergetdm; klepati  — klepljem  ali
klepdm; mikati  — mičem  ali mikam• sukati  — sučem  ali sukam;
Šetati  — sečem  ali Šetam.

92

2. Spomina vredno je tudi, da obrazijo v novi slovenščini ti
in malo da ne vsi glagoli tega razreda svoje deležnike sedanjega
časa rajše v 1. razredu V. verste, n. pr. clihaje  — dihajoč; dre¬
majo  — dremajoč; gibaje  — gibajoč  nam. diše  — dišoč; dremlje
— dremljoč; giblje  — gibljoč.

Tretji razred.

§. 208. V tretji razred spadajo glagoli, kterim se nedoloč-
nikova osnova na a končuje, sedanjikova pa, večidel na glasu
povikšana, na kak soglasnik izhaja. Taki glagoli so: brati  —
berem, gnati  — ženem, prati  — perem, tkati  — tČem (tkem  ali
tkam), zvati  — zovem, Žgati  — žgem, žvati  — zvem.

Spregalo: osn. sed. ber — nedoločn. bra —

Nedoločnik : br-a-ti. — Namenivnik:  br-d-t.

Četerti razred.

§. 209. Glagoli četertega razreda se pregibljejo na dveh
osnovah: sedanjikova  krajša izhaja na kak samoglasnik, ne-
določnikova  vselej na a, pred kterim zavoljo lepoglasja j pri¬
rašča, U pa v ov (ev) prehaja, da se zev zatakne; j zapira zev
tudi v sedanjiku. — Sem spadajo glagoli: blju-jem  — bljuvati  ali
bljevati; da-jem  — dajati; klju-jem  — kljuvati  ali kljevati; ku-jem
— kovati; le-jem  — lej ati, pljujem  — pljuvati; ru-jem  — rovati;
se-jem  — sejati; si-jem  — sijati; sme-jem se  — smejati; snu-jem
snovati; su-jem  — suvati; šču-jem  — ščuvati; tru-jem  — trovati;
ve-jem  — vejati  itd. Spregajo se pa:

93

Spregalo: osn. s6 — nedoločn.: seja

Nedoločnik:  se-j-a-ti.— Namenivnik : se-j-a-t.

Opombe.

§. 210. 1. Večina teh glagolov se menja po gostem v 1.

razredu V. verste, n. pr. bljuvati  — bljujem  ali bljuvdm, bljuvaje
itd.; pljuvati  — pljujem  ali pljuvdm, pljuvaje  itd.; sijati  — sijem
ali sijam, sijaje  itd.

2. Glagoli: bljuvati, pljuvati, rovati, snovati, suvati, Ščuvati
niso drugega kot podaljšek pervotnih glagolov I. verste: bljuti,
pljuti, ruti, snuti, suti, ščuti.

3. Glagol „s m e j a t i se“ pregibljejo sem pa tje tudi v III.
versti: smejim, smejiš, smeji  se  itd., kar pa ni, da bi se
posnemalo.

Nekaj glagolov,

ki se pregibljejo v V. versti.

I.

Bivati, bivam
brigati se, brigam
cverkati, cverka
derdrati, derdram
derzati, derzam
gnjčvati se, gnjevam
grešati, grešam
hlastati, hlastam
igrati, igram
kitati, kalam
kidati, kidam

kobaciti, kobacim
korakati, korakam
mahati, maham
manjšati, manjšam
marati, maram
morati, moram
motati, motam
nizati, nizam
padati, padam
pahati, paham
pitati, pitam
plavati, plavam

ploskati, ploskam
prašati, prašam
sekati, sekam
slušati, slušam
srečati, srečam
tergati, tergam
treskati, treskam
vekšati, vekšam
vladati, vladam
vohati, voham
zidati, zidam

94

evetevati, cvetevam
gubljevati, gub lj e vam
boj e vati, hojevam
koševati, koševam
noševati, noševam
obraždvati, obražavam
tergevati, tergevam
verševati, verščva
vojevati, vojevam

II.

klati, koljem
orati, orjem
plati, poljem
slati, (pojšljem
stlati, stel jem

beketati, bekečem
blisketati, bliskečem
dergetati, dergečem
glodati, glojem
gogotati, gogočem
klepetati, klepečem
klopotati, klopočem
kokotati, kokočem
krohotati, krohočem
lesketati se, leskečem
meketati, mekečem
metati, mečem
rezgetati, rezgečem
ropotati, ropočem
trepetati, trepečem
šegetati, šegečem
šepetati, šepečem
šetati se, šečem

brehati, brešem
dihati, dišem

Glagoli
§. 211. V VI. i

ločnikova osnova na
sedanjikova pa na u,

iskati, iščem
jokati, jočem
kihati, kišem
legati, lažem
mikati, mičem
pihati, pišem
piskati, piščem
skakati, skačem
stergati, steržem
sukati, sučem
tikati se, tičem
vikati, vičem

česati, češem
kazati, kažem
klicati, kličem
kresati, krešem
lizati, ližem
mazati, mažem
pisati, pišem
plesati, plešem
prežati se, preže
rezati, režem
tesati, tešem
vezati, vežem

črepati, črepljem
devati, devljem
dremati, dremljem
gibati, gibljem
hripati, hripljem
hrupati, hrupljem
jemati, jemljem
kapati, kapljem
kimati, kimljem
klepati, klepljem
kopati, kopljem
kopati, kopljem

VI. vcrsta.

z verstno spono:

rersto štejemo glagole
— ova (za ozkimi s<
ki se za nedoločnik \

pipati, pipljem
sipati, sipljem
snemati, snemi jem
ščipati, ščipljem
škripati, škripljem
tipati, tipljem
tripati, tripljem
zibati, zibljem
zobati, zobljem.

III.

brati, berem
gnati, ženem
prati, perern
tkati, tčem, tkem ali
tkam

zvati, zovem
žgati, žgem
žvati, žvem.

IV.

bljuvati ali bljevati,
bij ujem
dajati, dajem
kljuvati ali kljevati,
kij ujem
kovati, kujem
lej ati, lejem
pljuvati ali pljevati,
pljujem
rovati, rujem
sejati, sejem
sijati, sijem
smejati se, smejem
snovati, snujem
suvati, sujem
ščuvati ali ščevati,
ščujern

vejati, vejem.

l  (eva).

, kterim izhaja nedo-
)glasniki na — eva),
OV ali ev povzdigne

95

ali razširi, da kaka odpertina ne navstane; v sedanjiku stopi j
med odperte glasove, n. pr. kupu-jem  — kupovati  (nam. kupu-
ati); kralju-jem  —■ kraljevati  (nam. kralju-ati).

Spregalo: osn. sed.: kupu — nedoločn.: kupova —

Nedoločnih:  kup-ova-ti. — Namenivnik:  kup-ova-t.

Opombe.

§. 212. 1. Krajša oblika 3. množne osebe sedanjega časa,

ki se nahaja še pri starših slovenskih pisateljih, izginila je novi
slovenščini iz splošne rabe; enako je tudi I. deležnik sedanjega
časa na 6 večidel deležnik na aje izpodrinil; torej govorimo in
pišemo sploh; kupovaje, gospodovaje, pričevaje  namesto
kupuje, gospoduj 4, pričuje;  samo ogerski in nekteri šta¬
jerski Slovenci so si ohranili še pervotne stare oblike.

2. Včasi povdarek korenika na-se potegne, da je u le malo
slišati v izreki, n. pr. vdrujem, včrujem, škodujem  itd.;
izpuščati ga pa nikar, ker je potreben pri izpeljavi nedoločnika
in njegovih odrodkov.

3. Namesto pravilnega velevnilia: varuj  itd. piše se tudi:
vari ali var vaj,  n. pr. Noč in dan se vari greha.  Jer.

Nekaj glagolov,

ki se spregajo v VI. versti.

Bojevati se, bojujem
darovati, darujem
gospodovati, gospodu-
jem

gostovati, gostujem
imenovati, imenujem

kljubovati, kljubujem
kralj evati, kralj uj em
kupovati, kupujem
mirovati, mirujem
modrovati, modrujem
moledovati,moleduj em

namestovati, namestu-
jem

napredovati, napredu¬
jem

obedovati, obedujem
oblastovati,oblastujem

96

obraževati, obražujem
ogledovati, ogledujem
pomanjkovati, po-
manj kujem
poti’ebovati, potrebu-
jem

praznovati, praznujem
premišljevati, premiš¬
ljujem

pričevati, pričujem

pripovedovati, pripo¬
vedujem

prorokovati, preroku¬
jem

pustovati, pustujem
radovati se, radujem
spoštovati, spoštujem
sramovati se, sramu¬
jem

stanovati, stanujem

strahovati, strahujem
škodovati, škodujem
vdrovati, varujem
vojskovati se, vojsku¬
jem

vzdigovati, vzdigujem
zaničevati, zaničujem
zdihovati, zdihujem
žertvovati, žertvujem.

B. Brezsponna sprega.

§. 213. Brezsponna sprega, v najstaršili časih več glagolom
lastna, zapopada v novi slovenščini razun pomožnika sem—bom
še štiri glagole s sestavljenicami vred; njih osnove so: včd —,
dad —, jed — in gred  —. Sem spada po nekakem tudi: d6m,
ki ima v 2. in 3. osebi dvojnega in v 2. osebi množnega števila:
desta, deste in znam (z n a d—),  ki imd nekod tudi: zna s ta,
z na s te.

Pomožni glagol:  biti.

§. 214. Kakor v drugih jezikih glagol tudi v slovenščini ni
pognal toliko samoraslih oblik, da bi mogel samostojen dopove¬
dovati vse razmeri časa in naklonov. V dopolnjenje njegove po¬
manjkljivosti nam rabi tedaj pomožni glagol ali pomožni  k,
ki je v slovenščini le eden  in se na podlagi treh korenik: j e s-,
bo d-, bi- tako-le pregiblje:

a) v nezloženih časih in naklonih.

Nedoločnik:  bi-ti. — Namenivnik:  bi-t (v sestavah).

*) Prav za prav sedanjik s prikodnjikovira pomenom.

97

b) v zloženih časih in naklonih.

Opombe.

§. 215. Pervotna oblika: j e s e m (strsl. £CMk), jesi, jest  itd.
se je ohranila med Slovenci le ob hrovaški meji in po Istri; dru¬
god je pervi zlog odpadel, v 3. edinji osebi pa st odletel.

Kakor: sem,  si,  je  itd. namesto: jesem, jesi, jest  itd.,
rabi nam tudi prihodnjik bodem  v govoru in pisavi rad v okraj¬
šani obliki, namreč bom, boš,  bo  itd.

§. 216. V zvezi z nikavnico ne se glasi pomožnik v seda¬
njiku: nisem  (redkeje nesem)  in se razun 3. edinje osebe
kakor sem pregiblje, namreč:

ednina: 1. nisem (nesem), 2. nisi (nesi), 3. ni (namesto: nije,
neje); _ .

dvojina: 1. nisva (nesva)-e; 2. 3. nista (nesta)-e;

množina: 1. nismo (nesmo), 2. niste (neste); 3. niso (neso).

Spomožnikom bodem in biti  se nikavnica nikdar ne zrašča.

Nepravilne so oblike: je ne — smo ne, ki so okoli Lutomera navadne,
in nevredne, da bi se kedaj v knjižno rabo jemale.

§. 217. Pomožnik sam ob sebi je srednjega, v sestavi s
predlogi tvornega  pomena. Nektere sestavljenke so ohranile še

E ervotno sprego, namreč: dobim, prebijem ali d o b 6 m, pre-
6m;  v velevniku: dobodi, prebodi;  v terpevnem deležniku:
dobit, zadobit, prebit;  vendar se z drugimi vred pregib-
ijejo tudi v IV. versti, kamor je po verstni sponi verstimo;
odtod njih dvojni sedanjik, velevnik in terpevni deležnik. Sestave:
zdbiti in iznebiti  se  pregibljemo le v IV. versti.

') Sem ter tje rabi Slovencem: naj sem,  naj  je  namesto naj bom,  naj bo
Slovenska slovnica. 7

m

§. 218. Osnova: ved —

Nedoločnih : ved-e-ti. — Namenivnik:  ved-e-t.

Opombe.  1. V 8. množni osebi sedanjega časa se je ohra¬
nil še pervotni d, ki v 2. osebi dvojnega in množnega števila za¬
voljo lepoglasja pred t v S prehaja, torej: vedo in vesta,

v ds  te  namesto vddta, vdate.  — Včasi se prikaže ta glagol,
posebno v narodnih pesmih, še v svoji popolni obliki n. pr. Kar
po zemlji leze ino grede, od hudobe tvoje pravit’ vede.  N. ps.

2. Namesto pravilne oblike: vedd  govore in pišejo nekteri
Slovenci: vejo,  n. pr. Kedar vesta dva, tedaj se če zariglja ; he-
dar vejo trije, vejo vsi ljudje.  N. pr.

3. V sestavah imd v velevniku raje: vej (-va, ta, mo, te),
n. pr. Zapovej morju in vetrovom!  Ravn.

§. 219. Osnova: dad —

Nedoločnik:  da-ti. — Namenivnik:  da-t.

99

Opomba. Včasi se prikazuje dam v svoji polni obliki:
dadem, d a d e š, dade  itd. n. pr. Kedar sam ne bom imel , d a d e
drug.  Cegn.

Namesto: dadč — dadč  nam rabi po gostem: dajo.

§. 220. Osnova: jed —

Nedoločnik:  jes-ti. — Namenivnik:  jes-t.

Opomba.  Kakor vedem in dadem,  prikazuje se, po¬
sebno v narodnih pesmih, tudi: jedem, znadem in gredem  v
svoji polni obliki n. pr. Kar iz ust mu grede,  vse je zlato
jedro.  Valj.

Glagol: grem (gredm).

§. 221. Glagol grem (gredem)  se prčgiblje samo v seda¬

njiku in v njegovih deležnikih in sicer tako-le:

1 .

2 .

3

Ednina.
gre-m
gre-S
gre

Dvojina.
gre-va, ve
j gres-ta, te

Deležniki sedanj, časa:  1. gred-6; II. gred-6-e (a, e)
Druge čase in naklone zajema iz glagola: še d.

Množina.
gre-mo
gre-s-te
gred-6 (grejo).

C. Nepravilna in nepopolna sprega,

§. 222. Nepravilno se spregajo glagoli: iti — idem, ho-
tčti — hočem in imčti — imam,  ker njih sprega se v mar¬
sičem loči od sprege drugih glagolov.

Nepopolno ali pomanjkljivo se spregajo n. pr. grem  (§.221),
idem  (§. 223), prem,  ki  se pregihlje le v edinjem sedanjiku:
prem, preš,  pre  (pravijo) in bajč, boje — boj6  (dicunt),
navaden samo v 3. osebi.

7 *

100

Le-sem spadajo tudi velevniki: na, nata, nate  — nuj, nujva,
nujmo, nujte  — udri, udriva, udrita, vdrimo , udrite  — bali,
hajdi, bolimo, liajdimo, balite  — jeli, jelita, jelite  — nikari,
nikarte  in še drugih nekaj."

Glagol: iti.

§. 223. Ta glagol se pregiblje v sedanjiku in velevniku
pravilno: pretekle deležnike pa zajema iz osnove, šed;  tudi v
sedanjiku ga med Slovenci večidel glagol grem  (§. 221) name-
stuje.' Pregiblje se:

Prihodnjik mu je sestava: pojdem, pojdeš, pojde  itd.,
ki ima tudi svoj pravilni velevnik: pojdi, pojdiva, pojdita,
pojdimo, pojdite ali pčjva, p oj ve, pčjmo, pčjte.

§. 224. To tem pravilu se ravnajo tudi sestave: dojdem,
izidem, najdem, poidem, prejdem  ali preidem, pridem, snidem se, zajdem,
itd.; njih pravilni pretekli deležniki so: L doŠedši, naŠedši, prišedši
itd. II. došel, izšel, našel, pošel, prešel, prišel, sešel, zašel {šla, o).  —

Kakor idem,  jemljo tudi sestave vse oblike preteklega časa
iz starega glagola šed —; kdor piše n. pr. pridši,  ta izpeljuje
deležnik na ravnost iz: pridem.  — V starših spisih se nahaja
včasi v p r i š e d, n. pr. {Sara) prišed izza dvora , reče.  Ravn.

Ce  ti pa zastarela oblika: prišedši  ni po volji, piši rajše
brez tega deležnika ali pa menjaj včasi z glagolom: prispevši,
dospevši.

Terpevno-pretekli deležnik glagola najti je najden.

Namesto poidem slišati je tu pa tam: p o grem itd. n. pr. Ako nam kruh
pogre , in vino poteče  itd.

Glagol: hoteti.

§. 225. Glagol hotčti,  ki spada po pravem v III. versto,
podveržen je v spregi mnogim menjavam, ki so ptuje drugim
glagolom, kakor je videti iz naslednjega spregala:

101

Nedoločnik:  hot-e-ti. — Namenivnik:  hot-e-t — htet.

Opombe.  1. Nekteri Slovenci govori v sedanjiku očem
ali po odpahnjenem korennem zlogu: čem, češ,  če  — če  j o,
n. pr. Če bom Sivel, očem Se ktere nore med ljudi dati.  Vodn. —
Al hočeš kaj počakati, al’ Čes se precej mahati?  N. ps.

2. Z nikavnico ne se staplja hočem  v besedo: nočem,
nočeš, noče ali nečem, nečeš, neče  itd., ki imd v 3. množni
osebi: nočejo, nečejo, ne hote, netč ali note.

Glagol: imeti.

§. 226. Glagol imeti spada po nedoločnikovi osnovi v III.,
po sedanjikovi v V. versto. Njegova nepravilnost v spregi se
kaže v tem, da obrazi velevnik na podlagi nedoločnikove osnove;
pregiblje se pa:

Nedoločnik:  im-e-ti. — Namenivnik:  im-M.

102

Opombe.  1. Namesto:  imam, imaš, ima itd. nahaja se,
toda le po redkem: imadenr, imadeš,  ima  de,  n. pr. Orožje
imade vsaka božja stvar na svetu.  Cegn.

2. Z nikavnico ne se staplja v sedanjiku v: nimam ali
nemam.

D. Obraževanje zloženih časov in naklonov.

§. 227. Slovenski glagol sam ob sebi ni tako bogat v pre¬
gibih, da bi mogel vse razmeri časa in naklona brez ptuje pomoči
s samoraslimi oblikami naznanjevati. Od kar sta se nam izgubila
terpežno- in prostominuli čas, ima slovenščina razun deležij (t. j.
nedoločnika, namenivnika in deležnikov) le en nezložen čas in
naklon (sedanjik in velevnik);  vse druge čase in naklone
moramo s pomožniki opisovati.

Zloženi časi so tedaj: prihodnji, pretekli in predpre¬
tekli  čas; zloženi načini pa: pogojnik in želevnik.

I. Pri hodnj  i čas.

§. 228. Prihodnji čas ali prihodnjik  se obrazi, če
zvežemo II. pretekli deležnik z doveršnim pomožnikom „b o m,
boš,  bo“  itd., kakor kaže sklanjalo:

Ednina. Dvojina.

Množina.

Ibomo

iboste (bote)
Ibodo.

N. pr. Strupa mi bo o vinu napivala, ga v pogači mi bo po¬
nujala.  N. ps. — Spominjal se boš tihega pristana, od kterega si
odplul.  Cegn.

Kakor glagoli: pojdem, poletim, potečem, pojezdim
itd. tako so tudi drugi doveršniki že v sedanjikovi oh liki sploh
prihodnjega pomena (§. 216) n. pr. Ko dorastete, pridete v svet,
spoznate zlo in dobro, zapeljevali bodo vas, pridete v skušnjavo.  Cegn.

Včasi se opisuje prihodnjik s sedanjikom čem,  češ  itd. ali
imam, imaš  itd. n. pr. Iz njih sadov imate nje spoznati.  Trub.—
Da če vladati ena edina vseslavenŠčina.  Sub.

II. Pretekli čas.

§. 229. Pretekli  čas  izobrazimo, če II. pretekli deležnik
s sedanjim pomožnikom: sem,  si,  je  itd. zložimo, kakor kaže
sklanjalo:

103

Ednina.

1.

2 .

3.

o

CjJ

3 i

<D \
rrj \

|se

sem
si.

-5  'J e

Dvojina.
sva — sve

sta

sta

ste

ste

Množina.

>ste

so

N. pr. LenČica se je hitro zasuknila, na konjiča urno je smuk¬
nila.  N. ps. — Luč resnice mi je zasvetila, steze prave sreče se
odkrile.  Cegn.

III. Predpretekli čas.

§. 230. Predpretekli  čas  se opisuje z II. preteklim de¬
ležnikom in s pomožnikom preteklega časa: bil (a, o) sem,  si
itd., kakor kaže sklanjalo:

Ednina.

Dvojina.

Množina.

(po)delal-i,

1 .

2 .

3. _

N. pr. Ko so bili domovino oteli nevarnosti, vernil se je vsak
vojščak na svoj dom.

IV. Pogojni naklon.

§. 231. Pogojni naklon ali pogojnik  se obrazi z II.
preteklim deležnikom, in sicer a) za sedanji in prihodnji čas s po¬
možnikom : b i za vse osebe in števila in b) za pretekli čas s po¬
možnim pogojnikom: bil (a, o) bi, kakor kažeta sledeča obrazca:

a) sedanjega in prihodnjega časa:

Ednina. Dvojina. Množina.

1 .

2 .

3.

eS

_r{ bi

C3

I

r d \

« (bi

3

|

r d '

"L

• 7 , bi

3/

a> '
ne! '•

N. pr. Na svetu, ni človeka, da bi ustregel vsem ljudem.  N. pr. —
Ko solnce ne bi peklo iz višine, kak6 zorela bi polja kraljica!  Ceg.
b) preteklega časa:

Ednina. Dvojina. Množina.

I. ° '

bi J (po)delal-a i, i

bi

1  (po)delal,

® . r (po)delal-i

'  e, a

33

N. pr. Ko ne bi bilo neb6 dežja poslalo, vse na zemlji bi bilo
kruha stradalo.

104

V.  Želevnik.

§. 232.  Želevni naklon ali želevnik (dopustnik) se
naredi, če postaviš besedico naj pred določni in pogojni naklon.
Tako se n. pr. glasi želevnik:

a) sedanjega časa:  1. naj delam, 2. naj delaš, 3. naj
dela itd.

b) pogojnega naklona:  «) 1.2.3.: naj bi delal (a, o) itd.

/0 1. 2. 3.: naj bi bil (pojdelal
(a, o) itd.

N. pr. Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo in moli
naj vmes.  Pot. — Naj nas celi svet zapušča, serčno terpi  —• draga
duša ! Olib.

E. Terpevna doba ali oblika.

§. 233. Terpnini  slovenščina nima lastne oblike in jo za¬
menjava s tvorino, kjer koli je mogoče. Daje se pa glagolu ter-
pevni pomen:

1. če se tvornemu glagolu (razun povračavnikov) povračavni
zaimek se pridene, n. pr. Kakor se mi streže, tako mi kosa reže.
N. pr. — Koder solnce teče, povsod se kruh peče.  N. pr.

2. če se terpevno-preteklemu deležniku dotični pomožnik pri¬
dene, namreč za

a) sedanjik: sem,  si,  je  itd. Kdor je h kruhu rojen, nikdar

hleba ne doseže.  N. pr.

b) prihodnjik: bom, boš,  bo  itd.: Ne sodite, da ne hote

sojeni.  Met.

c) pretekli čas: bil (a, o) sem, si itd.: Slaba sekira še ni¬

koli ni bila s tnala ukradena.  N. pr.

d) pogojnik: bil (a, o) bi itd.: Solnce čisto sije, kakor bi

bilo skopano.  Valj.

e) želevnik: naj bom,  boš  itd.: Naj bo ČeŠčen vekomaj!

f) velevnik: bodi  itd.: Bodi pohvaljena, večna dobrota!  Ravn.

g) nedoločnik: biti: Pohvaljenemu biti nikomur ne preseda.

N. pr.

105

III. Členki.

VI. Poglavje.

A. Prislov.

Kaj in kolikčr je prislov.

§. 234.  Prislovi ali prirečja so besede, pervotne ali iz¬
peljane, ki pojasnujejo djanja in tudi lastnosti z ozirom na kraj,
ca s, način ali vzrok,  n. pr. Povsod dobro, doma najbolje.  N. pr.
— Smert povsod za nami hodi.  Slomš.

S prislovi je slovenščina zelo bogata; po njih pomenu se lo¬
čijo na čvetero:

I. Prislovi, ki znanijo kraj.

§. 235. Krajevni prislovi naznanjajo:

1. na vprašanje: kjč?  mesto, kje se kaj godi ali kaj biva,

2. „ „ kam?  pomikanje ali mer djavnosti, in

3.,, „ kod?  (odkod — do kod)? kraj, kod se kaj verši.

106

doli, zdolaj
domd

gori, zgorej, ozgorej
notri, notre, znotraj
predi, predej, spredaj
spodi, spodej
sredi, sredej
zadi, zadej
zraven, zravno

blizo, blizu, bliz
daleč, deleč
krog, okrog, okoli,okol

mimo, memo, mem
poleg, pole
takraj — unkraj, un-
stran
vmes

vprek, prek
vpričo, pričo, nazoč
zverh

doli, dol, navdol
domu
gori, gor
noter, not

pred, popred, naprej
spod

sred, na sred
zad, nazad, nazaj
zraven

blizo, blizu, bliz
daleč, deleč
kviško, kvišku, na
viš(ek)
preč, proč
poleg

proti, naproti

vmes
na vprek

v kraj, spoti, stran
na verh

Na vpraš.kje? — kam?
na desni — na desno
na levi — na levo
pri roči, pri naredi;
od rok

na samem, na samini;
— v breg, v kreber;
—pod sč, med sč
i. t. d.

N. pr. Jabelko ne pade
daleč od jablane.  N. pr.

— Zunaj lep, znotraj
slep.  N. pr. — Kjer
truplo, tam orli.  N. pr.

— Kar se doma skvasi,
ne razglasi.  N. pr. —
Na svetu je lice več¬
krat daleč od resnice.
Ceg. — Vsaka pot ne
derži domu.  N. pr. —
Strupena sapa tod vi¬
hra!  Vilh.

II. Prislovi, ki znanijo  čas.

§. 236. časovni  prislovi naznanjajo:

1. na vprašanje: k e d j ? čas, o kterem se kaj godi ali biva,
in so ti-le:

vpras.: kedaj, kddj?  — ozir: kedar

107

sicer, scer

prevred, prezgo¬
daj

Na hip, hipoma; ko bi trenil, ko bi pihnil; po dne, ponoči;
s pomladi, po letu, jeseni, po zimi; za dne; z nočjo; do poldne,
pred poldnem; o poldne, po poldne; do polnoči, po polnoči; čez
leto dni; predvčeraj, prevčerajšnjim, predvčeranjiin, po jutri¬
šnjem, po jutrenjem, jutroinine; predsinoči; predlani, predlan¬
skim; predletašnjim; dosihmal, posihmal; nedavno; nevtegoma, spo¬
toma, mahoma; v curku; na zadnje, naposled; obnam, iz konca;
itd. n. pr. Rajše danes pečenega Škerjanca, ko jutri kokos.  N. pr. —
Najpred Štalica in potlej kravica.  N. pr. — S pomladi vsaka buče-
lica krajcar.  N. pr. — Drevi utegne marsikaj drugače biti, kakor
je davi bilo.  Ravn.

N. pr. Ne prodaj kože, dokler medved v herlogu tiči.  N. pr.
2. na vprašanje: kolikrat  (kolikokrat)? koliko časa?
doklej?  itd. nadaljevanje ali ponavljanje kacega djanja:

vpraš. :kolikrat?koliko  časa? — ozir.: kolikorkrat, kolikor časa :

tolikrat, tolikokrat
marsikrat
dostikrat
nekikrat

malokrat manjkrat

velikrat — večkrat
čestokrat

časi, včasi, včasih
često, na često, češče
dalje, deli

drugoč, v drugo,drugič
neprenehoma, neneho¬
ma

neprestano
pogosto, pogoje
zmeraj, zmir

po redko, poredkoma,
redkoma

zopet, spet, sopet
skoz in skoz, ven in ven
večidel, z vekšino, naj¬
več

vedno, v eno mer
z nova, v novo

N. pr. Večkrat bit kakor sit.  N. pr. — Mojstrov sin dostikrat
ni imena vreden.  N. pr.

III. Prislovi, ki znanijo način.

§. 237. Prislovi, kteri določajo način, so:

1. kolikostni,  ki kažejo na vprašanje: koliko?  kolikost
ali silo;

108

2.  kakovostni, ki kažejo na vprašanje: kako?  kakovost
kakošnost in

3. prirekovavni ali odrekovavni,  s kterimi odgovar¬
jamo na vprašanja: ali? li, jeli? anti? mar?  mar  ne?  kaj
ne?  itd.  in

4.  pojasnjevavni.

vpraš.:  koliko? vpraš.:  kako?

ozir.:  kolikor ozir.:  kakor

toliko

tolikaj — kolikaj

ovoliko

onoliko

nekaj, nekoliko, kaj
nič, nikaj (ništer)
marsikaj
kolikor koli
kolikor si bodi
kolikor — toliko
kolikanj — tolikanj
količkaj — toličkaj
kolikor mogoče

tako, tak
takisto
ovako
onako

nekako, po nekakem

nikako

marsikako

kakor koli

kakor si bodi

kakor tako

inako, inače

drugako, drugače

enako.

celo, clo
čedalje bolj
čisto
dokaj

dosti, dosta, zadosti
dovolj, dovelj
jako, grozno, silno
močno
kaj
kaj si

komaj, komej, toliko
da

kupoma, na kupe
k večemu
le

malo, majheno
manj, menj
meroma
mnogo, sila
najmanj
pol

bolj (magis)
jež — peš
križem, navskriž
lehkoma, z lahka
muhte

nagloma, nanagloma
navlašč, nalašč
napek, napačno
na ravnost
narazen, razrazen
narobe

nenadoma, iz nenadi
počasi, po času
polagoma, polehkoma
po malem, po malu
posamič, samši, po s&-
mezi
posebej

po verhu, poveršno
prenehoma ; ne —-
samotež

prirekovavni — odre¬
kovavni :

pojasnovavni — pri-
merjavni:

a) prirekovavni-.
da, kaj pa, kaj pa da;
to je, to je da, tja da
to se vč, se ve da
vsikako, po vsakor-

snem

gotovo; po vsaki ceni

le, le le

mar

pač, pač da
prav

res, zares, resen, pač
res

b) odrekovavni :
ne

nak, naka
nič

nikar, nikari, kar
kratko in malo ne
celo ne

nikakor, po nikakor-
šnem

p6 nobeni ceni
v nobčn kup
zahman, zavman
zastčnj

c) dvomno pri- in od¬
rekovavni:
blezo, blezi
boje

berž ko ne, beržčas
li, je li
menda
lehko da

109

popolnoma
posebno, sosebno
prav
precej

premalo — preveč

sceloma, s celom

skor, skoro, skorej

več, više (plus)

veliko

vsaj

vse —

zelč, zlo

zevsema

zgolj, zgoli

čez nemoč

N. pr. Mnogo psov
zajčja smert.  — Kar je
preveč, Se s kruhom ni
dobro,  N. pr. — Veliko
Se imajo ljudje, le do-
sta nikoli.  N. pr.

skrivaj, skrivši
sproti, nasproti
tešč, na tešče
tik, tikoma, stikoma
vedoma, ne —
vidoma, ne ■—
vkljub, h kljubu
vkup, skup, skupaj
vsaksebi, saksebi
všeč, po všeči
zapored, — orna
zastonj, zapstonj
zmirom, zmerom
znak, v znak, v opiat
zoper

Le-sem spadajo tudi
vsi pridevm in samo-
stavniprislovi, kakor:
skokoma; v stop, stopo-
ma; strahom, strahoma;

S o paru, šparoma itd.

. pr. Visoko letal , niz¬
ko padel.  N. pr.— Maj¬
hen lonček hitro skipi.

morda

morebiti, znabiti
neki, nek
nemara

kakor se kaže
po vsej priliki
po videzu
javelne, javalne
komaj, komej
jedva

težko, težko da.

d) pojasnjevavni:
kratkoma, na kratko
namreč

navlasti, zvlasti
prav za prav
sploh, v obče.

N. pr. Ali veruj etat
— To je da.  Ravn.

IV. Prislovi, ki znanijo vzrok.

§. 238. Prislovi, ki znanijo vzrok kacega djanja, so ti-le:

vpraš.: zakaj? pokaj? čemii?  — ozir.: za česar delj.

zatč, zatorej, za tega voljo, zategavoljo

tedaj, taj za tega delj, zategadelj.

N. pr. Bog nam ne poSilja tug in nadlčg vselej le zato , da
bi nas ponižal, ampak dostikrat zat6, da nas povzdigne.  BI.

Stopnjevanje prislovov.

§. 239. Prislovi ali prirečia se ne pregibljejo v govoru, ka¬
kor imena in glagoli, po sklonih, osebah, številih ali časih. Ker
pa določujejo prislovi tudi kakovosti, ki jih same ob sebi ali v
viši ali niži meri pridevamo stvarem ali djanjem, zatč je kako¬
vostnim prislovom lastna tudi stopnjava, kakor pravim pridevni¬
kom za srednji spol, n. pr. lepo — lepše, najlepše; visoko —
više, najviše, vseviše; lahko, lehko — laže, lagije, leže, lože;
dobro — bolje, najbolje; mehko — meče, mčhčeje itd. — Verh
tega si še pomni:

110

blizo, bliže; najbliže kmalo; prej, prčd, poprej; naj-

daleč, deleč; dalje, delj; najdalje pred itd.

itd. malo, majheno; manj, menj,

najmanj itd.
veliko; več, vise; največ, najviše.

N. pr. Kdor je zadovoljen , najmanj potrebuje.  N. pr.

VII. Poglavje.

B. Predlog.

Kaj in kolikčr je predlog.

§. 240. Predlogi  kažejo razmeri, v kterih so osebe ali
stvari med seboj, zat6 jim pravimo tudi razmerniki.  Predlogi
so v obče krajevnega  pomena in tolike moči, da devajo svoje
ime vselej v kak odvisen sklon.

Po svojem izvirku so predlogi a) pravi ali pristni,  ki je
vedno kot predloge v rabo jemljemo, kakor so: ao, iz, od, k,
pri itd. — in b) nepravi ali nepristni  t. j. prislovi ali samo-
stavniki z močjo pravih predlogov, kakor so: blizo, okoli,
vpričo, verh  itd.

Po njih rabi ločimo predloge a) v samostojne  ali 1 o č 1 j i v e,
ktere same za se ali v zvezi z drugimi besedami v rabo jemljemo,
— in b) nesamostojne ali neločljive,  ki nam le v zvezi z
drugimi besedami rabijo. Nesamostojni predlogi so: pa—, pra—,
pre(pro-), u — in v z —; vsi ostali so ločljivi ali samostojni.

Predlogi se vpregajo z enim, z dvema ali s tremi  skloni.

§. 241. Z enim  sklonom vpregamo predloge:

I. Predlogi z enim sklonom.

111

iz: Novo življenje
klije iz groba.
Ce g-

od: Neduha spra¬
vi človeka od
kruha.  N. pr.

vkljub:— Vkljub
vsem opoviram
domača omika
vendar le na¬
preduje.

skoz:
les,
ves.

Gre skoz
ne vidi dre-

§. 242. Z rodivnikom  se dalje vpregajo:

a) sestavljeni predlogi:

izmed, zmed: Eden izmed vas me bode izdal.  Met.
iznad, znad: Iz nad glave greš mi v zimo  (lastovka). Vodn.
izpod, spod: Izpod strupa bolečine kal veselja požend.  Čb.
izpred, spred: Izpred oči, iz misli.  N. pr.
izza: Izza pasa zdere svitli meč.  N. ps.

b) prislovi,  sami ob sebi ali sestavljeni:

blizo, blizu, bliz : Star e vrane ne pobirajo Červov blizo brane.  N. pr.
glede: Gledč cene se ne bova sperla.

mimo, memo: Krepost bo seboj vzel mimo smerti star in mlad.  Led.
nazoč, nazoči gl. vpričo.

okoli, okol: Okoli zlatega teleta svet na sapo raja.  N. pr.

okrog, krog gl. okoli.

poleg: Bog Živi tudi vas poleg nas!  N. pr.

prek: Burja prek logov leti in drevje šibi.  Sloniš.

razun, zvun, zunaj : Razun tebe nimam pomočnika.

štrit, vštrit, vštric, stric: Vštrit poslopja stoji nova cerkev.

takraj — unkraj, unstran: Slaven svet se giblje unstran naših

gor.  Cegn.

tik: Tik sreče nesreča preži.  N. pr.
znotraj — zunaj: Znotraj  — zunaj mestnega okoliša.
zraven, zravno: Ležala je klada s čemim pertom in zraven
nje blazina.  Cegn.

c) samostavniki,  sami ob sebi ali sestavljeni:
dno (na dno): Dno morja gomazi prečudna gamdd.
konec: Konec vasi stoji za potom stara jablan.

kraj (pokraj, nakraj): Kraj suhega drevesa tudi sirovo gori.  N. pr.
mesto, mestu, namesto, namestu: Namesto cirilice nam rabi

zdaj latinica.

sred, sredi (posred, nasred): Tabor stal je sred goščave.  Vilh.
vpričo, pričo: Obličje stare mamke se vpričo cveteče mladine
vidno pomladi.  Vert.

verh, verhi (naverh): Verhi hriba so jo nesli.  N. ps.
vsled, sled, posled: Vsled lanske utrne je cena močno poskočila.
zavoljo, zavolj, zadelj, zarad, zbog, zastran: Liban je slo¬
vel zastran krasnih cedrov.  Vern. — Ni tresla se zbog smerti, am¬
pak zbog rešitelja.  Cegn.

112

II. Predlogi z dvema sklonoma.

§. 243. Z dvema sklonoma se vpregajo na razna vprašanja:

I. z rodivnikom: o d

kod?  in

II. z druživnikom: s

kora (čem)

I. toživnikom: zoper
kaj ? in

II. dajavnikom: ko
mu zoper?

I. toživnikom:
kam?  in

II. mestnikom: k j e ?

I. toživnikom:
kam?  in

II. druživnikom:
kje?  itd.

s, z, ž: I .S stare
ga drevja sadje
samo pada.  N.
pr .—Prazno j e
delo brez sreče
z nebes.  Pot
II. Skopost s
kupom raste
N. pr. — Bole¬
zen gre z vozom
v človeka, iz
Človeka po niti.

zoper: I. Sinje
vstal zoper oče¬
ta.  — Ver.

II. Ta Človek
vse meni zoper
dela.

a: I. Drevč se
na drevo na
slanja človek
na človeka.  N.

pr.

II. Na raz¬
valinah novina
oživi.  — N. pr.
ob: I. Kdor za
ptuje prime, ob
svoje pride.  N.
pr.

II. Kdor je
len ob setvi,ma¬
lo žanje.  N. pr.
po: I. Pošlji mipo
sv. olje.  N. ps.

II. Človek po
svetu, ko bučela
po cvetu.  N. pr.
v: I .Od vsake hiše
potvRimdUpr.

II. Človek ka
Že v mladosti,
kaj bo v sta¬
rosti.  N. pr,

med: I. Gorjčgo¬
lobu , ko med
orle zajde.  N.
pr.

II. Med pra¬
vico in krivico
ni srede.  N.pr.
nad: I. Nad tvoje
grem  ftostt.N.ps.

II. Nad mo-
stomkrokavran
čem.  N. ps.
pod: I. Lavdon
dene vse pod
meč.  N. ps.

II .Podpodobo
kruha in vina.
pred: I. Vsaka
kokljapred svo¬
je piške berslca.
N. ps.

V.Slovenci radi
zakrivajo svoje
stare navade
pred ptujimi
ljudmi.  Vodn.

III. Predlog s tremi skloni.

§. 244. S tremi skloni se druži predlog: za, in sicer:

a) z rodivnikom  na vprašanje: kedaj? n. pr. Za dne
jo zmer na rami nosi.  N. ps.

b) s toživnikom  na vprašanje: kam?  n. pr. Za pridnega
za vsakim germom kos kruha, pod vsakim kamenom krajcar.  N.pr.

c) z druživnikom  na vprašanje: kje? n. pr. Krivica se
za mizo  smeje, pravica pa za vratmi joče.  N. pr.

113

VIII. Poglavje.

C. Veznik.

Kaj in kolikor je veznik.

§. 245. Vezniki so členki, kteri vežejo posamezne besede
in cele stavke v lepoglasne celote. Po njih rabi v priredno- in
podredno-zloženih stavkih ločimo je v pr ir e dne (priredovavne)
in podredne  (podredovavne) veznike,

I. Priredni vezniki.

§. 246. Po njih opravilu so priredni vezniki:

I. vezavni:
i,  in, ino
pa
ter
tudi
i — i

ne le (samo) — am¬
pak tudi

ne — ne, ni — ni, niti

— niti

tako — kakor
dalje

potem, potlej
k temu, na to, verh
tega

naposled itd.

časi — Časi, včasi •—•
včasi

zdaj — zdaj, sedaj

— sedaj

nekaj — nekaj, ne¬
koliko — nekoliko
deloma — deloma

kakor, kot
namreč, naj me
vzlasti, zlasti, navlasti

II. protivni in lo-
čivni:

a) jprotivni:
a

ali, al
pa, pak
toda

le, le da

samo

samoda

samoč

vendar

vendar le, pa vendar
pri vsem tem

ne — ampak
ne — temuč, temveč
ne — marveč
ne kar, ni pa kar

b) loSivni:
ali

ali — ali

bodi — bodi, bodi si
— bodi si

n. pr. Sanj je laž, a
Bog je istma.  N. pr.

III. terdivni in
sklepavni:

a) terdivni:
zakaj
kajti
saj

sicer, scer
drugače, drugači
inače, inači

b) sklepavni:

zat6, zatorej, torej
zategadelj, zategavo-
ljo, zarad tega
vsled tega

po takem, po tem ta¬
kem
tedaj

n.pr. Molži molži, mla¬
da Breda, saj že
nam turn nasproti
gleda.  N. ps.

Slovenska slovnica.

8

114

n. pr. Mera in vam
v nebesa pomaga.  N.
pr. — Slovenščino
vdruje Kras, burja
pa Cič.  Čb.

— Žetev je sicer ve¬
lika, ali delavcev je
malo.  Met.

II. Podredni vezniki.

§. 247. Podredni vezniki so:

I. krajevni in ča¬
sovni:

kjer, kjer koli
koder, koder koli
kamor, kamor koli
od koder itd.

kedar, kadar
ko

dokler, dokič, do kar
kar, od kar
preden, predno, pre¬
denj , prej ko
kakor, s čim, komaj,
berž ko, kakor hi¬
tro itd.

n.pr. Koder solnce teče,
povsod se kruh peče.  N.
pr. — Britke sape ne
pozabi, ko te pomlad
v svate vabi.  Kos.

II. načinni:

kakor — tako

kolikor —■ toliko

ko, kot

nego

kar

čem (več, manj) —
tem (bolj itd.)
čim več — tem več
če, kolikor (višeitd.)
— tem, toliko (više
itd.)

več ko, manj ko —
toliko več
kakor bi

n. pr. Kakor mati pre¬
de, tako hči tke.  N.
pr. — Ko človeka
smert ugrabi, s seboj
celo nič ne nese, ko

g lavična dela svoja.
egn.

III. vzročni:

ki,  ko
ker
kot
če

ako, ak
ko

samo da, da le
da-si, da-si tudi, če
tudi, ako ravno, če
ravno, da ravno, če
prav itd.
da, da bi

n. pr. Med se liže, ker
je sladek.  N. pr. —
Ako ne teče, pa, kap¬
lje.  N. pr.

IX. Poglavje.

D. Medmet.

Kaj in kolikor je medmet.

§. 248. Medmeti  so besedice, ki naznanjajo dušne občutke
(n. pr. žalost, radost itd.) ali posnemajo naravne glasove, in ne
stoj 6 v nobeni slovnični zvezi z drugim govorom.

115

A) Medmeti za dušne  občutke:

a) glasovi radosti in veselja:  a! eha! ha ha! ala ! ju!
juhe! hura! hopsasa! hajsasa! blagor!

b) glasovi žalosti:  ah! oh! uh!  jo! oj! joj! o joj! jojmene!
o kaj! bogme! gorjč! za božjo voljo! za božji čas!

c) glasovi gnjušenja in nep o volj  no  s ti:  bi! bah! fej!
fej te bodi! čaj čaj! bes te plentajI bes te lopi!

d) glasovi hude bolečine:  as! asa! as as! ast! oh! ovbe!
jomnasta! božji križ!

e) glasovi zamolklega klicanja:  st! pst! — i no! oj !
hč! čaj! čajte! čaki no! slišite!

f) glasovi spodbade:  ala! alč! halč! no! nu! nujmo! nujte!
bali, balita, balite! udri, udrimo!

g) glasovi začudenja:  d,! i!  u!  oho! dete, tete! dete ven¬
dar! jej, jej! hencaj! hentaj! jemnasta! kaj pa še! primaruha! ni
mogoče! raca na vodi!

h) glasovi za opomin j e vanj  e:  čuj, čujta, čujte! tiho!
tiho bodi! lej,  lejta, lejte no! viž, viž no, vidiš, vidite! hajdi,
hajdimo! nujmo, nujte! nikari, nikarte! z mirom!

i) razni izreki in voščila:  za Boga! pri moji veri! mož
beseda! — Bog! Bog da je! hvala Bogu! Bog bodi zahvaljen! z
Bogom! srečno! Bog daj! Bog pomozi (pomagaj)! Bog hotel! Bog
te (vas) živi! Bog te sprimi! slava! živel (a, o)! živeli (živili)! —
Bog ne daj! Bog prenesi! glava te bolela! zemlja te požerla! —
in še več enacih narodskih rekov.

k) glasovi, s kterimi kličemo ali odganjamo domače živali
(kokoši): nu nu! čiba čiba! —vššš; (race) put put! rac rac! (pse,
mačke) ps ps! tč tč! muc muc! (ovce, koze) bic bic! kez kez!
(vole, konje itd.) n& n&\  hejs, hejsa! hijo! (svinje) si si! koni
koni! — hru!

B) Medmeti za natorne glasove: klip! klap! pik! pok! pika
pok! resk! tresk! pif! paf! puf! huš! ferk! cin! pač! itd.

--

8 *

116

C. Skladje.

V vod.

§. 249. Prečudni so pot je in mnogoverstne postave, po kte-
rih se razvija in izrašča slovensko besedišče. Bogati se namreč:

a) po notranji spremembi v koreniki t. j. po glasovni
menjavi,  ki obrazi besede po notranji vikšavi na glasu, n. pr.
greb  —: greblja, grob, grablje  itd.

b) po vnanji vekšavi t. j. po izpeljavi,  ki obrazi besede
po natilci posameznih glasov (obrazil) na koreniko ali deblo, n. pr.
brod, brodnik, brodnina, brodiŠče  itd.

e) po sestavi ali zlagi,  ki veže posamezne besede v nove
besedne celote, n. pr. kolovrat, hudournik, stoletje.

I. Poglavje.

I. Glasovna vikšava.

§. 250. Da ravno obrazi slovenščina besede najrajše po pri¬
tiklinah ali obrazilih, vendar le tudi ni majheno število tacih be¬
sed, ki so prirasle naravnost iz glagolskih korenik brez vnanje
natike. Tako so nastale po vikšavi glasnikov:

a) e v 6, O, a: bred  — brod; greb  — o-greb-ati, grob, grab¬

iti; lez  — laz-iti; plet  — o-plet-ek, plot; rek
— rek, rok; sed  — sed-ati, sad; tek  — tik,
tok, tak-ati  itd. (v odpertih zlogih j ali v pri¬
stopi) n. pr. de  — o-dev; se  — sev; mle  — rtuev.

b) i v oj, ov: bi  — boj; li  — loj; ri — rov; zi  — zev,

po-zoj; vi  — venec, po-voj.

c) o v a: sop ■— sapa; stvor  — stvar; krop  — kaplja ; gor

— požar.

d) u v av, OV: ku  — kov; plu — plov, plav-ica; slu  — slov,

slava; snu  — snov; trii  — trava, otrov.

117

e) a kot najtehtniši samoglasnik se ne vikša na glasu, le v
odpertih korenikah se je včasi v aj ali av razširil, n. pr. da  —
prodaj, prodava; sta  — stav, ustav  itd.

II. Poglavje.

H. Izpeljava.

§. 251. Pri izpeljavi gre paziti na koren, na deblo in na
obrazila.

Koren  je pervotni ali temeljni jezikov del: iz kterega pri¬
raščajo besede kakor iz korena. Različno od korena je deblo.

Deblo ali steblo  je zlog ali beseda, ki je prirasla po en¬
kratni glasovni vikšavi na ravnost iz korena.

Obrazila  so končnice ali pritikline, ki priraščajo, same ob
sebi še temne in nedoločne, korenu ali deblu za nove pomene;
tako so n. pr. besedam: brodnina, travnik, bojar, gro¬
bišče, mrazota:  bred  —,  trn,  —, bi  —,  greb  —, merz  — ko¬
reni, brod, trav-a, boj, grob, mraz  debla, na, — nik,  — ar,
— išče,  — ota  pa obrazila.

V obrazilih je slovenščina zelo bogata, v njili se razodeva prečudna moč
in gibčnost našega jezika; te prav poznati in sukati je tedaj perva dolžnost slo¬
venskemu pisatelju.

A. Izpeljava samostavnikov.

§. 252. Pri obraževanji samostavnih imen nam služijo so-
sebno te-le končnice ali obrazila:

I. Za osebe po njih rodu, opravilu ali lastnosti:

At,  ki prirašča glagolom ali samostavnikom, pomenja:

a) če se pritisne deblu nedoveršnih glagolov, moške osebe,
ki se pečajo s tem, kar glagol razodeva, n. pr. bahač, berač,
jahač, kopač, kovač, krojač, orač, podajaČ, poganjač, rezač,
sekdč, skripdč, vezdč;  — za ženske osebe se dodeva še —
ica, n. pr. beračica, kovačica, krojaČica.

b) deblu ženskih samostavnikov pritaknjena, imenuje mo¬
ške osebe po njih lastnostih; verh tega jim daje rada vek-
šaven pomen n. pr. bradač, brentdč, glavač, nogdČ, ramač;
pomni si tudi: mejač, meljdč  itd.

118

aj se pritika najrajše glagolom, rejše imenom, in kaže:

a) nedoločniku na mesto poslednjega samoglasnika ali gla¬
golski osnovi dodana, «) na služeče ali d e 1 a j o č e osebe,
n. pr. Suvaj, kričaj, Ščuvaj, streždj, ratdj, Jiodataj;  — j)  na
prepone  ali ločila v slovnici, n. pr. klicaj, oklepaj, vezaj,
vprašaj;  — y)  na daljavo ali saksebnost  med dvema
ali več stvarmi, n. pr. luSdj , skokdj, stečaj, streljaj.

b) z imenom zrasena pomenja razne osebe in reči moškega
spola, n. pr. narošdj, otrošdj, perliljdj, veršdj.

ak (za ženski spol se pritakne — in j a), lastna samostavnikom
in pridevnikom, pomenja:

a) moške osebe po njih stanu ali veljavi v človeški družbi,
n. pr. divjak, grajščak, jundk, korenjak, možak, novdk, po¬
štenjak, prostak, rojdk, siromak, veljak, vojšSdk;  — grajščd-
kinja, junakinja, vojŠSakinja  itd.

b) samce v živalstvu, n. pr. gosjak, lesjdk, sernjak.

c) papirnate denarje, pa tudi snovi n. pr. dvojak, šestak,
desetak, stotak  — beljak, rumenjak.

an (za ženski spol se pridene •— ka) prirašča imenom, zname-
njuje pa:

a) moške osebe po njih domovanji  in služi sploh za
obraževanje domovinskih  imen: n. pr. Azijdn, Egipčan,
Bečan, Celjan, CelovČan, Goričan, Verbljdn, Ločan, Pražan,
Rimljan, TeržiČan; meščan, terždn, vaščan, gor jan  — Azi-
janka, Rečanka, Celjanka, GoriSanka ; meščanka, ter zanka  itd.

Imena: Celje dn, Dunajčan , Ljubljančan, Mariborčan , Zagrebčan  itd.
niso izpeljana iz pervotnih imen, ampak iz: Celjec , Dunaj ec , Ljubljanec ,
Mariborec, Zagrebec  itd., ktera oblika nam pa ni več v rabi.

b) moške osebe  po njih veri, opravilih ali lastno¬
stih,  n. pr. kristjan, luteran, mohamedan; čakdn, modrijan,
tlačan.

i  in razne druge reči: lipan, puran ;

ar (za ženske osebe pristopi — ica). Ta rodovitna končnica
prirašča najrajše samostavnikom, pa tudi pridevnikom in
glagolom, in pomenja moške osebe z ozirom  na njih
opravilo ali rokodelstvo,  n. pr. dervdr, goslar, jeklar,
kamenar, knjigdr, kravar, mesar, mešetar, mlinar, ovčar, vo¬
lar, vratar •,  zlatar, zvonar, zitdr, žličar, bolj dr, vertnar,
pisar, tesar, tiskar, zidar;  — klobuSarica, kravarica, mesa¬
rica, mlinarica, vertnarica, rdmarica  itd.

Po natiki obrazil — ija,  — ina  (nina), — iti, — niča
ih — stvo  prirašča slovenščini mnogo novih besedi: konč¬
nica— ija kaže na rokodelstvo ali obertstvo:  meŠeta-
rija, vertnarija;  — ina  (nina) na plačilo  za delo: meše-

119

tarina, pisar(n)ina, vertnarina ;  — iti po men ja, kaj biti ali
se s čim pečati: mešetariti, pisariti, suknariti , vozariti,
zitariti;  — niča znamenuje kraje ali prostore, v kterih
kaj biva ali se kaj opravlja: denarnica, jeklarnica, knjiaar-
nica, pisarnica, tiskarnica ; in — stvo kaže na rokodel¬
stvo ali obertstvo kot umetnost: jeklarstvo, knjigarstvo,
vertnarstvo, zidarstvo, Sitar stvo.

aš kaže na človeka, ki je to ali se peča s tem, kar samostav-
nik ali pridevnik razodeva, n. pr. golibdš, kočij dš , mejaš,
plemenitaš, šajkaš, velikdš;  včasi se menja s končnico — až:
kočij dž.

ec (za ženske osebe  — k a ali ica). To končnico jemlje
slovenščina zelo rada v rabo in jo pritika raznim govornim
razpolom.

a) Kedar hoče imenovati moško osebo po nje domova¬
nji, rodu ali opravilu,  pritisne jo imenom na ravnost
na koreniko ali na druga obrazila, posebno na — a n in dr,
n. pr. Afrikanec, Avstrijanec, dolanec, gorjanec; Kranjec,
Korošec, Evropejec, Slovenec, Nemec; samotarec, zivotarec ;—
Afrikanka, dolanka, gorjanka; Kranjica, Korošica, Slovenka,
Nemka  itd.

b) Za zaznambo moških oseb po njih lastnostih  pri¬
tisne se obrazilo nedoločni obliki pridevnikov, zaimkov ali
števnikov, n. pr. belec, čemeč, gologlavec, gerbec, glušec,
krivec, kruljavec, laznjivec, mutec, pešec, prednamec, slepec,
svojec, udovec, vedec (veščec),  — belka, gologlavka , lažnjivka,
slepica  itd.

c) Kedar hoče imenovati del a j oče osebe,  prideva to
končnico glagolski koreniki ali osnovi, zev pa zatika v od-
pertih zlogih z glasnikom v, n. pr. brivec, godec, jedec, jez¬
dec, kosec, kupec, pevec, pivec, plevec, ženjec; delavec, deli¬
vec, igravec, morivec, pisavec, plesavec, poslušavec, svetovavec,
tkavec, vladavec, žveglavec;  — pevka, plevica, ženjica, delav¬
ka, igravka, morivka, plesavka  itd.;

Hrovatje in Serbi in po njih tudi nekteri slovenski pisatelji izpeljujejo
te in enake samostavnike rajše od II. tvorno-preteklega deležnika; in
pišejo: delalec, igralec, poslušalec, svetovalec, vladalec,
tkalec.

d) Terpevno-preteklemu deležniku pritaknjena, znamenjuje
ta končnica terpeče  osebe, n. pr. dojenec, poslanec, pre-
kletec, rejenec, učenec, utopljenec, znanec;  — dojenka, poslan¬
ka, rejenka, učenka  itd.

elj (za ženski spol se doda —ica).  Ta lepoglasna končnica, ki
je med prostim slovenskim ljudstvom močno opešala, vendar
'v pisavi spet čedalje večo veljavo zadobiva, prirašča nedo¬
ločniku nedoveršnin glagolov namesto poslednjega samoglas-

120

nika, ter imenuje moške osebe  po njih opravilih  n. pr.
činitelj, govoritelj, kerstitelj, miritelj, mučitelj, pisatelj, redi¬
telj, roditelj, učitelj, v er sit el j, prijatelj, neprijatelj;  — mu¬
čiteljica, pisateljica, učiteljica  itd.
ež kaže na osornega, sitnega ali samogoltnega člo¬
veka, n. pr. derez, grabeč, guleŽ, prevzetneŽ, revež, sitnež,
snedež, štorkleŽ, tepež, zagovednež.
ič, po svoji naravi manjšavna pritiklina, druži se imenom in gla¬
golom in znamenjuje osebe  po njih rodp, lastnostih in
opravilih;  verh tega jim daje pomen ljubega, prijetnega
in majhenega, kakor manjšavkam. To obrazilo nam služi:

a) pritaknjeno lastnim imenom ali svojivnim pridevnikom,
v zaznamnjevanje rodovinskih  imen, n. pr. cesarjevič,
kraljevič, Gregorič, Gundulič, Petrič, Urbančič, Valentinič,
Zupančič; Gregorovič, Ivanovič, Markovič, Nikolajevič, Pe¬
trovič, Preradovič ;

b) pridevnikom dodano, pomenja mladino  sploh, n. pr.
mladič, mladenič, poznič;

c) kedar priraste glagolom, imenuje moške osebe po njih
opravilih,  n. pr. berič, dedič, mlatič, poganjič, ribič.

ik (za ženske osebe — ica)  prirašča pridevnikom ali glagolom
in znamenjuje:

a) pritaknjena pridevnikom, kterim n deblo zatika, o s e b e p o
njih d j anji ali stanu,  n. pr. besednik, bolnik, dolžnik, govor¬
nik, pomočnik, rednik, tožnik, vodnik, voznik, zapovednik; de¬
setnik, grešnik, duhovnik, gldsnik, namestnik, pesnik, popotnik,
puščavnik;  — besednica, bolnica, dolžnica, pomočnica, rednica,
zapovednica; desetnica, gresnica, namestnica, popotnica  itd.

b) terpevnemu deležniku dodana, imenuje terpeče  moške
osebe, n. pr. jetnik, mučenik, otetnik, poslanik, reŠenik;  tvor¬
nega pomena so vendar v slovenščini: učenik  in odrešenik.

ilja, v slovenščini zelo redka končnica, imenuje delajoče  ženske
osebe, n. pr. pletilja, Šivilja, vezilja  in morda še drugih nekaj,
in pomenja sploh mladino in možake  po njih lastnostih, ve¬
čidel z zaničljivim pomenom, n. pr. bogatin, capin, fantalin,
gerdin, kerlin, merletin, potepin, šterkolin.
man, iz ptujščine privzeta končnica, kaže sploh na moške  osebe,
samce  v živalstvu, pa tudi druge reči,  n. pr. Čarman, rot-
man; purman, racman; taterman.

§. 253. Za djanja z ozirom ali brez ozira na način in učinek:

Samostavniki, ki značijo djanje, so ali same korenike, kakor:
bčr, kop, lov, mldt, seč,  sev  itd. ali pa so izpeljani iz gla¬
golskih osnov z naslednjimi obrazili:

ava, nedoločnikovi osnovi nedoveršnih glagolov pritaknjena, kaže
na djanja  z ozirom na način delavnosti, n. pr. pisava,

121

ravnava, sklanjava, spreminjava, stopnjava, veljava, ve¬
zava.

ba prirašča nedoveršnim in doveršnim glagolom in znamenjuje:

a) če se pritistne koreniki nedoveršnih glagolov, djanje
ali stanje,  ki se ravno kar verši ali biva, n. pr. dražba,
služba, sodba, strežba, tolažba, tožba, vadba, vodba;

b)  če se zveže s koreniko doveršnega glagola, pa pomenja
že doveršeno djanje ali stanje n. pr. navedba, obramba, po¬
godba, ponudba, sprememba, vredba.

ek prirašča glagolski koreniki ali terpevnemu deležniku in po¬
menja:

a) Če se glagolovi koreniki pridene, umišljen čin ali
doveršeno djanje,  n. pr. dogodek, dohodek, odhodek,
napotek, ovirek, poljubeh, pridelek, prilepek, pripetek; prise-
vek, obrodek, učinek;

b) terpevnemu deležniku dodana, pomenja ta končnica
učinek kacega djanja, n. pr. dobitek (dobiček), napitek, osnu¬
tek, ostanek, razvitek, začetek, zapertek, zgubitek (zgubiček).

e v — va. Ta končnica se vjema po pomenu z obrazilom — ba
in znamenjuje po natiki na nedoločnik namesto poslednjega
samoglasnika djanje ali opravilo,  ki se ravno kar ali delj
časa verši, n. pr. bratev  — bratva, kletev  — kletva, kositer
—• kositva, molitev  —• molitva, pletev  — pletva, sejatev  —
sejatva, sklanjatev  — sklanjatva, tergatev — tergatva, voli¬
tev  — volitva, veršitev  — verŠitva, žetev  — žetva;  pa tudi
razne priprave: britev, obutev  itd.

ija prirašča glagolom in imenom ter znamenjuje:

a) terpevnemu deležniku dodana, učinek  kacega djanja,
n. pr. odmertija, podertija, prevzetij a, razpertija;

b) samostavnikom na — ar pritaknjena, rokodelstvo
ali meštrijo  z ozirom na delavnost, n. pr. kolarija, bedna-
rija, zidarija, žitarija.

c) po natiki na druge samostavnike in pridevnike razne
urade in stanja,  n. pr. dačovnija, namestnija, oblastnija,
sodnija, škofija; kmetija, hudobija, prekucija.

je tvori po natiki na terpevno - pretekli deležnik nedoveršnih
glagolov abstraktne samostavnike (glagolnike), n. pr. daro¬
vanje, povzdigovanje, premišljevanje, sedenje, pletenje, učenje
— kritje, pitje, vretje.

Ijej, glagolovi koreniki dodana, znamenjuje djanje, v hipu
doveršeno  ali abstraktne predmete, n. pr. grižljej, mahljej,
migljej, občutijej, trenljej, zdihljej,  — predtegljej, zategljej.

lija, prirašča glagolovi koreniki in pomenja djanja z ozirom
na do ver š ek ali umišljene  čine, n. pr. blodnja, gostnja,
košnja, nošnja, prošnja, skušnja, vožnja.

122

§. 254. lil. Za shrambe, prostore in planlšča:

ava, če se pritisne samostavniku ali pridevniku, kaže obširna
planišča ali prostore,  n. pr. daljava, deržava, dobrava ,
goličava , goščava, nižava, planjava, puščava, Širjava, višava;
kaže pa tudi na umišljene čine in stanja  velike obsežnosti
n. pr. grenjava, lajšava, smeŠnjava, težava, zmešnjava, zmotnjava.
ica prirašča pridevnikom s koncem n in pomenja razne hrambe
in delavnice,  n. pr. Čitavnica, denarnica, igrdvnica, kolnica,
kovačnica, ledenica, mesnica, pisarnica, pivnica, predivnica,
spavnica, sušivnica, topivnica, žitnica.

išče. Ta končnica prirašča samostavnikom in II. tvorno-preteklemu
deležniku, pomenja pa:

a) kraj,  kjer kaj raste, biva ali se kaj godi, n. pr. aj-
dišče, bojišče, dvorišče, gnojišče, igraliŠče, kopališče, pokopa¬
lišče, prebivališče, pribežališče, stanovaliŠče, tekališče;

b) dele  raznih orodij n. pr. bičišče, grabljišče, kosiŠče,
platišče, posteljišČe, ratiŠče, ročiŠče, toporiŠče.

Namesto išče govore kranjski (razim dolenskih) in goriški Slovenci
sploh— iše, n. pr. bojiše, dvoriše, gnojišč  itd., kar pa ni posneme
vredno v pisavi zavoljo ostalih Slovencev.

jak (d k, ik) prirašča samostavnikom in pridevnikom in zname-
njuje hleve, shrambe in druge priprave,  n. pr. bučel-
njak, cvetnjdk, golobnjak, konjak, kravjak, kurnjak  ( 'kurnik),
o včjak, pesnjak, sadovnjak, ulnjak, vodnjak, zelinjak, žlič-
njak (žličnik).

i/ \ J  t #  _ _ ——

Različna od te končnice je končnica — jek (§. 255).
je. Ta bogata končnica obrazi mnogo besedi in pomenja:

a) če jo prideneš samostavnikom, zloženim s predlogi,
kraje in njih lego n. pr. medgorje, nagorje, podgorje, po¬
gorje, predgorje, prigorje, zagorje; medpotje, napotje, pod-
potje, pripotje, razpotje; predmestje, primestje; medmorje,
primorje; vzglavje, vznožje; nadstropje, postreŠje, pritličje.

b) stan,  v kterem se kaj nahaja, n. pr. bezimje, brez-
glasje, dvoglasje, lepoglasje, malodušje.

§. 255. IV. Za snov/, iz kterih, ter orodja in sredstva, s
ktcrimi se kaj dela:

ača (ak) kaže sploh na orodja,  včasi pa tudi na snovi,  n. pr.
borjača, gorjača, igrača, kopača, kozača, perača, robača,
tepača, terača, vejača, vertača;  — obuvdk, vinjak, rezak;
pijača, pogača, ugriz ača.

ava znamenjuje snovi in zaloge,  n. pr. dišava, kresava, kur¬
java, meljava, svečava.

ec, če se pritakne svojivnim pridevnikom, pomenja:

a) sploh žgane in druge tekočine in dišave, n. pr.
brinjevec, hruševec, kafrovec, pelinovec, slivovec, tepkovec;

123

včasi znamenjuje pa tudi drevesne dele n. pr. bezeg  — bezgo¬
vec, gaber  — gabrovec, brin  — brinovec, jesen  — jesenovec;

b) samostavnikom ali pridevnikom dodana, kaže na ke¬
mijske pervine in snovi,  n. pr. beljakec, greneč, kislec,
voglenec, okisanec, videc, Žlezec;  nekaj samostavnikov s tem
pomenom pa je izobraženih s končnico in, n. pr. kislin,
ogljin.

ica Ta bogata končnica prirašča sosebno pridevnikom in števni-
kom in služi za:

a) bolezni,  ktere razodeva že sam pridevnik, n. pr. go-
recica, hudiča, kihavica, merzlica, padavica, pljučnica, serbe-
čica, vročica, zanohtnica, zlatica.

b) v o d 6, n. pr. deževnica, kapnica, potočnica, repnica,
snežnica, studenčnica, zeljnica, žveplenica;

c) razne posode, orodja  in druge priprave  n. pr.
latvica, nogavica, rokavica, perotnica, pletenica, plevnica, po¬
lica, ročica, sevnica, slamnica, spovednica, terlica, veternica;

d) če se števniku pritakne, števila  oseb ali reči, n. pr.
dvojica, trojica, četverica  ali denarje  po njih veljavi in
številke,  n. pr. desetica, dvajsetica, petica, Šestica; letnica,
osmica, sedmica, stoletnica, tisočletnica.

ilo. (alo, el o, lo) prirašča  sosebno glagolovi koreniki in po-
menja sploh orodja in sredstva,  ktera nam služijo v
dosego ali izveršitev kacega djanja ali namena, n. pr. belilo,
Černilo, gladilo, gnojilo, hladilo, kermilo, mazilo, mlatilo,
obrazilo, rezilo, sklonilo, šilo, vetrilo, zelenilo;  — deržalo,
kazalo, ogledalo, pisalo, staj alo, zercalo;  — delo, omelo,
vertelo, verselo;  — maslo, sedlo, teslo.

ina se zrašča s samostavniki in pridevniki ter pomenja:

a) mesenino in kože živalske, n. pr. bravina, gla-
vina, govedina, kozletina, svinjina; kožuhovina, kravina;

b) plačila in davke;  n. pr. brodnina, cestnina, desetina,
dnina, mostnina (mostovina), pisarina, voznina;

c) razne jezike,  n. pr. angleščina, češčina, francoščina,
greščina, latinščina, nemščina, slovenščina, serbŠČina;

d) razne lesovine in druge snovi, n. pr. bukovina, hrasto-
vina, hruŠČevina, kotlovina, kislina, lojevina, medenina, sre-
bernina, voŠčevina, zlatnina.

e) mnogotere druge reči raznega pomena, n. pr. novina,
starina, pervina; dolina, planina, ravnina, višina.

ivo znamenjuje snovi in priprave  za kako delo, n. pr. belivo,
cestivo, Černivo, gnojivo, gradivo, jestivo, mlezivo, mlativo,
netivo, pecivo, pisivo, pletivo, pivo, predivo, rezivo, steljivo,
strelivo, vezivo.

jek kaže na živalsko blato  ali živaljek, n. pr. golobjek, kravjek,
kur j ek, ljuščjek, miŠjek, podganjek, tičjek.

124

oba znani snov ali zapopadek, ki jo imajo v sebi reči in
lastnosti, n. pr. gnjiloba, grenkoba, kisloba, meŠčoba, sker-
noba, sladkoba, svitloba, terdoba, trohnoba.

ulja kaže na orodja, n. pr. Mulja, kopulja, perulja, ropotulja,
stergulja.

§. 256. V. Za kakovost in cegavost, družbe in stanove:

ast, ki se vjema po pomenu s končnico — ost, n. pr. popolno-
mast.

ina, v slovenščini zelo rodovitna končnica, pomenja:

a) svojivnim pridevnikom dodana, če ga v a je dežela ali
kaka druga reč, n. pr. banovina, carovina, kneževina, kra¬
ljevina, vojvodina ; domovina, gotovina, tergovina; cestovina,
mostovina;

b) drugim pridevnikom pritaknjena, kak umišljen  stan,
n. pr. daljina, dražina, milina, terdina, veličina, zveŠčina.

oba stoji v nekterih besedah namesto — o ta ali oča,  n. pr. hu¬
doba  , gerdoba, zvestoba;  sicer pa glej §. 255.

OČa enacega pomena kakor — o ta, s ktero končnico se po
gostem premenjava, n. pr. čistoča  — Čistota, samoča  — sa¬
mota, sramoča  — sramota, tesnoča  — tesnota.
ost se zrašča le s pridevniki in z drugimi pridevnimi besedami
ter pomenja:

a) telesne ali dušne lastnosti ali kakovosti,  po kterih
se razodeva reč ali oseba, n. pr. hvaležnost, hitrost, hromost,
mladost, modrost, naglost, nemarnost, pobožnost, pohlevnost,
prevzetnost, samogoltnost, skopost, učenost, vernost, zvestost;

b) kako dušno stanje,  n. pr. Čednost, krepost, milost,
radost, žalost.

ota kaže vselej na kako lastnijo  ali svojstvo in je nekaj bolj
konkretnega pomena kakor — ost; rekel bi, da stoji ta
končnica po svojem pomenu v sredi med oba in ost,  s
ktero se le včasi popolnoma vjema, n. pr. Čistota, gluhota,
gorkota, kislota, kopnota, lehkota, mehkota, nagota, sladkota,
slepota, suhota, togota, toplota.

stvo, v stari slovenščini sploh enacega pomena, kakor — ost,
pomenja:

a) samostavniku pritaknjena, poseben stan  ali občestvo
n. pr. cesarstvo, človeštvo, duhovništvo, gospostvo, kerščanstvo,
ljudstvo, maštvo, meštvo, poganstvo, poljedelstvo, učiteljstvo,
vinstvo, vojaštvo;  včasi z vstavljenim — o v, n. pr duhovstvo,
kraljestvo, sinovstvo.

b) po natiki te končnice na — ar kak urad ali umet¬
nost, n. pr. glavarstvo, mornar stvo; vertnarstvo, zidarstvo;

125

c) s pridevnikom zrasena lastnost ali stanje,  n. pr.
bogastvo, lakomstvo, pijanstvo, pregnanstvo, svojstvo, veli-
česivo.

§. 257. VI. Za nmožninc ali zborne obilnosti:
ad pomenia množico  enacih stvari ali reči, n. pr. červdd,
gadjdd, teldd, živad  ali s pritiklino — in a: červddina, teld-
dina; perhljdd, suhljad, zelenjad.
ava kaže na zborne obilnosti,  n. pr. goščava, kurjava  itd.
glej §• 255.

ija, samostavniku pritaknjena, kaže na množico  živočih stvari,
n. pr. beračija, dečarija, kovačija, kozarija, otročija.
ina pomenja zbir  stvari ali reči istega plemena, n. pr. družina
laznina, manjšina, množina, perutnina, večina, živina; lese-
nina, maščevina, mesovina, pertenina, zlatovina, železnina.
ivo, glej §. 255.

je pomenja skupnost ali množino enacih reči  in se
zrašča:

a) s samostavniki n. pr. bicje, cvetje, drevje, grozdje, ka¬
menje, kolje, ličje, listje, perje, protje, rožje, sadje, snopje,
Šibje, tersje, veje, zelenje ;

b) ž njih svojivniki in naznanja sploh še večo množino
enacih reči n. pr. borovje, deževje, dobovje, germovje, jese-
novje, snopovje, vodovje.

VII. Manjšavna obrazila.

§. 258. Manjšavnih besedi ali manjšavek je slovenščina zel6
bogata in je prav po gostem jemlje v rabo, češče nego se to godi
v druzih jezicih; manjšamo pa v govoru ne samo stvari; v res¬
nici maj h ene in drobne,  ampak tudi take, ki so nam mile,
ljube in za oko prijetne.  Najnavadniša manjšavna obrazila so:
I. moških imen:'

ec, n. pr. brat  — bratec, golob  — golobec, lileb  — hlebec, kos

— kosec, kot  — koteč, kruh  — kruhec [krušeč), sir  — sireč,
vert  — vertec, zvon  — zvonec.

ek, n. pr. Člen  — členek, nož  — nožek, klobuk  — klobuček, sin

— sinek, stric  — striček, vol  — volek.

Nekterim manjšavkam dajemo radi zvavnikovo obliko e,
n. pr. junec  — junče, kozel  — kozle, otrok  — otroče  ali
končnico ej, ki se je prej ko ne iz staroslovenskega zvavnika
razvila, n. pr. ded  — dedej, nož  — nožej vol  ■—• volej  itd.
i č, n. pr. červ  — červič, grad  — gradič, grozd,  — grozdič, kralj
—• kraljič, nož  — nožič, snop  — snopič, verh  — veršič.

Nekaj manjšavek je navadnih samo z eno gori imenovanih
končnic, nekaj z dvema, nekaj pa z vsemi tremi, n.pr. grad

— gradeč, gradek, gradič; kruli  —- kruhec, kruhek, kruhej.

126

II. ženskih imčn:

1. ženska imena s samoglasnim končnikom dobivajo sploh:
iea, n. pr. glava  —- glavica, hiša  — hišica, izba  — izbica, kaplja

— kapljica, megla  — meglica, muha  — mušica, noga  — nožiča,
ptica  ■—• ptičica, roka — ročica, rosa — rosica, steza  — stezica,
zvezda  — zvezdica.  — Le-sem gredo tudi samostavniki na
em, e v itd., ki so navadni tudi s samoglasno končnico a,
n. pr. cerkev, cerkva  — cerkvica ; pesem, pesma  — pesmica  itd.

ka, n. pr. mama  — mamica, mamka ; Mina  — Minica, Minka;
slama  — slamica, slamka; žena  — ženica, ženka.

2. ženska imena na soglasnik manjšamo s končnicama:

ca, n. pr. berv  — bervca, postelj  — posteljca, stvar  — stvarca,
vas  — vasca, žival  — živalca;  če bi se pa preveč neso¬
glasnih glasnikov vkup namerilo, dene se samoglasnik i pred
končnico, n. pr. luč  — lužica  nam. lučca.
ka, n. pr. bil  — bilka, cev  — cevka, gos  — goska, jel  — jelka,
miš  — miška, nit  — nitka, piščal  — piščalka.

III. srednjih imen. Srednje samostavnike manjšamo sploh na:
Ce, n. pr. berdo  — berdce, krilo  — krilce, meso  — mesce, vino

—• vince; drevo  — drevce , drevesce; kolo  — kolesce, kolČe;
pero  — perce, peresce.

Zavoljo lepoglasja se vrine včasi i ali e n. pr. mesto  —
mestece, gnjezdo •— gnjezdece; jedro — jedrice  ali jederce;
steblo  ■— steblice  ali stebelce.

iče, ktero končnico privzemajo skupna imena na j e, n. pr. grozdje

— grozdjiče, perje  — perjiče, snopje  — snopjiče.

IV. Množinski samostavniki (pluralia) se manjšajo pravilno
v množini, n. pr. hlače  — hlačice, vile  — vilice; usta  —
usteča, vrata  — vrateca;  ženskim samostavnikom s soglasnim
končnikom pa se prideva e mesto i, n. pr. gosli  — goslice,
jasli  — jaslice, svisli  — svislice.

§. 259. V otroškem milovavnem in prilizovavnem
govoru pomanjšane besede v drugo pomanjšujemo, ako lepoglasje
tega ne brani. V ta namen se pritisne:

a)  ek za moški  spol, n. pr. hlebec  — hlebček, kosec  — košček,

sinek  — sinček, kraljič  — kraljiček, nožič  — nožiček,
volič  — voliČek.

b)  ica za ženski spol, n. pr. cerkvica  — cerkvičica; glavica  —

glavičica; mamka  — mamčica ; jelka — jelčica; stvarca  —
stvarčica; živalca  — živalčica, kostka  — koščica.

c)  ice za srednji spol, n. pr. gnjezdice  — gnjezdiČice; jajce  —

jajčice, solnce  — solnčice, vince  — vinčice.

VIII. Vekšavna obrazila.

§. 260. Hoče li Slovenec imenovati kako posebno veliko,
okorno ali ostudno in zaničljivo osebo ali reč, vzame jej večkrat

127

pervotno glajšo obliko ter jo poveliča na pomenu po vnanji na-
tiki vekšavnih  zlogov, s kterimi je večidel združen tudi'g ra¬
ja ven in gerdiven  pomen. V ta namen nam služijo razun že
(§. 252) imenovanih vekšavnih končnic: ač, d,k, an, aš, ež, in
— a 6 a, d k in j a, a n a, še naslednja obrazila, skoz in skoz z ger-
divnim pomenom:

a) za moški spol: d v s, dvt, iha,  in  a,  on,  61, uh,  un,
n. pr. kmetavs, bernjavs, zmikavt, glavina, 'pavliha , Idacdn, lenuh,
potepuh , požeruh, smer duh, gerdun, captin.

h) za ženski spol: avslja, a v tl j a, iha,  uga, ulja, ura,
uta, uza,  n. pr. kmetavslja, zmikavtlja, deklusina, vlačuga, ba-
hulja, potepidja, babica.

IX. Obraževanje ptujih lastnih imen.

§. 261. Lastnim imenom novejih evropskih jezikov, ki ni¬
majo korena v starodavni gerščini in latinščini ali pa v slovenščini,
puščamo njih lastno obliko tudi v slovenski pisavi; druga pa je z
lastnimi imeni gerškimi in latinskimi in pa s tistimi ptujkami se¬
danjih narodov, ki so si je pervotno iz starih klasičnih jezikov
ali pa iz slovenščine zajeli in s časom po svoje prikrojili; tem le
dajajmo brez skerbi domače lice, ker se gerščina in latinščina po
svojem liku veliko bolj vjema z našo domačo besedo ko nemščina
ali kteri koli drugi zdanjih evropskih jezikov; tako n. pr. sezimo
pri besedah „Munchen, Po, Trient“  k pervotni latinski, pri bese¬
dah „Leipzig, Lubek, Biigen“  itd. k slovenski obliki in recimo:
Monakovo (Mnihov), Pad, Trident  — Lipsko, Lubek, Bujana  itd.

Nekaj nemških imen je že poslovenjenih prišlo v splošno rabo; tu je paš
najbolj prav, da je v tej obliki še dalje rabimo, zlasti ker se nemška oblika
le malo prilega slovenskemu govoru n. pr. Frankfurt  — Frankobrod, Lango¬
bardi  — Dolgobradci , JUarburg  — Maribor , Salzburg  — Solnigrad.  Predaleč v
tej reči segati pa ne kaže; lastnih imen nikarte toliko pačiti, da bi se komaj
dala spoznati.

§. 262. Da se gerška in latinska lastna imena do dobra
obležejo domači pisavi, treba jim je večkrat že v sredi ptuje gla¬
sove na domače preravnati, n. pr. Aetna e Etna, Augustus  ? Avgust,
N'agaret  = Nazaret;  sosebno pa gre paziti na končnice, da je prav
slovenski preoblečemo. V tej zadevi derži se sledečih pravil:

1. Gerška in latinska moška imena na soglasniki sklanjajo
se po moškem, ženske na g  in a  sploh po ženskem sklanjalu, če
ni pod 2, 3 drugače določeno, n. pr. Caesar > Cesar, Penelope e Pe¬
nelopa, Aurora > Avrora.

2. Z imeni oseb in krajev na: as, e s, is, on, os ali us
gre tako-le oberniti:

a) če imajo soglasnik pred končnico, odpahni jim končnico
brez vsake pritikline, n. pr. Adranon t Adran, Amphipolis t Amji-

128

pol, Demosthenes * Demosten, Orestes > Orest, Minos (Minois) * Minoj,
Probus * Prob.

Da se preveč terdih soglasnikov na koncu vkup ne nameri,
dene se med nje samoglasnik e, n. pr. Alexandros * Aleksander,
Patroklos * Patrokel; Cipros * Ciper, Patmos  < Patem.  — Markuš
ima Marka  — Marko.

Besede na — as ali — ias odveržejo rade samo s, n. pr.
Barnabas * Barnaba, J'eremias * Jeremija, Lukas t Luka, Mathias*
Matija, Tobias* Tobija. Thomas  ima Tomaž.

b) če je a, e ali i spredaj, spreoberni končnico v j, n.
pr. Andreas * Andrej , Aeneas * En6j , Achilleos * Ahilej, Menelaos *
Menelaj, Thimotheus * Timotej; Aloisius * Alojzij.

Imena: Ambromus, Aleacins, Antonius, Blasius, Matthuus  se glase v
slovenščini: Ambrož, Aleš, Anton, Blaž, Matevž.

3. Imenom, ki v rodivniku zlog OS ali is privzemajo, daje
se slovenska oblika s tem, da se rodivniku ptujega imena ta konč¬
nica odbije, za ženski spol pa še a  pritakne, 'n. pr. A j as (Ajan-
tos) * Ajant, Cicero (Ciceronis) * Ciceron, Drakon (Drakontos) * Dra-
kont, Xenophon(tis) * Ksenofont, Hellas (— ados) * Helada, Ceres
(Cer eri s) * Cer er a, Pallas * Palada, Venus * Venera.

4. Imena krajev s koncem — um spreminjajo ta zlog v —
jan.  pr. Latium * Lacija, Regium * Regija.

5. Množniki (množni samostavniki) latinski s koncem ae  in i,
in gerški s koncem al  in oi,  rabijo se zopet v množini s koncem
e  in i , n. pr. Athenae > Atene, Delfoi e Delfi.

B. Izpeljava pridevnikov.

§. 263. V  pridevnikih je slovenščina samorašča kakor v sa-
mostavniku, ali pa je obrazi po pritiklinah od drugih besedi. Obra¬
zila so mnogoverstna po obliki in po pomenu in se natikajo po
glasoslovnih postavah sosebno imenskim,  pa tudi glagolskim
in prislovnim  korenikam, da jim služijo za znanila raznih
lastnosti in razmer. Da se pomen pridevnikovih obrazil lože za¬
pomni, preglejmo je tu v sledečih razredih:

§• 264. 1. Svojivna obrazila.

in (ina,  in  o). Glavni pomčn te končnice je last ali čega-
vost  posamezne izvestne  (določne) ženske osebe. Ker se
med živimi bitji sosebno osebam, redkeje drugim st varčni,
kaj prilastuje ali prisvojuje, zatd obrazimo svojivne pridev¬
nike na — in, ina,  ino  prav za prav le od ženskih imen,
n. pr. Ana  — Anin (Anina, Anino); dekla  — deklin, gostja
— gostjin, nevesta  — nevestin, Neža ■— NeŽin; Olga  - Ol¬
gin, Palada  — Paladin, sestra  — sestrin, teta  — tetin,

129

vdova  — vdovin, Venera  — Venerin, žena  — ženin.  —• Be¬
sede: gospž, hči, mati, grofinja in knezinja imajo
pridevnike:  gospenj, hčerin ali hčerini, materin,
matern ali materinj, grofinj ali grofčnj in knezinj.

Glasnik c prehaja pred obrazilom vselej v c, n. pr. cesa¬
rica  — cesaričin, kraljica  — kraljičin, predica  — predičin.

Ta končnica še daje včasi tudi moškim samostavnikom na a , ki je
sem ter tje še dan danes po ženskem sklanjalu pregibljemo, ter imajo
razun oblik: očetov, starešinov, vodjev, vojvodov  itd. še po gostem: očin,
ali očinj, starešinin, vojvodin  itd.

Včasi prirašča ta končnica, pa le zavoljo lepoglasja, tudi:

a)  drevesnim in travnim imenom, sosebno tistim, ki
se končujejo na — ica,  n. pr. hreskva  — breskvin cvet;
trava  — travino seme; jagodica — jagodiČin sok; marelica

— mareličino sadje.

b) nekterim drugim reččm, n. pr. izba  — izbina  ali izbe-
nja vrata, veža  — vežine  ali vezenje duri, britva  — britvina
ostrica, grablje  — grabljini zobje.

ji (ja,  je). Ta končnica prirašča sosebno živalskim  ime¬
nom, redkoma osebam, in pomenja splošno last ali svoj-
stvo  vsega razpola ali plemena, ne pa kake posamezne
stvari, kakor in, n. pr. gad  — gadja zalega, govedo  —■ go¬
veje meso, koza  — kozja brada, krava  — kravje mleko, kura.

— kurja smert, ovca  — ovčji sir, pes  — pesja noga, riba  —
ribje oko, volk  — volčji zob.

Končnica — j i služi tudi nekterim osebam, n. pr. Bog  —
božji, Človek  — Človečji (Človeški), knez  — knežji, dete  —
detečji  ali detinji, Sloven  — slovenji (slovenski); baba  —
babji , vrag  — vražji.

Namesto končnice j i rabi nekterim živalskim imenom raj a e — o v z
enačim pomenom, n. pr. bik — bikova moč, jazbec — jazbečeva mast;
kert — kertova dežela; medved — medvedov berlog, medvedji dol; oven

— ovnov rog; slon — slonova kost, ali — s ki, n. pr. svinja — svinjsko
mesč, konj — konjska griva.

ov (o v a, o v o), za ozkimi soglasniki e v (e v a, e v o). Ta rodovitna
končnica nam rabi sosebno pri izpeljavi svojivnih pridevni¬
kov od izvčstnih  (določnih) moških  oseb in se vjema v
pomenu z obrazilom: in, in a, ino,  n. pr. brat  — bratov
(bratova, bratovo); Ciceron  — Ciceronov, fant  — fantov, Ivan
— Ivanov, knez  — knezov, Potočnik  — Potočnikov, Temi-
stokel  — Temistoklov, sosed  — sosedov, sin  — sinov  ali si-
novlji, vojščak  — vojščakov, vojvoda  — vojvodov, žid  — Ži¬
dov; cesar  — cesarjev, kralj  — kraljev, pastir  — pastirjev,
prijatelj  — prijateljev, učitelj  — učiteljev, vodja  — vodjev.

Končnik c prehaja v <5, n. pr. pevec  — pevčev, strelec  —
strelčev, stric — stričev.  Dodeva se pa ta končnica tudi:

Slovenska slovnica. 9

a) Imenom dreves, germov, trav indrugih rastlin
brez ozira na samostavnikov spol, n. pr. ajda — ajdov kruh,
hukva  — bukov les, črešnja  — črešujeva vejica, hruška  —
hruškov pecelj, korenje  — korenjevo seme, leska  — leskov
germ, lipa  — lipov cvet, luk  — Lukov duh, mak  — makovo
zerno, smreka  — smrekov storž, želod  — Želodova skledica.

b) nekterim  umskim  in drugim rečem, posebno tistim,
ki nam služijo kakor bi bile žive, n. pr. Glasnik  — Glasni¬
kova pisava, Naprej  — Naprejev vrednik, Tovarš  — Tovar-
šev list; velevnik  — velevnikovo obrazilo, rodivnik  — rodivni-
kovo sklonilo, zaimek  — zamikov pomen, veznik  — veznikova
raba;  pravimo pa tudi: jarmova kamba, kolovratovo vreteno,
kruhova skorja, ključema brada, mečeva nožnica  itd.

ski (ska,  s k o). Ta končnica prirašča brez ozira na spol ime¬
nom narodov, stanov, krajev in časa  in tvori tako
imenovane splošne  svojivne pridevnike, kteri kažejo, kar
je lastno več osebam in stvarčm  skup ali vsem lju-
dčm  kacega naroda ali stanu, ali pa vsemu  kraju, vse¬
mu  času, n. pr. cesar  — cesarski (cesarska, cesarsko); dvor

— dvorski, jesen — jesenski, ljud  — ljudski, morje  — mor¬
ski, obertnija  — obertnijski, pastir  — pastirski, planina  —
planinski, Sava  — savski, Slovan  — slovanski, zima  — zim¬
ski;  sicer pa gre pomniti:

a) enozložnice,  včasi tudi dvozložnice, privzemajo za¬
voljo lepoglasja pred obrazilom rade o v — ev, n. pr. brat

— bratovski, fant  — fantovski, kralj  — kraljevski, kmet  —
kmetovski (kmetiŠki, kmečki ), Rus  — rusovski (ruski), žid  —
židovski, mojster  — mojstrovski, osel  — oslovski. Tat  im&
tatinski, dete  — detinski.

b) gibljivi polglasnik e se ohrani, ko bi preveč soglasni¬
kov zapored sledilo, n. pr. Ciper  — ciperski, Oger — oger-
ski, mojster  — mojster ski (mojstrovski), Zader  — zaderski.

c) pred obrazilom ski prehajajo goltniki, sumevci in
zobnik  t s s 0 '" vred v š, n. pr. deklič  — deklišld  (nam.
dekličski); kovač  — kovaški  (nam. kovaČski); Prag  —praški
(nam. pragski); Ceh  — češki  ali Češki  (nam. čehski); Lah  —
laški  (nam. lahski); človek  — človeški  (nam. človekski); Ame¬
rika  — ameriški  (nam. amerikski); mesto  — meški  (nam.
mestski); Hrovat  — hrovaŠki  (nam. hrovatski ); Lož  — loški
(nam. ložski), Anglež  — angleški  (nam. angležski) ; mož  —
moški  (nam. možski).

Ta spreminjava je lastna tudi sikavcem: c, S, z, n. pr.
Celovec  — celovški  (nam. celovcski)', deklica  — dekliški  (nam.
dekličski, Kras  — kraški  (nam. krasski ); nebesa  — nebeški
(nam. nebes ski ); Pariz  — pariški  (nam. parizski ); vitez  —
viteški (nam. vitezski ); Gradec  ima graški.  Večkrat se pa primeri:

a)  da C odleti, n. pr. dolenec — dolenski, gorenec  —. go-
renski, pevec  — pevski, rokodelec  — rokodelski-,

(?) da se s vtopi, n. pr. Rus  — ruski  (nam. russki );
y)  da se mehki z ostrejšemu S umakne, n. pr. Francoz  —
francoski  (nam. frcmcozski ); Silez  — sileski  (nam. silezski).

Zobnik d včasi odpade, včasi ne; navadno se pa v srodni
j prelije, n. pr. gospod  — gosposki ; Rhod  — rhodski ; Bled

— blejski, grad  — grajski, Carigrad  — carigrajski.

d) imenom vasi in tergov na staroslovensko končnico —
ane se ta končnica vselej overže, n. pr. Svečane  — sveški,
Podgorjane  — podgorski, Poličane  — polički.

e) Kedar ravnamo pridevnike imenom ali prebivavcem
tistih mest, tergov ali vasi, ki imajo pridevnik in samo-
stavnik v sebi, povzamemo obe besedi v pridevnik, n. pr.
Cerna gora  — černogorski, Beli grad  — belograjski, Novo
mesto  — novomeški, Slovenji gradeč  — slovenjegraški, Mala
slevica  — maloslevski, Sveti križ  — svetokriški  itd. —■ Ce bi
pa bile sestave predolge, izobrazimo si pridevnik samo od
tiste, ki je bolj značajna mimo druge, n. pr. Dvorska vas

— dvorski, Kervave peči  — kervavski, velike Lašče — laški.

f) Po teh pravilih ravnamo pridevnike tudi ptujim ime¬
nom, če imajo te iste končnice kakor v slovenščini, n. pr.
Azija  — azijski, Antiohija  — antiohijski, Nola  — nolski,
Gerk  — gerški, Kor čira  — korcirski, Troja  — trojski,
Delfi  — delfski (delfiski)  itd.; — če pa imajo ptujke še svoje
pervotne končnice, treba jih je še prej samostavnike po do
mače preravnati (§. 262) ter jim potem še le dati pridevni-
kovo obliko n. pr. Aegeus  — Egej  — egejski ; Elisium  —
elisij  — elisijski ; Alkaeus  — Alkej  — alkejslci ; Narbo  —
Narbona  — narbonslci-, Salamis  — Salamina  — salamenski ;
Hellas  — Helada  — heladski ; Athenae  — Atene  — atenski.

Le nekaj ptujkam obrazimo svojivne pridevnike raj S e po ptujščini, n. pr.
evropejski  namesto pravilnega evropski iz: Evropa  itd.

§. 265. II. Laslivna ali kakovostna obrazila.

ast (asta, asto), enaka nemškim sestavljenkam s pridevnikom
-formig,  prirašča moškim, ženskim in srednjim samo-
stavnikom, redkejše pridevnikom, ter pomenja kako po¬
dobnost,  n. pr. budalo  — budalast, čerta  —' Čertast, dim

— dimast, gerba  — gerbast, jajce  — jajčast, kamen  —
kamenast, klin  — klinast, lisa  — lisast, šerp  — serpast,
žolt  — žoltast.

Včasi stoji —ast  namesto — a v, n. pr. cunjast,  * cunjav,
pegastpegav,  žilast -- žilav, žlezast, t žlezav.

9*

132

av (a v a, a v o), če se pritisne koreniki samostavnega imena,
opetuje samostavnikov pomčn in kaže vnanje svojstvo,
ki se komu ali čemu vidi, n. pr. cunja  — cunjav, dlaka

— dlakav, gerba  — gerbav, gerča  — gerčav, guba  — gubav,
krasta  — krastav, kerv  — kervav, luska  —■ luskav, rast

— raŠčav, snet  —• snetjav, skernja  — skernjav, vrapa  —
vrapav.

en (-na, no, polglasni e moškega spola se odpahuje). Ta rodo¬
vitna končnica, osnovi neživočih ali brezživotnih imen pri¬
taknjena, izražuje sploh samostavnikov pomen v pridevni-
kovi obliki in pomenja, kakošno ali od česa  je kaj.
Tacih pridevnikov ima slovenščina veliko od vseh treh
spolov :

a) od moškega, n. pr. dolg  — dolžen  ( dolžna, dolžno),
glad  — gladen, gnoj — gnojen, greh  — grešen, konop  —
konopen, kras  — krasen, prah  — prašen, praznik  — praz¬
ničen, smeh  — smešen, sok  —• sočen, strah  — strašen.

b) od ženskega,  n. pr. hvala  — hvalen, hudoba  — hu¬
doben, mlaka ■—■ mlačen, moč ■— močen, pokora ■— pokoren,
rosa  — rosen, snaga  — snažen, sprava  — spraven, sreča  —
srečen, vera  — veren, voda  — voden.

c) od s r e d n j e g a,  n. pr. blato  — blaten, čudo  — čuden,
mleko ■— mlečen, kresilo  — kresilen, Železo  — železen.

Nekaj jih je navadnih samo z določno obliko, n. pr. božični, grobni ,
nočni, p oljni, zim ni  in Se več dragih, posebno tacih, bi znamenjujejo čas.

Po odpahnjenem polglasniku se snideta včasi dva n, n. pr. ime  —
imenen , imenna, imenno ; koren  — Icorenen, korenna, korenno; spona

— sponen, sponna, sponno;  ker se pa izreka dveh zapored stoječih ena-
cih soglasnikov ustom nekaj upira, govorimo in pišemo radi: imenski,
korenski, sponslci  (a, o), kar tudi ni napačno.

iv (iv a, iv o), samostavniku dodano, pomenja kako vnanje
svojstvo  kakor —• av ali kako dušno lastnost,  .n. pr.
Červ  — Červiv, laž  — laživ, ljubezen  — ljubeznjiv, milost  —
milostiv, plesen  — plesniv, pleša  — plešiv, prah ■— prašiv,
smet  — smetiv, snet  — snetiv, uš  — ušiv.

Zavoljo lepoglasja privzame mnogo teh pridevnikov lj,
redkejše n j, pred obrazilom, n. pr. laž  — lažnjiv, mar  —
marljiv, milost  — milostljiv, terpež ■ — poterpežljiv, Šala  —
šaljiv, Škoda  — Škodljiv, zavid  — zavidljiv.
nji (nja, nje)  tvori pridevnike od prislovov in predlogov,
redkejše od drugih besedi, in kaže sploh razmeri kraja,
časa ali načina, n. pr. danes  — današnji ; davi  — davnji,
doli  — doljni, gori  — gornji, jutro  — jutranji, letaš  —
letošnji, nekdaj ■ —■ nekdanji] notri  — notranji, notrenji,
pred  — prednji ; sedaj, zdaj  — sedanji, zdanji ; sinoči  —

133

sinočnji, sred  — srednji, tedaj  — tedanji, vne  — vnanji,
vnenji ; vsakdaj  — vsakdanji, zad  — zadnji.

§. 266. Množivna in snovna obrazila.

at (ata, ato),  samostavnikovi koreniki pritaknjeno, kaže na
imetje ali na obilico  tega, kar pomenja ime, n. pr. brada
—- bradat, glava  — glavat, gora  — gorat, kamen  — kam¬
nat, kamenat ; kosem  — kosmat, krilo  — krilat, las  — lasat,
mož  — možat, noga  — nogat, pleča  — plečat, plošča  —
ploščat, rog  — rogat, ulio  — uhat.

Pritika se ta končnica tudi rada pridevnikom na — ni
namesto poslednjega samoglasnika, n. pr. kervni  —■ kervnat,
ljudni  — ljudnat, mesni  — mesnat, močni  — močnat, perni

— pernat, skalni  — skalnat.

eil (ena, eno),  samostavniku dodano, kaže snov,  iz ktere je
kaj, n. pr. apno  — apnen, glinja  — glinjen, jeklo  — jeklen,
kamen  — kamenem, kost  — koščen, lan  — lanen, led  — le¬
den, les  — lesen, med  — meden, ogenj  — ognjen, platno  —
platnen, perst  — persten, proso — prosen, steklo  — steklen,
sukno  — suknen, volna  — volnen. Srebro  ima srebern  in srebren.
it (it a, it o) je enacega pomena kakor — at; v rabi mu
dodevamo Slovenci večidel končnico en, n. pr. ime  —
imenit  ali imeniten (tno,  a); kamen  — kamenit  ali kameniten ;
pleme  — plemenit  ali plemenitenj oko, oči  — o cit  ali očiten ;
serd  — serdit  ali serditen  in z vstavljenim vekšavnim — o v:
berdo  — berdovit  ali berdoviten, glas  — glasovit  ali glasovi-
ten, skala  — skalovit  ali skaloviten, strah  — strahovit  ali
strahoviten, val  — valovit  ali valoviten.

§. 267. Djaujc ali stanje znanima obrazila.

av (ava,  a v o), glagolski osnovi dodano, pomenja nagnjenje
h kacemu djanju,  n. pr. bahati se  — bahav  (t. j. ki se
rad baba); gizaati se  — gizdav, igrati  — igrav, kujati se  —
kujav, lišpati se  — liŠpav, opotikati se  — opotikav, plesati

— plesav, smejati se  — smejav, vekati  — vekav, vjeaati  —
vjedav.  — Včasi jim priraste končnica — en, n. pr. delav

— delaven; bahav  — bahaven  itd.

en (-na,  no). Ta končnica se pritika glagolom na nedoloč-
nikovo osnovo, ali na koren ali pa na deležnike; torej je
različna po pomenu:

a) nedoločnikovi osnovi nedoveršnih glagolov pritaknjena
(zev se zapre z glagolom v), je vselej d javnega  pomena,
n. pr. daja  — dajaven  ( dajavna, dejavno), kaza  — kazaven,
obeta  — obetaven, ponavlja — ponavljaven, prehaja  — preha-
javen-, terpe  — terpeven, vele  — veleven ; hladi  — hladiven,
meči  — mečiven, svoji  — svojiven.

134

Ker znamenj ujej o ti pridevniki djarjje ali stanje, ki se ravno verši ali
biva, izpeljujemo je prav za prav le iz nedoversnikov; manj pravilni so
torej: določiven, doveršiven, prisvojiven  in vsi drugi, ki so iz do-
veršnikov izpeljani.

b)  terpevnemu deležniku na — t pritisnjena, daje
pridevnikom  terpevni pomen kakor — ljiv, n. pr. pit  —
piten, razdert  — razderten, nerazderten.

c) tvornega ali terpevnega pomena so pridevniki, če
se pritakne končnica glagolski koreniki, in sicer večidel:

«) tvornega,  če jo prideneš doveršnim glagolom, n. pr.
doverš  — doverŠen, obseg  — obsežen, postreg  — postrežen,
poduk  — podučen, sned — sneden  (sneden Človek ) itd.

/?) terpevnega,  če jo prideneš nedoveršnikom, n. pr.
jed  —j eden, grez  — grezen, kov  — koven, sek  — sečen, uk
—- učen.

iv (iv a, iv o) enacega pomena z obrazilom — a v: n. pr. na¬
gajati  — nagajiv, snesti  — snediv, plašiti — plašiv,  večidel
privzamejo lj n. pr. bosti  — bodljiv, dremati  — dremljiv ,
krasti  — kradljiv, postreči  — postrežljiv, prepirati se  — pre¬
pirljiv, sumiti  — sumljiv, zabavljati  — zabavljiv, zapravljati
—• zapravljiv.

ljiv (ljiva, ljivo)  prirašča glagolski koreniki in pomenja, da
se more  kaj zgoditi; torej je vselej terpevnega  pomena
in enaka nemškemu: fahig,  — bar, n. pr. doseči  — doseg¬
ljiv, doversiti  — doveršljiv, minuti  — minljiv, omečiti  —
omecljiv, premagati  — premagljiv, slišati  — slišljiv, stružiti
— stružljiv, topiti  — topljiv, videti  — vidljiv, vzdigniti  —
vzdigljiv, zadergniti  — zadergljiv.

Čekom rabi v tem primeru končnica — eln,  n. pr. viditeln, slišateln,
kovateln.

§. 268. V. Manjšavna in vek savna obrazila.

1. Manj savn  e končnice so:

eeen, eh en (hna,  o), n. pr. mal  — malehen, bolen  — bolehen-,
droben  — drobecen.

lčen (čna,  o), n. pr. star  — staričen, mertev  — mertvičen-,
kast (a, o), n. pr. bel  — belkast, rumen  — rumenkast, rudeč  —
rudečkast, siv  — sivkast, sterm  —- stermkast.

kij at (a, o) pridevnik še bolj na pomenu pomanjša, n. pr. bel  —
belkljat, čem  — černktjat, sinj  — sinjkljat, siv  — sivkljat,
rumen ■— rumenkljat.

ičken, n. pr. mal, majhen, maličken, majčken  itd.

2. Vekšaven pomen imajo:

OV (ev), kteri zlog se na ravnost pred obrazilo dene, če ho¬
čemo povedati večo obilnost ali silo kake lastnosti, n. pr.

135

dežen  — deževen, gladen  — gladoven, pražen  — prahoven,
voden  — rodoven ; pečnat  — pečevnat, skalnat — skalovnat ;
plodovit, skalovit, valovit  itd.

inski (a, o), n. pr. grozovinski ; hudobinski, salaminski, streljenski.

C. Izpeljava števnikov.

§. 269. Pri izpeljavi števnikov nam rabijo obrazila:
at (ata, ato), n. pr. dvojen  — dvojnat, trojen  — trojnat, Čve-
teren  — čveternat, peteren  — peternat  itd.
en (a, o): dvoj  — dvojen (dvojna , dvojno ), oboj  — obojen, troji

— trojen ; čveter  — čveter en, peter  — peteren  itd.

er (era, ero), n. pr. četiri  — Četver, čveter ; pet  — peter, šest
sester, sedem  — sedmer, sto  — stoter, tisoč  — tisočer, koliko

— koliker, toliko  — toliker.
in (in a, in o), eden  — edin.

oji (oj a, oje), n. pr. dva  — dvoji, oba  — oboji, tri  —- troji;
po  nekterih krajih mu pritisnejo še — en in govore tudi:
Štirojen, petojen, Šestojen  itd.

D. Izpeljava zaimkov.

§. 270. Zaimke obrazimo od drugih zaimnih korenik z na-
slednimi končnicami:

ak (aka, a k o), n. pr. in  — indk, ki  — kak, ov  — ovdk, t  —
tak, ves  — vsak ; drug  — drugdk.
in (ina, ino), n. pr. naju  — najin, vaju — vajin ; nje — njen,
njezin.

lik (lika, liko), n. pr. k  — kolik, t — tolik.
oj (oja, oje), n. pr. me  — moj, se  — svoj.

OV (ova, ovo), n. pr. njega  — njegov, njih  — njihov, kak '■—
kokov, tak  — takov, inak  — inakov.
r, n. pr. kdo  — kdor, kaj  — kar, kak  — kakoršen  itd.
šen (sna, šno), n. pr. kak, kakov  — kakoŠen, kakšen; tak, to¬
kov  — takošen, takšen ; kolik  — kolikoŠen, kolikšen ; tolik  —
tolikošen, tolikšen.  •

E. Izpeljava glagolov.

§. 271. Po svojem izvoru so glagoli pervotni ali izpe-
1 j a n i (nepervotni). Izpeljani glagoli so glagolni ali imenski;
glagolne zajemamo iz pervotnih ali imenskih glagolov, imenske
pa izpeljujemo na ravnost od samostavnikov in pridevnikov, red¬
kejše od števnikov, zaimkov in členkov. Pri izpeljavi nam rabijo:
a, e, i,_ni ali ova (e v a), ki vežejo osebila in naklonila s ko¬
reniko, in sicer:

1. a, n. pr. delo  — delati, igra  — igrati, kinč — kinčati, klic
klicati, zid  — zidati, zob  — zobati; lep, lepši  — lepšati ;
majhen, manjši  — manjšati) velik, vekši  — vekšati.

136

2. e, n. pr. bled  — bledeti, bol — boleti, bogat  — bogateti, rumen

— rumeneti, slab — slabeti, um  — umeti, živ  — Živeti.

3. i, n. pr. bled  — blediti, brus -— brusiti, Čast — Častiti, del  —

deliti, grad  — graditi, kosa  — kositi, ljub  — ljubiti, lom

— lomiti ; mehek, meči  — mečiti-, rod  — roditi, slab  —
slabiti, svoj  — svojiti, strah  — strašiti, vlak  — vlačiti.

4. ni, n. pr. bevskati  — bersniti, -praskati  — prasniti, kapati

— kaniti, tiskati  — tisniti.

5. ova(eva), n. pr. gospod  — gospodovati, kralj  — kraljevati,

kup  — kupovati, plačati  — plačevati, (pre)misliti  —
(prejmišljevati, prazen  — praznovati, (vz)digati — ( vzdigo¬
vati,  ( o)znaniti  — ( o)znanjevati.

Manjšavni in vekšavni glagoli.

§. 272. Kakor pri izpeljavi samostavnikov in pridevnikov
rabi nam tudi pri obraževanji glagolov nekaj obrazil, ktera način
djanja manjšajo ali vekšajo:

1. Manj savne  končnice so:

k ati, n. pr. čičati  — čičkati , čiv  — Čivkati, gledati  — gledkati,
skrivaj gledati  — krivkati, spati  — spančkati, stopati  —
stopkati, voziti  — vozkati, zibati — zibkati.
ljati, n. pr. Čehati  — čebljati, dergati  — dergljati, ječati  — jec¬
ljati, mahati  — mahljati, pihati  — pihljati, rezati  — rez¬
ljati, skakati  — skakljati, šumeti  — šumljdti, zibati  — zib-
Ijati, žvižgati  — žvižgljati.

2. Vekšavne končnice  so:

astiti, n. pr. dergati  — dergastiti, lomiti  — lomastiti, mikati  —
mikastiti.

lhati, n. pr. sopsti  — sopihati ; udariti, udriti  — udrihati, viti
— vihati ; žiti, zevati  — zehati.

Verstna premika ali stopnjevanje glagolov.

§. 273. Slovenski glagol naznanja djanje ne samo z ozirom
no. Čas,  v kterem se godi, ampak tudi z ozirom na terpež ali
konec.  Da mu je pa že samemu ob sebi mogoče zaznamnjevati
vse razmeri djanja ali stanja, lastna mu je v ta namen stopnjava
ali premika iz nižih v više verste, vsled ktere po notranji gla¬
sovni. vikšavi  in večidel tudi po vnanji vekšavi  že po svoji
tehtniši obliki dalje terpeče djanje naznanja. Tej menjavi, verstna
premika  ali glagolska stopnjava  imenovani, podverženi so
malo da ne vsi glagoli pervih petih verst, kako in v ktere  više
verste pa se glagoli iz nižih premikajo, to se ne da na drobno v
pravila povzeti; sploh pa bodi omenjeno, da so stopnjavi najbolj
pervotni  glagoli podverženi in da se pomikajo po glasoslovnih
zakonih glagoli I. verste najrajše v V. ali IV., iz II. v V., iz III.
v IV., iz IV. v V. ali VI., iz V. pa v IV. versto, kakor je videti
iz naslednjih zgledov:

137

138

139

Znamenja doveršnih in nedoveršnih glagolov.

§. 274. V svoji nesestavljeni obliki so glagoli malo da ne
vsi nedoversniki, samo glagoli II. verste so sploh doveršniki.
Izjem je le malo; tako nam rabijo za doveršnike:

a) pervotni: dati, deti, djati, leči, pasti, reči, seči, sesti,
sresti, stati (stanem), vreči ;

b) nepervotni:  butiti, kupiti, lotiti se, pičiti, platiti, po¬
čiti, pustiti, rešiti, r opiti, skočiti, str eliti, telebiti, udariti  iz IV.
in: jenjati (nehati), končati, plačati, prodati, srečati  in še peščica
drugih iz V. verste, da ravno stoje v svoji pervotni nesestavljeni
obliki. — Tem nasproti so nedoversniki iz II. verste: dergniti,
gasniti, giniti, merzniti, riniti, sehniti, toniti, veniti.  Ostali glagoli
II. verste so sploh doveršniki, glagoli I., III., IV., V., VI. pa
nedoversniki. O obraževanji doveršnikov in nedoveršnikov gre
pomniti:

1. Hočeš liiz nedoveršnika  napraviti doveršen  glagol:

a) postavi ga, če je mogoče, v II. versto, n. pr. dregati  —
dregniti, stiskati  — stisniti, suvati  — suniti ;

b) sestavi ga v izvirni  obliki s predlogom, n. pr. brati  —
prebrati, plesti  — oplesti, seči  — poseči, giniti  — poginiti, pri-
diti  — spriditi, voliti  — izvoliti, živeti  — doživeti.

Doveršnik ostane doveršnik tudi po sestavi s predlogom,
n. pr. kupiti  — odkupiti, leči  — odleči, pustiti  — prepustiti, sko¬
čiti  — poskočiti.

2. Ce pa želiš doveršniku dati nedoveršni  pomen, po-
mekni ga v viši razred, da ti na glasu ojači in večidel tudi za en
ali na dva zloga zraste. Tako postanejo iz doveršnikov: deti, kupiti,
pasti  — odbrati, prenesti, pozdraviti  itd. nedoversniki: devati,
kupovati, padati  — odbirati, prenašati, pozdravljati. Ob¬
ljubiti  ima obetati (obljubljati), vreči pa metati.  Nedoveršniki
so v obče veršivnega  pomena, če si je na glasu povikšal, pa

140

opetovavnega; ponavljavni so glagoli V. verste z medmet-
kom eva in pa mnogi s predlogi sestavljeni glagoli, ki so bili
po stopnjavi v VI. versto pomaknjeni, n. pr.

P. Izpeljava prislovov.

§. 275. Pri izpeljavi prislovov nam rabijo sosebno končnice:
ače (ač) kaže način  n. pr. drugače, drugači ; inace, inači.
aj kaže sosebno na čas ali kraj,  n. pr. včeraj, zgodaj, zjutraj,
skupaj, skoraj, zunaj, zverhaj  itd. ki prav za prav niso dru¬
gega, kakor z j podaljšani moški rodivniki.
am kaže večidel mer ali namen kacega djanja, n. pr. kam,
ovam, drugam, inam  itd. ali kraj:  tam.

Č znamenjuje sosebno red ali kako ponavljanje, n. pr.

perviČ, drugič, tretjič, poslednjič, zadnjič  — drugoč, samoč.
ej k aže na čas ali kraj,  n. pr. drugej, precej, vselej, doslej,
poslej.

en kaže na k r a j, n. pr. ven, narazen, zraven.
daj pomenja čas,  n. pr. kedaj, tedaj, sedaj (zdaj), ondaj, nek¬
daj, vsakdaj, drugdaj, marsikdaj.
je (de) kaže na kraj,  kje  kaj biva ali se godi, n. pr. kje,
drugje, inde, ovde, ondi ; tj e.

le, lej, n. pr. dokle, doklej; aotle, dotlej ; potic, potlej, potler.
od kaže na kraj,  kod  se kaj  godi, n. pr. kod, tod, ovod, onod,
inod, drugod, povsod, vsakod.
oj, n. pr. koj, nocoj.

oma, (ema) tvori prislove od imen in nekterih členkov n. pr. blisk
— bliskoma, curek  — curkoma, pot ■— spotoma, nagel  —
nagloma, popoln  — popolnoma, križ  — križema, skop  —
skopoma, tik  — tikoma, ved  — vedoma, vek  — vekoma.  —
Pri ženskih samostavnikih velja tudi — ama n. pr. truma
trumama  ali trumoma.

r (mesto starosl. že) tvori tudi — ama n. pr. kje  — kjer,
kam  — kamor, kod  — koder, kedaj  — kedar.

re, rej, n. pr. torej; obkore, obkorej; obsore, obsorej.

141

III. Poglavje.

III. Sestava.

§. 276. Tvoriva moč slovenskega jezika se razodeva sosebno
v izpeljavi, ktera je prebogata v obrazilih za razne pomene;
včasi pa je vendar treba novim reččm iskati potrebnih izrazov v
sestavi, ki se slovenščini sploh le malo podaja, če se izvza¬
mejo sestavljenke s predlogi in z glagolskimi korenikami.

Med besedi, iz kterih narejamo sestavo, deva se po širocih
soglasnikih vezna čerka o, po ozkih e, n. pr. bosonog, golorčk ,
listopad, vodotok, kolovrat  — licemer, rudečeličen, svojeglav en ;
brez veznice sestavljenih besedi zarnore slovenščina ubogo malo,
n. pr. medved, poldne, polglasnik.

Perva beseda v sestavljenkah je ločivna,  druga glavna,
ki jo perva določuje ali pojasnuje; tako n. pr. so v sestavljenkah:
kolodvor, Triglav, vinograd  — besede dvor, glav , grad  glavne,
kolo, tri, vino  pa ločivne.

Kedar slovenimo ptuje sestavljenke, pa jim ne moremo ubrati
pravega imena ne po izpeljavi, ne 'po sestavi, tedaj si pomagamo:

a) da vzamemo namesto ločivne samostavne besede njen pri¬
devnik, n. pr. brusni kamen  —• Schleifstein ; hišna vrata  — Haus-
thor ; kravje mleko  — Kuhmilch ; kuhinjska sol  — Kuchensalz-,
mlinsko kolo  —- Milhlrad ; pavje pero  —• Pfauenfeder; strelni prah
— Schiesspulvev, žitna cena  — Getreidepreis ;

b) da pomen sestavljenke z več besedami povemo, n. pr.
bukve za ljudstvo  — Volksbuch-, konj za ježo  — Keitpferd• mlin
na sapo  — Windmuhle ; oklep za na persi  — Brustharnisch ; pero
za pisanje  — Schreibfeder ; ruta okoli vrata  — Halstuch.

A. Sestava samostavnikov.

§. 277. Sestavlja se:

a) samostavnik z neglagolskim samostavnikom v samostav-
nik,  pa le bolj po redkem, ker se sestava neglagolskega samo-
stavnika s samostavnikom slovenščini upira n. pr. drevored, kolo¬
dvor, rokodelo, strahopetec, verozakon.

b) samostavnik z glagolskim samostavnikom ali z glagolsko
koreniko v samostavnik, n. pr. blagodar, bogoljub, bogotaj , čaro¬
dej, časopis, delopust, glavobol, glavosek, kervotok, letopis, listo¬
pad, parobrod, rodoljub, rokopis, senožet, vinograd, vodomet, vodo¬
tok, vozovlak ; včasi jim priraščajo : a, ec, ina,  je,  ni  k itd.,

142

n. pr. rokodel  — rokodelec, kolovoz  — kolovoznik, Čer v oj čd  — čer-
vojedina, rokotvor  — rokotvorina, vojvod  — vojvoda  itd.

c) samostavnik s pridevnikom v samostavnik, n. pr. golo¬
bradec, golomraz, gostosevci, hudodelec, hudournik, krivoverec, sta-
roverec, tihotapec  itd.

d) samostavnik s števnikom ali zaimkom v samostavnik,
n. pr. stoklas, stoletje, stonoga, šestoper, trizob  — samorog, samo¬
stan, samouk, teden.

e) samostavnik z glagolom v samostavnik: n. pr. kažipot,
tresorepka, tresoglav, Vladimir, Vladislav.

f) glagolska korenika z zaimkom  sam  v samostavnik,
n. pr. samolet, samovar.

g) samostavnik s členki v samostavnik, n. pr. brezdno , kri-
Žempot, nesreča, prelaz, prevoza, soglasnik, zapeček.

B. Sestava pridevnikov.

§. 278. Druži se:

a) samostavnik s samostavnikom v pridevnik, n. pr. kozo¬
rog , pesoglav, srebropčn, zlatolas, zlatoust.

b) samostavnik s pridevnikom v pridevnik, sosebno pri te¬
lesnih udih, n. pr. bolno glav, bosonog, gologlav, golomraz, koso-
rep, krivogled, plahoserc, praznorok, prostolas, Širokopleč, stermo-
glav ali  s prirastkom en, n. pr. golomrazen, kriv ogleden, Širo-
koplečen  itd.

c) samostavnik z glagolsko koreniko ali deležnikom v pri¬
devnik, n. pr. klapouh, serborit, tresoglav, vertoglav  — vitorog,
zvitorep.

d) samostavnik s števnikom, zaimkom ali kakim členkom v
pridevnik, n. pr. enolik, samouk, samorog, brezrok, brezzob,
razoglav.

e) pridevnik s samostavnikom v pridevnik, n. pr. bogoslužen,
čudotvoren, glavobolen, gromonosen, kervomočen, mlekodajen, vra¬
tolomen.

f) pridevnik s pridevnikom v pridevnik, n. pr. blagoglasen,
hudomušen, kratkočasen, lehkoživen, okrogloličen, ostroumen, rado-
daven, sladkosneden, sladkousten, Širokoperen, zlovoljen.

g) pridevnik s števnikom ali zaimkom v pridevnik, n. pr.
čveteronožen, samokolen, samorašč, svojeglaven.

h) pridevnik s členki v pridevnik, n. pr. bezbožen, nedolžen,
neroden, prederzen, prileten, zagaten.

i) glagolska korenika s pridevnikom v pridevnik, n. pr.
malojed, radopev, ritopaŠ  ali s pritiklino — en: malojeden, rado-
peven, ritopašen.

143

C. Sestava števnikov.

§. 279. Števniki se vežejo:

a) med seboj brez veznika ali z veznikom, n. pr. dvadeset,
trideset, štirideset, petdeset  itd. — en in dvajset, dva in dvajset,
tri in dvajset  itd. v skrajšani obliki, n. pr. ednajst teden na de¬
set .; dvanajst t dva na deset, trinajst t tri na deset  itd., kakor se je
rekalo v stari slovenščini.

b) s samostavniki: pol, krat,  p o t in v e r s t,  n. pr. pol¬
drugi, poltretji ; enkrat, dvakrat, trikrat  — tri pote, pet pot ; dvo-
verst, a, o.

c) z zaimki, n. pr. samodrug, samočetert.

d) s členki ne —, ni ■—, n. pr. nobeden, nijeden.

D. Sestava zaimkov-

§. 280. Zaimki se družijo:

a) med seboj, n. pr. kdo (kto) t kito ; tisti, taisti t taiisti.

b) s členkom le, da se oseba bolj določi, n. pr. ta(ti)-le,
ta-le, to-le,  ali le-td(ti), le-ta, le-t6.

c) z nikavnico ni —, ki daje sestavljenkam nikaven pomen,
n. pr. nikdo, nihče, nikaj (niŠter, nič), nikak.

d) z nikavnico n4 —, ki kaže na nedoločno  osebo ali
reč, n. pr. nekdo, nekaj, neki, nekteri, nekak.

e) z nedoločevavnim členkom •— koli ali marši  —,  n. pr.
kdor koli, kar koli, kteri koli  — marsikdo, marsikaj, marsikteri
ali pa s števnikom malo  —,  n. pr. malokdo, malokaj, malokteri.

_ f) z oziravnim r (strsl. jKe), ki spreminja vprašavne zaimke
v oziravnike, n. pr. kdo  — kdor, kaj  — kar, kakoŠen  — kakor-
Šen, kolikoŠen  — kolikorŠen.

g) z oziravnim i, n. pr. naš  — nasfi ; vaš  — vasfi  itd.

E. Sestava s predlogi.

§. 281. Glagole, pa tudi samostavnike in pridevnike, obra-
zimo in preobražamo sosebno po sestavi s predlogi; z drugimi be¬
sednimi razpoli zloženih glagolov imd slovenščina le malo,
n. pr. blagosloviti, blagodariti, blagovoliti, gostožiliti, kosorepiti,
rogoviliti  in še nekaj drugih, ki so pa na ravnost od sestavljenih
imen izpeljani.

Po sestavi s predlogom dobivajo glagoli drugačen pomen;
sosebno terpevni glagoli prehajajo v tvorne ali djavne, n e do vera-'
niki pa v aoveršnike itd. Po navadi so sestavljeni glagoli z enim
predlogom, n. pr. nalomiti  — naflomiti ; ukrotiti  — krotiti, za¬
ložiti  — založiti ; včasi z dvema, n. pr. izpod,nesti  —■ izfpodfnesti •

144

porazdeliti  — 'pofrazf deliti ; preobseči  — prejobisečij  včasi pa 8
tremi,  n. pr. spreoberniti  — izjprejobjverniti.

A. S samostojnimi ali ločljivimi.

§. 282. Ti predlogi ohranjajo svoj pervotni pomen sploh
tudi v sestavah in so ti le:

brez, bez, (# nemškemu — los, ohne)  se veže le s samostavni-
kom ali pridevnikom in kaže na kak pomanjkljej
ali odvzetek:  brezdno (brezden), brezdušen, brez-
pamet, brezrokavnik, brezum, brezvetrije, bezzakonje
— brezbožen, brezimen, brezkončen, brezrčk, brez¬
telesen, brezvčtern, brezvesten, brezzob, n. pr. Svitla
cesta je razpeta Srez neba brezkončni zid.  Jarn. —
Hudoba dela v br ezposlenih urah.  Cegn.

do kaže:

a) da se raztegne ali dožene  djanje do svojega cilja
ali konca (> nemškemu bi s zu, lat. usaue  a d): dobresti
(n. pr. do srede potoka); domlatiti (do pol ndsada); domeati
(smeti do klopi); dopleti (do žari); dopresti (do pol koželja);
doseči (do srede travnika); dožeti (do pervega ogona) n. pr.
Dorasli  so do verh cerkve, tam gori ste sklenili se.  N. ps.
— Njegove britkosti so do konca dokipele.  Vert.

b) da se kako djanje ali stanje dovede  do svojega
gotovega konca, za vselej ali pa za nekaj časa: dobrati,
dodčlati, dogotčviti, dokončati, dohiteti, doiti, dograbiti, do¬
mlatiti, dosejati, doveršiti, dozidati, dozoriti, dožeti, n. pr.
Kdor zna, kmalo dokonča,  N. pr. — Brada dorasla,
pamet ne d o zrel  a.  N. pr. — Kdor rad plese, kmalo do-
pleše.  N. pr. — Pratikarja tudi včasi kaj doleti.  Vodn.
— Lepota kmalo do cveti.  —

c) da se toliko doda ali dostavi, da potem nič več ne
manjka k popolnosti (* nemšk. zu, hinzu  —,  lat. a d —);
dodjati, dokupiti, donesti, doliti, dosoliti, dosuti, dostaviti,
dotegniti, dovreči, n. pr. Pomanjkljivi gerSki abecedi so toliko
čerk dostavili,  da je imel jezik vse glasove.  Valj. —- Se
malo merve volom dokladi,  detelje done  si,  pezdirja do-
stelji,  pa Če kaj Žita doverzi.  Valj.

Predlog do v sestavah se nekoliko vjema na pomenu s predlogom
pri —; vendar je med njima ta razlika, da znamenj nje do — dokončno
dopolnjenje ali dostavo tega, bar je manjkalo, pri — pa kaže sploh na
kako pridajo ali priklado, n. pr. dokupiti (da nič ne bo manjkalo) —
prikupiti (k čemu kaj); dodati (kar je Se manjkalo) — pridati (k čemu kaj).

Imena in členki: dobiček, dodevek, dohod, doklada, določilo, do¬
sega , dostavek, dozorele -- doldČen, dosegljiv, dovoljen, doklžj , dokler,
doslej, dosorej, dotod, dovolj, dosti.

145

iz (* nemšk. aus, heraus, lat. ex — ) pomenja:

a) da prihaja djanje iz znotraj, iz srede na ven:
izbrati, izdolbsti, izgnati, izgrebsti, izgubiti, izkopati, izliti,
izpeti, izpuhteti, iztirati, izvabiti, izvoliti n. pr. Volk že ve,
s Sim si zobe iztrebi.  N. pr. — Kdor dolgo izbira,  ostane
mu izbirek.  N. pr. — Desetkrat oberni besedo na jeziku,
predno jo izrežeš.  N. pr.

b) da se kaj doverši ali pa neha biti:  izpeljati, izvesti,
izvohati, iznebiti se, izhoditi se, izlizati se, izvedriti se,
n. pr. Dokler Živi, nikdar se Človek ne izuči!  N. pr.-—• Ko
bi sreča kramo razgernila, perva bi se blaga iznebila.  N. pr.
— Kedar se proti jutru izv e dri,  potegni voz pod streho.
N. pr.

Imena in členki: izbirek, izbornik, izdaja, izdajavec, izgovor, izhod,
izpisek, izvolja — izbirčen, izboren, izvedljiv — iznenadi, iznevesti, iz-
perva, izmlada, iznova, izpred, izmed, iznad, izpod, izza.

Med ljudstvom se je predlogu iz — v sestavah sprednik i po gostem
obrusil , z pred terdimi soglasniki pa v s prehaja , zato govorimo in pi¬
šemo dan danes po gostem n. pr. zgubiti, znebiti se, spodlezo-
vati, spovedovati, spremeniti, spreoberniti, sprevreči, na¬
mesto popolnih oblik: izgubiti, iznebiti se, izpodlezovati, izpo¬
vedovati, izpremeniti, izpreoberniti, izprevreči itd., ki se v
najnovejsi pisavi čedalje bolj v rabo jemljejo.

med (* nemšk. zwischen  —,  lat. inter  — ) zlaga se s sarno-
stavcikom, včasi s pridevnikom, in pomenja prostor  med
dvema ali več rečmi ali pa oddelelek časa,  n. pr. med-
gorje, medmorje, mednožje, medpotje, medplečje •—■ med¬
met, medmetek — medmašen, inedgospojen.

na (vjema se z nemškim a n —, auf —, in — z lat. a d —,
in —) in pomenja:

a) da se godi djanje na poveršji kacega mesta,
kterega se tudi dotika, da se tje kaj deva ali nabira,
da se kaj verhovati ali pridobiva:  nabrati, nadevati,
nadrobiti, nakladati, nakositi, nalagati, nametati, namlezti,
namnožiti, nanositi, naplesti, napresti, nasaditi, naseči, na¬
sekati, nasušiti, natekniti, natlačiti, natrebiti, navaljati, na-
vlačiti, navoziti, nažeti, n. pr. Vsak na svoj mlin vodo na-
vrača.  N. pr. — Pojte, kolo narejajte,  z britvami ga na¬
per ja j te.  N. ps. — Za sladko vince dajata, Alenčico na¬
pajata.  N. ps. — Napuli tvojega serda so se nakopičile
vode.  Ravn.

b) da se mera,  bodi si naravna ali dušna, napolni;  da
se kdo česa naveliča,  kar se sosebno s povračavnikom do¬
poveduje: nabrehati se, naigrati se, najesti se, najezditi se,
najužinati se, nakositi se, naklečati se, naležati se, napasti
se, naplesati se, nasedeti se, naspati se, navečerjati se, na¬
veličati se, nazijati se, n. pr. Kdor se veliko po kolenih driča,

Slovenska slovnica. 10

146

ta se Jemalo dela naveliča.  N. pr. — Da se človek dimai
nadimi,  ognja se ne bode nagrel.  N. pr. — O zarji se
zelja n ah o s im, podmeta pa kaše najem.  Cb.

c) da se kaj proti čemu nagiblje,  bodi si v dušnem ali
telesnem oziru: naganjati, nagibati, nagniti, nakloniti, na-
merjati, namenjati, napeljati, napotiti, napraviti, naprositi,
nasloniti, n. pr. Človek n amer j a, Bog naredi.  N. pr. —
Drevo se na drevo n a slan  j a,  Človek na človeka.  N. pr. —
Hitro hitro mi vstajajte, na vojsko se napravljajte.  N. ps.
— Niče se solnce nagiba  v zaglavje visocega hriba.  Sloma.

d) z a č e t e k p r e m e m b e, ki na kaki reči s časom na¬
stopi : načesniti, načeti, nakužiti, nalomiti, napiliti, nastre-
liti, naviniti, navertati, n. pr. Nabrušen  nož rad reže.
N. pr. .— N as tr el j en pes se strelbe boji.  N. pr.

Imena in členki: načelo, nagibek, nakovalo, naloga, namestnik,
napor, narod, nasad, naštel, natresk — nabojen, nagnjil, nkroden —
naprej, naproti, nazaj, navprek, navdol, naposled, narobe, narazen, na¬
lašč, nanagloma.

liad ('-  nemšk. tiber —, ober  —,  lat. s up ra) druži se samo-
stavnikom, redkejše pridevnikom in glagolom, in pomenja,
da je kaj više ali mogočnejše  mimo drugega: nadlega,
nadležen, nadlegovati; nadloga, nadložen; uadpis, nadstropje,
nadstrešje, nadškof, nadzemlje.

o (? nemšk. um—,  lat. circum—, de—),  s predlogom ob  v
rodu, znamenjuje:

a) djanje, ki se razodeva  o več  (ne vseh) krajih
kake reci: obeliti, obrati, obrisati, obriti, ogladiti, ogledati,
oglodati, ogoreti, ogovoriti, ogreti, olupiti, omiti, opeči, opi¬
kati, ostriči, ovedeti, n. .pr. Veselo se solnce ozira  in žarke
o gorah opira.  Slomš. — Dosti ožine,  malo požre.  N. pr.
— Kovač ima klešče, da rok ne opeče.  N. pr.

b) djanje ali lastnost, ki ne nastopi  na enkrat, ampak
polagoma:  obledeti, ogoleti, odreveneti, oglušeti, ognojiti
se, ogrešiti, olisteti, omladiti — omladeti, omočiti, onečediti,
oprostiti, oslabeti, osočiti, osušiti, osvojiti si, ostareti, oteči,
ovlažiti, oznaniti, n. pr. Kar se omili,  ne o m er  z n e.  N. pr.

•— Nebo se po malem oceja.  Slomš. — OsuŠa v mi  lice kme¬
tija.  Cb. — Belin se odmiče, otravi  snežnik.  Cb.

c) ob kaj priti ali djati, iznebiti  se česa, ločiti
se od česa: ociganiti, ogoliti, ogoljufati, okmetovati, okupiti,
se, opiti, oporeči, oteliti se, ovi'eči, ožrebiti se, n. pr. Kar
reče, rte oporeče.  N. pr.

Imena in členki: obok, oklep, omah, omet, omota, opora, osebaj
oserčje, otiska — omoten, oporen, oseben — okoli, okrog, osoržj, opoldne.

ob C nemšk. um —, lat. circum—)  nekoliko se vjema s pred¬
logom O, vendar pomenja:

147

a) popolno obdajo ali zaje  tj  e kacega predmeta ali
djanje, ki se godi o vseh straneh: obdati, obdelati, obhoditi,
objesti, objezditi, obleči, obleteti, oblezti, obroditi, obseči,
obsejati, obsijati, obstopiti, obsuti, obteči, obzidati.

Zavoljo blagoglasja b večkrat odpade, ravno tako tudi v,
če se snide z b: opasati, opeti, opisati, osedlati, otesati,
obetati, obezati, obleči, oberniti namesto: obpasati, obpeti,
obpisati, obsedlati, obtesati, obvetati, obvezati, obvleči, ob-
verniti itd. n. pr. Bog o hlač  i,  Bog prevedri.  N. pr. — Groza
jo je obhajala,  na terni grob se zgreznila.  N. ps. — Slast
objema  celi svet.  čb. — Samec je obl e tal domače dobrave,
samec obhodil  snežene gore.  Ceg. — Kraljič opaše  sabljico.
N. ps. -— Opne  ga z lastnim oklepom in z lastnim mečem ga
opaše.  Ravn.

b) djanje, ki se popolnoma doverši,  ali pa kako zgubo
ali oviro:  obglaviti, obmolkniti obsedeti, obstati, obsoditi
— obnemagati, obnemoči, obupati, obtičati, obviseti, n. pr.
Budalasta moč berž ob nem a g a.  N. pr. — Kdor na moči
slovi, večkrat iztepen na dragi obleži.  N. pr.

Imena in členki: občd, obist, obhajilo, obhod, oblak, oblast, ob¬
lega, obleka, obličje, oblika — oblačen, oblasten — obkorej, obsorej,
obnam itd.

od (? nemsk. ab —, ent —, weg —, lat. ab — abs—)  zna-
menjuje:

a) o d d a 1 j e n j e ali 1 o č i t e v kacega predmeta od drugega:
odbiti, oddati, oddirjati, odgrizniti, odjahati, odkerhniti, od¬
kriti, odkupiti, odliti, odmakniti, odmesti, odmreti, odnesti,
odpreti, odriniti, odsekati, odsesti, odstriči, odtegniti, od¬
vesti, odvezniti, odvzdigniti, odžgati, n. pr. Dan dan od¬
rine,  leto pa leto.  N. pr. — Pod lipico se zaverti, da lip'ci
veršič odleti.  N. ps. — Bog .že ve,  zakaj kozi rog odbije.
N. pr. — Bogastvo Človeku smer ti ne odpravi.  N. pr.

b) nehanje ali končanje  kacega djanja ali stanja in
se loči od predloga do — v sestavah s tem, da pomenjajo
glagoli z do — sestavljeni popolno dognanje: odbobneti,
odbučati, odvesti, odjužinati, odkipeti, odkoledovati, odko-
siti, odmoliti, odpeti (pojem), odperšeti, odrasti, odslužiti,
odšumeti, odvečerjati., odzeleneti, n. pr. Poterpite, da od -
molimo.  N. ps. — Se danes boste odškerleli,  vi nadležni
pevci, djal je kmet,  ki  je Štupo za šurke domu prinesel.  Valj.

c) neko vzajemnost ali ponavljanje  glagolovega po¬
mena: odgovoriti — odgovarjati, odmevati, odpevati, odpi¬
sati — odpisovati, odpovedati, odsčdati se, odverniti, od¬
zdraviti : — odzdravljati, n. pr. Kakor se pozdravlja, takole
odzdravi  j a.  N. pr. — Zalo odseda  se vsako mi delo.  Cb.

Imena in členki:  obed, odgovor, odkladek, odlog, odlok, odpadek, od¬
poved, odveza — odlegel, odročen, odklej, odslej, odkod, odtod itd.

148

pO (? nemšk. herum  —,  be  — itd.) daje skoraj vsem sestav¬
ljenkam svoj pervotni pomen raz sira ali razprostira  nj  a
in znamenjuje:

a) djanje z ozirom na razšir  v kraju ali času, so-
sebno pri opetovavnih in ponavljavnih glagolih: pobirati, po¬
čivati, poganjati, pogašati, pohajati, pojedati, pokladati, po¬
lagati, polegati, pomakati, pometati, ponujati, popadati, po¬
pivati, povijati, posipati, posivati, postavljati, potepati se,
n. pr. Ribice po morji plavajo, glavice na suho p o klad a j o.
N. ps. — Stare vrane ne pobirajo červov blizo brane.  N. pr.
— S černo nitlco ga bom povij a la.  N. ps.

b) do v er šen j e ali izgoto  vij  enj  e djanja, kije  pola¬
goma nastopilo ali se raztegnilo čez vse ali čez več pred¬
metov, kar velja sosebno o doveršnih glagolih: pobesiti, po-
daviti, podrobiti, pogoreti, pohabiti, pohoditi, poiti, pokra¬
sti, pokupiti, poleči, poloviti, pomoriti, popasti, posekati,
postreči, posvariti, povabiti, povleči, povoziti, pozaspati, po-
zebsti, poženiti, požeti, n. pr. Kdor se prevet poniža, nje¬
ga pohodijo.  N. pr. — Kropiva ne pozebe.  N. pr. — Smert
stare pokosi, mlade postreli.  N. pr. — Smert vse po¬
ravna, (pobota).  N. pr. — Trava se bo posušila, skala
se bo razpočila.  N. ps. — Vse glaseče stvari so trudne p o za¬
spale.  Vodn. — Nekteri so ostali doma, pomočili se in po¬
čenili.  Cegn.

c) nadaljevanje  kacega djanja ali stanja še za nekaj
časa: pogladiti, poigrati, pokaditi, pokašljati, poklečati, po¬
ležati, pomazati, popestovati, popiliti, poplesati, porasti, po¬
sedeti, pospančkati, poterpeti, n. pr. Jaz bi ga če pona¬
šala, pa bi se kaj pomazala.  N. ps. — Naj delo poleči,
dokler se duh ne ohladi.  Slomš. — Dobro z brinjem me po¬
kadi.  N. ps. — Moram po otroke, da bi malo posedeli.
Cegn.

d) pokrivanje česa s čim ali devanje česa na
kaj,  enako nemškemu be —: pobeliti, pognojiti, pokopati,
pokriti, politi, popariti, posrebriti, posuti, potresti, pozla¬
titi, n. pr. Smert pokoplje vse sovraštvo.  N. pr. — Starost
vsem lase pobeli.  N. pr.

e) premčno  kacega stanja: podomačiti, pogorenčiti, po-
hervatiti, pokristjaniti, polediti, ponemčiti, poptujčiti, poslo¬
veniti, poturčiti se, poživiniti, n. pr. Med čivadjo človek sam
pozivini.

f) daje nekterim glagolom že v sedanjiku prihodnji
pomen;  pobežim, podirjam, pojaham, pojdem, poležem,
ponesem, popeljem, porečem, potečem, povlečem, poženem,
požvižgam, n. pr. Romarji se vkup zbirajo in čez jezero p o-
peljejo.  N. ps.

149

Imena in členki: pogodba, pogum, pokoj, pokora, pomlad, pomoč,
popotnik, porok, potok, polom, posip, potrata, potuha, povodenj, povoj, —
pogumen, pomladen, popoten, potreben — potem, posihdob, popred, po¬
sebej, počasi, polagoma, pomalu itd.

pod {i  nemš. unter  —,  lat. sub —) kaže na delo pod kacim
predmetom, včasi s pomenom skrivšnega djanja: podjarmiti,
podkopati, podkovati, podkupiti, podkuriti, podložiti, pod-
netiti, podorati, podpasati, podpihniti, podpisati, podpreti,
podrezati, podstaviti, podšiti, podšuntati, podtakniti, pod¬
vreči, n. pr. Ccts vse podor  j e.  N. pr. — Komu pete pod¬
kuriti.  N. pr.

Imena: podboj, podjed, podkev, podklada, podmet, podloga, pod¬
nožje, podpora, podzemlje — podložen, podsolnčen, podstopen.

pred (i  nemšk. vor —) sestavlja se le po redkem in sicer s sa-
mostavnikom ter kaže na prednje  mesto ali na čas:  pred¬
gorje, predmestje, predgovor; predmet, predlog; predlan¬
skim, prcdvčcranjim. — Z glagoli se ta predlog prav malo
druži, n. pr. prednašati, predložiti, predpisati, predstaviti,
pri (s nemšk. bei —, hinzu,  lat. a d —) kaže:

a) da se kaj h kaki reči primakne, pridd, pristavi,
priterdi ali pridobi:  pridjati, pridrobiti, pridružiti, pri-
gatiti, prikleniti, prikupiti, priliti, priložiti, primesiti, pri¬
peti, prisloniti, prisoliti, pritisniti, privariti, privezati, prizi¬
dati, n. pr. Pripaše svitlo sabljico.  N. ps. — Prisil  j ena
reč ni dobra.  N. pr. — Kdor sam sebi ne privošči,  drugim
tudi ne.  N. pr.— Iz dobre šole prir  as  tej  o boljši časi.  Slomš.

b) način,  kako kdo ali kaj dohaja:  pribežati, pribren-
čati, pribučati, pricmigati, priferleti, prigondrati, prijadrati,
prijezditi, pribijati ,  prilezti, primigati, pripeti, priplavati,
prirentačiti, prisopihati, prišumeti, pritresti se, privagutati,
priveršeti, prižvenkljati, n. pr. Času pustimo čas, da pride
mož s sterdjo.  N. pr. — Skerbna mati urno prispešila.
N. ps. — Ko je vinjena glava, marsikaj iz serca priplava.
N. pr. — Muha, ktera prileti,  hujše piči.  N. pr.

cj način,  kako se je kaj pridobilo:  priberačiti, pri¬
delati, prigospodariti, prigospodinjiti, prihraniti, priigrati,
prikoledovati, prislužiti, pri voj skovati, prizidariti, prižitariti,
n. pr. Kar priprosiš,  lehko nosiš.  N. pr. — Ce Bog roke
ne stegne, vsi svetniki ne prikoleduj  e j o.  N. pr.

d) umanjSanje ali odvzetje  kacega dela: prikratiti,
prikrojiti, prirezati, prisekati, prismoditi, pristriči, priščip¬
niti, prižeti, n. pr. Dobro orodje delo prikrajša.  N. pr.

Imena in členki:  priboljšek, pridelek, prijatelj, prikuha, priklad, pi'ilika,
priloga, primorje, priprava, prisad, prisega, pristava, pristop, pritlikovee,
privada, prizemlje — prijeten, prikladen, primeren, pripraven, priročen.

raz nemšk. zer —, auseinander  —,  lat. dis)  pomenja:

150

a) razšir ali ločitev tega,. kar je prej vkup bilo: raz¬
biti, razberskati, razdati, razdeliti, razdjati, razdreti, razglasiti,
razgerniti, raziti se, razkropiti, razmesti, razlezti se, raz¬
ložiti, raznesti, razodeti, razorati, razoznaniti, razpisati, raz¬
plesti, razpustiti, razrezati, razsuti, raztresti, razvaliti, raz-
videti se, n. pr . Povsod je vrag nevoščljivost raznesel.  N. pr.
— Senca visocih dreves se daleč r azteguj  e.  N. pr. — Bo¬
gastvo iz odertije se nenadoma razbije.  N. pr. —— Le sem,
le sem stara mati, pojte sanje mi razlagat.  N. ps. — Tje-
kaj gori se ozrimo, tam verige se raz sp 6.  Cb.

b) premembo  v kak boljši ali gorji stan: razbeliti, raz-
cvesti se, razdražiti, razhuditi se, razjeziti, razjasniti, raz¬
jokati se, razkačiti, razpreti se, razserditi, raztožiti, razva¬
diti, razvedriti, razžaliti, n. pr. Solnce razvedri  oko.  Cb.

Nekterim sestavam ste se pervi čerki odbrusili, z pa pred
terdimi soglasniki v S prehaja: spreti, stegniti, stergati,

strupiti itd. namesto: razpreti, raztegniti, raztergati, raztru-
piti, n. pr. Kdor ima st er g ano sleme, prosi vedno za lepo
vreme.  N. pr. — Svečan stegne  dan.  N. pr.

Imena in členki:  razboj, razglas, razlaga, razlaka, razpis, razpetje,
razpuščava, razrečje, razsip, razsola, razum, razvada, razvoj, — razli¬
čen , razoglav, razumen, razusten, razvraten — razrazen.

S, pred samoglasniki in mehkimi soglasniki z, pred sikavci in
šumevci se —, so — je v sestavi dvojnega pomena, kakor
v samostojni rabi, in kaže:

a) (>  nemšk. zusammen  — lat. eum —) kako zvezo
ali združbo predmetov: zbrati, združiti, zediniti, sesesti se,
sesekati, sestaviti, sešteti, sezidati, seznaniti ali sosekati,
sostaviti, sošteti, sozidati, soznaniti; zgnati, zlagati, zložiti,
zmesti, snesti, znositi, spisati, stopiti, stlačiti, streti, zve¬
zati, zviti, n. pr. Kakor se znosi,  tako se raztrosi.  N. pr.
— Zlo spredeno,  lehko zmedeno.  N. pr. — Ko stari hrast
pade, zruši  dostikrat mlade.  N. pr. — Kar sezidajo
skerbni starši, razdeno slabi otroci.  N. pr. — Pod halo
skrije  šmarni križ.  N. ps.

b) (j  nemšk. herab  —,  de  —) kako ločitev ali raz-
druženje od zgoraj na vdol:  zbositi, zbrisati, sezuti,
shajati, sklatiti, sleči — slačiti, zleviti se, zmakniti, zme¬
tati, zmotati, sneti — snemati, znositi, spustiti, zverniti
n. pr. Lisica se dlake zlevi,  zvijač se ne iznebi.  N. pr. —
Dota se zmota.  N. pr. — Sezula  sta berž coklice, obula
čeme Škornjice.  N. ps. — :  Berž konja zb osi,  preobuj.  N. ps.

Imena in členki:  zbor, semenj, shod, slog, zlog, zmes, smetana,
soderga, sopar, sosed, sestavek, soteska, sovoj, sovražnik, spis, splavina,
stok, zvez , svišč, zreva — zložen, sogoren, soparen — skup, skupaj,
zgorej, zverhaj , spodaj , zgolj , stikoma, sploh, zraven.

151

V (>  nemšk. ein —, hinein  —,  lat. in) pomenja do vanj e
ali prestavljanje iz kraja v kraj, posebno v njegov
notranji del in se loči od neločljivih predlogov u  — in
vz  —: vdelati, vdeti, vdihniti, vdolbsti, vgnati, vgrizniti,
vgnjezditi se, vkuhati se, vliti, vložiti, vpeljati, vpiliti, vpi¬
sati, vplesti, vpreti se, vrezati, vriniti, vsaditi, vsesti se,
vsiliti se, vstaviti, vstopiti, vtakniti, vteči, vtisniti, vvesti,
vživati, n. pr. Cas vse v kozji rog v S en e.  N. pr. •- Kar
vsem dopade, to se ne v živ a brez zbade.  N. pr. Scma radost
vtaplja  na zemlji se v neslast.  Led.

Včasi je težko razločno dognati, kedaj je treba pisati V, kedaj u v
zloženih besedah, ker so se s časom zelo obrusile; da se pa doseže edi¬
nost in pravoslednost v pisavi, piši v, sosebno kedar pomenja d e vanj e
v kako reč,  sicer pa u sosebno kedar znamenjuje spolnjenje ali do-
veršenje  kakega djanja;  primeri: vgrabiti — ugrabiti, vloviti — ulo¬
viti, vnesti — unesti, vpirati se — upirati se, vpeljati —upeljati, vrezati
— urezati, vstaviti — ustaviti, vstanoviti — ustanoviti, vteči — uteči itd.
— V se tudi piše, kedar stoji namesto vz: vstati, vzhajati, vzeti itd.

Imena in členki:  vdaja, vhod, vprega, vstop, vvod, vžitek — vne-
maren, vnet — vkup, vselej, vprek, vsled, vmes, vsred, vnovo, vnemar,
vlrraj, vstran, vedno, venomer.

Za se po gostem zlaga z imeni, glagoli in členki in daje zlo¬
ženkam zelo različen pomen. V sestavi znamenjuje ta predlog:

a) da se kaj očem umakne  in za drugo rečjo prikrije,
ali od svoje namenjene poti, ali svojega konca odstopi; v
tem pomenu se vjema z nemškim ver —: zabeliti, zabiti,
zabloditi, zabresti, zagovoriti se, zagrebsti, zaiti, zakleniti,
zakopati, zakriti, žaleči, založiti, zamreti, zamerzniti, za¬
presti, zapustiti, zarasti, zasuti, zatajiti, zatemneti, zavleči,
zavezniti,^ zavoziti, zavreti, n. pr. Sladko veselje zataplja
ves svet.  Ob. — Solz potok oči zaliva.  Pot. — Tičekov petje
zamika  uho.  Cb. — Ne zapiraj  serca pravicam svetim
drage domovine.  Cegn.

b) da to v izgubo pride ali konec vzame,  kar ne¬
sestavljeni glagol pomenja: zabarantati, zaigrati, zajesti, za-
kmetovati, zakonjariti, zakupiti, zaležati, zameniti, zanositi,
zapisariti, zapiti, zapravdati, zapraviti, zasedeti, zavojsko-
vati, zavozariti, zazabiti, zaženiti,' zažitariti, n. pr. Kdor
zjamudi,  naj gloje kosti.  N. pr. — Ne zanašaj  se naleta.
Cb. — V enem hipu mora zameniti  Časno z večnim.  Ceg.
— Blago se po niti nabira, pa po veni zapravlja.  N. pr.

c) da se djanje v hipu prične ali nagloma nastopi
(>  lat. začinjavnim glagolom na ■— sco): zablisniti, zabobneti,
zaboleti, zabučati, začeti, začuti, zadivjati, zadoneti, zagle¬
dati, zagostoleti, zagermeti, zakipeti, zakričati, zapeti, za-
peketati, zapiskati, zaprašiti, zarajati, zaslišati, zasvetiti se,
zaškertniti, zatuliti, zavihteti, zavpiti, zavrisniti, zazvoniti,

152

zažvižgati, n. pr. Zasede belca berzega;  zaŠkertne  pod¬
kev,  zapraši.  N. ps. — Zavaja ž njo,  jo  zaverti, da
glavica  jo  zaboli.  N. ps. — Marko za mizo tam sedi in z
zobmi zaškerp enti.N.  ps. — MeČ rabelj peniš  zavihti, ali
meč med pleči ostermi, ko drugič  se  zabliska  meč, vertnarju
pade glava preč.  N. ps. — Voda je huda Šiba, kedar za-
divja.  Cegn.

Imena in členki: začimba, zagata, zagreb, zahod, zaklep, zalega,
zalogaj , zamok, zamuda, zapah, zarod, zaroka, zastava, zatika, z&vora
— začimen, zagaten, zahodni, zamuden, zapomljiv, zazaben — zakaj,
zato, zatorej, zategavoljo, zares, zastonj, zapored, zarano, zajtro, za-
rad, zadelj, zastran.

B. Z nesamostojnimi ali neločljivimi.

§. 283. Samo v sestavi nam rabijo predlogi:
pa, ki je prav za prav na glasu povikšan po  —, prikazuje se
le v besedah: paglavec, pajdaš, pamet, paberki
(paberkovati), parobek, pataka.
pra (? nemšk. ur —) kaže na pervotni početek,  n. pr. praba¬
bica, praded, pramati, praprot itd. in se vjema na pomenu
s predlogom pred  —,  s kterim se navadno zamenjava,
predbabica, predded, predstarši.

pre (* nemšk. iiber—,  um  —,  lat. trans, super—)  zname-
njuje:

a) mer djavnosti čez ali skozi kak predmet  do svo¬
jega konca: prebiti, prebloditi, preboleti, prebosti, precepiti,
prečuti, predeliti, preglodati, pregnjiti, preiti, preleteti,
premeriti, prelomiti, preložiti, prenočiti, preplavati, prepu¬
stiti, presekati, presijati, preskočiti, preslišati, prestati, pre¬
topiti, preterpeti, prevleči, preživeti, n. pr. Poterpljenje že¬
lezne duri prebije.  N. pr. — Kakor prišlo, tako prešlo.
N. pr. — Prepovedana  pot derži v prepovedan kot.  N. pr.
— Kraljič tako prežvizguje,  da se jezero stresuje.  N. ps.
— Ako je Bog Človeku namenil življenje, preboli  brez
zdravnika.  Cegn. •— Pijanec se pr e ob er ne, kedar se v
jamo zverne.  N. pr.

b) premembo  ltacega stanu ali prenaredbo:  preble-
dovati, prebuditi se, predelati, predrugačiti, pregraditi,
prekovati, prekriti, prekerstiti, premeniti, premladiti se,
prenareditl, preobleči, preobuti, preoberniti, preorati, pre¬
peči, presaditi, prestaviti, prestvariti, pretopiti, previti, pre¬
zidati, n. pr. Kar ni mogoče prenarediti,  to je najboljše
pozabiti.  N. pr. — Temu se moraš pritožiti, ki ti more pre¬
ložiti.  N. pr. — Kaj tak prebleduje  ti  rumeno lice ? N. ps.

c) prestop ali presego  naravne ali drage določene
mere ali meje: preceniti, predražiti, pregovoriti, prehiteti,

153

prehvaliti, prekupiti se, prenapolniti, prenasoliti, preobjesti
se, prepiti se, preplačati, prerasti, preseči, prestreči, pre¬
teči, pretlačiti, preveriti (prevariti), ^prevpiti, n. pr. Cvenk
večkrat pravico prevpije.  N. pr. — Želodca ni mogoče pre¬
govoriti ali prevpiti.  N. pr.

Imena in členki: prebitek, precep, predel, predor, prehod, prelaz,
premah, prepoved, prestava, prestop, pretep, pretveza, preveza — pre¬
možen, premeri, prešeren, prevzeten — prezlo, prevred, preveč, premalo,
preveliko, prenehoma itd.

prov slovenščini enacega pomena kakor pr e — in se nahaja
lev nekterih besedah: prodaja, prorok, prostor, pro-
gnanstvo.  Na Dolenskem je slišati še v drugih besedah
namesto pr e—.

U, popolnoma različen od predloga v — v sestavah, naznanja
sploh spol  n it  e v lcacega djanja, bodi si odvzetje ali
umanjšanje, ubeg ali ustavljenje  ali pa kak drugi
učinek  in se vjema z nemškimi prednicami ab—,  ent  —,
e r —, ver  —, v o n — ali z latinskimi a b —, d e —, p e r —:
učesniti, ubogati, ugoreti, ukratiti, ulomiti, umanjšati, une¬
sti, upeljati, ustaviti, uteči — učakati, ubiti, ubrati, ugas¬
niti, ugoditi, ugonobiti, ujasniti se, ukrotiti, umreti, upehati,
uprašiti, usehniti, ustrašiti se, ustreliti, ušteti se, utolažiti,
utoniti, utruditi, n. pr. Počasna voda veS brega ud er e
{unese), ko dereca.  N. pr. — Človek vodi celo na konju ne
uteče.  Cegn. — Vsaka povodenj se uteče.  N. pr . — Kar se
zgodaj ne ukroti,  zdivja in zagovedni.  N. pr. — Kdo bi
vsemu svetu pogače umesil.  N. pr. — Vsem ljudem ni
ustreči.  N. pr. — Prevelika sila se sama uje.  N. pr. —
Jezik nam se utegne  ubrisati kakor božja kapljica.  Napr.
— Komur sreča ubeži,  ta. si zastonj za njo pete brusi.
N. pr.

Zastran pisave v — u gl. predlog v; sicer pa primeri še sledeče iz-
glede: Vreži mi tri križce v palico — ureži mi kruha; tatje so v hišo
vlomili — ulomi mi vejico; v noge se je vsekal, — usekaj mi palico;
vštej mu stari dolg — uštel sem se; počakaj, da se voda v sod vteče —
da se voda uteče; za župana so ga vstavili — nabiro so ustavili; v kot
se vmekni — umekni se sovražniku itd.

Imena:  uboj, ubeg, uboštvo, udob, uima, ujeda, umor, urok —
ubežen, ubog, ugoden.

vz, pred terdimi soglasniki v s (s nemšk. empor  —,  auf  —,
lat. ex) pomenja vselej mer d javnosti na kviško;  v
ljudski rabi se j‘e včasi v iz spremenil ali mu v odpadel:
vzhajati, vzdigniti, vzderžati, vskipeti, vzeti — zbuditi (nam.
vzbuditi), vstati (nam. vzstati), vstopiti se (nam. vzstopiti),
zleteti (nam. vzleteti), n. pr. Solnce vzhaja  in zahaja do¬
brim in zlim.  — Kdor rano vstaja,  temu kruha ostaja.
N. pr. — Drobna ptica v tir zleti in z velikim zvoncem po-

154

zvoni, da mežnarja zbudi.  N. ps. — Čuvajev meč, zapah

(ja vzderžal  ni.  Cegn.

Imena in členki: vzglavje, vznožje, vzhod — vzhoden — vzlasti,

vzgolj, zgolj, zgoli.

F. Sestava členkov.

§. 284. Členki se zlagajo z druzimi členki ali pa se družijo
zaimkom, samostavnikom in glagolom. Najnavadniše sestave so:

a) z nikavnico ni,——, ne —:  nihaj (nič), nikar, nikjer,
(nikir), nikod, nikamor, nikdar, nikoli, nikakor; neprenehoma,
neredoma, nevidoma.

b) z nekavnico ne— strsl. trk 5  lat. ali —: aliquis, * nemšk.
et —: etwas, etliche itd.): neki, nekaj, nekje, nekod, nekam, neko¬
liko, nekako.

c) s števnim krat:  enkrat, dvakrat  itd., dostikrat, malokrat,
velikrat, marsikrat, kolikrat, tolikrat; takrat, unkrat, tistikrat  itd.

d) s kazavnim zaimkom sh, ki prirašča od spredaj ali od
zadej: sinoči, snoči ,s[, t noč; danes, dansi, dnes > dan  t »k/ letos,
letaš t leto  t s h.

e) z oziravnim r (strsl. /KE): kar, kjer, koder, kamor, nika¬
mor, kakor, kolikor, kedar, dokler.

f) z nedoločevavnim — koli  in si:  kar koli, kjer koli,
koder koli, kamor koli, kedar koli  — kjer si bodi, koder si bodi,
kamor si bodi, kedar si bodi, kakor si bodi, da-si tudi  ( dasitudi ),
da-si ravno  ( dasiravno ).

g) Pomni si še sestavljenke: ali o a  t li; ampak  * a  t no  t pok,
ano ta  t no; anti  s a  t »o't  ti; čeznemoč > čez  t ne  f moč; ili > i  t li;
in, ino - i  t no; javelne *ja  t ali  i ne; morda t more  t da; nazoč:
na  f vz  t oči; najme, namreč t na  t ime, na  t ime  f reči; vendar t
vem da;  in še več drugih, kterih sestava je že sama ob sebi
jasna.

h) s predlogi (gl. Bestavo s predlogi).

G- Najnavadniše skrajšave sestavljenih besedi.

§. 285. Da beseda ne postane predolga in preokorna za
izreko, nanese včasi navada ali potreba, da se skrajša ali skerči
in tako v krajši in glajši obliki prikaže. Sestavljene besede
krajšamo s tčm:

a) da odbijemo ločivnici p er vi zlog ali še kako čerko več,
ali pa jo vso odveržemo  n. pr. nagrad * vinograd; noreztvino-
rez; inorog t edinorog; skleniva t steklenica; stogubec t ifestogubec;
pust t mesopust;

b) da se odbije ločivnici zadnji zlog  ali samo zadnji
dve čerki, kakor to lepoglasje zahteva, n. pr. grenkozen > grenko-

155

kožen; mertud, mertuden - mertvoud, mertvouden; malžina > mala
juŽina , slonkosten t slonokosten; vsemogočen * vsegamogočen.

c) da se izpusti vezna čerka, n. pr. medved,  j med jed, medo-
jed; vojvoda ; vojevoda.

d) da se odpahne glavni  besedi perva čerka, n. pr. samo-
din ; samoedin; primek  * pr iimek.

Pri tej priložnosti bodi omenjeno nekaj krajevnih prislovov, ki so v skraj¬
šani obliki navadni samo po Rožji in po bližnjih krajih na Koroškem5 ti so:
santer  ; sem noter; s a n t r e ? sem notre(i); ta n t e r ? tj e noter; tantre?  tam
notri; soven?sem  ven; sovne?sem  vne; toven?tje  ven; tovne;  tam vne;
dol sej?  dol sem; gorsej?gori  sem, ki so pa tako skrojene, da menda v pi¬
savo ne bomo mogli ž njimi, če ravno bi nam služile vČasi prav po hvali.

Drugi del.

S k 1 » d nj a.

V vod.

O stavku ali reku sploh.

§. 286. Beseda sama ob sebi je mertva in nedoločna; v
zvezi z drugimi besedami še le oživi in postane znanivka naših
misli in čutov. To se zgodi v stavku, ki združi besede v umevno
celoto; stavek  ali rek  je torej vsaka z besedami razodeta misel.

Svoje misli in čute razodevamo, terdivno ali nikavno,
na štiri načine, in sicer:

a) naz nanj e vaj e ali pripovedovaje,  n. pr. Sloga je
od Boga.  N. pr. — Pohlep oslepi.  Kos. — Leža ne bogati.  N. pr.

b) vpraše  vaj  e,  n. pr. Kdo užiglje grome treskovite ? Vilh.

— Ali ni rana ura zlata ura ?

c) v e 1 e v a j e, n. pr. Govori resnico.  — Moli in delaj. —
Ne skušaj vojsk lažnjivega malika.  Kos.

d) žele  vaj  e,  n. pr. Da bi vam polje plodilo in rodilo!  N. r.

— Bog ne daj!

§. 287. Vsak stavek, bodi-si še tako kratek, ima dva glavna
člena: osebek  (subjekt) in dopovedek  (praedikat).

Osebek je oseba ali reč, o kteri je govorjenje; kar se pa o
osebku dopoveduje, to je dopovedek.  — Dopovedek se ali ne-
posrednje veže z osebkom, ali pa ju sklepa pomožni glagol biti
kot ve žilo  (kopula).

Stavek, kteri imd le osebek in dopovedek, imenuje se gol
stavek (nackter Satz), n. pr. Človek obrača.  — Bog oberne.  N. pr.

— Nesreča ne spi.  N. pr. — Lenoba ie anjusoba.  N. pr. — Kri
ni voda.  N. pr.

157

§. 288. Z golim stavkom se ne dii vsaka misel določno raz¬
odeti; zatč obsegajo stavki mimo osebka in dopovedka navadno
še druge besede, ki glavna člena mestno p o j a s n u j e j o ali na
pomenu dopolnjujejo.  Taka pojasnila in dopolnila so:

a) prilastki ali pridevki  (atributi), ki pojasnjujejo obseg
samostavnih imen, n. pr. Strastna navada težka klada.  N. pr.
— Sp o S l e n a jedinScina šola kreposti.  N. pr.

Ib) dopolniki ali predmet  j e (obj eliti), po kterih se do-

r juje pomčn glagolov in pridevnikov, n. pr. Delo beli jelo.

pr. — Sveža človeka prestroji.  N. pr. — Snaga je Bogu
draga.  N. pr.

c)prirečja ali prislovni  (adverbijalni) določki,  po
kterih se določa kraj, čas, način ali vzrok kacega djanja, n. pr.
Po delu  plačilo.  N. pr. — S pomladi  vsaka bučelica krajcar.
N. pr. — Počasi se daleč  pride.  N. pr.

Prilastki, dopolniki in prislovni določki so pridjani ali
nebistveni  členi, ker jih ni neogibna potreba vsakemu stavku.
— Stavku, ki je izobražen po kakem nebistvenem členu, pra¬
vimo izobražen ali razširjen  stavek (erweiterter, ausgebil-
deter Satz).

Vsak stavek sam zd-se, bodi-si gol ali izobražen, je prost
stavek (einfacher Satz).

§. 289. Včasi se združita dva ali več prostih stavkov v večo
stavkovo celoto; tej zvezi prostih stavkov pravimo zložen  sta¬
vek (zusammengesetzter Satz) n. pr. Danes slast serce napaja,
jutri jok pelini spet.  Cb. — Kdor iz dežele gleda, s tem se ni
varno na solncu greti.  N. pr.

V zloženem stavku je:

a) vsak del, že sam o sebi, popolnoma, jasen in določen
t. j. glavni stavek ali samostojnik  (Hauptsatz), n. pr. Silno
silno vera pesa in v pregrehah vse tiči, Čudno se nam štrena meša ,
voz nam le pod pot leti.  Slomš.

b) ta ali uni del je sam o sebi brez razločnega pomena in
odvisen od glavnega stavka t. je odvisni  stavek ali odvisnik
(Nebensatz), n.pr. Kdor prosi,  zlata usta nosi .— Kdor vrača,
herbet obrača.  N. pr.

Zveza glavnih ali samostojnih stavkov veli se priredje
(Satzverbindung); zvezi glavnih in odvisnih stavkov pa pravimo
p o d r e d j e (Satzgefiige).

§. 290. Prosti in zloženi stavek včasi nima vseh členov, ki
jih zahteva dopovedek; tak nepopolen stavek je:

a) zagolten ali eleptičen,  če se mu izpusti kak glavni
člen, ki se že sam po sebi razumeva, to pa:

n)  vezilo biti,  sosebno v prigovorih, n. pr. Dolga bolezen
gotova smert.  N. pr. — Ter da izreja dobra volja.  N. pr. — Ves
svet oko božje.  N. pr.

§)  dopovedek  v posameznih izrekih in voščilih, n. pr. Ti
'  ' ‘ 1  Čez prag.  N. pr. — Bog z vami, spremlja

y)  osebek,  včasi pa še kak drugi člen ž njim, n. pr. Do¬
brega ovčarja je ovce striči, ne pa dreti.  N. pr. — Dobro jutro
(namreč: Bog daj!)

b) skerčen ali skleplj  en  (zusammengezogen), če se vja-
meta dva ali več glavnih stavkov z enačim osebkom ali z enačim
dopovedkom, da služi enemu osebku več dopovedkov ali enemu
dopovedku več osebkov, n. pr. Bog daje in jemlje * Bog daje  t
Bog jemlje.  N. pr. — Žalost in tuga je strupena kuga  * žalost je
strupena kuga  * tuga je strupena kuga.  N. pr. — Bog ena vrata
zapre in sto drugih odpre  s Bog ena vrata zapre  f Bog sto drugih
vrat odpre.  N. pr.

c) okrajšan ali skrajšan  (verkiirzt), če se v zloženem
stavku odvisniku osebek odvzame, da se tesnejše s samostojnikom
združi, n. pr. Tukaj bistra Sava izvira, mati pevske umnosti  * ki
je mati pevske umnosti.  Vodn. — Otrok, v nemar puščan, oči ma¬
teri pokrivat ki se v nemar pušča  itd. Ravn.

§. 291. Po redu, v kterem se verstč odvisniki z glavnimi
stavki razločujemo:

a) sprednje  stavke ali sprednjike  (Vordersatze), n. pr.
Kjer se botrin j a krega,  tam zemlja križem poka.  N. pr.

b) srednje  stavke ali s r e d n j i k e (Zwischensatze), n. pr.
Rokodelec, ki za pečjo leži,  nič ne izvali.

c) naslednje  stavke ali naslednjike  (Nachsatze), n. pr.
Na slemeni visokosti ne žabi, kaj v el j d prijatelj  v sili.  Kos.

159

I. Prosti stavek.

I. Poglavje.

O glavnih členih.

a. Osebek.

§. 292. Glavna stavkova člena sta osebek in dopovedek.
Osebek stoji na vprašanje kdo ali kaj? sploh v imenovavniku.
Za osebek nam rabijo:

■a)  samostavniki n. pr. Skoda modri.  N. pr. — P e tiča
mŽoi.  N. pr. — Smert  kosi od kraja.  N. pr.

b) pridevniki in pridevni deležniki, n. pr. Mokri  se
ne boji dežja.  N. pr. — Dobro  se samo hvali.  N. pr. — Lehko
dob Ij eno kmalo spravljeno.  N. pr.

c) števniki in zaimki, n. pr. Eden  drobi, drugi  kosi.
N. pr. — Vsak  svoje sreče kovač.  N. pr. — V si so grablje, vile
nobeden.  N. pr.

d) glagolov n e d o 1 o č n i k ali v e 1 e v n i k, n. pr. Boga Ij ubit  %
je največa modrost.  Ravn. — Boljše derži  ga, ko lovi ga.  N. pr.

e) vsaka druga beseda, vsak stavek, pa tudi vsak zlog, če
se o njem kaj dopoveduje, n. pr. Skoraj  Še ni zajca ujel.  N. pr.
— A b c dajejo čerkopisu ime.  — Dobre volje  mošnje kolje.  N. pr.

§. 293. Včasi je osebek skrit v dopovedku: to pa:

a) pri osebnih  zaimkih, če se na nje naglas ne deva, n. pr.
Prah si in v prah se spet poverneŠ.  Ravn. —- Molči, molči, mlada
Breda!  N. ps.

b) pri brezosebnih  glagolih in pri tistih povračavni-
kih,  s kterimi se naznanja kako splošno djanje ali stanje, n. pr.
Baz s veti se in razdani.  — Kakor se god e, tako se pleše.  N. pr.

c) kedar je osebek že iz zveze besedi dosti znan, da se
lehko zamolči, n. pr. Tatiče obešajo, tatove pa izpuščajo (ljudje).
R. pr. — Pride pa mine (Čas).

b. Dopovedek.

§. 294. Dopovedek, poleg osebka najvažniši člen v stavku
more biti:

a) kak glagol  (glagolni ali verbalni dopovedek), če dopo¬
vedujemo, kaj osebek dela ali terpi,  n. pr. Človek obrača, Bog
oberne  N. pr. — Zrak žari,  tramovje poka.  Kos.

160

Le-sem spada tudi dopovedek, kteri naznanja, da je kaj,
n. pr. Tema j e povsod.  — Tudi nadloga j e od Boga.  N. pr.

b) kako ime (imenni ali nominalni dopovedek), ktero naznanja.

a)  kaj je ali kako  šen  je osebek in stoji vedno v imeno-

vavniku; v pervem primerljeji je dopovedek kak samostavnik
ali nedoločnik  (samostavni dopovedek), v drugem kak pri¬
devnik  (pridevni dopovedek), n. pr. Delavec je kruhovec.  N. pr.
— Služba ni družba.  N. pr. — Sreča je opotočna.  N. pr. —
Lepo je vsakemu milo.  N. pr.

(Ž) čegav  je osebek in stoji pridevni  dopovedek v ime-
novavniku, samostavni  pa v rodivniku, n. pr. Vsa zemlja je
Gospodova.  Ravn. — Mi nismo svoji,  ampak božji.  N. pr.—
Deca niso samih r o d it el j e v , ampak tudi domovine.  — Ta zlat
je kova znanega, Matjaža  kralja samega.  N. ps.

y)  kakošne lastnosti, nravi ali mere  je osebek in
stoji v rodivniku, n. pr. Za uk si prebrisane glave,  pa čedne in
ter dne postave.  Vodn. — Slovenci niso ne hudobnega, ne goljuf -
nega nagnje n j a.  Vodn.

c) kak glagol  z imenom v imenovavniku; taki glagoli so:

a)  neprehajavniki nepopolnega pomena, kakor: ostati, po¬
stati, navstati, nahajati, prihajati, nastopiti  itd. n. pr.
Bog ostane  vedno najboljši zdravnik.  Cegn. — Vse skrito po¬
stane očito.  N. pr. — Sila in krivica prihaja  zmeraj veča.  Ravn.

P)  nekteri povračavniki, kakor: imenovati se, klicati
se, zvati se, reči se, praviti se, kazati se, videti se,
zdeti se, delati se, storiti  se,  n. pr. Lev se imenuje  kra¬
ljeva Živina.  Slomš.

c. Vezanje dopovedka z osebkom.

§. 295. Da vsakdo lehko ume, kar dopovedujemo, treba
je, da stopi dopovedek vselej v najožo zvezo s svojim osebkom,
in se vjema ž njim:

A. V stavku z enim osebkom.

a) glagolni  dopovedek v osebi in številu, n. pr. Ljudstvo
se po svoji mladini vedno ponavlja.  N. pr. — Iz obilnosti serca
usta govor e.  N. pr. — Mi orjemo  zemljo, Bog o rj e pa nas.  Slomš.
„ b) pridevni  dopovedek v spolu, sklonu in številu, n. pr.
Število naših dni je kratko.  Ravn. — Na mladino je uperto
naše upanje.  Napr. —

c) samostavni  dopovedek, če je za osebek osebno ime,
v spolu, sklonu in številu, rečno pa sploh le v sklonu, n. pr. V
sili je Bog pomočnik.  Ravn. — Libuša je bila prerokinj  a.
— Beseda je najlepši dar božji.  Slomš. — Obleka ljudi je ka¬
zalo  njih misli.  Cegn.

161

§. 296. Verh tega naj se še pomni:

a) Vezilo biti  se vjema sploh z osebkom; če je pa dopo-
vedek glavna reč, ravna se rajše po dopovedku, n. pr. Nebesa so
domovina pobožnih duš.  Sloniš. — Pobožna djanja so visoka lestva
v nebesa.  Cegn. — Temna ječa mu je bilo prijetno stanovalo.
Ravn. — Kdo so ti možje1

b) Kedar kak določni ali nedoločni števni  k pravi osebek
v rodivnik pomakne in sam njegovo službo prevzame, tedaj se
jemlje glagolni dopovedelc v srednjem spolu  v rabo, pridevni
(brez vezila) pa sploh s pravim osebkom  v rodivnik prestopi,
n. pr. Devet je padlo  vselej glav.  N. ps. — Veliko ljudi je raz¬
grinjalo  svoja oblačila po poti.  Met. — Nekaj semena je padlo
poleg pota.  Met. — Veliko ljudi je poklicanih,  malo izvolje¬
nih.  Ravn. — Kar je bilo pravičnih,  vsi so bili oteti.

V srednjem  spolu nam rabi dopovedek tudi tedaj, kedar
se kako djanje ali stanje sploh  popisuje in pri samostavnikih:
groza, strah, sram, škoda, konec,  pol  itd., kedar imajo
osebek v odvisnem sklonu pri sebi, n. pr. Bilo  je pozno v pro-
sencu; metlo je strašno ; po cestah in ulicah se je kadilo  od snega.
Erj. — Toliko ga. je bilo  sram, kakor volka strah.  N. pr. — Ko¬
nec je bilo vsega sveta.  Ravn.

c) Kedar je osebek kazavni ta, ta, to, dopovedek pa kak
samostavnik, tedaj se vjema zaimek z dopovedkom v spolu in
številu, ali pa se dene v srednji spol edinjega števila, n. pr. Ta
je kralj vseh kraljev.  — Ti so sosedovi sinovi.  — To je moj brat,
to ste moji sestri, to so moji bratje.

Nemški e s se sploh ne sloveni, n. pr. germi — es donnert, potok hru¬
šč! — es rauscht der Bach itd.; včasi se pa prestavlja s kazavniin to, kakor v
sledečih stavkih: to je kralj — es ist der Konig; to sem jaz — icli bin es, to
so sosedovi otroci — die Kinder des Nachbars sind es.

d) Z osebkom v ednini se druži dopovedek čestokrat v mno¬
žini, to pa:

a)  če je osebek kako skupno osebno ime: gospoda, dru¬
žina, moštvo, ženstvo, deca, otročija, kovačija  itd.
n. pr. Gospoda se spogledajo,  smert mu prizanesejo.
N. ps. —- Gospbda so vsi malojedni.  N. pr.

Pravilna je vendar tudi ednina, n. pr. Hiti  naprot mu dru¬
žina.  N. ps. — Vsa gospoda dunajska vidi  tamkaj naju lehko.
N. ps. — Moštvo se razide  v les.  Kr. r.

kedar govori priprosti Slovenec o osebah, ktere posebno
spoštuje, n. pr. Boljša mati so mertva kakor Živa mačoha.  N. ps.
— Mati mi bol n j e j o.  Vilh. -- - Scelilo bo mater, ki bolni leže.  Vilh.

B. V stavku z več osebki.

§. 297. Kedar imd stavek dva ali več osebkov, tedaj stoji
dopovedek v ednini, dvojini ali množini  in sicer:

Slovenska slovnica. 11

162

a) v ednini, če se vsi osebki za eno celoto imajo, sosebno
pri srodnih rečeh; ako so osebki raznega spola, pristroji se v
spolu poleg najbližega imena, n. pr. Laž in zvijača pogine,  le
resnica in pravica ostane.  Ravn. — Delo in čas dela hodi  sta¬
rosti in moči primer  j en.  Vert. — Napuh in mladinska prevzet¬
nost se vselej ut ep a.  Ravn. — Strah in trepetanje j e prišlo  nad
mene.  Dalm. — Človeku je potrebna  jed in oblačilo.  Met.

b) v dvojini,  če je govorjenje o dveh osebkih v ednini, ki
si ju ne moremo misliti kot eno reč ali celoto; ako sta osebka
raznega spola ali razne osebe, imd moški spol prednost pred žen¬
skim in ženski pred srednjim, enako tudi perva oseba pred drugo
in druga pred tretjo, n. pr. Zamet in svila pogasita  ogenj na
ognjišču.  N. ps. — Velik kos naše sreče sta prid in delo.  Ravn.
— Pomlad in mladost ste enacih lastnost.  N. pr. — Ogenj in voda
dobro služita,  slabo gospodarita.  N. pr. — Tudi jedi vzemi  s
seboj, da boste  ti in oni živež imeli.  Ravn.

Z ženskim in srednjim samostavnikom se zlaga v dvojini glagol po gostem
v moškem  spolu; to pa od tod, ker služi mnogim Slovencem moška oblika v
dvojini tudi za ženski in srednji spol, n. pr. Nebo in zemlja sta zerkalo božje
vsegamogoinosti.  Ravn. Terdota in usmiljenje še nikoli nista rož rodi/a.  Ravn.

c) v množini,  če imd stavek več osebkov; če so osebki
raznega spola ali razne osebe, vjema se v spolu z najimenitnišim
kakor v dvojini. Le-t6 veljd tudi o stavku z dvema osebkoma,
če stoji eden v množini, n. pr. Čast, zakon in oko ne terpe Šale.
N. pr. — Najboljša pratika so gore in podnebje.  Cegn. — Drage
s o zlato in jagode, pa draži so še modrih izreki.  Ravn. — Seršeni,
ose in bučele bodo  vedno prepir imeli.  N. pr.

Kedar se dopovedek lo z enim osebkom veže in se pri drugih le na misli
dodeva, tedaj se sklada sploh le s tistim osebkom, h kteremu na ravnost spada,
n. pr. Zdaj idi  n barko ti in kar Vasje tvojih.  Ravn. — Idi zdaj iz barke
ti , tvoja žena , tvoji sinovi in tvoje sinahe.  Ravn.

II. Pog-lavj e.

O pridjanih členih.

a. Prilastek.

§. 298. Prilastek ali pridevek,  pojasnilo samostavnih
imen, razpada na priredne in podredne  prilastke.

a) Priredni  prilastki se vjemajo s svojim samostavnikom
sploh v sklonu, spolu in številu, samostavni le v sklonu, n. pr.
Brezovo  olje zaceli razvade mladih dni.  Slomš. — Denar imd
polžek  rep.  N. pr. — Mesto  Vineta je svoje dni jako slovelo.

163

b)  Podredni  prilastki se dodevajo samostavniku v rodiv-
niku ali s predlogom v tem ali v kakem drugem odvisnem sklonu,
n. pr. Steza časti je ledena gaz.  N. pr. — Razvaline življenja
novine.  N. pr. — Ključ od vrat,  bitje pri uri,  mlin na sapo.

A.  Priredni prilastki.

§. 299. Za priredne prilastke nam služijo:

a) pridevniki,  ki se skladajo s svojim samostavnikom v
sklonu, spolu in številu, n. pr. Vsaka reč ima svoj  prav.  N. pr.
— Delo beli vse jedi.  Ob. — 'Žareča  zarja naznanja piharj a.  N.pr.

Zavoljo krepkoglasja se spremeni' včasi pridevnik v samostavno imč, ki
stoji navadno za samostavnikom ali pa se dene s predlogom o d pred samostavnik,
n. pr. lev kosmatinec * kosmati lev, ptica pevaČica s pevna ptica, šiba strahovavka?
strahovavna Šiba, devica lepotica s lepa devica; drobiž od repe * drobna repa,
revščina od prosa ? revno proso.

b) samostavniki  ali skrajšani stavki  v tem istem sklonu
s samostavnikom, da ga opišejo po njegovi veljavi ali bitnosti;
takemu prilastku pravimo pristavek (aposicija) ali nazivek n. pr.
Atila, Šiba božja; kralj  Matjaž, kraljevič  Marko, car La¬
zar. Perva reč je duša, podoba  nebeškega očeta. — Sv. Ciril
in Metodij, slov a. n s k a a p o stelj  na,  sta začetnika slovanskega
slovstva.

Le-sem spada prav za prav tudi prilastek, ki se po členku „ko“ ali „kot“
samostavniku pridene, n. pr. Živel  je  kot  kristjan , umeri kot svetnik.  —
Kot vdano jagnje  na oltarji padi.  Cegn.

B. Podredni prilastki.

§. 300. Kot podredni prilastki nam rabijo:

a) samostavniki v rodivniku, in sicer:

a)  pri rečnih  imenih, n. pr. Bukve modrosti,  otroci svit-
lobe, lepota narave,  hram pobožnosti,  spona suŽnosti,  krat¬
kost živ Ij en j a, krasota s tv ar j e n j a.

(?) pri osebnih  imenih, pa le tedaj, kedar imajo kako po¬
jasnilo pred ali za seboj, n. pr. Skerb ljube matere,  ljubezen po¬
božnega sina,  običaji primorskih Slovencev,  hiša kralja Da¬
vida; moč Boga, kije  stvaril nebo in zemljo.

Včasi se nahaja, navlasti v vezani besedi, osebno  ime brez pojasnila v
rodivniku, rečno  pa kot priredni prilastek v svojivni pridevnik spremenjeno,
n.pr. Grehi otrok  so po navadi pregrehe staršev.  Slomš. — Na prestol ljud¬
stev  vsedla seje  sprava.  Cegn. — IHladenčev, dekličev  je druga dežela.
U. — Resnice vere - verske resnice; bukve modrosti s modrostine bukve.

b) samostavnik vdajavniku,  ki stoji namesto svojivnega
rodivnika ali prilastka, n. pr. Zercalo pravemu jezikutzercalo
pravega jezika.  Levst. — Spomin je Človeku  (namesto: Človekov)
najzvestejši prijatelj.  Pr. —- Roko starcu  (nam.: starčevo) Lam-
bergar poljubi.  N. ps.

11  *

164

c) samostavniki s predlogi, n. pr. Vreteno od kolovrata,
olupek od jabelka, oje pri vozu, mlin na vodi, strela izpod neba,
pokrov za na kadi, verč iz ila.

C. Spreminjava podrednih v priredne prilastke.

§. 301.  Osebnih imen brez pojasnjevavnega določila slo¬
venščina za drugimi samostavniki ne terpi v rodivniku; zat6 se
spreminja vsak goli  rodivnik (podredni prilastek) drugih jezikov,
ki znamenjuje last ali čegavost živočih stvari, praviloma v svo¬
ji  vni  pridevnik (priredni prilastek) in sicer:

a) če se prisoja last ali svojina kaki posamezni izvestni
(določni) osebi, izobrazi se pridevnik od moških samostavnikov na
„ov (ev)“, od ženskih pa na „in“ n. pr. Hči skopuhova  je do¬
stikrat žena požeruhova.  N. pr. —• Lenoba je vragova  mreža.
N. pr. — Kdor zaničuje sesam,  podlaga je p tujčevi  peti.  Kos.—
Pevčevo  delo mora biti zercalo svojega časa.  Levst. — Davi¬
dova  umetnost na harpo mu je odperla kraljeva  vrata.  Ravn.
— Enako tare smert ženinov  venec in nevestin  Čapelj.  Led.

Le-sem spadajo tudi imena drugih živočih in pooseblje¬
nih  stvari, sosebno imena živali, nekterih rastlin in drugih reči,
n. pr. SušČev  prah gre z zlatom na vago.  N. pr. — Sladko je
meso polhovo,  ali je krehko drevo bukovo.  N. ps. — Hoja pra¬
vičnih je zarjini  luči enaka.  Ravn. — Kamor predaleč pridejo,
daleč k vodi' Kolpini.  N. ps. — Vinov ter s ne boji se prihod¬
njega juga.  Sub.

Med ljudstvom in v starših slovenskih spisih, pa tudi v drugih narečjih
nahaja se namesto samostavnika v rodivniku njegov svojivnik cel6 tudi tedaj,
kedar je rodivniku kak prilastkov stavek v pojasnjenje pritisnjen, n. pr. Koliko
boljša je reč človekova,  kteri je pravičen!  Ravn. — Pove jej, da je Rebe¬
kin  sin, sestre njegovega očeta.  Ravn. — V dom Mariin,  matere Ivanove.  Šiš.
kod. — Počeše staviti ime Isusovo, propetoga :. Duld. kron. — Leta Olgova,
russkago knjassa; slotca Elias  o iv a proroka.  Saf. mluvn.

b) če se govori o splošni  lastnini ali lastnosti vseh  ljudi
kacega naroda ali kraja ali vseh živali itd., tedaj se jemlje v rabo
svojivni pridevnik na „ski“, pri ženskih na „)i“,  n. pr. Po nebu
se ptičji poganja oblak.  Levst. — Človeška  misel je ko petelin na
strehi.  Ravn. — Ako ti levslca  JcoŽa ni dovolj, Še lisičje  poišči.
N. pr. — Nebo je Čisto ko ribje  oko.  — Lep nebeški  dar je
luč očesna.  Uegn.

§. 302. Pri rečnih  imenih se zamenjava podredni prilastek
za priredni, kedar se samostavniku kot ločivno znamenje pridene;
Nemcem služijo v ta namčn sestavljenke samostavnih imen. Ti
priredni prilastki pomenjajo:

a) lastnika ali posestnika  omenjenega imena, kakor:
telesna lepota, solnčni žar, smertna kosa, hišna streha, gramska
strela, nebeška modrina, lesna hruška, mestno poglavarstvo;

165

b)  predmet dj a vnos ti, kakor:  božje znanje, Človeško odreše¬
nje, pšenična žetev, jeruzalemska oblega, Šolski vodja, otroška izreja.

c)  kakovost,  nje mero ali stopnjo, kakor: ljudnat kraj,
peščena zemlja, termoglav sin, ribna reka, travna njiva, prileten
mož, razumen mladenič ;

d) obseg ali snov,  kakor: svinčena ruda, ternjeva krona,
teržni dan, svilni trak, kamenena miza, lesena posoda, kruhova
skorja, ognjena gorkota;

e) stan, izvor ali namen,  kakor: hrovaški ban, turski
pasa, pitna voda, želodova skledica, hruškov pecelj, jabelkov olupek,
klobukovo oglavje;  in

i)  mesto  ali čas  in druge okolnosti, kakor: turska vksoja,
nebeška plača, nadzemski stan, večerno solnce, jutranja molitev,
jutrova dežela, ameriški svet.

1). Dopolnck in prislovni določki.

§. 303. Dopolnek ali predmet  je tisti stavkov člen, ki
služi glagolu ali pridevniku, da ga na pomenu dopolnjuje. Za do¬
polnila nam rabijo samostavniki v odvisnih sklonih (gl. §. 311),
n. pr. Sila moč premaga.  N. pr. — Iskra jsažge velik ogenj.
N. pr. — Ničemurnost sne otroka.  Slomš. — Se muha išče kruha.
N. pr. — Delavec je vreden plačila.  N. pr. — Človek je enak
dimu  na strehi.  Cegn. — Zvijača je sili  kos.  N. pr.

§. 304. Prislovni  določiti ali prir  e oj  a so pojasnila ali
določila djanja ali stanja z ozirom na kraj, čas, način ali
vzrok;  zato je ločimo v krajevne, časovne, n a či nove in
vzročne  določke.

Za prislovne določke ali prirečja nam služijo:

a) samostavniki  s predlogi, pa tudi brez predlogov, n. pr.
Iz oblaka  blagor pride.  Kos. — Ali veš do kruha  poti  Led.
— Mora v nižave na zimo pastir.  Cegn. — Ni vsak  dan
božič.  N. pr. — Na r a zv ali n ah novina oživi.  N. pr. — Od šale
glava ne boli.  N. pr.

b) razni prislovi,  n. pr. Previdnost nikjer  ne Škoduje.
N. pr. — Prevzetja se povsod  spotika.  Slomš. — Glas raste
grede.  N. pr. Velike skerbi zgodaj  lase ubelijo.  N. pr.

e. Naglašcvanje Slavkovih členov.

§. 305. V govoru se izreka posameznih besedi ravnomerno
preminja: zdaj raste, zdaj pada, kakor zahteva umevnost in lepo-
glasje. Ta izreka se ravna po naravni veljavi  stavkovih čle¬
nov ali po volji govorečega,  ki obrača poslušavčevo pozornost
zdaj na to, zdaj na uno besedo v stavku. Glavno pravilo za
naglaševanje nam bodi: povdarelt naj se opira na najvaž¬
nejšo besedo v stavku.

166

če povdarjamo besede po njih naravni  veljavi, tedaj si
gre pomniti:

a) V golem stavku se opira povdarek na d o p o v e d e k, n. pr.
Solnce sije. Luna sveti. Zvezde  miglj a j o.

b) Prilastek se izgovarja krepkejše mimo njegovega samo-
stavnika, n. pr. Dober glas seže  v deveto vas.  N. pr. — Cista
voda je najzdravejša pijača.  Slomš.

c) Dopolnek dobi nagl&s pred dopovedkom; če je več do-
polnkov v stavku, izgovarja se rečni  krepkejše od osebnega,
n. pr. — Petje razveseljuje serce.  — Pesem 'preganja Človeku
skerbi.  N. pr. — Vse stvari se vesele svojega življenja.  Ravn.

d) Na prislovne določke se deva povdarek pred glagolom ;
če jih je več, povdarja se krajevni bolj mimo časovnega, vzročni
bolj od krajevnega, načinovi bolj od vzročnega, n. pr. Pesem je iz
nebes  doma.  — Med petjem dete sladko  zaspi.  Slomš. — Pse
Bogu za delo na prodaj.  N. pr.

Naglaševanje po volji govorečega ali umetno naglaševanje se ne da v pra¬
vila djati, ker ga imi govoreči popolnoma v svoji oblasti in ga deva na tisti
člen, na kteri hoče našo pozornost oberniti; preglejmo stavek: ,,hvalite Gospoda
vsi rodovi 1 ' z  ozirom na umetno naglaševanje: 1. Hvalite  Gospoda vsi rodovi!
S. Hvalite Gospoda  vsi rodovi; 3. Hvalite Gospoda v s  i rodovi  in i. Hvalite
Gospoda vsi rodovi.

d. 0 nikavnosli.

§. 306. V nikavnem stavku se osebku djavnost odrekuje ali
odnikava. Nikavnica je „ne“ (v sestavah tudi ni—)  in se nahaja
sama ali z drugimi nikavnimi besedami v stavku, (druge nikavne
besede vendar nikdar brez njč). Mesto jej je tik pred dopoved¬
kom, z glagoli „sem, imam in hočem"  se pa zrašča v „ni-
sem, nimam in nočem  (nečem)", v n. pr. Nesreča ne orje,  ne
seje in vendar dobro Živi.  N. pr. — Cič ne da nič.  N. pr. — Ja-
belko n e pade daleč od jablani.  N. pr. — Z veliko gospodo ni do¬
bro čresenj zobati.  N. pr. — Kdor noče  z lepo, mora z gerdo.
N. pr. •— Ne bodi presladek, da se kdo s teboj ne posladka.  N. pr.

§. 307. V slovenščini dve ali več nikavnic ne poterjujejo

E ovedi, kakor v latinščini in nemščini, marveč še bolj odni-
avajo, kakor je to tudi v gerščini, n. pr. Nas nobeden vsega ne
ve.  Vodn .---Potenjem kruh in skuŠen svet nikoli ne škodujeta.  N. pr.
— Nikoli nič ne počenjaj zoper božjo zapoved.  Ravn.

Nikavnost se samo odpravi in stavek postane terdiven, da-si
tudi so nikavne besede v stavku:

a) če je razun nikavnice „ne“  še druga z nikavnim ne —
sestavljena beseda v stavku, n. pr. Bogu nič ni nemogoče.  — Go¬
spodova molitev ni nobenemu kristjanu neznana.

b) če stoji nikavnica „ne" tik pred drugo nikavno besedo,

167

n.pr. Ne nikoli, ampak vsak dan grešimo.  — Ne nobeno uro, am¬
pak vsak hip je človek v nevarnosti.

c) če si mislimo kako nikavnico kot samostavno reč, o kteri
se kaj dopoveduje, n. pr. Nič je dobro za oči.  N. pr. — Nič v
ustih kruli po črevesu.  N. pr. — N ikdo  je zaimek.

III. Poglavje.

O sklonih.

§. 308. Skloni ali padeži  znanijo razmeri, v kterih stoje
pojasnila in dopolnila k glavnim stavkovim členom.

Skloni so samostalni  (casus recti) ali odvisni  (casus
obliqui). Samostalnika  sta imenovavnik in zvavnik; drugi
skloni so odvisniki,  ker nimajo samostalnosti in so odvisni od
glagolov in drugih besed v stavku.

A. 0 samostalnih sklonih.

a. Imenovavnik.

§. 309. Imenovavnik  (nominativ), kot pravi osebkov
sklon, imenuje na vprašanje: kdo ali kaj?  osebo ali reč, o
kteri je v stavku govorjenje, n. pr. Odkladki  so odpadki.  N.pr.

— Vino utopi skerbi.  N. pr. — Smert nas bogati.  Cegn.

Včasi nam služi imenovavnik tudi v dopovedku, to pa:

a) pri glagolih: biti, ostati, postati, navstati, na¬
stopiti, prihajati, nahajati  itd. n. pr. Rokodelstvo je lepa
dota.  Cegn. — Mladina je najslajši up domovine.  — Bahač po¬
stane berač.  Slomš.

b) pri glagolih: imenovati se, klicati se, zvatise,
praviti, reči, sloveti, kazati se, videti se, delati se,
storiti  se  itd., n. pr. Sv. Mohor se imenuje a p o st elj Slovencev.

— Drevesce zraste s časom mogočno drevo.  Ravn.

c) kedar se pridevnik za dopolnilo glagolnemu dopovedku
pridene, n. pr. M er  tv  a se zgrudi na tla.—Bosa  hodi sirota po
produ.  — Žalostne  zapuščajo ptice jeseni naŠekraje.  — Čuti se bolan.

b. Zvavnik.

§. 310. Zvavnik  (vokativ), ki nam služi v pervotni obliki
samo v nekterih izrekih, stoji:

168

a) kedar koga po imenu pozovemo ali zakličemo, n. pr. Aj
ti brate!  — Aj ti vraže!  — Oj škerj anče mali!  Kr. r. —

b) kedar od radosti, žalosti ali začudenja vskliknemo, n. pr.
Oj ti roža krasna roža!  — Aj ti ter nje, ostro ternje!  — O luž
izobraženja!  Vert. — O gerdoba leži!  Ravn.

Serbom in Hrovatom služi v narodnih pesmih zvavnik v časi namesto itneno-
vavnika, n. pr. Ovce pase ZečaninePavle.  — Vino pije kralju od Budimo.  N. ps.

B. 0 odvisnih sklonih.

a, Rodivnik.

§. 311. Rodivnik  (genitiv) v slovenščini zelo obširne rabe
in jako različnega pomena, stoji sploh na vprašanje: koga ali
česa?  Pervotni pomen mu je vir ali mer djavnosti na vpraša¬
nje: odkod?  ter nam rabi kot osebkov, dopovedkov, prilastkov,
dopolnkov in prislovni sklon.

a) Rodivnik kot osebkov sklon:

§. 312. Rodivnik nam služi kot osebkov  sklon:

a) pri samostavnikih: groza, strah, sram, skerb, ko¬
nec, misel, volja  in morda še pri nekaj drugih, kedar je gla-
golno s pomožnikom ,,biti"  v rabo vzamemo; včasi vendar stopi
osebek rajši v toživnik, n. pr. Zenskih je skerb snage, moških
pa učenosti.  Vodn. — Lovca ni groza stermečih čeri.  Cegn. —
Toliko ga je sram ko volka strah.  N. pr. — Popred bode nas
konec ko naših del.  Slomš. — Misel meje.  N. r.

Le-sem spada tudi rodivnik: mine me, stane  me  itd. n. pr. Naglo nas
mine ves trud, bolečine.  Pot. — Težko me stane.  Dalm.

b) pri ni kavne m pomožniku  in pri glagolu „ostati“,
kedar je brezosebno v 3. edinji osebi v rabo vzamemo, n. pr. Ni
kruha brez truda.  N. pr. — Kjer ni postave, tam ni prestopka.
N. pr. — Kedar mačke ni doma, tedaj so miši dobre volje.
N. pr. — Kamena ne bode ostalo na kamenu.  — Brez pripuŠčenja
nebeškega očeta ne bode pogubljene nobene Človeške duše.  Slomš.

To vetji tudi o brezosebnem „nima“, ki služi| Slovencem ob hrovaški meji
namesto „ni“, n. pr. Nima jela bre% dela.  N. pr. — Nima žita brez kokolja.  N. pr.

b) Rodivnik kot dopovedkov sklon.

§. 313. V rodivnik nam stopi dopovedek  s pomožnikom
„biti“:  a) kedar se naznanja, čegavo je kaj (svojivni  rodivnik
sgenitivus possessivus), toda pri živočih in poosebljenih stvareh
sploh le tedaj, kedar ima kako pojasnilo pred ali za seboj; sicer
se preravna na pridevnik (§. 301). Nemščini služi v tem primeru
sploh: gehoren, ist ein Eigentum itd. n. pr. Ta hiša je mojega

169

Očeta.  — Vsa zemlja je Gospoda, našega Boga in stvarnika.  —
Ta zlat je kralja Matjaža  samega.  N. ps. — To so otroci našega
soseda,  gospoda učitelja  itd.

b) kedar dopoveduje, kake lastnosti,  kake postave  ali
nravi ali kake rodovine  je reč ali oseba; Nemcu rabi v tem
pomenu: besitzen, haben itd. (kakovostni  rodivnik * genitivus
qualitatis, originis), n. pr. Pervi kristjani so bili ene misli in ene
volje.  — Života  so res drobnega, pa serca so hudobnega.  N. ps.
—■ Zenske so dolgih las, pa kratkih mi sl i.  N. pr. — Pridna zena
je mišje sorte,  zapravljivka kokošje.  N. pr. — Ta zlat je kova
znanega.  N. ps. — Biti slovenske k er vi bodi Slovencu ponos.  Kos.

c) Rodivnik kot prilastkov sklon.

§. 314. V rodivnik nam stopi dopovedek  s pomožnikom„biti“.

a) kedar se imenuje oseba ali reč, od ktere kaj izhaja
(izvorni  rodivnik * genitivus auctoris) n. pr. Molitev vročega
serca  je Bogu mila.  Oegn. — Petje veselih ptičev  zamika uho.  —
Rožljanja pik, armade  hrupa konj ne straši se.  Kos. — Zvestoba
pravega prijatelja se ti v nesreči pokaže.  — Razpis c. k. pravo-
sodnjega ministerstva.

b) kedar se imenuje oseba ali reč, na ktero kaj prehaja
(predmetni  rodivnik s genitivus objecti), n. pr. Pismo je namest¬
nik govora  (namestuje govor).  Slomš. — Bog je stvarnik nebes
in zemlje.  — Tudi naroda  otes je slavnega čina poslopje.  Kos.
— Hudobni otroci so kervava Šiba svojih staršev.  Slomš.

c) kedar se dopoveduje, kake lastnosti ali nravi  je reč
ali oseba (kakovostni rodivnik §. 313), n. pr. Kruh stare peke  je
zdrav.  Slomš. — Mladenič prijaznega lica  in berhke rasti,  star¬
ček belih las,  zmaj divje podobe,  mož bistrega uma.

d) kedar se imenuje lastnik ali posestnik  kake osebe
ali reči, toda pri živočih in poosebljenih stvareh sploh le s pojas¬
nilom , gl. §. 301 (čegavostni ali svojivni rodivnik«genitivus pos-
sessoris) n. pr. Hiša našega očeta,  poslopje gospoda kneza,  cer¬
kev bližnje vasi,  lepota vsega sveta.

e) kedar se naznanja obseg ali zapopadek  kake reči.
(obsežni rodivnik * genitivus rei contentae), n. pr. Sole so hramovi
pobožnosti.  — Ljudska učilnica je vir prave omike.  — Morje
je zakladnica soli.

§. 315. Rodivnik kolikosti  (kolikostni rodivnik s genitivus
'juantitatis) nam služi, kedar se množina  oseb ali reči izrečno
naznanja, in sicer:

a) pri mnogih samostavnikih, ki naznanjajo kako množino
ali mero,  kakor so: množica, obilica, sila, truma, trop,
kup, gromada, kos, krajec, zalogaj, peščica, pe-
nišče, kepa, vedro, verč, vagan, mernik., korec, se¬
denj, laket, palica, stot (cent), libra, unica,  pol, po-

170

lovica, četert itd. n. pr. Dobra misel je pol zdravja.  N. pr.
— Betvica medu  več muh vlovi, kakor sod kisa.  Slomš.  — Boljša
je Žlica soka  v miru, ko polna miza jedi  v prepiru.  N.  pr.  —
Skušnja je kos preroka.  N.  pr.

Enake moči so tudi samostavniki, ki kažejo mejo ali mesto, kakor konec,
kraj, verh, dno, sreda itd. n. pr. Pridi verh planin, nižave sin!  Pot.

b)  pri  glavnih  števnikih od pet naprej, pri ločivcih
srednjega spola in pri samostavnih nedoločnikih: veliko,
malo, več, manj, mnogo, nič, nekaj, dosti, dokaj, obilo,
polno, brez števila itd., kedar nam v imenovavniku ali toživ-
niku za samostavnike služijo, n. pr. Deset brihtnih otrok  ednajst
sreč.  N. pr. — Sest mescev  moči tla kervava reka.  Preš. —
Zob dosti, kruha  malo.  N. pr. — Slab groš več ljudi  pozna.
N-. pr. — Slovenci imajo premalo spomina  nato, kar jih je mati
učila.  Vodn. — Dvoje fantov, troje deklet, petero stebrov.

e) pri vseh vprašavnikih (zaimkih in prislovih), s kterimi
vprašujemo po kolikosti, pa tudi pri njih oziravnikih in kazavni-
kih, kedar nam služijo kot samostavniki v srednjem spolu, n. pr.
Kar je življenja  po svetu, vse giblje in se veseli.  Levst. ■— Ko¬
likor krajev,  toliko šeg.  N. pr.

§. 316. Rodivnik o d d e 1 a (oddelni rodivnik * genitivus par-
titivus) se stavi, kedar je govorjenje o delu  kake celote ali reči,
in sicer:

a) kedar se izmed več oseb ali reči samo ena imenuje,
zlasti pri presežniku, pri števnikih in zaimkih, n. pr. Beseda ma¬
terina je vseh dobrot  največa dobrota.  Slomš.— Vsak naših orga¬
nov  ima svoje posebno delo.  Vert. — Kdo rojen prihodnjih
bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem peli  Vodn. —
Kranjskih gor naj viši je Triglav.

Namesto golega rodivnika nam služi po gostem rodivnik in druživnik s
predlogi „izmed“ in „med“.

b) kedar se nedoločen  del kake celote v misel vzame, ne
pa vsa celota (vse reči, vse osebe). Takemu rodivniku se more
vselej: kaj, nekaj, nekoliko,  n ek  t eri  ali podobnih besedic
ktera v mislih dodati, n. pr. Zakaj se vselej jokate, kedar mi
kruha  dajete1  N. ps. — BerŽ po olja mi pošljite.  N. ps. — Neso
zlata , kadila  Gospodu v dar.  Pot. — Prek si v er vi potegnite,
kož po verhu naložite.  N. ps. — Idi po vode, skoči po vina, teci
po mleka, prinesi sadja, pripelji žita, nanosi persti, navozi kame-
nja, pribij vode, priverzi soli, naseci detelje, nakupi si grozdja,
pripadlo je snega, privzemi pomagavcev  itd.

d) Rodivnik kot dopolnkov ali predmetov sklon.

§. 317. V rodivnik devajo svoj dopolnek ali predmet
(objekt):

a) samostavniki groza, strah, sram, skerb, mar, žal,

171

treba, potreba, škoda v zvezi s pomožnikom „biti“, n. pr.
Groza, strah meje sami  j e.  Pot. — Gani se, komur je mar za¬
hvale prihodnjega vnuka.  Kos. — Komur krajcarja  ni mar, ne
hode rajnisa gospodar.  N. pr. — Kmetuje treba ostrega c er tal a
na lemeŽu, anhovskemu pastirju pa resnega svarila  in ostrega
pokorila.  Slomš. — Ni ga sherb suše  med letom, le zmeraj
sadje zadeluje.  Ravn.

Samostavnikom skerb, mar, žal in »koda  služi namesto rodivnika več¬
krat toživnik s predlogom „za“ n. pr. Za staro vero, stare ljudi in star denar
naj fi bode vselej mar.  N. pr. — Mar za pravičnih pot je r Bogu.  Ravn. — Zal
mu je Za mlada leta.  — Bodi te skerb za kmetijstvo.  — Skoda za blago.

b) pridevniki: željen, lakomen, skerben, maren, po¬
treben, poln, vreden, kriv, deležen, svest in še mnogo
drugih, ld pomenjajo kako  skerb, željo, potrebo, delež-
nost, obilnost', veselje, žalost in podobne občutke, n. pr.
Bog je hvale vreden, Človek pa pohvale.^ N. pr. — Vse je truda
polno, kar se s pridom dela.  Levst. — Cista pen bodi zmes ko
sklen.  Kos. — Prevzetnim se Bog ustavlja, ponižnih  pa je vesel.
Ravn. — Kdor serčno zmaga spake, mirit, si gor je svest.  Pot.

b)  povračavniki in tudi tisti glagoli, ki imajo  osebni
predmet v toživniku pri sebi n. pr. Kakor se dela  lotiš, tako se
ti odseda.  N. pr. — Praznega skednja  se miš kmalo naveliča.
N. pr. — Kogar kača piči, boji se zvite v er vi.  N. pr. — Cesar
se človek zelo veseli, to je rado polno grenjav.  N. pr. — Smert reši
Človeka vsega t e rp Ij e n j a.  Slomš. — Jezik očistite peg.  Kos. —
Sanje opominjajo človeka nesreče,  ki bi se mu utegnila pripetiti.
Napr. — Bog te obvaruj vsake nesreče!

Besedice: kaj, nekaj, nič in marsikaj  se utegnejo zavoljo krajšega
govora vselej v toživniku v rabo vzeti, če se s povdarkom ne izrekajo n. pr. Člo¬
vek se vsak dan kaj navči.  N. pr. — Nič ne boste slišali, le majhen zvonček.  Cegn.

d) glagoli, ki pomenjajo kako željo ali zahtevanje, po¬
trebo ali pomanjkanje, skerb ali deležno  st,  sosebno:
iskati, čakati, želeti, upati, hoteti, potrebovati, manj¬
kati, stradati, grešati itd., n. pr. Kdor išče stanovitnega ve¬
selja  v hrupu sveta, zgrešil je prave poti do njjega.  BI. — Veliko
sveta Še čaka marljive roke  in krepke v o Ij e.  Cegn. — Truplo
potrebuje poštenega oblačila,  duša pa zgovornega j e zik a.  Slomš.
— Skušnje  jim manjka, modrosti darov.  Pot.

Glagoli: varovati, okusiti, skusiti, vživati, čutiti, prositi,
vprašati, poslušati, zaslišati, pomniti, pametiti, pozabiti, ome¬
niti  in še drugi euacega pomena se družijo včasi z rodivnikom, včasi s toživ-
uikom, n. pr. Fantiči, dekliči kresujejo, žitnega polja  (t žitno polje) varu-
Vjo.  N. ps. — V sanjah pozabi duh vsakdanjih nadlog  (- vsakdanje nadloge).
Tuš. — Barko ustavi, vpraša lepe Vide (-- lepo Vido).  N. ps- —

Le-sem spadajo tudi glagoli, sosebno s predlogom do — zloženi, kedar
se  predmet imenuje, kteri se doseže, kakor; doseči, do rasti, dočakati,

( 1 o služiti, doživeti, dospeti  itd. n. pr. Če hočeš starosti  doživeti, ogiblji
se mehkuženja.  Vert. — Dorasli ste v er h d cerkve.  N. ps.

172

f) glagoli, v nameni  v nik  u (supinu) stoječi, n. pr. Pojdi
hlapec kopat jame,  oj široke in globoke.  N. ps. — Hite mu mojci
glave snet.  N. ps. — Pojdi mojih ran pogledat.  N^ps .—Pojdi
gledat Marjetice,  božje služabnice.  N. ps. — Seg  pogledat
ptujih se odpravi.  Kr. r. — Večkrat pa se druži namenivniku rajše
toživnik, n. pr. Idi hlapce klicat, žito spravljat, streho krit, vrata
odpirat.

§. 318. V rodivnik se deva v ni kavnem  stavku vsak
toživnik terdivnega reka in ž njim vred tudi vsaki na njem zavisli
dopovedek, ^n. pr. Ne prodaj koše,  dokler medved v berlogu tiči.
N. pr. — Častna obleka ne pokrije sramote.  Slomš. — Zavoljo
ene muhe ne prede si pajek mreže.  N. pr. — Groba  ne predere
jok.  Pot. — Kdor dela  pozamudil ni, ta se lehko z Bogom veseli.
Slomš. — Ne imenujte se učenikov.  Met. — Obleka nas ne stori
Bogu prijetnih,  ampak dobro djanje.  Slomš.

Nikavnost se včasi okrepljuje po rodivniku tretje osebe v dotičnem spolu
in številu, n. pr. Ni je veče sovražnice %a mladost ko tnehkužnost.  — Ni ga
ljudstva na svetu, da bi prav nobene vere ne imelo.  Slomš. — Ne oponašaj
ga ubožca , ki jeclja ali itrevlja.  Slomš.

Kedar se dotika v skerčenih stavkih nikavnost samo enega
predmeta, tedaj stopi samo ta v rodivnik, uni pa ostanejo v to-
živniku ali imenovavniku, n. pr. Nisem prišel klicat pravičnih,
ampak grešnike.  Met. — V moški dobi ni uka,  temuč trud in
delo.  Levst.

e) Rodivnik prislovnega določila.

§. 319. V rodivnik se večkrat deva:

a) čas kakega djanja, n. pr. Leta 863 se nam je prinesla
luč prave vere.  — Sest dni je Bog stvarjal, sedmega  je počival.
— Vsacega leta cvete le enkrat pomlad.

b) vzrok  djanja ali stanja namesto rodivnika s predlogom
,,od“, n. pr. Cesar  glava boli, zdravo ni.  Slomš. — Vročine
zemlja popoka.  Sub. — Veselja  mi serce igra.  N. ps.

c) način  kakega djanja, pa le bolj po redkem, n. pr. Rahlih
stopinj  se ziblje naprej.  Kos. — Gospodar veselih očes  srečo pre¬
gleda in blagor nebes.  Kos.

d) naposled nam služi večkrat rodivnik, kedar od radosti, ža¬
losti ali začudenja vskliknemo, za raznimi medmeti, n. pr. Oj temne
noči,  čeme noči!  — Oj nehvaležnosti, daje  ni gerše.  Ravn.

1». Dajavnik.

§. 320. Dajavnik  (dativ) odgovarja na vprašanje: komu
ali čemu?  in znamenjuje mer djavnosti proti kakemu predmetu.
V obče je ta sklon osebnega pomena in služi sosebno predmetom,
kterim se kaj v oblast daje ali v vživanje prepušča.

173

a) Dajavnik osebka in dušne deležnosti.

§. 321. Osebek se dene v dajavnik:

a) pri samostavnikih: treba, potreba, mar, skerb, žal,
mraz, znoj itd., kedar je brezosebno s pomnožnikom „biti" v
rabo vzamemo, n. pr. Modremu očetu  ni treba šibe strahovavke.
— Naj ti besede žal ne bo, ki poduči me.  Cegn. — Skomina mu
je, kdor terdo grozdje je.  Ravn. — Znoj mi je, mraz mi je, mar
mi je  itd.

Pri besedah: ime je, pravijo, rekajo, nadeli  so  itd.
stoji oseba ali reč, kteri se daje ime, v dajavniku, ime samo pa
v imenovavniku, n. pr. Sova senici  glavana pravi.  N. pr. — Per-
vencu  je bilo ime Ezav, dr ujcu  Jakob.  Ravn. — Pravi se mu
očak, ker je oče celega naroda.  Ravn. —

b) pri brezosebnih  glagolih, ki znanijo razne čute, kakor:
hoče se, noče se, toži se, gnjusi  (studi, gabi, hreti) se, riga
se, zdeha se, dremlje se, senja se, zdi se, dozdeva se,
ležeče  je itd. n. pr. Nad hinavščino se studi Bogu.  Ravn. —
Na lepi besedi mi je veliko ležeče.  Vodn. — Zdeha se mi, dremlje se
mu, dozdeva se jim  itd.

c) pri pomožnem glagolu „biti":

«) kedar je namestnik glagola „imeti“  ter naznanja osebo
ali reč, v ktere moči ali oblasti je kaj n. pr. Laži  je plitko dno
(t laž ima plitko dno).  N. pr.— Vsacemu Človeku  je dolžnost, da
stori, kolikor mu je mogoče.  Napr. — Pastirja zdaj invarha več vam
ni.  Kos.

j)  kedar namestuje glagol „morati"  ali „moči", n. pr.
Večno nam ni Živeti.  Led. — Narodno deblo nam je izobraževati.
Napr. — Bilo vragom  vpiti je, bilo vragom  je bežati.  Kr. r.

d) V dajavnik stopi tudi pridevni dopovedek okrajšanega
stavka, v zlasti če se nanaša na kak dajavnik glavnega stavka,
n. pi\ Človeku ni dobro samemu biti (z daje  sam.)  Ravn. —
Boljše je lačnemu  zaspati, ko dolžnemu  ostati (z Človeku,
da lačen zaspi  itd.) N. pr. -— Boljše poštenemu  umreti, ko sra¬
motnemu  živeti (t človeku, da pošten umerje  itd.) N. pr. — Vse¬
kanim  biti, v grobu stleti je tudi nam odločeno {* odločeno je tudi
nam, da  itd.) Led.

Le-sem spada tudi dajavnik pri glagolu „dati“, ki prav za prav
ni drugega kot osebek okrajšanega stavka; zato je v takem stavku
dajavnik vselej djavnega, osebek pa terpevnega pomena, n. pr.
Ne daj se nagibati slehernemu vetru  (z  da te sleherni veter nagiblje.
Nalm. Moder sin se da o četu  podučiti (z da ga oče poduči).  Dalm.
Nedaj otrokom  zapovedovati (z da bi otroci zapovedovali).  Slomš. —
Mesu  ne daj gospodariti tela (z da bi meso gospodarilo telo).  Vert.

§. 322. V dajavnik se dene oseba, kedar na znanje dajemo,
da se godi kaj po naši ali po volji drugega, navlasti v prijatelj-

174

skem govoru (dajavnik dušne deležnosti s dativus ethicus), n. pr.
Po Dunaji mi dirja v skok.  N.'ps. — Skerbna mati! urno mi vsta¬
nite.  N. ps. —■ Urno k svoji materi mi teče.  N. ps. — Vse živce ti
oživi, vse žile ti 'prešine domača godba.  Navr. — To so vam bili
pravi korenjaki!

V dajavnik stopi tudi povračavni  zaimek, kedar dela oseba
iz lastne modi, v lastni prid, sama o sebi brez ozira na drugo
osebo, n. pr. Kdor si vedno izbira, izbirek dobi.  N. pr. — Grede
si odpirat gornje line.  N. ps. — Grede si devojke izbrat,..  N. ps.

b) Dajavnik predmeta in drugih razmeri.

§. 323. V dajavniku stoji oseba ali reč, ktera je cilj (konec)
osebkove djavnosti:

a) pri prehajavnih  glagolih, kedar se imenuje oseba, na
ktero prehaja djavnost kot na bolj oddaljeni predmet, n. pr. Bogu
posojuje, kdor ubogemu  kaj podeli.  N. pr. —■ Dobra izreja brani
uboštvu  pod streho.  N. pr. — Ljudska učilnica vzidava pervi ka¬
men človekovi rabnosti.  Napr. ■ —• Vrana vrani  oči ne izkoplje.
N. pr. •— Kdo je uterdil nebu  svitle zvezde ? Vilh.

b) pri n e p r e h a j a v n i h glagolih, kedar se imenuje oseba, kteri
se kaj lasti ali svoji n. pr. Daj vsakemu, kar mu gre.  Slomš. —
Taka Čast are Bogu,  ne ljudem.  Cegn. — Lepi besedi  se spodobi
tudi lepa obleka.  Slomš.

N&vadno ge sloveni nemški : gehoren, angehoren, es ist ein Eigentum itd. s
pomožnikom in ecgavostnim pridevnikom ali svojivnim rodivnikom (§. §. 301, 314,
d); gerda, iz ptujščine k nam prinesena napaka je v tem pomenu glagol: sli¬
šati,  kakor n. pr. v naslednjem zgledu: Največ sveta otrokom sliši Slave.  Preš.

c) Pri povraeavnih  glagolih: Čuditi se, smejati se,
posmehovati se, prilizovati se, rugati se, zahvaliti se,
smiliti se, znati se, poznati se, videti  se  itd. n. pr. Vse
se čudi lepoti  božjega stvarjenja.  Ravn. — Ne posmehuj se, ampak
vstani sivi glavi.  Slomš. — Lepemu malu  se vidi umetnost ma-
larjeva.  Ravn. — Znalo se je močnemu in senčnemu mladenču,
da bode kedaj slaven junak iz njega.  Navr.

Dajavnik nam služi tudi pri tistih povračavnikih, kteri pomenjajo sploh
kako branjenje  pred vzajemnostjo ali pa zahtevanje  po združenji, kakor:
umekniti se, odtegniti se, skriti  se,, odpovedati se, ogniti se, bra¬
niti  se  (defendere), ponuditi se, moliti se, pokloniti  se  itd., n. pr. Od¬
tegne hrupa, žesla se zrnotnjavam.  Cb. — IUoč nebeška strašna je, če varstva
sponi  zmakne se.  Kos. — Bogu se ne moremo skriti.  Ravn. — Pijancu se
ogni s senenim vozom.  N. pr.

d) pri p r i d e v n i k i h, ki znanijo š k o d o ali k o r i s t, enakost
ali podobnost  pa tudi druge vnanje in notranje lastnosti, kakor:
koristen, škodljiv, primeren, prikladen, enak, pri¬
stojen, udan, vešč, blag, mil, dober  itd. n. pr. Vsakemu
očesu  je reč drugačna.  Cegn. — Zapeljivost je skriti jami  po¬
dobna.  N. pr. — Sitemu trebuhu  še bel kruh ni všeč.  N. pr. —•
Vsaka huda strast nas Živini dela enake.  Ravn.

175

§. 324. V dajavnik se deva oseba in reč, kteri se godi ali
je kaj v korist ali škodo  (dativus commodi et incommodi), n. pr.
Sebi  seješ,  sebi  tudi Žanješ.  N. pr. — Dobre ceste so velika do¬
brota vsaki soseski.  BI . — Perva Šola je mlad  en  Su  juterna zarija.
Slomš. — Kdor drug  emu  jamo koplje, sam v njo pade.  N. pr.

§. 325. Dajavnik nam čestokrat služi:

a) za prilastkov rodivnik in stoji sploh pred besedo, kteri
kaj prilastuje, n. pr. Pridna gospodinja hiši  tri vogle podpira
{- tri vogle hiše).  N. pr. — Ne bodi svojemu narodu  izdajavec,
marveč krepek Ščit (g izdajavec svojega naroda ).

b) namesto prirednega svojivnega prilastka, navlasti za svo¬
ji vni zaimek, n. pr. Starcu  roko (t starčevo roko) Lambergar po¬
ljubi.  N. ps. — Spomin je človeku najzvestejši prijatelj  (* človekov
prijatelj).  Pr. — Studenci bistri mi teko, poje mi čedo  (s mojo čedo)
in glavo.  Pot.— Po sredi kača j e j (e po njeni sredi) leži, na koncu
ogenj jej gori.  N. ps. •— V neskončni svet mi plavajo očesa (moja
očesa), serce mi (> moje serce) bije zopet svobodno.  Cegn.

c. Toživnik.

§. 326. Toživnikalikazavnik  (akkusativ) je pravi sklon
premetov ter imenuje na vprašanje: koga ali kaj?  osebo ali reč,
na ktero prehaja djavnost glagofova.

a) Toživnik predmeta ali dopolnka.

§. 327. Svoj predmet ali dopolnek imajo v toživniku:

a) vsi prehajavni glagoli, kedar se raztega njih djavnost črez
ves predmet, n. pr. Bog ljubi pravico  in sovraži hudobno djanje.
Ravn. — Očetov blagoslov hiše  zida, materina kletev pakje  raz¬
dira.  Dalm. — Izderi bruno  iz svojega očesa, in potlej glej izdreti
pez d er iz očesa svojega brata.  Met. — Sveta božja cerkev nam.
gredi  naslanja na nebeška vrata.  Cegn.

b) nekteri neprehajavni  glagoli, kedar nam za preha-
javnike služijo, n. pr. Junači domačije mirno smertno spanje  spe.
Jenk. — Boj kervavi že dolgo bije za kerŠčansko vero.  Preš. —•
In šel je b oj boj’vat brez upa zmage.  Preš.

c) Osebo imajo v toživniku, reč pa, ki vzrokuje nepovoljni
nut, v imenovavniku glagoli: boleti, serbeti, ščemeti, peči,
žgati, zebsti, tresti, žuliti, skerbeti  itd. n. pr. Kjer me
serbi, ondi se češem.  N. pr. — Vsak sam ve, kje ga črevelj žuli.  N. pr.

§. 328. Dva toživnika imajo pri sebi in sicer predmetov in
dopovedkov, če dopovedku rajše predloga „za" ne damo:

a) glagoli: imenovati, postaviti, izvoliti, izbrati,
s toriti, narediti, delati, spoznati  itd., n. pr. Gospoda
(? za gospoda svojih del si ga postavil.  Ravn. — Samoto tov ar-

176

s ico {i za tovaršico) si izvoli.  Cb. — Storil se bom mer tv ec) a.
N. ps. —■ Moj polh se dela nevednega  mojih zakonov.  Dalm.

b) glagoli, ki pomenjajo koga za kaj imeti, kakor: imeti,
deržati, čislati, ceniti, častiti, štimati  itd., pa brez pred¬
loga „za“ ali členka „ko, kot“  le boli po redkem n. pr. Stvar¬
nika,  dobrotnika in očeta ga častite.  Pot. — Vsi ga poznajo kot
vestnega delavca.

c) Z dvema toživnikoma se veže tudi glagol: učiti  in sicer
s toživnikom osebe, ktero kdo uči, in s toživnikom reči, ktero
koga učimo, n. pr. Ptuj  c e smo učili našo besedo,  sebe pa ne.
Vodn. — Po skrivnjavah učiš me modrost.  Ravn.

b) Toživnik prislovnega določila.

§. 329. Toživnik prislovnega določila nam služi:

a) o mestu  na vprašanje, kam? v ktero mesto?  itd.,
brez predloga pa le v posameznih izrekih n, pr. Njegove poti
hodi.  Ravn. — Ver h hriba sojo  nesli.  N. ps. — Kosec glasan jo
priuka.  Cb. — Ročice si podajata , j o urno krog zavajata ; j o v
drugo krog odplešeta, proti Savi j o zaprašita.  N. ps.

b) o času  na vprašanja: kedaj? v kteri čas? koliko
časa? kako dolgo?  pa sploh le tedaj, kedar ima samostavnik
kako pojasnilo pred seboj, n. pr. Smertna žetev vsak  dan  bolj
dozori.  Preš. — Glava lenuhova v sak dan bolj ter da prihaja. S  lomš.
— Z goli mu ptica p er vi dan.  N. ps. — Kar dobra mati v serce
zasadi, vse Žive  dni  ne posahne.  Slomš. — Marsikdo nosi veselje
in žalost v persih skrito vse živi j en j e.  Cegn. — Kar se mlade
dni  zamudi, ne popravi se vse žive dni.  Slomš.

Pri naznanjevanji posameznih dni v ednini nam služi sploh toživnik s
predlogom ali ,.na u ,  v množini in pri godovih pa mestnik s predlogom ,,o“,
„06“, n. pr. Tisti čas je Jezus skozi setve šel v soboto.  — Tvoji učenci de¬
lajo, kar se ne sme delati ob sobotah.  Met. — O božiču, ob novem letu, o ve¬
liki noči, o duhovem  itd.

c) o meri, ceniinvagi  na vprašanja: koliko? kako
daleč? po čem? kako dolgo? kako visoko?  itd., n. pr.
Kar sevec na rami nese na polje, vozi se s polja nabasane vo¬
zove  domu.  Ravn. — Pet črevljev merim., palcev pet.  Preš. —
Tristo  komolcev naj bo barka dolga, petdeset  visoka.  Ravn. —
Tri str el j a j e je Še do mesta, tri ure morajo po vodo hoditi  itd.

d) o vzroku,  toda le pri vprašavnem zaimku: kaj?  n. pr.
Kaj ti prebleduje lice ? N. ps. — Oj Veltava! kaj kališ si vodo?  Kr. r.

d. Meslnik.

§. 330. Mestnik  lokal nam rabi na vprašanje: kje?  in
je sploh krajevnega ali časovnega pomena. Raba mn je dosti ob¬
širna, pa le s predlogi; brez predloga nam rabi dan danes samo
y nekterih prislovnih izrekih, in sicer:

177

a)  s prislovnim  pomenom: jeseni, pomladi, jutri, davi,
sinoči, časi, časih  — doli, gori, vrte, predi, zadi  itd.

b)  s predlogovim  pomenom: mesti, sredi, verhi  itd.

§) 331. Druživnik ali orodnik  (sociativ, instrumental)
znamenjuje na vprašanje: s kom ali s cim? društvo ali sred¬
stvo  v dosego kacega namena, pa tudi krajevne in časovne
razmere. Drugim Slovenom rabi ta sklon še dan današnji dosti¬
krat brez predloga, nam Slovencem pa sploh le s predlogom.

Druživnik znamenjuje (oglejmo ga po nekterih zgledih, vze¬
tih iz hrovaščine in češčine):

a) mesto  ali čas  kacega djanja, n. pr. hrov.: Dosta če dotle
vode Savom i Dravom  proteči.  N. pr. — Usta valja dobro izpi¬
rati, osobito jutrom, večerom  i posije jela.  — Češki: A potom
sel od nas v o zn o u cestou.  Br. — C d s e m vse  prijde.  Pr. —
Primeri v slovenščini: Ravnim potem.  Dalm. in prislove: ča¬
som, tikom, vekom  itd.

b) sredstvo ali orodje,  ktero komu služi, da se kaj do¬
seže, n. pr. hrov. Sokol perjem  leti, a ne mesom.  N. pr. —
češki: Zeme obilim a vinem  oplyvd.  Br. — Telo jidlem a
piti  m živ eno biva.  Kom. — Tega druživnika brez predloga Slo¬
venci še nismo popolnoma izgubili; nahaja se tu pa tam pri star¬
ših slovenskih pisateljih, sosebno če je samostavnikov sprednik
kak sikavec, n. pr. Svojimi jeziki  se prilizuj o.  Dalm. — Si
nas serdom obdal.  Dalm. — Bo c v etj  e m in sad  j e m cesarstvo
obdal.  Vodn.

c) način djanja, n. pr. hro' m

sp&sobem to nemuže byti.  Vel.— ■ I zastenall) plačem holubinym.
Kr. r. — Primeri v slovenščini izreke: križem, kupom, mahom,
skokom, strahom, vidom  itd. —

d) ozir ali primerjavo,  n. pr. hrov: Nadvisuje stasom
Uskok Dolenca Kranjca.  St. Vr. — Češkh Vyvyšil se zrostem,
mravy  a etn  o strni  nad jine.  Pass. — Cim častsi cvičeni, tim
jistsi prospeh.  Kom. — Primeri slovenski: Čim  —■ tim,  ki še dan
danes živi.

e) vzrok ali nagi  bele, n. pr. hrov. Gannt pr el ep im do-
Ček o m.  A. Maž. — češki: Svornosti  male ved vyrostaji, ne¬
snovnosti  razpadaji.  Sr. —

f) druživniku stoji tudi imenski dopovedek, ki se prav za
Prav na dajavnik nanaša, n. pr. Češki: Ne každemu se dostane
oyti moudrjm.  Kom. — Lepe jest Stihavym  byti, nesli slepym.

■ Primeri v slovenščini §. 321, d.

e. Druživnik.

som  kazao.  — Gredom grede,

Slovenska slovnica

12

178

IV. Poglavje.

O sklonih s predlogi,

a. Predlogi z rodivnikom.

1. Pravi predlogi.

§. 332. Bez, brez, brezi  (lat. sine — nemšk. ofane, sonder)
nam služi:

a) o o dde lj e no s ti, n. pr Mladina brez rndečih lic, pomlad
bez cvetic.  N. pr. — Brez uzde strast gotova propast.  N. pr.

b) o kakem pomanjkanji,  n. pr. Prazno je delo brez
sreče z nebes.  Pot. — Brez  skrivalca ni kralca.  N. pr. — Kar
priprosiS , brez skerbi nosiš.  N. pr.

§. 333. Bo (lat. ad, usque ad — nemšk. bis, bis zu, bis an)
nam rabi o cilji ali kraji,  do kterega kaj seže ali pride, in
sicer:

a) o cilji v prostoru,  n. pr. Kedar žalost do verha pri-
kipi, že veselje se glasi.  N. pr. — Pri kraji je bila (voda) d o gle-
žena, pri sredi je bila do kolena.  N. ps. — Stopi gori v svoje line
do gospoje Katarine.  N. ps. — Prava vera bodi vam luč, materni
jezik bodi vam ključ do narodne omike.  Slomš.

Enacega pomena je tudi v dušnem  oziru (s lat. erga —,
nemšk. gegen), n. pr. Skerbite, da vam od serca pojde prijaznost
do ljudi in pokorščina do staršev.  Ravn. — Narodna pesem sama
ob sebi ima do serca veliko moč.  Navr. — Vsakdo imd vrata do
svojega serca, toda jih vsakdo ne najde.  Slomš.

b) o cilji v času, n. pr. Kar si človek naperti, to nosi do
smerti.  N. pr. — Do pol dneva nosi angelj vodo za Človekom.  N. pr.

c) o stopnji in meri,  sosebno v prislovnih izrekih, n. pr.
Do sita, do dobra, do mala, do Čista, do tretjega  itd.

d) še v nekterih drugih izrekih, n. pr. Ti si mene zvesto
služil od majhnega do velicega in do verlega junaka.  N. ps. — Ce
se mu kaj do mene zdi, naj pride k meni le v gosti.  N. ps. —Kaj
mi je do tega! Ni mu, do smeha  itd.

§. 334. Iz (lat. ex, nemšk. aus, von — aus) pomenja sploh
mer iz notranjosti na vnanjo  st,  ter nam služi:

a) o mestu  iz znotraj na ven,  n. pr. Kdor da iz rok, derži
se na jok.  N. pr. — Starim ljudem gre nerado iz pesti.  N. pr.

b) o p o 6 e t k u ali v i r u,  n. pr. Iz veliko besedi malo sveta.
N. pr. — lz orličev postanejo ob Letu, orli.  N. pr. — Iz malega
raste veliko in slavno.  Kos.

c) o snovi ali tvarini,  iz ktere je kaj, n. pr. Kapa iz kup¬
nine, krona iz samočistega zlata ; posoda iz morske pene.

179

d)  o vzroku ali načinu, n. pr. Iz ljubezni, do Boga in do
bližnjega.  — Iz serca vesel biti ne more, kdor v potrebi vidi bliž¬
njega, pa mu ne pomore.  Ravn. — Iz svojih besedi boš opravilen.
Met. — Iz sadu se drevo spozna.  Met.

e)  o času, od kterega sem kaj biva ali se kaj godi, so-
sebno v mnogih prislovnih izrekih (= lat. a, ex, nemšk. seit), n. pr.
Iz mladih nog, iz perva, iz nova  itd.

§. 335. Iz se druži  s predlogi: med, nad, pod, pred
in za v sestave:

izmed, zmed  t. j. iz srede kake množice (nemšk. mitten
aus,  aus der Mitte heraus), n. pr. Eden izmed  njih, učenik po¬
stave, ta ga je vprašal.  t. — Kako ti siješ  sred zvezdic, kako
leskečes zmed  meglic!  Cb.

iznad,  z nad  t. j. od zgorej, iznad glave preč (nemšk.
von ob en hinweg),  n. pr. Odvali kamen iznad  vodnjaka.  Ravn.

— Poseka mlado košato lipo iznad  mize.  Levst.

izpod, spod  t. j. izpod česa na ven (nemšk. von unten.
von unterhalb heraus), n. pr. Konjem izpod nog ogenj ferči.  N. ps.

— Izpod  neba voda lije.  Slomš. — Solnce zazre milo izpod bur¬
nega oblaka.  Vert.

izpred, spred  t. j. izpred oči, od spredaj preč (nemšk. von
vorn hinweg), n. pr. Ne zaverzi me izpred svojega obličja.  Ravn.

izza,  t. j. od zad na ven (nemšk von hinten heraus, von
hinten hervor) n. pr. Izza  nohta udari černa kri.  N. ps. — Solnce
izza  gore gre.  N. ps.

Včasi se rabi tudi o času, n. pr. Dan se izza rana lovi.  N. pr.

§. 336. Od (lat. ab, a, — nemšk. von, ab, weg) pomenja
sploh oddaljevanje  kake stvari od druge, ter nam rabi:

a) o mestu preč  od reči, n. pr. Od kraja rine ladjica.
N. ps. — Marija se od nas ravna.  N. ps. — Od mladega drevesa
vejico Še lehko odčesneŠ, o d starega jo moraš odsekati.  N. pr.

b) o p o č e t k u, viru ali vzroku,  n. pr. Vsak ima svoj dar
od Boga.  Vert. — Ta meglica ni ne od vodice, ta meglica ni ne
od gorice.  N. ps. — Od strahu je Breda obledela, od bridkosti
skoraj omedlela.  N. ps. — Trese se od veselja vsaka žila.  Preš.

c) o času,  od kterega sem se kaj godi ali koliko je od ka¬
kega časa ali kake dogodbe, n. pr. Od belega dne do terde noči.
N. ps. — Od zdaj petdeset let ne bode nas, ne čevljev, ne dret. TI. gr.

d) o primerjavi  namesto: ko, nego  itd. n. pr. Pro¬
stim ljudem so krači odstavki bolj razumljivi o d dolgih.  Slomš. —
ke<5 vidijo oči od očesa.  N. pr. — Ni ga podjeda o d hudega so¬
seda.  N. pr.

e) o predmetu,  o kterem je govorjenje, namesto predloga
0  > n. pr. Menijo se od kraljev, od mira m vojske.  Levst. — Mo¬
žaki od žita, od kupčije govore  itd.

f) Od stopi v terpevni obliki pred osebo ali reč, ki je bila

12 *

180

v tvorim osebek, n. pr. Veliko bolj nas boli nam od naših doma¬
čih, ko od drugih  ■ storjena, krivica.  Met. — Od, sreče togotne
bil nisem tepen, od tvojih sem rok le bil glajen.  Preš.

II. Prislovni predlogi.

§. 337. Prislovi, kteri nam rabijo, kakor pravi predlogi in
zahtevajo II. sklon svojega imena, so ti-le:

blizo, blizu,  bi  iz  (lat. prope, ad — nemšk. nahe bei)
znamenju]’ e:

a) bližnost  predmetov, n. pr. Blizo groba, da mu že smert
za ramo koso kleplje.  N. pr.

b) število  po priliki n. pr. Slovencev se šteje blizo  tri
milj one duš.  Vert.

gl e d 6 t. j. z ozirom (nemšk. bezuglich, mit Riicksicht auf)
n. pr. Glede pašnikov je treba še kar bodi preložiti.

mimo, memo,  mem  (lat. praeter — nemšk. an, vorbei,
voriiber, ausser) pomenja:

a) gibanje  mimo kacega predmeta, n. pr. Mi m o grada
sluga jezdi.  N. ps.

b) obstojnost  z drugim vred n. pr. Krasota notranjske strani
je mimo postojnske jame tudi čudapolno cerkniško jezero.  Lik.

c) odličnost  kake osebe ali reči mimo druge, kterej se pri¬
merja, namesto predloga od, n. pr. Notranja lepota je mimo vna¬
nje bliščobe veliko več vredna.  Met.

nazoč, nazoči, navzoč  t. j. na oči, pred očmi (lat. coram
— nemšk. in Angesicht, in Gegenwart) toliko pomenja ko : vpričo.

okoli, okolo,  o kol  (lat. circum, circa nemšk. um, herum)
pomenja:

a) da je ali se godi kaj krog kacega  predmeta, n. pr. Za
kerta ni treba plotu okoli  verta.  N. pr. — Večnost okoli  gren¬
kega torila pobožnemu dišeč venec tipanja ovija.  N. pr.

b) po priliki število ali čas,  n. pr. Bilo j e vojščakov okoli
dvadeset tisoč pod njegovim poveljstvom.  — Okoli  ednajstih je spet
šel najemat delavcev.  Kavn.

okrog, krog  (lat. circa, circum, — nemšk. herum, rings-
herum), pomenja: obdanje ali zajetje  od vseh strani, n. pr.
Sedeli so krog  mize kakti mladike okoli svoje oljke.  Slomš. —
Okrog  gore vojska se oberne.  Kr. r.

poleg, pole  k (lat. secundum, ad — nemšk. an, bei, langs)
znamenjuje:

a) naravno bližo  predmetov j  pri, zraven, n. pr. Na nebu
se je lesketala zvezda poleg zvezde.  Napr.

b) primernost ali vzrok  djanja namesto pri,  ki se v tem
pomenu le redkoma podaja slovenščini, n. pr. Ljudske učilnice so
poleg  tako ugodnih okolnosti obrodile krasno sadje.  Napr.

181

prek, preki, preko (lat. per, trans, ultra — nemšk. iiber,
quer iiber, langs) pomenja:

a) da prehaja kaj na uno stran  predmeta, n. pr. Le vsta¬
nite, nas prek  Save predrožite.  N. ps.

b) kod se kaj p r o s t i r a ali pomika«  nemšk. langs, n. pr.
Prek  potokov nov razcvita, raste zarod.  Vilb.

c) mirno stanje  kaki reči nasproti, n. pr. Prek solnca je
bolj gorko, ko z osojah.  Vert.

razun, zvun,  zun  (lat. extra — nemšk. ausser, mit Aus-
nahme) znamenj uj e izvzemo  ali i zj  g tj  e, n. pr. Razu  n pokore ni
druge poti za grešnika do nebes.  Slomš.

vštrit, štrit, vštric, stric  (nemšk. gegeniiber) pomenja,
da se nahaja kaka reč drugi ravno nasproti, n. pr. Na pokopa¬
lišči vštric  duri je išči.  N. ps.

takraj — unkraj, onstran  (nemšk. diesseits—jenseits)
naznanja, da je kaj na tej — na uni strani predmeta, n. pr. Ta¬
kraj  jezera, unkraj  potoka, unstran  naših hribov.

tik (nemšk. knapp an, ltnapp bei) znamenj uje, da je kaj
komu ali čemu tako blizo, da se ga dotika, n. pr. Tik pota stoji
stara jablan.

zraven, zravno  (lat. ad, juxta — nemšk. neben, bei,
nebst) pomenja:

a) da sta si dva predmeta zelo blizo,  samo da se eden dru¬
gega ne dotikata, n. pr. Jaz sem zraven  njega stal.  N. ps. —
Zraven hiše je mlin.

b) da je komu kaj lastno  z drugim vred, n. pr. Zraven
lepega gradu zamore še tri kmetije.

III. Samostavni predlogi.

§. 338. Samostavniki po obliki, predlogi po njih moči so:

dno,  na  dno  (nemšk. im Grunde, in der Tiefe, in den
Grund itd.) znamenjuje, da se nahaja kaj v najdoljnem prostoru
n. pr. Dno potoka je golo kamenje. Dno morja raste prečudna
množica rastlin.

konec, konci  (nemšk. am Ende, zuletzt) pomenja, da je kaj
na naj skrajnem koncu, n. pr. K o n e c jezika se rado opotilca.  N. pr.

kraj, nakraj  (lat. ad — nemšk. an, bei), pomenja:

a) da je kaj na koncu, na kraju česa, n. pr. Cerkev je na
kraj vasi.

b) da je kaj ^zraven ali poleg česa, n. pr. Kraj  bregovja se
gnjete Šimi valov.  Sub. — Kraj  vzglavja mi angeljček sloni.  Led.

mesto, mesti, namesto, namesti, namestu  (lat. pro,
vice, loco — nemšk. anstatt, statt) pomenja, da je kaj ondi, kjer
bi imela biti druga stvar, n. pr. Kralja si me postavil namesto
mojega očeta.  Ravn. — Pred njim hodi strah namesto  nekdanjega
zlatega upa.  Napr.

182

sred, sredi, p o sred, nas red (nemšk. inmitten, mitten
in) pomenja, da se nahaja kaj v sredi, bodi si znotraj ali na po-
veršji n. pr. Sredi polja stoji tenko drevce.  N. ps. — Naprej' sred
lip in vertnih senc.  N. ps.

vpričo, pričo  (lat. coram — nemšk. in Q-egenwart) zna-
menjuje, da biva ali se godi kaj komu pred očmi, n. pr. Slavite
ga vpričo  narodov.  Ravn.

verh, ver hi, naverh, zverh  (lat. supra — nemšk. uber,
oberhalb) pomenja:

a) da je kaj čemu na verhu ali nad njim, n. pr. Visoko verh
gore stojim.  Pot. — Nižave sin, prid’ verh  planin.  Pot.

b) da se čemu kaj dodaja, n. pr. Verh  tega mu da Še bresno.
Ravn.

vsled, sled, posled  (lat. secundum, — nemšk. zufolge)
znamenjuje pravilo ali ravnilo  djanju, sosebno v zakonih,
n. pr. Vsled  nove postave, vsled  kraljevega povelja.

z a volj, zavoljo, zadelj, zarad  (radi) zastran  (lat.
propter, causa — nemšk. wegen) kaže vselej vzrok kacega djanja,
n. pr. . Blagor zavoljo  pravice preganjanim.  Met. — Ogibljimo se
prepira zarad  malih stvari.  Napr. — Bog je zadelj  nedolžnih
otrbk tudi starše rešil nesrečne smerti.  Slomš.

Predloga zavoljo in zadelj  (na Koroškem je tu pa tam slišati tudi ne¬
sestavljeni d el j) vzameta ime večkrat na sredo, n. pr. Pomagaj meni za tvoje
dobrote voljo. Dalm. — Za naših pregreh delo. Guts. — Za tega delj, za tega
voljo itd.

zbog, zboga  je enaeega pomena, kakor zavoljo, zadelj
itd., pa je le bolj navaden ob hrovaški meji in pri drugih južnih
Slovenih.

b. Predlogi z dajavnikom.

§. 339. K — pred sledečim k stoji sploh h (lat. ad, adver-
sus — nemšk. zu, gegen, nach — hin) nam rabi:

a) o cilji  v mestu, n. pr. Veselo roža k solncu se obrača.
Cegn. — Vsak ima perste k sebi obernjene.  N. pr. — Peljimo ga
h konjskim berzdam tje.  N. ps.

b) o namenu ali koncu,  n. pr. Kdor dobrote skaže, k
svoji sreči kola maže.  N. pr. — Marsiktera bukev k svojemu koncu
toporišče da.  N. pr. — K edinosti, k preserčni družbi on (zvon)
ljudstvo kliči v zvesti službi.  Kos. — Ljubezen k staršem  itd.

c) o času,  n. pr. K novemu letu, k božiču, k sv. trem kraljem.

§. 340. Proti (lat. adversus — nemšk. gegen) kaže:

a) mer  djavnosti proti kakemu kraju ali času, n. pr. Mi smo
mejači proti  Laškim.  Vodn. — Mnoge rastline se od jutra do ve¬
čera zmeraj proti  solncu obračajo.  Vert.

b) mer djavnosti ali odpor  v neprijateljskem pomenu (s lat.
contra, nemšk. wider, gegen), n. pr. Proti vodi je težko plavati.
N. pr. — Ti junaško serce imaš prot  i vragu.  Kr. r.

183

c) mer djavnosti v prijateljskem zmislu, kakor do (>  lat.
erga, nemšk. gegen, zu), n. pr. Samosvoja ljubezen stori, da smo
proti  sebi slepi.  Met. ■— Ljubezen proti  domu je dostikrat 'pre¬
velika.  Vodn.

d) včasi primerja reč reči in se vjema z nemškim „im Ver-
gleich mit“, n. pr. Zlato in srebro ni nič proti  zvestemu prijatelju.
Ravn. — Kar je kapljica vode v morji, kar peščeno zernce med
peskom ob morji, to so na zemlji človeška leta proti  večnosti.  Ravn.

§. 341. Vkljub, kljub j-  nemšk. trotz) kaže na premišljen
odpor, n. pr. Vkljub vsem obljubam; vsemu opominjevanju vkljub,  itd.

c. Predlogi s toživuikom.

§. 342. Črez, črezi,  čez  (*  lat. trans, ultra — nemšk.
uber, himiber, darliber himveg) nam rabi:

a) o prehodu z ene strani na drugo čez kaj n. pr. C e z strašno
Čemo morje.  N. ps. — Ako pri kraji ne vidiš dna, ne bredi Čez
vodo.  N. pr. — Zarja se zliva čez polje, gore.  Cb. — Cez reko
plava Široko na blazno zemljo ogersko.  N. ps.

b) o času,  skozi kteri se plete djanje, ali pa čas, kedaj

taisto nastopi, n. pr. Cez nekoliko časa pride Gospod.  Met. — C rez
zimo.spi, po letu cveti.  Sl. ^

c) o prestopu naravne mere ali števila,  n. pr. Človeška
togota rada čez meje udari.  Met. — Noč se je Čez polnoč preva¬
lila.  Kr. r.

d) o odličnosti  stvari mimo druge ali nje oblasti  nad
čim, n. pr. Ni učenec čez učenika, ne hlapec čez gospodarja.  Met.
— Gospoduje naj čez ribe v vodi, čez ptice pod nebom, čez živino
na polji in čez vso zemljo.  Ravn.

§. 343. Raz (lat. de — nemšk. ab, herab, hinab, hinunter,
von) se vjema na pomenu s predlogom s  — z  (kedar se veže z
II. sklonom) in znamenjuje ločitev  predmetov od. zgoraj navzdol,
n. pr. Po sili vzame raz roke jej rokavice, v dlan glede.  N. ps. —
Dere se ko bi jermene raz njega rezal.  N. r.

Včasi imš, svoje ime v rodivniku za seboj n. pr. Mnogo teče sladke hvale
pričujočim raz jezika.  Valj. — Gorje vam, ako pade častni plašč raz vaših
djanj.  Cegn.

§. 344. Skoz, skozi (lat. per — nemšk. durch, hindurch)
naznanja:

a) prehod  z ene na drugo stran skozi kak predmet ali nje¬
govo presego, n. pr. Le skoz temna groba vrata se odpre nam liiša
zlata.  Pot. — Po sterminah in skoz  plan.  Vilh. — Skozi  noč se
dan vidi.  N. pr.

b) dobo  t. j. terpež djanja skoz nekaj časa, n. pr .Le kratka
pot je skoz  življenje dana.  Preš. — Predstaršev hudobija se plete
skozi več stoletij.  Ravn.

184

c)  vzrok in sredstvo ob enem, n. pr. Skozi božjo milost
nam dohaja vsak dan obilo dobrot.

V tem pomenu je predlog: skoz  vendar previdno in varčno v rabo jemati;
izogibati se gaje,  kedar pomenja nemški „durch“ samo sredstvo,  po kterem
nam kaj dohaja; v tem primeru imaja v slovenščini njegovo moč predlogi: po,
s, iz itd. n. pr. durch Gottes Gnaden ~ po božji milosti ali z božjo milostjo;
dureh List und kluggevvandten Sinn ~ z zvijačo in previdnostjo; durch den
Brief habe ich erfahren ~ po listu ali iz lista sem zvedel; schicke das Buck
durch die Post , — pošlji bukve po posti itd.

d. Predlogi z mestnikom.

§. 345. O (lat. circa, de — nemšk. zur, zur Zeit, von) nam služi:

a) o času  djanja ali stanja j  lat. circa— nemšk. um), n. pr.
O kresi se dan obesi.  N. pr. — O toplem letu gnezdiš.  Vodn. — O
setvi, o žetvi, o gospojnici, o poldne  itd.

b) o predmetu,  o kterem je govorjenje (* lat. de — nemšk.
von, tiber, in Betreff), sosebno pri glagolih: govoriti, učiti, slišati,
vedeti, pripovedovati, misliti, soditi itd. n. pr. Govorili smo o vsa-
koršnih rečeh.  Valj. -— Marsikteri starček zdaj še ve pripovedovati
o turških in drugih vojskah.  Tom. — O skrivnostih se ne trudi,
boljši um o tem skerbi.  Kos.

c) o načinu  n. pr. Živi se brez plenica o petji ko ptič.  Vodn.

•— Vse življenje Sokratovo se verti o modrovanji.

§. 346. Pri, v ljudskih ustih tudi p er (s lat. apud —
nemšk. bei) nam služi:

a) o bližnjosti  predmetov n. pr. Gorje mu, pri komur se
miši in mačke bratijo.  N. pr. — Marsikteri kmet je gibčen pr i
plesu, pa okoren pri drevesu.  N. pr. — Pametni se pri ognji
ogreje, nespametni opeče.  N. pr.

b) o času, n. pr. Pri luči je dobro živeti in umreti.  N. pr.
— Kdor je hiter pri jelu, je tudi pri delu.  N. pr. — Tam leži
pri belem dnevi kralj Matjaž, bolnik kraljevi.  N. ps.

c) o načinu  v pogojnem ali vzročnem pomenu (* nemšk.
ungeachtet, trotz), n. pr. Pri vsej svoji bogatiji ni srečen, kdor si
je svoje bogastvo po nepošteni poti pridobil  (t. j. da-si tudi je zelo
bogat, vendar ...)  — Pri  svojih letih je Še prav terden videti  (t. j.
Če tudi je prileten ...)  —

d) o približnem številu ali meri  (nemšk. ungefahr) n. pr.
Koliko si potrošili  — pri kacih desetih goldinarjih.  Hrov.

e) Pri se tudi rabi pri prisegah,  n. pr. Pri Bogu sem
obljubil.  N. ps. — Pri moji veri, da m res, kar praviš.  Valj.

c. Predlogi z rodivnikom in druživnikom.

§. 347. S, pred samoglasniki in mehkimi soglasniki z, pred
nj  ž, pred nekterimi sikavci in šumevci celo se, se veže:

185

!•  z rodivnikom  na vprašanje:  odkod? ali kedaj? in stoji:

a) o mestu od zgorej na vzdol (* lat. de, nemšk. v o n,
herab).  Prekladamo z rame na ramo, s kola na kol.  N. pr. —
Sreča veselja ž njive heži.  Virk. — Se li bere grozdje s ternja ali
figa z osata?  Met.

b) o času,  n. pr. Bog se mi ne daj z mesta geniti, ako mu
nisem plačal tega dolga če z davna.  Navr. — Zjutra, zvečer a, s
pomladi.

II. z druživnik  o m na vprašanje: s kom? ali s čim?  ter

nam služi:

a) o društvu ali skupnosti  oseb in reči (>  lat. cum,
nemšk. mit, sammt) n. pr. Mož z ženo, brat s sestro na božjo pot
gredo.  N. ps. — Kdor se z volkovi pajdaši, ta je ž njimi tuliti
primoran.  N. pr. — Z močmi osode ni zaveze ni pogodbe.  Kos.

b) o orodji ali sredstvu,  n. pr. Brezen, če z rilcem ne
vije, pa z repom vije.  N. pr. — Kdor s ptujim denarjem hišo zida,
kamenje na svoj grob nosi.  N. pr. — Konj se brani s krepko nogo,
lev in tigra si zobmi, orel s kremplji, sova s kljunom, gad se
strupom, bik z rogmi.  Vilh.

c) o načinu, n. pr. Skopost s kupom raste.  N. pr.

d) o predmetu d jan j a n. pr. Kdor se prepira s kruhom,
prepira se tudi z ljudmi.  N. pr.

e)  o času  t. j. da se godi kaj z drugim vred, n. pr. Pridna
gospodinja je s penim svitom že na nogah. ■— Nevoščljivost s srečo
pogine.  N. pr.

f. Predlogi s toživnikom in dajavnikom.

§. 348. Zoper (lat. eontra — nemšk. wider, gegen) se druži:

1. s toživnikom na vprašanje: zoper koga?  in pomenja
mirno stanje  namišljene djavnosti v neprijateljskem zmislu,
n. pr. Kdor ni z menoj, ta je zoper  mene.  Met. — Človeška raz¬
umnost je nepridna in nepremoŽna zoper  Boga.  Met.

2. z dajavnikom  na vprašanje: komu zoper?  pa le pri-
slovno in stoji za imenom, n. pr. Meni zoper  delaš; meni zoper
ravna; žena možu zoper  govori  itd. kar vse po nemščini cika.

g. Predlogi s toživnikom in mestnikom.

§. 349. JVa (lat. super — nemšk. an, auf) kaže v obče, da
ste si dve stvari v neposrednji zvezi ali dotiki. Služi nam:

I. s toživnikom  na vprašanje: kam?

a) o mestu,  kteremu kaj v dotiko prihaja, n. pr. Na skalo
stopi silni Zaboj.  Kr. r. — Zvezde so se utrinjale, na zemljico so

186

S ' 'le.  N. ps. — Brez mandrcmja ne zleze tkalcu platno na
.  N. pr.

b) o neprijateljski nameri s lat. contra, nemšk. wider,
n. pr. Prišel sem na roso glavo in na tvoje belo pero.  N. ps. —
Z menoj na Poljane.  Kr. r.

c) o meri ali poti, po kterem se kdo oberne, da pride,
kamor je namenjen, n. pr. Kam derži na desno cesta, kam derži
na levo poti  Valj. — Najkrajša pot do Triglava je na Bohinj.

d) o času, n. pr. Na aan sv. treh kraljev.  — Mora v nižave
na zimo pastir.  Cegn.

e) o načinu, n. pr. Na lice priljuden, na robe ostuden.
N. pr. — Kaj velja na oko, že ni na roko!  N. pr.

f) o nameri ali koncu, n. pr. Človek gre na delo.  Ravn.

— Na delo budite.  Pot. — Na vojsko berž na mejo vstani.  N. ps.

g) o vzroku  (* in Folge), iz kterega kaka reč sledi, n.pr.
Na en mah dob ne pade.  N. pr. — Na solnce sv. Martina pride
rada dolga zima.  Vodn. — Koliko se jih je pohujšalo in pogubilo
na lažnjive besede!  Met.

h) o učinku ali nasledku,  ki iz kake reči izhaja, n. pr.

To mu je na čast  — na sramoto.  N. r. — Na smert boldn.  N. ps.

j) o približnem številu, n. pr. Na sto mož seje  bilo zbralo.

II. z mestnikom  na vprašanje: kje?

a) o mestu,  da je ena reč verh druge ali pa da je ena z
drugo v neposrednji dotiki, n. pr. Mati za hčerjo plače, hči pa na
plesu skače.  N. pr. —Solnčni žarki so temneli na višnjelem nebesu.
N. ps. — Sreča na razpotji sedi.  N. pr.

b) o kraju  djanjavbolj obširnem zmislu ali o legi  kacega
kraja, n. pr. Na poti rožica, na domu ubožica.  N. pr. — Kdor na
vso moč iz doma sili, ta se na ptnjem v blato vsede.  N. pr. — Ne
na Laškem, ne na Nemškem, ne na gornjem Štajerskem.  N. ps.

c) o opravilu,  s kterim se kdo pečd, ali razmerji  med
eno in drugo rečjo, n. pr. Na posodi se nič ne izboljša.  N. pr. —
Slovenski jezik je sam na sebi bogat, le ljudje so revni na besedah.
Vodn. — Že zdaj mora na kupilu kuhati in greti se skoraj vsa
spodnja dolenska stran.  Levst. — Na vojski, na tlaki, na delu  itd.

§. 350. Ob (lat. circa, secundum — nemšk. um, langs itd.)
nam služi:

I. s toživnikom  na vprašanje: ob kaj?

a) o predmetu, ob kterem se kaj razbije ali razruši,
n. pr. Bodi si z loncem ob kamen, ali s kamenom ob lonec, težko
je loncu.  N. pr. — Pred mirti ne bomo dali, dokler ga ob tla ne
djali.  N. ps.

b) o izgubi,  ktera komu preti ali se mu pripeti, sosebno

187

za glagoli: iti, priti, djati, pripraviti in enacimi, n. pr.
Sem ob Život Matjaža djal.  N. ps. — Ob glav’co me nikari djat’.
N. ps. — Kdor za ptuje prime, ob svoje pride.  N. pr. — Gre mu
ob pamet.  Levst. — Ob up so sli zdravniki.  Met.

a) o stanji, ki je, ali djavnosti, ki se godi tik drugega
predmeta (s lat. secundum, nemšk. langs), n. pr. Ob vodi zeleni
lovec hodi.  Levst. — Ob viru rožice sadi.  Led. — Strah je v sredi
votel, ol 1  'J ni.  N. pr. — V strahu in trepetu je stalo

b) o času,  kedaj kaj biva ali se godi (= nemšk. zur Zeit)
n. pr. Bog je naša svest ob sili.  Ravn. — Kdor je len ob žetvi,
malo žanje.  N. pr. — Zvečer je bilo o b kurjavšžini.  Ravn.|

c) o sredstvu,  n. pr. Ob kruhu in vodi Živi.  — Ob lovu
živi.  Ravn.

§. 351. Po (lat. per, post — nemšk. auf, an, in, herum,
durch), znamenjuje prostiranje  djanja v prostoru in času, ter
nam rabi:

a) o nameri,  da se oseba ali reč, kteri je djanje name¬
njeno, pripelje, prinese, doseže itd., sosebno po glagolih: iti, priti,
poslati itd. j  nemšk. um, holen), n. pr. Po spovednika pojte mi,
pojte mi berŽ po mašnika, po mašnika žegnanega.  N. ps. — Eni
pojte po sodnika, eni pojte po rabeljna.  N. ps. — Kralj seže v
ar Žet svileni p o zlat rudece rumeni.  N. ps.

b) o načinu,  sosebno pri šegah, s prislovi, n. pr. Po me¬
niško se obleci.  N. ps. — Po tursko se nosi.  — Po bliskovo mu
sablja gre.  N. ps. — Po nemški, po slovenski  itd.

c) o dobi,  čez lctero se razprostira djanje, n. pr. Po tri
dni se posti.  — Po cele dni poseda brez dela.

d) o oddelnih  razmerih, n. pr. Sosedje pa (naj dajo), kar
morejo, po eno streš’no ali po dve.  N. ps. — Na dan služi po štiri
desetice.

II. z mestnikom  na vprašanje: kje?  itd.

a) o mestu,  po kterem se kaj giblje, širi ali razprostira
(nasprotno predlogoma v in na, ki pomenjata mirno stanje), n. pr.
Dekle po vertu šetalo.  N. ps. — Po morji plava barčica, prelepa
barka pisana.  N. ps. — Po mestih ljudje besede cukre.  N. pr. —
Kdo po cvetji kaže pot bučeli%  Vilh.

b) o času in redu  v času in prostoru, n. pr. Po noči se
(oda duša loči.  N. pr. — Po letu rožice cvete, po zimi pa se oblete.
N. ps. — p 0  toči je zastonj zvoniti.  N. pr. — Po storjenem delu
sladko počivati.  N. pr.

JI. z mestnikom  na vprašanje: kje? kedaj? ali ob čem?

ljudstvo

I. s toživnikom  na vprašanje: kam?  itd.

188

c) o načinu, kako se kaj godi, n. pr. Blago se po niti
nabira, po ver vi zapravlja.  N. pr. — Kdor po svoji termi ravna,
ta se pogubi.  Met.— Vsak po svojem, je djal tisti, ki je s svedrom
kravo deri.  N. pr. — Po taktu bije kladva pad.  Kos.

d) o primernosti in oziru,  n. pr. Po delu plačilo.  N. pr.
— Blagor mu, kdor zna veslo besede po okolnosti Časa, ljudi in
kraja prav ravnati.  Slomš. — Človek se mora p o ljudeh ravnati,
ne ljudje po Človeku.  N. pr. — Bog plačuje po zvestobi, ne po
stanu.  Slomš.

e) o sredstvu,  po kterem sekaj dobi ali zgodi, in vzroku
ali lastnosti,  iz ktere ali po kteri se kaj spozna, n. pr. Po
krajcarjih se pride k bogastvu.  N. ps. — Po jasnih gorah in po
barvi na nebu poznam., kedaj bo lepo , kedaj gerdo vreme.  Cegn. —
Po glasu spoznaš ptiča, po Šapi leva.  N. pr.

f) o cilji ali namenu,  sosebno po glagolih: hrepeneti,
streči, prežati, žalovati, popraševati, vekati itd., n. pr. Po časti
hrepeni mladost.  Cegn. — Vsaka krava po svojem teletu veka.
N. pr. — Gledati, popraševati po kom — po čem  itd.

g) v delivnem  pomenu o ceni, meri, vagi  in drugih
razmerih, n. pr. Po čem vi raje prodate ? — Ene po zlatu belem,
ene po zlatu rumenem.  N. ps.

§. 352. V (lat. in — nemšk. in, hinein, nach) znamenjuje,
da meri reč ali oseba v notranjost  ali da se nahaja v notra¬
njosti  kacega predmeta. Rabi nam:

I. s toživnikom  na vprašanje: kam?

a) o kraju,  v čegar notranjost oseba ali reč prehaja, n. pr.
Sraga nedolžnosti se ne posuši, v nebesa spuhti.  N. pr. — Enemu
Bog v roko da veslo, drugemu teslo.  N. pr. — Gradove svitle zida
si v oblake, zelene trate stavi si v puščave.  Preš.

b) o nameri ali cilju  kacega djanja, n. pr. Denar in iz-
bruŠen nož lehko v prid in škodo oberneš.  N. pr. — Lakomnost je
človeku velikrat v potrato.  Met. — Ošabnost pelje v zaničevanje in
sovraštvo.  Met. — Napuh v nesrečo pripravi.  Met.

c) o stanji,  v ktero se kaj spreoberne ali preide, n. pr.
Zmene se kače v ribice, zmene kuščarji v ptičice, zmene se gadje v
zvezdice.  N. ps. — Noč v sivo premeni se jutro.  K. r.

d) o  času,  v kterem se godi djanje, sosebno pri naznanje-
vanji dni v tednu, n. pr. Prišli so čarodeji v novo.  Kr. r. — V
petek smeh, v soboto in nedeljo jok.  N. pr. — Molite, da se vaš
beg ne zgodi po zimi ali v soboto.  Met.

II. z mestnikom  na vprašanje: kje?

a) o kraju,  v čegar notranjosti kaj biva ali se kaj godi,
n. pr. V hlevu je dosti živinice, v kleti pa sladko vinice, denarja

189

v skrinji je lepo, v hiši pa pivcev vsepolnd.  N. pr. — Kriva vera je
ternjev gerni v žitnem polji.  N. ps. — Skerb n sercu stori, cla
Človek boleha.  Dalm.

b) o načinu, oziru ali stanji kake stvari, n. pr. Bodi v
svoji besedi resničen, v djanji pravičen.  Slomš. — Bodi v resnici
in ne po dozdevku, kar biti želiš.  Met. — Krepost se v slabosti do-
veršuje.  Slomš.

c) o času,  zlasti z abstraktnimi samostavniki, ki sami po
sebi ne pomen j aj o časa, n. pr. Kdor se hoče v starosti počiti, mora
se v mladosti truditi.  N. pr. — V serdu se oči bliskajo, v sramoti
poveznejo, v omilovanji posolzijo.  Slomš.

h. Predlogi s toživnikom in drnživnikom.

§. 353. Med, v starših spisih tudi: mej (lat. inter — nemšk.
zwischen, unter, mitten unter) pomenja v obče, da kaj med dvema
ali več rečmi svoj prostor zavzema ali zavzeti skuša. Sklada se:

I. s toživnikom  na vprašanje: kam?  in znamenjuje:

a) v kraj,  med čegar predmete ali čegar sredo djavnost meri,
n. pr. Ce golob med orle zajde, gotovo smert najde.  N. pr. — Pe¬
ljite ga v turen temen med gade, kače kuščarje.  N. ps. — Smert
fantine, dekleta med gerbe versti.  Slomš.

II. z druživnikom  na vprašanje: kje?  in znani:

a) kraj  med dvema ali več predmeti, pri glagolih mirovanja,
n. pr. Med pravico in krivico ni srede.  N. pr. — Med dobrimi
sosedi je dobro živeti, dobro umreti.  N. pr. —

b) stanje, vzajemnost ali partitivnost  n. pr. Najbolji
pevci med ptiSi imajo priprosto obleko.  Tuš. — To gorje med
vsemi je najveže.  Kr. r. — Ljubite se med seboj.  Met. — Med
upom in strahom.

c) čas,  n. pr. Med tem se vzdigne vojna.  — Med potjo,
med večerjo, med jedjo, med letom  itd.

§. 354. Nad (lat. super, supra — nemšk. liber, oberhalb)
znamenjuje, da je kaj više  od Česa ali verh česa, pa se ga ne
dotika. Rabi nam:

I. s toživnikom  na vprašanje: kam?

a) o mestu,  n. pr. F zemlji vzdigni nas nad vrage naše.
■K*', r. — Odperte imej oči nad to hišo noč in dan.  Ravn.

b) o stopnji ali meri,  sosebno pri primerjavni in presežni
stopnji, n. pr. Ni meštra nad potrebo.  N. ps. — Nič ni slajšega
nad dobro vest.

c) o djavnosti v n e pr ij ate lj s k em pomenu, n. pr. Pegani
bode Šel nad te.  N. ps. ■— Ko bi bil medved eni bučeli prizanesel, ne bi

190

bile Sle vse druge nad-nj.  Met.— Vstane kij nad kij, kopje nad
kopje.  Kr. r. — Kedar žetva dozori, gre se s šerpom nad njo.  Ravn.

II. z druživnikom  na vprašanje: kje?

a) o mestu  gori nad čim, više od česa n. pr. Nad mano,
pod mano, krog mene je Bog.  Vilh. — Kdo nad nami je razpel
obnebje?  Vilh. — Zida se nad njim poslopje Širno.  Levst. —Milost
božja ostane nad njimi, ki se njega boje.  Ravn.

b) o moči ali oblasti,  ki jo kdo nad čim imd, n. pr. Tebi
je dana oblast nad vsemi ljudmi.  — Ti si kralj nad vsemi kralji.

c) o predmetu,  nad kterimi se kaj godi ali kteri je vzrok
kakega djanja, n. pr. Naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad.
nami popravljati in brusiti.  Vodn. — Spoštujte Božjo podobo nad
slehernim človekom.  Ravn. — Gospodu se gnjusi nad hudobnimi.
Dalm. — Množice so se zavzele nad njegovim ukom.  Met.

§. 355. Pod (lat. sub, subter, infra — nemšk. unter, un-
terhalb) znamenjuje, da je kaj na nižem  mestu mimo drugega
ali ravno pod njim. Druži se:

I. s toživnikom  na vprašanje: kam?  in pomenja:

a) mesto,  pod ktero kaj prehaja, n. pr. Slovenci so radi
ptujce pod streho jemali.  Vodn. — Kdor se ljudem pod zobe dd,
tega le čas iz ust reši.  N. pr. — Ze so pod grad prijezdili.  N. ps.

b) odvisnost ali p o dložno  st, n. pr. Kranjec ne gre drugam
pod orožje, kakor le za domače dežele.  Vodn. — Dene vse pod,
meč.  N. ps. — Primeri: Pod nič dati, pod se.

II. z druživnikom  na vprašanje: kje?  in pomenja:

a) mesto,  pod kterim je kaj, n. pr. Vse pod solncem preide,
le Boga ljubiti in dobro storiti ne.  Ravn. — Kdor ima pod palcem
groš, ta je mož.  N. pr. — Moj Čas leži pod zemljo.  Cegn. — Pod
milim Bogom.  N. r.

b) odvisnost ali podložnost, n. pr. Vsa južna Evropa
je bila pod rimsko oblastjo.  — Pod avstrijanskim cesarjem žive
štirje glavni narodi.

c) predmet,  pod kterim je kaj skrito ali od kterega jekaj
odvisno, n. pr. Pod podobo kruha in vina pride Jezus na oltar.
— To zelišče je znano pod imenom cepetec.  — Pod pogojem, pod,
pogodbo, pod priliko  itd.

d) čas,  v kterem se je kaj godilo, n. pr. Pod Poncijem
Pilatom.  — Pod cesarjem Leopoldom so udarili Turki na Beč.  —
Beli Kranjci so se hrabro borili pod svojimi vodji Gušiči.  St. Vr.

§. 356. Pred (lat. ante, coram — nemšk. vor) znamenjuje sploh
mčr djavnosti na prednje mesto, na prednjo stran.  Rabi nam:

191

I.  s toživnikom  na vprašanje: kam?

a) o mestu, n. pr. Vsaka koklja pred  svoje piške berska.
N. pr. — Gre in pred njega pohlekuje.  Ravn. — Pred,  oči priti,
pred  o£i postaviti, pred,  sodnika stopiti  itd.

II. z druživnikom  na vprašanje: kje?

a) o mestu,  n. pr. Grob ošlatam pred seboj.  Pot. — Pred
mano z lučjo gnade hodi.  Pot. — Vsak pometaj pred,  svojim pra¬
gom.  N. pr.

b) o bližnjosti ali vzroku  kacega djanja, n. pr. Opo-
noŠen dar je čem pred  Bogom.  N. pr. — Ponižnost gre pred  častjo,
napuh pred  padcem.  Met. — Kakor pred  strupeno kačo bežite
pred  grehom.  Ravn . — Pred  smertjo ne obvaruje koža gladka.  Preš.

c) o č asu,  n. pr. Pridna gospodinja je že pred  dnem po koncu.
— Pred  koncem dneva molče 'trobental bo: memento mori.  Preš.

i. Predlogi z rodivnikoni, toživnikom in druživnikom.

§. 357. Za (lat. post, pone, pro — nemšk. hinter, tur itd.)
je v slovenščini zeI6 različnega pomena; služi nam:

I. z rodivnikomna  vprašanje: kedaj?

a) o času,  čez kteri se razteguje kako djanje ali stanje
(* nemškemu: wahrend, zur Zeit), n. pr. Za solnca in po solncu
Če gredo hitro tjekaj v hrib.  Kr. r. — Za časa začne žgati, kar če
kropiva ostati.  N. pr. — Dan se za rana lovi.  N. pr. — Kdor za
mladih dni ne skerbi, v starosti pomanjkanje terpi.  N. pr.

II. s toživnikom  na vprašanje: kam, za koga, za kaj?  itd.

a) o meri djavnosti zad za kak predmet  (g  nemškemu
hinter), n. pr. Terdovratnemu takrat v uho poči, ko mu smert za
tilnik skoči.  N. pr. — Kdor ni bil za pečjo, ne hodi drugih za
peč iskat.  N. pr. — Solnce gre za goro.  N. ps.

b) o zameni  * na mesto (fiir, anstatt pro), n. pr. Glavo za
glavo.  N. r. — Ce ene podplate na beračiji raztergaS, beraške pa¬
lice za grajščino ne daš.  Slomš. — Oko za oko in zob za zob.  Met.

c) o vzroku, nameri ali koncu  (pro, propter — nemšk.
fiir, um), n. pr. Vino je za priletne ljudi, kar je mleko za otroke.
‘Slomš. •— Za vero, za rod in za dom korenjak.  Vilh. — Za svoje
se potegnemo in za dežele čast.  Vodn. — Pridna gospodinja mora
z a pero Čez plot skočiti.  N. pr.

Kedar predlog za sam ob sebi nima tolike mo Si,  da bi do dobra izrazil
namero kacega predmeta, pridruži se mu včasi še kak drug predlog, kteri ime
v  svoj sklon pomakne, n. pr. Hrastov išče za čez morje.  Vilh. — Jekleni oklepi
Za  na persi.  Levst. — Brešno za po poli.  Ravn.

192

d) o času, kedaj se kaj zgodi ali nastopi, n. pr. Čuvaj bele
denarje za čeme dneve.  N. pr. — Za malo dni se leto oberne.

e) o načinu ali meri  kacega djanja, n. pr. Pij in jej za
'potrebo in varuj se nezmernosti.  Slomš. — Kamor pregovor zadene,
ne izgreŠi za en vlas.  N. pr.

f) o mestu,  kje se kaj derži ali za kaj se kdo izvoli, po¬
stavi , vodi itd. n. pr. Kdor za smolo prime , ta se osmoli.  N. pr. —
Za roko nas vodi skozi Življenje.  Sosebno:

d)  pri glagolih: imeti, deržati, dati, spoznati, po¬
staviti, izvoliti, izbrati, poterditi, povzdigniti  in dru¬
gih enacega pomena, n. pr. Gospod je poterdil Davida za kralja
nad. Izraelom.  — Ti si me postavil za kralja Izraelcem.  Ravn.

|?) pri glagolih: kupiti, prodati, plačati  itd., n. pr. Za
uboštvo se nebesa kupijo.  Slomš. — Konj za sto zlatov tudi cerkne.
N. pr.

7) pri glagolih: marati, vprašati, praviti, skerbeti
itd. n. pr. Pametnega moža prašaj vedno za svet.  Ravn. — Mara
za-nj ko za lanski sneg.  N. pr. — Ne pravi mu za skrite zaklade.

g) pri v s klicih,  kedar se čemu začudimo ali koga na po¬
moč zazovemo, n. pr. Za Boga milega! Za božjo voljo! Za pet
kervavih ran!

h) še v nekterih drugih izrekih, n. pr. Za zlo vzeti, za isto,
za gotovo, za ljubo, za dobro, za to  itd.

lil. z druživnikom  na vprašanje: kje?

a) o mestu  za  kakim drugim predmetom, n. pr. Kdor se
lenobi podd, ta se za ušesi dergljd.  N. pr. — Solnce je že za goro.
N. ps. — Za Prago se modrijo verhi.  Kr. r.

b) o redu in času,  v kterem reč za rečjč sledi, n. pr.
Dež za solncem mora biti, za veseljem Žalost priti.  Slomš. —
Zgerne se za njim vladik vseh osem.  Kr. r. — Na levi, na desni
z a gričem je grič, drevd za drevesom, za ptičem je ptič.  Vilh.

c) o vzroku in posledku, n. pr. Za lakoto umreti j e hujše
ko zgoreti.  N. pr. — Huje umreti za žejo ko pod mečem.  Kr. r.

d) o predmetu, kije  vzrok kacega hrepenenja ali drugega
čuta, n. pr. Ukradena reč za gospodarjem vriŠči.  N. pr.

193

V. Poglavje.

O imenih.

A. Samostavnife.

O spolu.

§. 358. Spol samostavnih imen se sploh ne preminja; služi
nam vendar nekaj besed, ki je zdaj v tem, zdaj v unem spolu
v tej isti ali v razni obliki jemljemo v rabo, in so:

a) v razni obliki istega pomena in spola,  n. pr. bri¬
tev  — britva, jablan  — jablana , lakot — lakota, perot  — perota,
pesem  — pesma, povodenj  — povodnja  itd.

b) v istem pomenu raznega spola,  n. pr. čut (a)  —
Čut (i ),  govedo  ( a ) — goved (i), med (i)  — medo (a), obed (a) —
obed (j.), pečat  (a) — pečat (t),  pekel  (a) — peklo  (a), persi (pers)
— persa (pers), topol  (a) —• topol  (i ), večer (a)  — večer (i)  itd.

Beseda „p6t“ (via) je celi trojnega spola: pervotno in še dan danes sploh
moškega, ali ženskega,  v množini pa tudi srednjega,  n. pr. Na vso
zemljo solnce sije, potov  vseli megla ne krije.  Levst. — V pekel je pot
gladka in pripravna, v nebesa ozka in tukaona.  N. pr. — Čudna so pota
božje previdnosti.  Pr.

c) v raznem spolu raznega pomena,  n. pr. hrast  m.
(dob) — hrast  ž. (hraičevina); jesen  m. (drevo) — jesen  ž. (letni
čas); m. klop  (uš) •— klop  ž. (za sejo); lov  m. (Jagd) — lov  ž.
(Fang); med  m. (sterd) — med  ž. (medenina); p er st  m. (na roči,
nogi) — perst  ž. (zemljina); red  m. (ordo) — red  ž. (versta); vez
m. (snopič) — vez  ž. (vezanje) itd.

§. 359. Nekteri moški samostavniki nam rabijo v skupnem
ali zbornem  pomenu v množini včasi v srednjem  spolu, n.pr.
Polna lonca  rada skipe.  N. pr. — Dola  se zagrinjajo v Sito.
Ravn. — Kdor se na prazna m er česa  zanaša, ana se božje po¬
moči.  Ravn. — On pobira kamena.  Vodn.

Naravni (prirojeni) spol ima sploh prednost pred slovničnim; zat6 se jemlje
tudi beseda „dekle“  in „deklič“  (perva slovnično srednjega, druga moškega spola)
rada z  ženskim spolom v rabo, n. pr. Dekle po vertu šetala.  N. ps. — Sama
je očetu pridna  dekle pastiričila.  Ravn. — Ona je verstna  deklič, dekliči
so igrale  itd. Navr.

O številu.

§. 360. Imena nam služijo v ednini, dvojini ali množini;
rabi nam pa:

a) ednina,  kedar je govorjenje o eni osebi ali reči, n. pr.
čimer t, reši človeka  vsega ter pij en j a.  Slomš. — Velika ptica
potrebuje velicega gnjezda.  N. pr.

Slovenska slovnica. 13

194

V skupnem pomenu naznanja ednina tudi množico  oseb in reči, n. pr.
Listje  se osiplje.  — Turka  bomo pozobali.  — Malo  kupca, veliko čer v a  itd.

b)  dvojina,  kedai' govorimo o dveh  osebah ali reččh;
vendar govorimo o telesnih udih, ki jih po dva imamo, rajše v
množini, če jih s povdarkom ne izrekamo, n. pr. Kedar dva psa
eno kost glojeta, se rada skoljeta.  N. pr. — Kjer ti jezik obnemore,
tam moraš z rokama  potisniti.  N. pr. — Z o (mi vidim, z uŠes-
mi slišim, z rokami  delam  itd.

c) v množina,  kedar je govorjenje o več osebah ali reččh,
n. pr. Čudni so po tj e Človeškega življenja.  N. pr. — Kolikor glav,
toliko misli.  N. pr.

§. 361. Nekteri samostavniki nam služijo samo v ednini,
drugi le v množini, in sicer:

a) v ednini  nam rabijo:

a)  lastna  imena v edninski obliki, če jih v občnem pomenu
v rabo ne vzamemo n. pr. Ciceron, Samo, Zagreb  itd.

/9) skupna ali zborna  imena, ki naznanjajo nedoločno
množino reči ali stvari, n. pr. Drevje  cvete, cvetje  obleta,
listje  rumeni, grozdje  je zrelo  itd.

Kedar je pa govorjenje o kaki določeni  (izvestni)množini,
jemljč se vselej namesto skupnih njih občni samostavniki v rabo,
n. pr. Klasje  je prazno  — sedem klasov  pomenja sedem rodo¬
vitnih let; grozdje dozoreva  — trije grozdi  so zreli; perje
za kapo  — tri p er a (peresa) je za klobuk djal; drevje  cvete  —
štiri drevesa cvetč  itd.

y)  samostavniki, kteri pomenjajo kako lastnost ali kako¬
vost, n. pr. miloserčnost, hvaležnost, lenoba, pridnost, trohnoba.

b) v množini  so v gotovem pomenu le navadni, in sicer:

a)  moškega  spola: bodljaji, jagliči, gostosevci, konci  (nit),

metljaji , mlinci, možgani, patoki, rezanci, senci, snuboki, starši,
zaročki, zlatogrivci, zmedki  itd.;

/9) ženskega  spola: berke, beŽole, bilje, breguše, bukve,
burkle, citre, dereze, dernice, gače, gare, garje, grablje, hile,
hlače, ikre, klešče, kadunje, koline, krevse, kvasnice, lesice  (okovi),
mednice, mekine, mesteje, mezine, niške, nožnice, novice (novine),
okujine, plužnice, pomije, rasohe (rogovile), statve, Sije, Škarje,
talige  ( taške), toplice, tropine, vice, vile, vilice, vislice, žare  —
cepi, droži [drožje  — drožij), duri (dveri), gosli, gosti, jasli, obervi,
ogledi, okovi, otrobi, persi (persa  — pers), sani, svisli, zjedi  itd.

y)  srednjega  spola: derva, jetra, kola, nosila, ostna (ostni
— ov),  pluča, tla,  usta, veŠala, vrata  itd.

Razun teh nam rabi v množini tudi več lastnih imen, so-
sebno vasnih in mestnih,  n. pr. Benetke, Borovlje, Draždani,
Karlovci, Podgorjani  itd.

195

O sklonu.

§. 362. Dvema ali več samostavnikom, ki stojč v enaki
primeri, daje se tudi ta isti sklon:

a) kedar so po veznikih združeni ali po preponah ločeni,
n. pr. Dom in družina sta pravi shrambi domačih navad.  Tom. —
Premislek, um in svit najdemo pri starih.  Vodn.

b) kedar eni osebi ali reči dvoje ali več imen prikladamo,
da jo bolj na tanko določimo, n. pr. Za čara Simeona je tekla
zlata doba za staroslovensko slovstvo.

Nespremenjene včasi ostanejovtem primerljeji besede: gospod, mojster,
kralj in še druge enake, n. pr. Išče svojega gospoda , žlahtnega gospod  Ba-
>'oda.  N. ps. — Alenčica , kralj  Matjaževa sestra.

B. Pridevnik.

O pridevniku sploh.

§. 363. Pridevnik nam rabi zdaj v določni  (izvestni), zdaj
v nedoločni  (neizvestni) obliki.

1. Določna  pridevnikova oblika nam služi:

a) kedar je govorjenje o določni,  že znani osebi ali reči
ali kedar se mislijo vse osebe ali vse reči ene verste; Nemcu rabi
v tem primerljeji določevavni spolnik, „der, die, das“ pred pri¬
devnikom; n. pr. Zadovoljni  imd kmalo dosti.  N. pr. — Hu¬
dobni  beži, ko ga nihče ne podi, pravični  pa je neprestrašen.
Pavn. — Dan je beli,  vstani leni!  N. pr.  — Z revščino se utep-
Ije , kdor išče boljšega kruha kakor je beti.  Levst.

Izjema more nastopiti le tedaj, kedar im& pridevnik zaimek: vsak, sle-
hern, svoj  ali kako sroduo določilo pred seboj, n. pr. Vsak hvaležen narod
slovi one svitle sveade, ki so perve migljale na slovstvenem netil  Napr. —
Stehern pravičen  se boji , da ne bi tičal kak skrit greh v njem.  Met.

b) kedar se je pridevnik s samostavnikom popolnoma v en
pomčn zrasel, n. pr. Sladki koren, mali traven, veliki traven, mali
serpan, stari oče, stara mati  itd.

c) pri tistih pridevnikih, ki brez določne oblike niso navadni,
n. pr. jesenski  dan, srednji vek  itd.

2. Nedoločna  oblika pridevnikova nam služi:

a) kedar je govorjenje o nedoločni, še neznani  osebi
ali reči; Nemcu rabi: „ein, eine, ein“ pred pridevnikom, n. pr.
Malopriden  pastir Čedi vodo kali.  N. pr. — Mil gospodar od¬
pre vsemi gostem duri.  Kos. — Več veljd prihranjeno jajce, ko p o-
jeden  vol.  N. pr.

b) kedar pridevnik za dopovedekv  stavku stoji, n. pr.
On bode bogat, ko pes rogat.  N. pr. — Sodi svojedelo trezen,
ne  pijan.  Slomš. — Kdor hoče visoko priti, mora terden  v glavi
biti.  N. pr.

13 *

196

c)  pri  svojivnih  pridevnikih na „ov — in“ in pri svojiv-
nih zaimkih, n. pr. Mojstrov  sin dostikrat ni imena vreden.
N. pr. — Vsaka reč ima svoj  čas.  N. pr.

§. 364. Kedar se samostavnik izpusti ali zamolči, tedaj se:

a) preobrazi pridevnik v samostavnik, n. pr. Hudobnež
(nam. hudobni) se boji lastne sence.  N. pr. — Bolniku  (nam. bol¬
nemu) je treba zdravila.  Met. ali pa:

b) prevzame pridevnik sam samostavnikovo opravilo in stoji:

«) v moškem  spolu, če mu moremo v mislih dodati: člo¬
vek — ljudje  ali kak drugi moški samostavnik, n. pr. Pošteni
se poštenemu  druži, grešni grešnemu  služi.  N. pr. — Pra¬
vičnega  zločin podleže.  Kos.

J)  v ženskem  spolu, če se more na mislih dodati: reč,
šega  ali kaka druga beseda ženskega spola, n. pr. Taje bosa ;
ta bode jalova.

y)  v srednjem  spolu, če se naznanja kaka lastnost brez
določnega samostavnika ali če je izpuščena beseda srednjega spola,
n. pr. Kar je pravo, to je zdravo.  N. pr. — Kjer krepko se
in mehko  snide , ko z ostrim rahlo  v zvezo pride  itd. Kos.

O primerjavni stopnji.

§. 365. Primerjavna stopnja ali primerjavnik  nam rabi,
kedar eni izmed dveh stvari kako lastnost v viši ali niži meri
prikladamo ko drugi. Reč, kteri se perva primerja, stoji:

a) v tem istem sklonu s primerjavnimi členki: ko, kot,
kakor ali nego,  n. pr. Hujša je Seja ko glad.  Slomš.— Modrost
je slajša ko med.  Slomš. — Slajše reči na svetu ni kakor  je lepa
pesem.  Slomš. — Boljše poštenje nego  sramotno življenje  N. pr.

b) v rodivniku s predlogom od ali mimo,  n. pr. Človeštvo
je nima in je ne more imeti hujše sovražnice od (mimo) mehkužnosti.
Vert. — Ni ga večega bogastva od (mimo) poštenega serca.

c) v toživniku s predlogom črez ali nad,  vendar le bolj
po redkem, n. pr. Ni ga višega Gospoda Črez  Jehova; ni ga mo-
gočnišega kralja nad Boga.

V časi se opusti reč, kteri se kaj primčrja, n. pr. Slovenska
pisava ljubi krajše stavke.  Slomš.

O presežni stopnji.

§. 366. Presežna  stopnja ali presežnik  stoji, kedar se
izmed več stvari eni kaka lastnost v najviši ali najniži meri pri-
klada. Reč, s ktero se druga meri, stoji:

a) v rodivniku brez predlogov, n. pr. Gr oz najhujša glava je
v blodnji mnenja Človek sam.  Kos. — Materni jezik je vseh darov
najlepši dar.  — Lenoba je vseh gerdob največa geraoba,  Slomš.

197

b) v rodivniku ali v kakem drugem sklonu s predlogi: i z,
izmed, od, med, črez ali nad, n. pr. Kolibrij ima med vsemi
ptiči najlepše perje.  — Jožef je bil očetu izmed  vseh sinov najljubši.

O nepopolnih pridevnikih.

§. 367. Nepopolni ali pomanjkljivi pridevniki so oni, kterim
manjka perva ali druga, ali pa druga in tretja stopnja.

a) Perve stopnje nima: bliži, najbliži in pravejši,
naj prav ejši  (boljši kup).

b) druge stopnje nimajo, tretjo na videz pa imajo in jo kroje,
devaje pred pervo stopnjo besedico „naj“: dolnji, gornji,
prednji, poslednji, zadnji, pervi, skrajni  itd.

„Najpravi“ se nahaja v novi slovenščini samo v Vodnikovi pesmi:
Kranjc! tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega najprava;  ljudstvu pa ta
oblika sploh ne služi.

Le-Bem spada tudi: bližnji.  Namesto bližnjeji, naj-
bližnjeji  pravimo sploh: bliži, najbliži ali bližji  itd. n. pr.
Srajca je bliža  od suknje.  N. pr.

c) Druge in tretje stopnje nimajo pridevniki, kterim se že

S o njih pomenu veča ali manjša mera misliti ne more. Taki pri-
evniki naznanjaj o:

a)  čas ali mesto,  kakor: današnji, včeranji, davnji, se¬
danji, poletni, desni, levi  itd.

(?) kako snov, n. pr. lesen, persten, peščen, steklen ;
y)  čegavost,  n. pr. bratov, sestrin, ptičji, človeški ;

<?) že sami o sebi najvišo mero, kakor: vsegaveden, predober,
preumeten  itd.

B. Števnik.

O glavnih števnikih.

§. 368. Glavni števniki: eden, dva,  tri  j e in št  ir  j e se
vjemajo s svojim samostavnikom po vseh sklonih; ostali od pet
naprej pa sploh le v odvisnih sklonih razun toživnika, n. pr.
Modri glavi eno oko dosti.  N. pr. — Kdo vzdigne težo zemlje s
tremi  perstil  Ravn. — Človeku je odločenih osemdeset let,  redki
jo pripelje do sto in dva j setih.  Ravn. — Po sedmih  dnevih
dežju porečem na zemljo iti štirdeset dni in 40 noči.  Ravn. — Verh
tega naj se se pomni:

a) Eden, ena,  eno  se glasi v zvezi s kakim samostavnikom
sploh: en, ena, eno;  to isto veljš, tudi o besedi: nobeden,
n. pr. Eden  odide, drugi pride.  N. pr. — En krivičen vinar deset
pravičnih sne.  N. pr. — Celo brez skerbi ni noben  človek.  N. pr.

— Nobeden  Belega grada se lotiti upal ni.  N. ps.

b) Nemški  „zwei“ se sloveni v določnem govoru pred sa¬
mostavnikom zgolj z dvojnim številom, sicer pa nam rabi za-nj:

198

dva — dve, n. pr. Brata se učita > die zwei Briider lernen; sina
sta pri očetu  s die zvoei Soline sind bei dem Vater; deklici ste moji
sestri * die zwei Madchen sind meine Schwestern  itd. — Greh je v
dve plati oster meč.  N. pr. — Dva brata tzivei Briider, dve sestri
■> zwei Schivestern  itd.

e) Števniki od pet naprej nam rabijo v določnem govoru
včasi tudi v imenovavniku in toživniku kakor pravi pridevniki,
n. pr. Vsi dvanajsti  aposteljni  * alle zivolf Apostel.  — Glas go¬
spodov hlapce kliče, osemnajste svoje Čiče.  N. ps. —

Kedar imajo ti stevniki v odvisnih sklonih kak pridevnik pred seboj, tedaj
jim utegne sklonilo odpasti, n. pr. Dostavil svojih dvanajst  let.  Ravn.

d) Navadno stoji niže število pred visim, n. pr. eden in dvaj¬
set, dva in dvajset, tri in dvajset, Štiri in dvajset  itd.; nekteri
Slovenci, posebno beli Kranjci in drugi Slovani, pa pravijo tudi:
trideset eden, trideset dva,  trideset tri  ali trideset pervi,' trideset
drugi  itd.

Kedar stoji manjše število za višim, ravni se samostavnik
samo po njem, n. pr. Eden in trideset učencev * trideset in en uče¬
nec ; dva in petdeset hiš  s petdeset in dve hiši ; Štiri in osemdeset
kmetov -- osemdeset in štirje kmetje  itd.

b) O verstivnih števnikih.

§. 369. Verstivni  števniki ali verstivci  se vjemajo s
svojim samostavnikom, kakor pravi pridevniki, v sklonu, spolu in
številu ter nam služijo:

a) kedar naznanjamo versto  ali red  štetih predmetov na
vprašanje: koliki, kolika, koliko?  n. pr. Perva  stopinja
prave ponižnosti je spoznati slabost in nepremožnost svoje volje.
Met. — Pervi  venec jesena, malo pri nas je veselja, drugi  ve¬
nec drobnih rož, mi le imamo v Bogu troŠt (tolažbo).  N. ps. —

b) pri letni številbi,  pa le za poslednjo številko, n. pr.
Sv. Metodij je umeri 6.  ( Šestega ) dne malega travna leta 885 (leta
osemsto osemdeset in osmega  * osemsto osemdeset in osmega leta).  —
Matija Korvin je umeri leta 1492 (tisoč Štiristo dva in devetdese¬
tega > devetdeset in drugega  itd.j

c) O Iočivnih števnikih.

§.370. Ločivni  števniki ali ločivci  nam rabijo na vpra
sanje: kolikeri, kolikera, kolikero?  in sicer:

a) kedar se štejejo plemena ali razpoli oseb in reči, v vsa-
cem spolu in številu, n. pr. Skrivnost je dobro hranjena, da ravno
znana je stoterim.  Met. — Mavrica je sedmer  trak.  — Dvoje
zlo  * ziveierlei Uebel ; troje Žito  s dreierlei Getraide; petera vina
■, filnferlei Weine ; oboje grablje beiderlei Rechen ; Čvetere vile > vie-
rerlei Heugabeln; petere bukve f filnferlei Bilcher  itd.

199

b) namesto glavnih števnikov v srednjem številu pa le tedaj,
kedar se hoče naznaniti, da je kaka različnost med osebami in
živalmi, ki se štejejo, bodi si na spolu, na starosti ali po veli¬
kosti, n. pr. Kmet ima dva j s eter  o goved v hlevu: osem krav,
deset volov in dve teleti.  — Petero  ptičev sem ustrelil: dva goloba
in tri jerebice.  — S ester  o konj ima v konjaku: enega Žrebca, tri
kobile in dve žrebeti  (ali dvoje žrebet,  če ste razni na spolu) itd.

d) O množivnih števnikih.

§. 371. Množivne  števnike ali množivce  jemljemo v

rabo:

a) na vprašanje: kolikeren ali kolikojen (jna,  o)?
n. pr. Drugo seme je padlo v dobro zemljo in je dalo sad: eno sto¬
teren, eno Šestdeseteren, eno trideseteren.  Met.

b) na vprašanje: koliko?  pri samostavnikih, ki nam slu¬
žijo le v množnem številu, n. pr. Dvojne duri> zwei Thuren; Čve-
terne vile  * vier Heugabeln; trojne grablje  ; drei Rechen; peterne
bukve tfilnf BUcher  itd.

Nekterim Slovencem rabijo v tem primeru loživni »tevniki; tem je torej
n. pr. dvoje bukve  = z-vei BUcher in ziccierlei BUcher; troje grablje ; drei Re¬
chen in dreierlei Rechen  itd.

D. Zaimek.

a) O osebnih zaimkih.

§. 372. Imenovavnik osebnega zaimka se pred glagolom
navadno opušča v govoru inv pisavi, ker tiči njegova moč v gla-
golovom osebilu, kakor pri Latincih; zato pravimo n. pr. Ne smem
za živo glavo.  — Kakor seješ, tako žanjeŠ.  — Zaleta se v mojo
pravico.  Treba je pa, da stoji osebni zaimek tudi v slovenščini:

a) kedar se s povdarkom izrekuje ali kedar so zaimki med
seboj ali s kako drugo rečjo v nasprotji, n. pr. Mal’ ti za me,
mal’ jaz za te.  N. pr. — Mi orjemo zemljo, Bog orje pa nas.
Slomš. — Ce si ti na levo izvoliš, grem jaz na desno.  Ravn. —
Kedar boste vi (otroci) stari, boste tudi inaki.  Cegn.

b) kedar z resno mislijo ali z nejevoljo kaj velevamo ali
odgovora zahtevamo, n. pr. Ti pa, kedar moliš, pojdi v svoj hram.
Met. — Kaj te praŠam, ti svitla luna ? N. ps. — Kdo si pa ti?
Jaz sem  itd.

c) Kedar stoji z drugimi besedami v enaki razmeri ali ima
kak pristavek za seboj, n. pr. Vi pa se ne pustite učenikov imeno¬
vati, zakaj eden je vaš učenik, vi vsi pa ste bratje.  Met. — Ne
veste vi dolinarji, kako prijetno je po letu v gorah.  Oegn. — Idite
zdaj iz barke ti, tvoja žena, tvoji sinovi in tvoje sinahe.  Ravn.

§. 373. V govoru in pisavi nam rabi sploh krajša ali brez-
naglasna  oblika zaimkova; daljša ali popolna  vendar stoji:

200

a) v začetku vsacega stavka n. pr. Njemu se moraš poto¬
žiti, Id ti je v stanu preložiti.  N. pr. — Kdor vas sprejme, mene
sprejme.  Met. — Sebi  seješ, sebi  žanjes.  Pr.

b) kedar se naglas dene na zaimek, navlasti pri kakem nas¬
protji, n. pr. Denar le ti imej, pa glej, da tebe  denar imel ne
bode.  N. pr. — Kdor tebe s kamenom , ti njega  s kruhom.  N. pr.

— Danes meni,  jutri tebi.  Pr.

c) za predlogi;  le v toživniku stoji za enozložnimi pred¬
logi, če naglas na predlog ne preskoči, rajše pervotna oblika: me,
te, se nam.: mene, tebe, sebe,  n. pr. Težko meni brez jnene.
N. pr. — Kdor ni z menoj,  ta je zoper mene.  Met. — Če te je
tvoj bližnji razžalil, ne kuhaj zamere v svojem sercu do n j ega,  am¬
pak pojdi in spravita se.  Met. — Ko bo Pegam Šel nad te.  N. ps.

Opomba. Za predlogi: čez, na, nad, po, pod, pred, skoz, v in
za nastopi po gostem pervotni toživnik I, ki mu spredaj zavoljo zevi' n priraste
in ga v j spremeni, za ženski spol se vzame daljša oblika: zato govore po
Kranjskem navadno: čez-nj  (čeznj), na-nj  (nanj), n a d-n j (nadnj), po-nj
(ponj), pred-nj  (predenj), skoz-nj  (skoznj), va-nj  (vanj), va-njo in za-nj
(zanj), za-nj  o itd. namesto: čez njega, na njega, nad njega, itd.; tako tudi:
nA-me, nA-te, nA-se — zA-me, zA-te, zA-se  namesto, na me, na te, za
se, za me itd. kar se tudi v slovenski pisavi po gostem nahaja, n. pr. Stori
Sez-nj  sveti križ.  N. ps. — Le na-se  sme zanašati se Slovele.  Cegn. — V
molitvi za-nj, le za-nj  skerbi.  N. ps. — Za-nj  družba ne mara in on ne
za njo.  Preš. — Kdor drugim jamo koplje, sam va-njo  pade.  N. pr.

§. 374. Prosto ljudstvo, prijatelji in znanci se med seboj
sploh t i k a j o; kedar pa govori Slovenec o viših osebah, kterim
hoče svoje spoštovanje tudi v besedi skazati n. pr. o starših in
žlahti ter deželski in duhovski gosposki, tedaj je v njih pri-
čujočosti vika,  kedar k njim govori, v njih nepričujočosti je pa
raa onika;  to poslednje pa v pisavi sploh ni posneme vredno;
vpričo koga onikati je le nemškovavcem navadno, n. pr. Kaj
vas prosim, mati moja.  N. ps. — Kaj vam pravim oŠa vi!  N. ps.

— Spoštuj svojo mater in pomni, kaj so vse zavoljo tebe prestali-,
kedar ti pa umerjo, pokoplji je zraven mene.  Ravn.

§. 375. Povrača  vni  zaimek ,,se“ nam ne služi samo za
tretjo osebo, kakor v latinščini in nemščini, ampak tudi za pervo
in drugo, kedar se namreč djanje na osebek povrača, od kterega
izhaja; torej pravimo in pišemo:

201

n. pr. S  e b i or ješ, sebi  seješ, sebi  bodeš tudi šel.  Vodn. — Kdor
sam sebe  ne časti, ni vreden nobene časti.  N. pr. — Kedar greš
volku nasproti, pokliči psa s seboj.  N. pr. — Boljše ti je starejšega
od sebe  poslušati.  N. pr. — Ne spravljajte si zakladov na zemlji.
Met. — Ne plaši se, ako se zbodeš na poti življenja ali ti nesreča
za petami gre.  Slomš.

§. 376. Vzajemno  (recipročno) djanje, t. j., djanje, ki od
več osebkov izhaja in od enega na drugega prehaja, da se vsa-
cega dotika, naznanjamo v slovenščini:

a) s povračavnim  zaimkom, n. pr .Ljubite se med seboj.
Met. — Ako si med seboj  ne pomagamo, kdo nam pomore  ? Cegn.

■— Rodovi so med seboj  blebetali in se v besedah eden od drugega
daljšali.  Vodn. — Počasi so se v jeziku ločili in slednji svojega
sebi  naredili.  Vodn.

b) s pripornočj6  besedi: eden drugega, eden dru¬
gemu  itd. ali še boljše drug drugega, drug drugemu  itd.,
n. pr. Pomagajte eden drugemu,  kolikor vam je mogoče.  —
Voljno eden drugega  slabosti nosite.  Slomš. — Drug dru¬
gemu  je serce delat.  Cegn. in

c) s ponavljanjem  samostavnika, da nam kot osebek in
predmet rabi, če djavnost od enega na drugega prehaja; Nemcu
služi v tem primeru samostavnik in: des andern, dem a n-
dern  itd. n. pr. Vranajurani  oči ne izkljuje.  N. pr. —- Roka
roko  umiva.  N. pr. — Če slepec slepca  vodi, oba v jamo pa¬
deta.  N. pr. — Orel orla  plodi, sova sovo  rodi.  N. pr.

§.377. Zaimek sam, sama, samo.  ima to opravilo, da
druga imena na pomenu krepi, in znamenjuje:

a) kar v nemščini selbst, ineigenerrerso  n, lat. i p s e t. j.
ne drugi namesto njega, n. pr. Lenuh sam sebi čas krade.  N. pr.
— Kdor se z Ošabnikom pajdaši, ta se sam pooŠabi.  N. pr. —
Najpred samemu  sebi pomagaj iz nadlog, potem drugim okrog.  N. pr.

b) sam od sebe«  selbst, von freien Stiicken, lat. i p s e s u a
s p on te, n. pr. Dobro blago samo  kupca najde.  N. pr. — Sama
od sebe zemlja rodi.  — Solnce samo  od sebe sveti.

c) allein,  lat. solus  t. j. ne dva ali jih več, n. pr. Sam
Bog je vsemogočen (a nobeden drugi).

b) O svojivnih zaimkih.

§. 378. Svojivni zaimki nam služijo namesto osebnih, kedar
znamenjujemo last ali čegavost oseb in reči. Skladajo se s svojimi
imeni v spolu, številu in sklonu, le namesto njen, njun . in n l 1 '
hov  rabimo radi osebne: nje,  n j u in n j i h n. pr. Svetilo tvo-
jega  telesa je tvoje  oko.  Met. — V našem  življenji se čredijo
jasni in oblačni dnevi.  — Smert vse omaja, nje kosa kosi od krajci.
N. pr. — ZvunajŠina Človekova je ogledalo njegove  notranjšine.  Vert.

202

— Vsaka dežela ima s v oj e Šege in navade.  Levst. — Umolknile so
njune (sv. Cirila in Metoda) besede ali duh živi Še danes.  Napr.

Kakor v drugih slovanskih narečjih menja se po gostem tudi v slovenščini
svojivni zaimek kot prilastek z dajavnikom osebnega;  zato govorimo in
pišemo čestokrat: On mi je stric, ona mi je teta, bodi mi varuh  itd.
namesto: on je moj stric, ona je moja teta, bodi moj varuh,  n. pr.
Skerbno obdelaj si polje.  Led. — Tudi meni duh se dvigne.  Vilh. — Bistre
sape zrak vedre , jasnijo mi glavo , serce. Pot.  — Kakor pena n atu zginjojo
teta.  Ravn.

§. 379. Kar velja o osebno - povračavnem zaimku (§. 375),
to veljd tudi o svojivno-povračavnem svoj, svoja, svoje;  stoji
vselej namesto drugih svojivnih zaimkov:

a) kedar se na osebek ravno tistega stavka nanaša, naj-si
stoji osebek v imenovavniku ali v kakem drugem sklonu:
Spoštujem svojega dobrotnika ich ehre meinen Wohlthater
spoštuješ svojega dobrotnika du ehrst deinen Wohlthater
spoštuje svojega dobrotnika er ehrt seinen Wohlthater
spoštujeva svojega dobrotnika wir (2) ehren unsern Wohlthater itd.
spoštujmo svoje dobrotnike ehren wir unsere Wohlthater
spoštujte svoje dobrotnike ehret eure Wohlthater itd.

n. pr. Noben Slovenec ne zapusti rad (teh) svojih.  Vodn. — Ger¬
bec ptujo gerbo vidi, svoje  pa ne.  N. pr. — Ako sosedova hiša gori,
pazi na svojo.  N. pr. — Zlato svoje  tehtaš navago, raj še tehtaj
na-njo svoje  besede.  Met. — Srečni tisti, kteri svoj jezik s pamet¬
nim molčanjem posvečujejo.  Met. — Vsemu na svetu pride svoj
konec.  Cegn. — Vsakemu se svoje  najlepše zdi.  N. pr.

Nemški: raein, dein  itd. sloveni se v tem primeru vendar z zaimki:
moj, tvoj  itd., kedar je govorjenje o kaki splošni  reči, t. j. kedar je osebkov
pomen oži, ko pomen svojivnega zaimka, n. pr. Pojdimo v našo  cerkev.  —
Molimo za našega  papeža,  — za našega  cesarja  itd.; v sprotnem govoru pa
je|vendar spet povračavni svoj  na svojem mestu, n. pr. Če nočete v našo cer¬
kev, pa v svojo idite.

b) v mnogih prigovorih brez izrečnega osebka, v pomenu
lat. suus,  nemšk. eigen  n.pr. Svoja  glava svoj  svet.  N. pr.—
Svoja  roka svoj  gospod.  N. pr. — Sin moj um svoj.  N. pr.

Ce se pa nemški „sein — ihr“  ne nanaša na osebek tiste¬
ga stavka, ampak le na kako drugo besedo v tem istem ali dru¬
gem stavku, tedaj nam rabijo vselej svojivniki: njegov, njen
(nje), njun  (nju) ali njihov  (njih), kakoršnega spola ali šte¬
vila je beseda, na ktero se ozira n. pr. Ljubi materni jezik po nje¬
govi  ceni.  Slomš. — Boga spoznamo iz njegovih  del.  — ZaBogam
ti je mati perva dobrotnica; nikdar ne žabi sije  velike skerbi zate.

— Kako se izgubi Človek, ko se greh njegovega  serca poloti! Met.

c) O kazavnih zaimkih.

§. 380. Kazavni zaimek ta, ta, t o (* nemšk. der, dieser)
kaže na bliže, oni (uni), ona,  ono  (nemšk. jener) na bolj od-
ležne predmete; oba pa krepi na pomenu besedica le: ta-le ali

203

le-ta  (* nemšk. dieser da) in uni-le ali le-uni  (* jener dort),
n. pr. Darila sta ta in oni  (Kajn in Abel).  Ravn. — Srečnejši je
ta, fcteri daje, ko uni, kteri jemlje.  N. pr. — Ta je Šel opra¬
vičen domii, le-uni  ne.  Met. — Kdor se s hudobnikom peša, ta
se sam popači.  Ravn. — Kdor božjega daru ne spoštuje, tega  Šiba
božja kaznuje.  N.pr. — Enacega pomena je tudi sestavljeni: toti,
to ta, toto.

Z zaimkom „ta“ se vjemata na pomenu tudi: si, sa, seinov, ova,
o v o ; toda p er vi je zastarel, ter nam rabi le v nekolicih izrekih, drugi pa je
dan danes bolj lasten hrovaščini in serbščini in Slovenci ga le redkoma govorimo
m pišemo, n. pr. Delo je koristnije nego lenost; onim se jači telo a ovom
slabi.  Maž.

§. 381. Tisti, tista, tisto ali taisti, taista, taisto
(nemšk. der, derjenige, derselbe, j en er) kaže sploh na reč, ktero
smo že na misli imeli ali jo še imamo, ktera je torej že znana,
n. pr. Varuj se tistih  maček, ktere spredi ližejo, zadi pa pras¬
kajo.  N. pr. — Tisti  mi je brat, kteri bi mi storil dobro rad.
N. pr. — Ni tisti  siromak, kteri nikoli nič ni imel, nego tisti,
ki je imel, pa je izgubil.  N. pr.

Ce se kak odvisen stavek na-nj ozira, utegne se „tisti“ pred samostavni-
kom izpustiti; brez samostavnika se pa v odvisnih sklonih najrajse zamenjava z
zaimkom 3. osebe, n. pr. Varuj se maček, ki  (nam. varuj sc tistih maček . .  .)
itd. — Kdor ljubi svoj narod, n j emu so dragi tudi matere mili glasovi.  Slomš.
— Ternje ga pika, kdor se dotika.  Cegn. — Kogar Bog ljubi, pošilja mu kriie
in lešsave.  Ravn. — Ne bojte se jih,  kteri telo umore, duše pa ne.  Met.

§. 382. Rabijo nam dalje kazavniki: tak, ta kov, tako-
š e n = nemšk. so beschaffen, soleh; slednji, sleh  ern  * nemšk. jed-
weder, jeglieher, jeder ohne Ausnahme; drugi*  nemšk. der an-
dere; in, inak*  nemšk. anderer Art, anders; tolik*nemšk.  so
gross, so viel; zatoj  en  * nemšk. beilaufig so gross, in še več
kazavnih prislovov, n. pr. Sadje tak o Šen,  kakor šno je drevo.
Met. — Slednji  kristjan je zato na svetu, da bi dajal pričevanje
resnici.  Met. — Sl eh er n, kteri prosi, prejme.  Met. — Bog je do¬
brotljiv do sleherne živali.  Ravn.

d) O vprašavnih zaimkih.

§. 383. Vprašavni zaimki nam služijo sosebno v glavnih, za
zavisna vprašanja pa tudi v odvisnih stavkih, in sicer:

a) kdo vprašuje za osebe, kaj za reči; oba sta samostavne
veljave, n. pr. Kdo  je času dalperoi ubežno ? Kdo narodom čudno
pota meri ? Komu moli se molitev sveta  ? itd. Vilh. — Ako se sol
spridi, s čim se bo solila zemljah  Met. — Kaj se ve, kaj zadene
Človeka v neznanji ? Levst. — Naj ne ve tvoja levica, kaj dela des¬
nica.  Met. — Bog že ve, komu  perje lomi.  N. pr.

Ako se imd vprašavni zaimek „kdo“ staviti v svojivni  rodivnik, ondaj se
ne piše „kogn“, ampak svojivni č e g a v ali č ij , a, e, n. pr. Hci ! cegava si?
Ravn. — Med ljudstvom, redkeje v pisavi, služi večkrat koga  za kaj  v imeno-

204

vavuiku in toživniku, kaj pa za: zakaj, čemu? n. pv. Koga sem jaz in
koga je moje ljudstvo, da bi ti mogli kaj podaritif  Ravn. — Oj Veltava! kaj
kališ si vodo ?  Kr. r.

b)  kteri, ktera, ktero, sem ter tje koji, a, e, praša
za osebe in reči glede  na  množico, iz ktere so vzete,  ali  na
red, v kteri spadajo, n. pr. Kteri izmed vas pojde z menoj za
pričo ? — Ktera gospa ves svet obhodit  N. vg.

c) Dalje nam služijo: kak, kakov ali kakošen  (*nemšk.
wie, wie beschaffen, lat. qualis), o kakovosti  oseb in reči, ko¬
lik ali kolikošen  (*nemšk. wie viel, wie gross — lat. quantus),
o množini ali kolikosti, in koliker  o razpolih oseb in reči, n. pr.
Kakov  o je to darilo, ki se z eno roko daje, z drugo jemlje!  —
Koliko  je usmiljenje božje!  — Koliker  o žito raste na polji!

e) O oziravnih zaimkih.

§. 384. Oziravni zaimki vežejo odvisne stavke z glavnimi,
v kterih stoje po navadi njih srodni kazavniki. Oziravniki so:

a) kteri, ktera, ktero,  redkejše koji, koja, koje,
in se pritisne sploh za besedo, na ktero se v glavnem stavku na¬
naša, n. pr. Tesna je pot, ktera  pelje v življenje.  Met. — Ljud¬
stvo, ktero je v temi sedelo, videlo je veliko luč.  Met. — Poglejte
travo na polji, ktera  danes stoji in se jutri v peč verze.  Met.

— Ne žabi jezika, kojega te je mati učila.  — Pazi na jezik pro¬
stega kmeta, pri kojem je še pristna slovenščina doma.  Slomš.

b) ki za vse spoie in števila, samo da se mu v odvisnih
sklonih vselej 3. oseba v dotičnem sklonu za dopolnilo dodeva,
n. pr. Ne jezi se nad tem, ki ti neradovoljno kaj zopernega stori.
Met. — Dela,  ki ga danes lehko storiš, ne odlagaj na jutro.  N. pr.

— Oko je čisti žarek, ki v njem blišče nebesa.  Cegn. — V vua-
dosti terdniše so mreže, ki v njih  derzi nas upa moč goljufiva.  Preš.

— To je sapa turških konj meglena, ki njih  polna je steza ze¬
lena.  N. ps.

Ob Kolpi in po Istri se „ki“ popolnoma sklanja, n. pr. Ki nima mere,
nima vere.  N. pr. — V ko selo prišla, na to kolo prela.  N. pr. — Blaiene
ročice, ke so ga nosile.  N. ps.

c) kdor  se ozira na osebe, kar na reči, kedar se v obče
govori brez določnega samostavnika, n. pr. Kdor  resnico ljubi,
ušes jej ne maši.  Levst. — 1  Kogoj)' se bojiš, tega ne ljubiš.  Pr. —
Ne neha beračiti, komur  se palica v rokah ogreje.  N. pr. — Kar
je v sercu, to je tudi na jeziku.  N. pr. — Davno je potopljeno v
morje večne pozabe, Česar  duh ni oživljal.  Napr.

Kedar bi trebalo „kdor“ v s v o j i v n i rodivnik postaviti, govorimo sploh:
čegar, čegavor ali čegaršen n. pr. V čegar sercu gospodari hudobno po¬
želenje , ta ne bode ne dobro govoril, ne dobro delal.  Met.

f) O nedoločnih zaimkih.

§. 385. Nedoločni zaimki so po svoji rabi pravi samostav-
niki ali pridevniki; sicer pa naj se še pomni:

205

a) Nedoločni zaimki, sestavljeni z „ne“ (* nemšk. et —, lat.
ali —), kažejo na osebe in reči, ki v resnici obstojč, pa jih še
ne poznamo ali imenovati nočemo, sicer nam rabijo: kdo, kaj,
kak  itd. namesto: nekdo, nekaj, nekak  itd., n. pr. Nekteri
kmet je gibčen pri plesu, pa okoren pri drevesu.  N. pr. — Vsak
Človek je tak, kakor snega je Bog dal; vsaki ima nekaj  nad seboj.
Levst. — Včasi se ver žejo otroci po kom iz bližnje rodovine.  Cegn.
-— Kdor očetu ali materi kaj vzame pa pravi: ni greh — tovariš
tolovajev je tak.  Ravn. — Z marsikterim starčkom in z marsiktero
staro materjo pojde kak drag košček domovinstva v tihi grob.  Tom.

b) Za nemški: ali, alles,  lat. omnis, totus, cunctus
nam služi: ves, vsa, vse;  manj pravilen je v tem pomenu pri¬
devnik: cel, cela, celo,  ki pomenja po pravem le to, kar v
nemščini: ganz, unversehrt  in v latinščini, integer,  n. pr.
Koren vsega  hudega je lakomnost.  Met. — Ves svet je hiša božja.
Ravn. — Po vsem  svetu solnce sije.  — Ves dan, vse leto, vse
Žive dni  itd.

c) Nemški „man“ se sloveni:

«) s p o vrača  v ni  m ,,s e“  v srednjim, n. pr. Kjer se veliko
pridela, tam se malo dela.  N. pr. Ni geršega na tem svetu,  če se
kaj da,  potlej pa očita.  Levst.

/ 2 ) s pervo ali tretjo množno  osebo v tvorini, kedar je
v pervem primeru enak našemu „mi“, v drugem toliko ko „ljudje“,
n. pr. Kakor smo sejali,  tako bomo želi.  — Novo vino devajo v
nove mehove.  Met.; — včasi pa z drugo e dinj  o,  kedar je namreč
rek splošne veljave, n. pr. Dobrota, ki jo očetu storiš,  nikdar
ne bode pozabljena.  Ravn.

7 ) s terpnino pa le bolj po redkem, n. pr. Prisiljen stan je
zaničevan.  N. pr.

<5) z zaimkom kdo ali s samostavnikom človek,  kedar se
ž njima zameniti da, n. pr. Kakor kdo živi, tako umerje.  N. pr.

— Človek ne Živi, da bi jedel, ampak le je, da živeti more.  Pr.

d) nemški zaimek „kein“ se sloveni z nikavnimi zaimki:
nikdo, nobeden, nijeden, nikak  itd., če se vsemu rodu,
vsemu razpolu kaj odrekuje, n. pr. Nijedna  tuga samodruga.
N. pr. — Nobeno  delo ne gerdi človeka.  Slomš.

Kedar pa „kein“ le posameznim reččrn kaj odrekuje, tedaj
se prestavlja z golo nikavnico „ne“ ali, da se še krepkejše povč,
z „nič ne“ n. pr. Bodljivi kravi Bog ne da rogov.  N. pr. —

— Brez muke ni moke.  N. pr. — Berzemu konju ni treba ostroge.
N. pr. —

206

VI. Poglavje.

O glagolih.

A. 0 kakovosti glagolov.

§. 386. Po kakovosti djanja, ki ga naznanjajo, ločijo se gla¬
goli v dOveršne in nedoveršne.

1. Doveršni glagoli ali doveršniki  (perfektivni gla¬
goli ? verba actionis perfectae) znanijo po vsej spregi nastop,
doveršenje ali vspeh  kakega djanja ali stanja t. j. da je na¬
stop, konec ali vspeh djanja ali stanja opravljen, spolnjen, do-
veršen. Doveršni glagoli nam služijo o preteklosti in prinodnjosti,
za pravo sedanjost nam rabijo le nedoveršniki. Po svojem pomenu
so doveršniki:

a) enodobni  (gl. enokratnega djanja j  verba singularia), ki
pomenjajo enokratno, v hipu doveršeno djanje brez ozira na čas,
v kterem bi se bilo godilo ali veršilo, kakor: dvigniti, dregniti,
leči, mahniti, sesti, str eliti, suniti, treniti, vdariti  itd.

b) večdobni  (gl. večkratnega djanja? verba finitiva), kteri
naznanjajo mimo doveršenja ali konca tudi daljši ali krajši terpež
djanja ali stanja, kakor: iznositi, izpodlezti, nanositi, navoziti,
natrositi, poigrati, poležati, posedeti, posekati, pozaspati, prevoziti,
zavozariti, zažitariti  itd.

Ker si pri doveršnih glagolih mislimo samo doverSenost djanja, brez ozira
na čas, v kterem se je godilo, spozna se najlože doveršnik po tem, da se skusi
pritekniti stavka: počakaj, da ...,  n. pr. Počakaj , da se umijem , počešem ,
oblečem  , obujem , pomolim  itd.

2. Nedoveršni glagoli ali nedoveršniki  (imperfek-
tivni glagoli ? verba actionis imperfectae) naznanjajo po vsej spregi
ter peče  djanje ali stanje brez ozira na začetek, konec ali vspeh
t. j. da se djanje v odločenem času godi ali verši in služijo na
vprašanja: kaj delaš? kaj se godi? kaj si — kaj bodeš
delal?  itd. — Nedoveršni glagoli imajo vse čase: sedanji, pre¬
tekli in prihodnji in so po svojem pomenu:

a) veršivni  (durativni?verba durativa), s kterimi nazna¬
njamo djanje ali stanje, ki se neprenehoma nekaj časa godi ali
verši, kakor: gnati, iti, leteti, nesti, piti, spati, stati, tresti, vesti,
vezti, goreti, giniti, prositi, kraljevati, sehniti  itd. —

b) opetovavni  (iterativni t  verba iterativa), kteri znanijo
djanje ali stanje, ki se zapored opetuje in torej delj časa terpi.
Le-sem spadajo sploh glagoli, ki so stopili iz niže v višo versto,
kakor: goniti, hoditi, letati, nositi, pivati, spavati, stajati, tresali,
voditi, voziti, stopati, zevati, pripovedovati, zapisovati  itd.

207

c)  ponavljavni  (frequentativni s verba frequentativa), kteri
kažejo djanje ali stanje, ki se večkrat in v različnih dobah po¬
navlja; Nemcu rabi v tem primeru, „pflegen“, Latincu pa „solere“.
Ponavljavni glagoli, so n. pr gonj mati, llojevati, letovati, noševati,
pij Svati, spevati, stojevati, tresevati, vojevati, vozevati, pripoveda-
vati, zapisavati  in drugi, ki so po dvakratni stopnjavi iz veršivnih
glagolov izpeljani.

§. 387. Iz bistva doveršnih in nedoveršnih glagolov sled/,
da gre po vseh časih in naklonih terpeče, nedoveršeno
djanje ali stanje sploh z nedoverSnimi  glagoli dopovedovati,
enokratno, doveršeno pa z doveršnimi;  samo nekaj do-
veršnikov rabi slovenščini tudi za nedoveršnike, namreč: poznati,
spoznati, utegniti, dotegniti, premoči, zavideti, lotiti
se, znesti in stati (stanem);  večkrat pa tudi: pomeniti, po¬
slati, priporočiti se, zahvaliti, zaslužiti, zaderžati
se, zaupati, zarotiti  itd.

V posameznih primerih, sosebno v narodnih pesmih, pa se nahajajo včasi
nedoveršniki, kjer bi po pravici doveršnikov pričakovali, ker postane govor po
njih nekako bolj slovesen, n. pr. Hitro hitro mi vstajajte  in na vojsko  na¬
pravljajte.  N. ps. — Zor je,  zdramivši  se  vzdigujte,  borze konje napa¬
jajte.  N. ps.

O rabi doveršnih in nedoveršnih glagolov v sedanjiku  naj
se posebej še pomni:

1. Nedoveršniki nam služijo:

a) v določnem naklonu sedanjega časa, ter znanijo, da se ravno
ta hip ali večidel kaj dela ali godi, sosebno v naravnost pripove-
dajočem ali neodvisnem govoru; pristaviti se jim dd v tem pri-
merljeji: sedaj, dolgo, po gostem, vedno, neprenehoma
ali druga kaka besedica, ki krajši ali daljši terpež djanja nazna¬
nja, n. pr. Kam neseš pismo 1 }  — Pesem je šaši človeku potrebna ;
neb6 mu odpira,  ker je iz nebes, daje  mu serce, tolaži mu
dušo  in preganja skerbi iz glave.  Napr.

b) kedar vprašujemo, naj si bode djanje večkratno ali samo
enkratno, če hočemo zvedeti, s čim se kdo pečd n. pr. Kaj jem¬
lješ  ti orožje, sin, saj v Čemi gori ni zverini  N. ps. — (Je sem
hudo govoril, skaži mi; če sem pa dobro, zakaj me biješ ? Trub.

c) kedar je v stavku^glagol; jeti, začeti, pričeti, je-
njati ali nehati,  n. pr. Žito jame polegati.  — Sadje je jelo  do-
zarjati.  N. pr. — Nemec in Slovenec sta začela zemljo obdelovati,
orati, kopati, sejati, saditi in sta postala zemljaka.  Vodn.

Nedoveršnikov vendar ne smemo rabiti, kakor je to v nemščini dopu¬
ščeno, v določnem naklonu sedanjega časa, če je ta prihodnjega  pomena;
napačno bi torej bilo nemški stavek: Heute abends schreibe ich dem
Bruder, morgen aber besuche ich ihn selbst  — sloveniti: drevi
pišem bratu, jutri grem j>a sam do njega  namesto pravega: drevi bom
pisal bratu, jutri pojdem pa sam do njega.

2. Doveršniki  nam služijo:

a) kedar naznanjamo, da se bo djanje še le zgodilo, namesto

208

prihodnjega časa, sosebno v pogojnem,  pa tudi v naravnost
pripovedajočem govoru, n. pr. S Sasom vse mine  (t. j. bode mi¬
nulo).  N. pr. — Ko dnar poide, pamet pride.  N. pr.

b) kedar pripovedujemo, da se godi večkratno djanje vsa-
kikrat posebej, hip za hipom ali da je, da je bilo in da bode
vsak čas enako veljavno, zlasti v pregovorih in v drugih prego¬
vorom podobnih izrekih, namesto ponavljavnih glagolov; po gostem
se d& v tem primerljeji pritekniti: navadno, rado, vsaki-
krat, vselej, lehko, težko  itd., n. pr. Cerkniško jezero se
vsako leto posuši  in spet z vodo napolni, ki potem po podzemelj¬
skih V v odotočih odteče.  Navr. — Majhen lonec hitro s kipi.  N. pr.
— Človek veliko pr eterp  i na svetu.

c) kedar kako preteklo dogodbo v sedanjost pomaknemo,
namesto preteklega časa zraven nedoveršnih, n. pr. Dolgo smo
imeli lepo vreme, naenkrat nam oblak nebo skrije,  blisk od vseh
strani šviqa, morje se veni , z velikim trudom laaijo v zavetje pri¬
veslamo.  Vodn.

B. 0 časih.

§. 388. Vse na svetu je ali je bilo ali bode;  potrebni so
torej glagolu prav za prav samo trije časi: sedanji, pretekli
in prihodnji  za sedanje, preteklo ali prihodnje djanje ali stanje;
pravimo jim glavni ali poglavni  časi. Poglavni časi sami o
sebi vendar niso tolike moči, da bi mogli ž njimi vse glagolove
razmčri na tanko dopovedovati; zat6 si je oskerbel vsak jezik še
nekaj drugih časov za tiste razmeri, kterih z glavnimi časi ne
more zaznamnjevati. Tako služijo tudi slovanskim jezikom razun
glavnih še trije drugi časi namreč: terpežnominuli  (imperfekt),
prostominuli  (aorist) in predpretekli  (plusquamperfekt);nam
»Slovencem sta vendar perva dva že pred nekaj časom zginila iz
splošne rabe, da ju moramo zdaj s preteklim časom opisovati. Ra¬
bijo nam tedaj v govoru in v pisavi v vsem skup samo štirje časi,
dokler nam spet ne oživita in vsaj v viši pisavi splošne veljave
ne zadobita tudi terpežnominuli in prostominuli  čas.

a) Sedanji  čas.

§. 389. Sedanji čas ali sedanjik je po svojem pomenu še¬
st čr in naznanja:

a) djanje ali stanje, ki se ravno ta hip, ko o njem govori¬
mo, godi ali terpi (pravi sedanjik).  V pravem sedanjiku nam
služijo samo neaoveršni glagoli, n. pr. Gospod! otmi nas, pogi¬
njamo.  Met. — Ko na konjiča se vihtim,  pri sebi glej da te
dobim.  N. ps. — Oznanjujem  vam povest preslavno.  Kr. r.

b) djanje ali stanje, ki se večidel godi ali vedno biva, ki
je vsak čas v moči ali veljavi (neomejeni sedanjik).  Le-sem
gredč vsi pregovori in drugi reki, kterih resnica je veljavna za

209

vse čase sedanje, pretekle in prihodnje. V neomenjenem seda¬
njiku nam služijo nedoveršni in doveršni glagoli, n. pr. Strup tega
sveta kuži vse Sase.  Napr. — Solza pobožnemu ne pade  na tla, v
večnost s p uli ti.  N. pr. — Preoster nož se hitro oker  h a.  Sloniš.
— Sladko spanje razpodi  Človeku prazne misli, odžene nepotrebne
skerbi, pokroti njegovo žalost, okrepča  ga na duši in na telesu.
Vert. — Kdor veliko pij e, malo izpije.  N. pr . —Človek obrača,
Bog ob  er  n e.  N. pr.

c) djanje ali stanje, ki se je že popred pričelo, pa še v seda¬
njosti terpi,  sosebno v opisovanji raznih predmetov, prikazni in
stanja (opisovavni sedanjik).  opisovavnem sedanjiku nam
služijo sploh nedoveršniki, n. pr. Človeški rod čedalje bolj v hribe
leze,  goščo trebi  in rodovitno zemljo prideluj e.  Vodn. — Oj,
molči  vsa Praga v jutra spanji, Veltava se kuri  v megli zgod¬
nji, verhi se za Prago že modrijo  in za verhi solnčni vzhod se
j a s n i.  K. r.

d) djanje ali stanje, ki se od časa do časa, v stanovitih ob¬
rokih ponavlja (ponavljavni sedanjik).  Rabijo nam v ponav-
liavnem sedanjiku nedoveršniki in doveršniki; ti,' kedar pripove¬
dujemo, kako se godi večkratno djanje hip za hipom, vsakokrat
posebej, uni pa, kedar se djanje vedno ponavlja, n. pr. M. vsak
dan zgodaj vstane,  potem se hitro umije , obleče,  živini položi,
pa se poda  na svoje delo.  Navr. — Ah srečni, ki je združena
molitev v velicih urah zbira v hiši božji!  Cegn.

e) djanje ali stanje, ki je že preteklo,  in se iz preteklosti
v sedanjost pomakne, da se nam tako rekoč pred očmi razsnuje,
kar se godi z nedoveršnimi in doveršnimi glagoli (pripovedni
ali historični sedanjik)  n. pr. Na konjča berzo perhnila, ko
ptica daleč zdaj derči, kjer Šotor turški mi stoji. V šotore dirja,
dirja v skok, TurČine seka vse okrog.  N. ps. — Kraljica čakala
je bele zore. Nastane  šum in terkanje po gradu, na uho bijejo
nam mnoga kladva; menili smo, da so rešitelji. Up miga  nam,
življenja sladka Želja prebuja  vnovič se z močjo neskončno, zdaj
vrata se odprejo  — noter stopi  sir Pavlet in oznani,  da te¬
sarji postavljajo pod nami smertni oder.  Cegn.

f) prihodnje  djanje v obliki sedanjega časa, z doveršnimi
glagoli v odvisnih in neodvisnih stavkih, z nedoveršnimi samo v
odvisnih (sedanjik s prihodnjikovim pomenom)  n. pr.
Kedaj vstaneš  od svojega spanja ? Dalm. —- Nekdo ženinih mlaj-
Šev ti stare  glavo.  Ravn. — Kam pobežim  pred tvojim obličjem!
Ravn. — Če tebe, ptica, vjamemo,  vse perje tebi vzamemo.
N. pr. — Volk se je zarekel, da ne kolje  več jagnjet.

b) Prihodnji  čas.

§. 390. Prihodnji čas ali prihodnjik  znamenjuje v pri-
hodnjosti terpeče ali v prihodnjosti doveršeno djanje ali stanje;

Slovenska slovnica. 1 ^

210

2 at(j rabijo prihodnjiku nedoveršni in doveršni glagoli, poslednji
prav kakor v stari slovenščini po gostem že v sedanjikovi obliki,
sosebno v odvisnih stavkih. Prihodnji čas nam torej rabi, kedar
se naznanja:

a) djanje ali stanje, ki se bode v prihodnjosti godilo ali v
prihodnjosti terpelo, kar vselej z nedoversnimi glagoli dopovedu¬
jemo, n. pr. Molila  bom roženhranec, srečen bode boja konec.
N. ps. — Mehko sta si postlala, mehko bosta tudi ležala.  Cegn.

— Kakor led na solncu se bodo  taj  ali  tvoji grehi.  Met.

h) djanje ali stanje, ki se bode v prihodnjosti zgodilo ali v
prihodnjosti nastopilo: v ta namen nam služijo doveršniki v seda¬
njikovi ali v prihodnjikovi obliki, n. pr. Vse veselje kmalo mine,
vsaka sreča hitro zgine.  N. pr. — Ustavi  skoro se kolo življenja.
Cegn. — Ko suha hruška razcvete,  onda nazaj pridem.  N. ps. —•
Dans tretji dan gotovo bom kraljico dal vam spet na dom.  N. ps. —
Pismenji jezik bo našo slovenščino izbrusil, zlikal in obogatil.  Vodn.

c) prihodnje djanje, ki bode že končano, ko se drugo začne.
Tako djanje dopovedujemo z doveršniki v prihodnjikovi in z do¬
veršniki v sedanjikovi (redkeje v prihodnjikovi) obliki; nemščini
rabi v tem pomenu prihodnje-pretekli čas, latinščini pa futurum
exactum, n. pr. Ce boš pila vinčice rudeče, imela bodeš lice bolj
cveteče; če pogačo^ bodeš pokušvala, po polti bodeš bela bolj po¬
stala.  N. pr. — Ge perje mi populite,  življenja mine vzamete.
N. pr. — Kukavica skliče  nas na planino, ko zemljo odel  bo
mili rožni cvet in pomlad zbudila  studence spet.  Cegn. — Kdar
bodo  divji Turki pridirjali in raz konje na tla poskakali, za
mizo gor je posadite.  N. ps.

d) prihodnjik nam rabi včasi namesto velevnega naklona, da
se povelje krepkeje izreče, n. pr. Strelj al bodeš  sinu jabelko
raz glavo.  Cegn. — Ti me boš ubogal, ali pa bo druga.  N. r. —
Danes mi ne boš delal.

c) Pretekli čas.

§. 391. Pretekli čas naznanja v preteklosti terpeče ali v
preteklosti doveršeno djanje ali stanje in se opisuje z doveršnimi
in z nedoversnimi glagoli, kakor si djanje ali stanje mislimo —
doveršeno ali nedoveršeno. Rabi nam torej, kedar dopovedujemo:

a) djanje ali stanje, ki se je v preteklosti godilo ali veršilo,
kar naznanjamo vselej z nedoversnimi glagoli n. pr. Slovenci so
od najstarŠih časov drobnico in govedo pasli, radi zemljo obde¬
lovali in kakor kmetovavci se pošteno živili.  Vert. — Ljudje so se
potili ; cvetice so venele, ptice so letale, živina je sence iskala.  Cegn.

— Dolgo blagor j e cvetel med ljudstvom.  Kr. r. — Le redko upa
solnce je sijalo, viharjev jeze so pogosto rjule.  Preš.

b) djanje ali stanje, ki se je v preteklosti zgodilo ali nasto¬
pilo brez ozira na drugo djanje ali stanje; v ta namčn nam slu-

211

žijo doveršni glagoli in kažejo to, kar v nemščini in latinščini
pretekli čas in v gerščini aorist, n. pr. Z lastnimi žulji je malo¬
kdo obogatel.  N. pr. — V kupi se jih j e veS utopilo, ko v morji
potonilo.  N. pr. — V dve strani so kolo razstopili, Černi ter st po
dolzem položili in na dve ga poli razcepili.  Kr. r. — Rodile ve {mla¬
dosti leta) ste meni cvetja malo, Se tega rožice so se koj osule.  Preš.

c) preteklo djanje, ki je bilo že končano, predno se je drugo
pričelo, pa le z doveršnimi glagoli namesto predpreteklega časa,
n. pr. Kedar koli je smert ustrelila, še nikdar ni zgrešila.  N. pr.

d) Predpretekli  čas.

§. 392. Predpretekli  čas naznanja preteklo ali dokončano
djanje z ozirom na drugo preteklo dogodboter se opisuje z doveršnimi,
včasi tudi z veršivnimi (durativnimi) glagoli. Ta čas nam rabi:

a) v odvisnih stavkih za djanje, ki seje  že doveršilo, predno
je uno v glavnem stavku nastopilo, n. pr'. Kakor sem mu bil
ukazal,  tako je tudi storil.  — Drevesa , ki smo sije bili  lani
na vertu zasadili,  so nam usahnila.  Šol. — Ko je bil 30 let
kraljeval, umeri je.

b) v glavnih stavkih z ozirom na drugo djanje v preteklosti,
n. pr. Ko smo cerkev zidali, tedaj smo si bili  veliko delavcev na-
j e ti.  Šol.

C. 0 naklonih.

§. 393. Svoje misli in želje izrekujemo kot gotove, določne
in samostalne, ali pa kot negotove, mogoče in odvisne. V njih
zaznamnjevanje nam služijo štirje nakloni: določni, pogojni,
želevni  in vel  e v ni  in štiri imenne oblike ali deležja (partici-
palia), namreč: nedoločnik, namenivnik, deležnik in
glagolnik.

a) Določni naklon.

§. 394. Določni  naklon ali do ločni  k sedanjega, pre¬
teklega ali prihodnjega časa nam rabi:

a) kedar se — terdivno ali nikavno — določno, ne¬
dvomno in brezpogojno  v sedanjosti, preteklosti ali prihod-
njosti pripoveduje ali vprašuje, v samostojnih in odvisnih stavkih,
n. pr. Britkost resnico razodene.  Met. — Ena lastovica ne g)ri¬
neš e gorkote.  Met. — Lepa Vida je pri morji stala,  tam na
brodu si plenice prala.  N. ps. — Kdor bo kupil, ta bo lupil.
N. pr. — Kam derži  na desno cesta, kam derži na levo poti  Valj.
— Kedar zlato govori,  vsaka beseda slabi.  N. pr. — Ce ne po¬
maga  desnica, bode li pomagala levica!  N. pr.

b) v mnogih odvisnih stavkih namesto veznega  naklona
(konjunktiva) drugih jezikov, ki ga slovenščina zdaj z določnikom,
zdaj s pogojnikom, zdaj z želevnikom izrazuje, n. pr. Upajmo, da
nap oži s Sasom tudi naši knjigi lepša. doba.  — Da ga zemlja k

14 * '

212

sebi  ne  vleče,  Še krila bi mu zrasla.  N. pr. — Ako pridem,  pri¬
dem sit ali pa ne pridem več, rekel je komar.  N. pr.

b) Pogojni naklon.

§. 395. Pogojni naklon ali pogojnik nam rabi, kedar
nedoločno, dvorano ali pogojno kaj terdimo ali pripovedu¬
jemo, to pa:

1. v glavnih stavkih:

a) kedar želimo, da bi se kaj zgodilo ali izpolnilo, n. pr. Da
bi ti solnce svetilo  od zore do mraka!  — Da bi se Bog usmilil
uboge sirote! -— Da bi bili srečni vse žive dni!  N. r. — Zračni
veslarji, berzi oblaki, da bi vozila se z vami po zraki!  Cegn.

b) kedar dopovedujemo, da se utegne kaj zgoditi ali izpol¬
niti, n. pr. Lakomnik 'bi še lastnega brata prodal.  N. r. —
Utegnil  bi  me Bog k sebi poklicati in jaz bi vendar rada v do¬
mači zemlji počivala.  Cegn. -— Bili  bi je že premagali, ali pri¬
šli so čarodeji v novo.  Kr. r. — Brez jezika in naroda bi bila
Še toliko rajska dežela žalostna puščava.  Sloniš.

c) v pretehtovavnih stavkih in v drugih vprašanjih, na ktera
ne pričakujemo odgovora, n. pr. Zakaj bi ne žvižgal, zakaj bi ne
pel  ? P. — Kdo bi ustregel vsem ljudem  ? N. pr. — Kje našel bi za
britke ure leka  ? Cegn.

d) kedar se temu začudimo, kar bi se utegnilo pripetiti,
n. pr. Kako Žalostna bi bila zemlja brez živali!  Vert. — Kako bi
se mogla laži družiti resnica!

2. v odvisnih stavkih:

a) kedar se pripoveduje, da se utegne lcaj zgoditi ali izpol¬
niti, če se pogoj dopolni, v glavnem in odvisnem stavku, z vez¬
nikom „da“ samo v glavnem, t. j., če je spolnitev pogoja samo mo¬
goča, toda kaj malo verjetna ali pa če je temu, kar je rečeno,
nasprotno res, n. pr. Komarje bi koval,  ko bi mu kdo podkve
delal  (ali: da mu kdo podkve dela).  N. pr. — Nekteri Človek ne
bi bil srečen, ako ne bi mogel  vsacega veselja, vsake žalosti na
ogled iznesti  (ali: da ne more  itd.). Cegn. — Ko vroči trud ne bi
potil Človeka, kako bi v persih misel se rodila!  Cegn.

b) kedar se kako vprašanje, kaka želja ali kaka druga ter-
ditev kot negotova, mogoča ali nedoločna  izreče, n. pr.
Človekov sin nima, kamor bi glavo položil.  Met. — Ne manjka
jih med nami, ki bi za časno veselje večno {zveličanje zamenili.  Ravn.

c) kedar se naznanja namera  kacega djanja za veznikom
„da“ in po primerjavnih členkih: kakor, k akti,  kot  itd., n. pr.
Kakor koklja skerbi za piŠČeta in jih pod penite spravlja, da bi
je ogrela  in obvarovala škode  itd. Met. — Človek ni stvar jen, da
bi lenobo pasel,  ampak da bi se trudil in upiral  za časno in
večno srečo.  — Delaj, kakor bi imel  večno živeti, in Živi, kakor
bi imel  jutri umreti.  Pr.

213

c)  Želevni naklon.

§. 396.  Želevni (vezni) naklon  ali  želevni k nam služi:

a) za napoved kake želje ali kakega vošila, n. pr. Naj
meni večna milost zmago d a d e!  Cegn. — Tvoj pepel naj tihi mir
pokriva!  Levst. — Ter dna le vera voznik nas naj ho!  Pot. •—
Tvoj duh naj nas vodi Čez hribe, Čez plan.  Villi. — Naj bi bila
trapica skrita tičala,  ne pa po ulicah hvale iskala!  Pož.

b) za napoved kacega povelja,  ki se po želevniku v pri-
jazniši in manj osorni obliki izrekuje, ko po velevniku, n. pr.
Lice naj bo živo ogledalo tvojih misli.  Slomš. — Dokler studenec
misli teče, naj teče  tudi tvoje pero.  Slomš. — Kdor krajo skriva
in hrani, naj se obesi  tatu na desni strani.  N. pr.

c) za zaznamnjevanje vprašanja,  ali bi se smelo kaj sto¬
riti, kar je odvisno od dovoljenja kake druge osebe, n. pr. Naj
jaz grem na polje ali sestrah  — Oče! naj v  zdaj jaz pičeni namesto
brata  ? Stric! naj še to-le s seboj vzame.  Šol.

d) za zaznamnjevanje dopuščen  j a;  Nemcu rabi v tem pri¬
meru po navadi „mogen“, n. pr. Naj brije  zdaj okrog viharjev
sila, naj se nebo z oblaki preobleče  ni meni mar.  Pr. — Hu¬
dobnežu je vse težko, naj dela  kar kol’ če.  Stan. — Vse je nje¬
gova dobrota, kar vidimo, bodi solnce na nebesu, bodi  naj  pesek
se tolikoČen na tleh.  Ravn.

Sem ter tje, sosebno na jugu, rabijo pretekli deležnik brez pomožnega gla¬
gola za želevni naklon, n. pr.: Umno žil o se vam veselje, kakor zvezde na
nebu!  N. r. — Bog hotel! Zdrav bil\  — Srečno hodil in dohodil!  — Usahnila
mi roka!  — Posušil se mi perst!  N. r.

d) Velevni naklon.

§. 397. Velevni  naklon ali velevni  k je po svojem bistvu
prihodnjega pomena, ker se ima djanje, ki ga veleva, še le zgo¬
diti ali dopolniti; naznanja pa kako povelje ali izpodbujo,
kako željo ali op o mi nj e vanj  e ali pa kako prepoved.
Jemlje se v rabo:

a) kedar komu kaj velevamo ali prepovedujemo  ali
od njega kaj zahtevamo  — v II. aliIII. osebi, n. pr. Postrezi
svojemu očetu na starost.  Ravn. — Verzi  torbico čez ramo.  N. ps.
— Mladi starega spoštuj.  Ravn. — P omoži  mili Bog popotni¬
kom.  Cegn. — Vsak po svojo smojko v ogenj sezite.  N. pr. —
Teci, teci,  serca vir kervavi!  N. ps.

Namesto XI. osebe se nahaja v nikavnih stavkih včasi nedoločnik,  n. pr.
Nikar nikar j okati, po veselji žalovati.  Cb. — Nikar moriti ga, ki se ne
brani več.  Kos. — Ne tir j ati, kar meni dano ni.  Kos. — Stoječe vode ne
piti, polna gnjilobe in merčesa je.  Slomš. — namesto III. stoji po gostem že-
levnik,  da si želja ali poveljevmanj osorni obliki izreče, n. pr. Naj utihne
brona grom.  Kos. — kdor delati noče, naj strada.  N. pr. — Kdor ima
vero, naj jo tudi v djanji pokaže.  Met.

214

Tu pa tam se prikazuje ta velevnik tudi v odvisniku namesto sedanjega
<3asa s prihodnjim pomenom , n. pr. Prijel sem tebe za desnico , da si narode
p od verzi  in meč kraljem o d p a si.  Ravn.

b) kedar  izpodbujamo sebe in druge z nami na kako
djanje, v I. osebi množnega ali dvojnega Jštevila, n. pr. Tjekaj

Ž ori se ozrimo,  kjer svetov ne zmeri oko.  Cb. — Iz pšenice, verli
ratje, ljulko populimo,  zdravo seme v brazde rojstne njive za¬
plodimo.  Cegn. •— Kar je vsejano, zabranajmo,  kar umerlo,
pokop  a j mo  in za  up  a j mo  v Boga.  Led.

c) kedar izpodbadamo  koga na djanje, ki ga postavljamo
za pogoj drugega djanja; zato se dajo taki stavki vselej v po¬
gojne odvisnike spremeniti, n. pr. Izid imej  na misli pri vsem,
kar počneš, in vekomaj ne boš grešil  (* še imaš izid na misli  ...)
Ravn. — Prav stori  in terdno bo tvoje zdravje  (* Še prav storiš...)
Ravn. — Zaverzi  vero, opusti  besedo materno in tvoje napre¬
dovanje bo hromo, kraljevo (e še zaveržeŠ ...)  Slomš.

d) kedar pripuščamo,  zraven pa izrekujemo, da glavno
djanje vendar še v moči in veljavi ostane; v tem primeru nam
rabi velevnik 2. edinje osebe tudi za 1. osebo, n. pr. Bodi  len
ali priden, niš mi ne pomaga.  Met. — Pomagaj ti ali pa ne p o-
magaj,  vem, da niš ne dobim.  Met.

§. 398. Z velevnikom velevamo terpež ali doveršenje
djanja ali stanja; zat6 nam rabijo v terdivnem velevniku nedo-
veršni in doveršni  glagoli, ker si mislimo djanje, ktero uka¬
zujemo, terpeče ali doveršeno, n. pr. Moli in delaj.  Pr. —
Op  a suj  mo  uma svitle meše.  Cegn. — Precej mu plašaj,  kdor
ti kaj dela.  Ravn. — Pokoplji  moje truplo, kedar loši Bog mojo
dušo.  Ravn.

V nikavnem velevniku nam služijo praviloma nedoveršni
glagoli, to pa zat6, ker se ovira pri prepovedi že po skušnja,
kolikor bolj dokončna izpeljava kacega djanja, n. pr. Ne žabi,
da si praha sin.  Led. — Ne prisegaj po krivem, spolni pa svoje
prisege.  Met. — Kedar hošeš kaj posloveniti, ne sloveni  po besedi,
temveš po misli , jedro vzemi, lupino slovensko ogerni.  Slomš. — Ke¬
dar vidiš nagega, obleci ga in ubožcu, svojemu bratu, ne prikri¬
vaj  se.  Ravn. —• Nikar praznih besed ne razdirajte.  Levst.

Včasi nikavnemu stavku celo veršivni nedoveršniki niso po godu, treba je
opetovavnih; zat6 govorimo: idi — ne hodi, nesi — ne nosi, vedi — ne
vodi, p e lj i — ne vozi, ženi — ne goni,  n. pr. Ne hodi  na turško mejo
drobnih rožic tergat.  N. ps. — Ne nosi zamere v svojem sercu.  Slomš.

Doveršniki v nikavnem stavku so zelo redki, po navadi nam
rabijo le tedaj,. kedar prepovedujemo kako posamezno  djanje,
sosebno če se je že veršiti začelo, n. pr. Ne zaverzi  me izpred
svojega obličja in svojega sv. duha mi nikar ne odvzemi.  Ravn.—
Ne daj  v oblast sovražni ga togoti.  Preš. — Ne daj se hudemu
premagati, ampak premagaj hudo z dobrim.  Met.

215

D. O deležjih.

a) Nedoločnik.

§. 399.  Nedoločni  naklon  ali  nedoločnik kaže djanje
v njegovi samostalnosti brez vse določbe po osebi, številu, času
ali naklonu. Po svojem bistvu je nedoločnik samostavne veljave,
njegova glagolnost se kaže vendar v tem, da se druži vselej s
sklonom svojega glagola in da ne terpi pred seboj ne predloga,
ne pridevnika za pojasnilo. V nedoločniku nam služijo po kako¬
vosti djanja doveršni in nedoveršni  glagoli. Nedoločnik
nam rabi:

1. kot osebek,  sosebno pri pomožnem glagolu, n. pr. Raz¬
umeti resnice božje je dar božji.  Met. — Treba je začeti  vse
nauke s tisto besedo, ktero nas je mati učila.  Vodn. — Boga lju¬
biti  je najlepša modrost, Boga se bati  korenina modrosti.  Ravn.

2. kot predmet ali dopolnilo  nepopolnega reka, to pa:

a) pri vseh glagolih nepopolnega  pomena, kakor so:
hoteti, želeti, moči, morati, smeti, začeti, končati, nehati, znati,
dati, utegniti itd., n. pr. Hišo zidati  mora mož, podpirati  jo
mora žena.  Sloniš.— Mladike suha veja v roči vere pognati  more.
Cegn. — Ne brati,  tudi pisati  skerbno vadi se.  Slomš. — La¬
kota nepremagljiva preti odpreti grada terdna vrata.  Preš. — Kdo
je Ilirji sinove budil, svoj dom jih ljubiti, braniti  učil?  Vodn.

b) pri nekterih pridevnikih, kakor so lep, gerd, strašen,
lehek, težek, čuden, dober, len,  slab s pomožnikom „biti“
itd., n. pr. Lepa je kalina gledati,  žarka zobati.  N. pr.— Pri¬
poročaj em vas Bogu, kije  mogočen vas boljšati.  Vern. — Vsa
drevesa so preslaba roditi  to sladkost.  N. ps. — Len je delati.
Levst. — Noge, ktere so hitre škodo storiti.  Dalm.

3. namesto velevnega naklona (§. 397.) n. pr. Nikar premla¬
dih in prešibkih otrok s pretežkim delom obkladati.  Vert.

§. 400. Kedar slovenimo nemške nedoločnike s predlogom:
zu, zum,  um  zu,  treba nam je vedno na misli imeti, da se v
slovenščini nedoločnik nikdar ne druži s predlogom; ognemo se
mu pa:

a) da nemški nedoločnik s predlogom „zu“ z golim nedoloč¬
nikom izrečemo, n. pr. Vsa narava je videti  v novem zelenji.  —
Prinesti  zlata reče četertnico.  Preš.

b) da ga v samostavnik  prestrojimo ali s pomočjo vez¬
nika „da“ s posebnim stavkom izrečemo, n. pr. Pero za pisanje  (ne:
pero za pisati).  — Vročina, da bi se stopil  (ne: za stopiti se). ■—
Ušesa imamo, da slišimo  (ne: za slišati).  — Bog je stvaril dan za
delo, noč za počitek  (ne: za delati  — za počivati).  — Lampiča po¬
trebuje olja, da gori,  človek pa hrane, da živi.  Slomš.

c) aa nemški okrajšani stavek, z „umzu“  vpopolen odvisnik
s členkom da preravnamo, n. pr. Človek ne živi, da bi jedel, am-

216

pak la je, cla živeti more.  Pr. — Gospod! dopusti mi, da tjekaj
grem in poprej Ožeta pokopljem  (ne: tjekaj iti in pokopati).  Dalm.
— Da jezik popolnoma v svojo oblast dobiš  (ne: jezik . . . dobiti),
treba ti je marljivega uka in skerbne vaje.  — Da dosežeš popolnega
odpuščanja  (ne: doseči popolnega odpuščanja), treba ti je pred vsem
drugim resnične pokore.

b) Namenivnik.

§. 401. Namenivni  naklon  ali  namenivnik  (supinum)
nam služi namesto nedoločnika:

a) za glagoli, ki pomenjajo premikanje  z mesta namesto
(5  lat. supinu na — um) n. pr. Vse žive stvari hite v ži v a t novo
življenje in veselje.  Cegn. — Ide si odpirat  gornje line, ide gle¬
dat  doli na ravnine.  N. ps. — OserČje denejo na mizo in ležejo
spat.  Ravn. — Ne razvezovat,  ampak dopolnit  sem prišel
postave.  Met.

b) pri glagolu dati,  kedar pomenja, kako reč komu sporo¬
čiti, da jo vzame s seboj in naredi ž njo, kar se hoče, kakor bi
bil v rodu besedi „poslatP‘, n. pr. Sina je dal učit.  — Predivo
smo dali prest.  Levst.

§. 402. V namenivniku nam rabijo sploh nedoveršniki,
včasi tudi doveršniki; ognemo se vendar doveršnikom, kedar koli
je mogoče, s tem:

a) da si namesto doveršnika njegov nedoveršnik vzamemo, če
prav tudi le enkratno djanje na misli imamo, n. pr. Prišel sem te
spovedavat,  na smertni poti ti o znanj at mir.  Cegn.

b) da doveršni glagol v velevniku  ali v kacem drugem
naklonu v rabo vzamemo, kakor je to misli po godu, n. pr. Poj¬
dite povejte  mojim bratom.  Met. — Pojmo poglejmo,  kaj se v
štaVci godi.  N. ps. — Idi okno odpri, idi duri zapri, pojdi k jedi
pokliči.  N. r. — In gre očeta zatoži.  Ravn.

c) da namenivnik s posebnim stavkom izrečemo, n. pr. Greva,
da konja izbereva.  Levst.

c) Deležniki.

§. 403. Deležni  naklon ali deležnik  ne kaže samo časa,
kedaj —- ampak tudi način, kako se djanje godi; deležni so torej
deležniki nekaj glagolovih, nekaj pridevnikovih lastnosti. Po obliki
so nekteri deležniki pridevniki,  nekteri pa prislovi.

V sedanjih  deležnikih nam rabijo sploh le nedoveršniki
(razun peščice doveršnikov, kakor so: umerjoč, rekoč, pre-
leteč, obstoječ  itd.), v I. preteklem deležniku pa doveršniki;
v ostalih dveh nam služijo nedoveršniki in dovei - šniki.

Nekteri deležniki so se skoraj popolnoma iznebili svoje gla-
golove narave in so se pridevnikove navzeli, da nam rabijo dan

217

danes kakor pravi pridevniki, kakor: vroč, goreč, rude6,
vedeč — zrel, vrel, vel, pretekel, ostarel, osamel itd,

1. Sedanjega časa.

§. 404.  I.  t.  j.  p risi ovni deležnik sedanjega časa nam
služi sosebno v okrajšanih prislovnih stavkih ter določuje djanje
glavnega reka:

a) z ozirom na čas;  tu se vselej lehko pristavi: „takrat

— ko,  med  tem  — k o“,  n. pr. Čez mestni prag stop  a j e izroča
se Bogu.  Cegn. -— Grede  v zaton še solnce svet pozdravi.  Jer.

b) z ozirom na način, namero ali zapopadek,  da ga
bolj naznači, n. pr. Molče  orožje vsak si vzame.  Preš. — Do neba
brizgaj  e se pena kadi.  Kos. — In zapre se grad škripaj  e.  Kos.

— S ter  m e poslušam, Čudno moč jezika.  Cegn. — In žena vsa po¬
nižana je z dih o vaj e klicala.  N. ps.

c) z ozirom. na vzrok;  vsak tak deležnik se lehko spremeni
v popolni vzročni stavek z veznikom „ker“, n. pr. Vide,  kako
je Hanibal oslabil rimsko vojsko, ni htel iti na ravnico.  Vert. —
Pečaj  e se vedno z jedrom našega jezika, spoznal je Vodnik, kaj
mu pridi.  Nov.

Sem ter tje med ljudstvom in tudi v knjigi se najde v enacih stavkih ne¬
določnik namesto deležnika, sosebno če je ob enem časovnega in vzročnega po¬
mena, n. pr. To slišati se vzdigne turški paša še to leto.  Nov.

d) z ozirom na sredstvo,  n. pr. Le sliše  in poslušaje  ( au-
diendo) se vadimo lepo govoriti.  Horv. — Prebiraje  ( legendo )
dobre spise in je glasno govor4  na pamet  ( recitando ) si priprav¬
ljamo pisavo.  Ver.

§. 405. II. t.j. pridevni  deležnik se sklada s svojim ime- •
nom v spolu, številu in sklonu kakor pravi pridevnik in določuje
vselej osebe in reči,  ne pa djanja, kakor prislovni. —Pridevni
deležnik sedanjega časa nam rabi:

a) kot prilastek,  da nam reč bolj živo pred oči postavi;
s pripomočjo oziravnega ki — kteri  se da vselej v sedanji čas
spremeniti, n. pr. Stoječ  mlin in molčeč jezik ne liasnita.  N. pr.

— Njegov perst kaže pot deročim  rekam.  Cegn. — Nobena kal
se ne razvije, če nima grejočega  solnca.  Napr. — Z draginami
polni predele dišeče in prejo verti na vreteno b er ne če.  Kos. —
Kerdelo leteče  seda v valove bežeče.  Levst. — Kmalo dež pojde,
pod streho moja se viseča zaperla neža je bodeča.  Valj.

Včasi se utegne samostavno ime izpustiti, n. pr. M ir in posluh ■ stoj e-
čemu gre.  Kos. — Molčeči ne dela razpertij.

b) v okrajšanem stavku, da ga namesto oziravnika ko pri¬
devek  glavnemu stavku priklepa, n. pr. Požiga, jpodertije dim se
bliža dolinam tem, pokojno Še Živečim.  Kos. — Čiči, stanuj  oči
blizo kranjske meje, govore slovenski jezik.  Nov. — Usliši glase k
tebi upijoče.  Kr. r.

218

c) kot dopovedek, v kterem pomenu se včasi s prislovnim
deležnikom menja, n. pr. Kraljič pa jame govoreč.  N. pr. —
Cveteč  binglja dozoreli.  Vodn. — Lastovice žv er goleče  preroku¬
jejo, da se je pomlad vernila.  Napr. — Gl e daj oči {oni) ne vidijo
in poslušaj  oči  ne slišijo.  Met.

II. Preteklega časa.

§. 406. Deležnik preteklega časa v tvorni obliki je dvojen:

1. I. t. j. pravi glagolni,  kteri kaže preteklo  djanje v
hipu doveršenja ter nam rabi v okrajšanih stavkih, ki so izgubili
po odpahnjenih časovnih veznikih: ko, v potem ko, berž  ko,
k e dar  itd. svojo samostalnost, n. pr. Caplja, domanje močvirje
zapustiv  {ko  je zapustila ...),  na viŠ leti v oblake visoke.  Sub.
— Ljud razbivši  spon vezila {ko je razbil  ...)  si sam pomaga
strašnih zlob.  Kos. — Če pozabivŠi  na njivi kak snop popustite,
ne vračajte se po-nj.  Ravn.

Včasi se sklada ta deležnik tudi v slovenščini, kakor v ostalih slovenskih
narečjih, s svojim imenom v sklonu, številu in spolu, n. pr. Jakoba,  pridšega
(prišedšegaj do reke Jordana (ko je prišel ...j,  začne Ezav skerbeti.  Ravn.

2. II. t. j. opisovavni  kaže preteklo  djanje kot ter-
peče ali doveršenoter  nam služi v imenovavniku vseh števil
in spolov v opisovanje zloženih časov in naklonov, n. pr. Samec
je obl e tal domače dobrave, samec obhodil  snežene gore.  Cegn.—
Z desnico je prijemala,  z levico je objemala.  N. ps. — Ko bi
ljudje ne m er li, že davno bi svet p oder  li.  N. pr.

Nekteri opisovavni deležniki neprehajavnih glagolov so postali pravi pri¬
devniki ter kažejo stanje, ki je že nastopilo, pa Sesedaj terpi; taki deležniki so:
gnjil, minul, ozebel, ostarel, operhel, pretekel, premerzel,  tal,
vel, zrel  itd. n. pr. Osamela  kakor hruška na polji.  Cegn. — Talih Iral ze¬
leno ogrinjalo.  Sveti. — Ozebla  roka in prem  er  z la  noga je znamenje pre-
mraženja.

§. 407. Pretekli  deležnik terpevne oblike  znamenjuje
nedoveršeno ali doveršeno, storjeno djanje in se popolnoma vjema
s terpevno-preteklim deležnikom drugih jezikov; služi nam:

a) za opisovanje vseh časov in naklonov terpevne oblike,
n. pr. Vsako drevč, ktero ne stori dobrega sadu, bode posekano
in v ogenj ver ženo.  Met. — Takrat je bilo dopolnj eno, kar
j e bilo govorjeno  po preroku.  Met.

_ b) za prilastelt  v zaznamnjevanje storjenega djanja ali
stanja, n. pr. OponoŠen dar je čem pred Bogom.  N. pr. •— N a-
brušen  nož rad reže.  N. pr. — Prisiljen  stan je zaničevan.
N. pr.-— Nagnjito  drevč samo pade.  N. pr. — Hiša razde¬
ljena  razpada kakor zapuščena.  N. pr.

d) Glagolnik.

§. 408. Glagolno ime ali glagolnik  razodeva djanje v
samostavnikovi obliki 0nemškemu glagolniku na — ung).  — Gla-
golniki nam rabijo od vseh nedoveršnih glagolov; od doversnikov

219

izpeljanih se Slovenec večidel ogiblje, n. pr. Ne škoduje toliko ve¬
černo sedenje,  kakor juterno le zarije.  N. pr. — Pr e v zet o va¬
nj e in bahanje  se samo tepe.  N. pr. — Bilo klanje,  bilo je
mahanj e, žalovanj  e in radovanje.  Kr. r.

E. 0 terpevni dobi.

§. 409. Terpevna  doba ali ter p n in a kaže djavnost, ki
od drugod na osebek prehaja, bodi-si v preteklosti, prihodnjosti
ali v sedanjosti, kar malo da ne vse z doveršnimi glagoli dopo¬
vedujemo. Služi nam:

a) pri prehajavnih glagolih, kedar toživnik tvornega stavka
v imenovavnik, imenovavnik pa s predlogi „po,  $“  ali „o d“ v
mestnik, druživnik ali rodivnik prestopi; toda tacim stavkom, v
kterih stoji potem imenovavnik v rodivniku s predlogom „od“, po
duhu našega jezika ne kaže prepogosto dajati terpevne oblike,
n. pr. Kar je štorj eno, nestorjeno več ne bode.  Valj. — Kje
je meni spavnica  odbrana, kje je meni postelja  postlana.  N. ps.
■— O dete!  hvaljeno bodi, bodi čeŠČeno!  Levst. — Dopol¬
njeno je, kar je bilo prerokovano po prerokih.  Met. — Bratov
meč  če  ni  bil oskrunjen  od bratove roke  (bolje: še ni oskrunila

bratova roka).  Napr.

b) pri n e p r e h a j a v n i h glagolih, toda le brezosebno,  to
je, v III. osebi edinjega srednjega števila, n. pr. Dolgo je bilo
kruto bojevano.

§. 410. Ker se terpevna doba slovenščini sploh le malo po¬
daja, daje se glagolu terpevni pomen, če raj še tvorne oblike ne
rabimo:

a) s pomočjo povračavnega zaimka se, n. pr. Kar se rodi,
smerti zori.  N. pr. — S Časom se vse pozabi.  N. pr. — S pestjo se
zernjiČe seje, snopje se na ramah znaša.  Ravn. — V nesreči in
nadlogi se očišča človek, kakor zlato v ognji.  Cegn.

To pa se sme lo tedaj zgoditi, kedar glagol ni povračaven ali kaka dvo¬
umnost ne navstane, kar se utegne pripetiti, če je imenovavnik živoča oseba,
kakor v stavkih: Kdor se hvali, bodi v resnici hvale vreden  (tu se ne vž, ali
se hvali sam ali ga hvalijo drugi). — Kjer se veliko krega  in prepira, rada
vera in ljubezen umira  (tu rabi glagoloma povračavni se že v tvorini: torej
bolje: kjer se veliko kregajo in prepirajo  ...).

b) s pomočjo glagola dati  z nedoločnikom, n. pr. Urica se
ne da vjeti.  N. pr. — Daj se podučiti, pa tudi posvariti.  Slomš.

220

II. Zloženi stavek.

O zloženem stavku sploh.

§. 411. Zloženi stavek se izobrazi, če se vjameta dva ali
več prostih stavkov v eno celoto.

Stavki, v eno celoto vbrani, imenujejo se členi  zloženega
stavka. Če ima vsak člen sam o sebi svoj popolni pomen, tedaj
se veli stavek priredno-zložen ali priredje;  če pa je kak
člen drugemu le v pojasnjevanje dodan in sam o sebi brčz razloč¬
nega pomena, tedaj mu pravimo podredno-zložen  stavek ali
p o dr e d j e.

V priredji so vsi stavki glavni ali samostojni  (samostoj-
niki), v podredji so pa glavnim odvisni  stavki (odvisniki) v
pojasnjevanje dodani.

I. Poglavje.

A. Priredje.

§. 412. Priredno-zloženi  stavek ali priredje  obstoji
iz dveh ali več prostih stavkov, ki se vežejo med seboj po samem
pomenu, ali po prislovih ali po prirednih veznikih.

Priredni stavki ali priredniki so po svojem pomenu: a) ve-
zavni, b) protivni ali ločivni in c) terdivni ali skle¬
pa  v ni.

a) Vezami stavki.

§. 413. Ce se združita dva ali več po pomenu srodnih
stavkov v celoto, imenuje se priredje vezavno ali kopula-
tivno;  in sicer so si posamezni stavki po veljavi enaki; vsak
ima za se svoj pomen, vsi skup pa izrekujejo splošno misel. Za
vezi utegnejo služiti:

a) in, in o, i («lat. et, nemšk. und) je v slovenščini naj-
obširniše rabe in:

a) veže posamezne besede in cele stavke, n. pr. Serce je
sedež lepih čednosti in gerdih pregeh.  Met. — Kokoš vodo pije in
na Boga gleda.  N. pr. — Poštuj brata, ki je starši, in tvoj mlajši
bode tebe.  Cegn. — Solnce vzhaja i zahaja dobrim i zlim.  N. pr.

221

6e se združi veČ rekov, stoji ta veznik navadno samo pred poslednjim
členom; v živahnem govoru pa se utegne popolnoma izpustiti (asyndeton) ali
pred vsakim rekom ponoviti (polisyndeton) na pr. Abraham zjutraj zgodaj
vstane , nakolje derv za germado, obloži osla , vzame dva hlapca in Izaka in
odrine.  Ravn, — Zavpije Zora , zakriči , raz konja pade , omedli.  N. ps. —
Vali se in herka in vre in kipi.  Kos.

/3) naznanja, da djanje v sledečem stavka v hipu nastopi
(s nernšk. und sogleich, und wirklich, n. pr. Kar  reče, in  Če se
zgodi ; ulcaže le in vse že stoji.  Met.

b) ter je enacega pomena kakor in, samo da veže bolj
stavke, ko posamezne besede, n. pr. Vselej moramo dušne pastirje
v časti imeti ter njih nauke sprejeti.  Ravn.

c) pa, in pa, no pa (=und, und auch) veže srodno ali
enako kakor i n, n. pr. Mera pa vaga v nebesa pomaga.  N. pr. —
Rahljaš zemljo z obilno vlago, pa daješ raščo nje kali.  Ravn.

d) tudi pa tudi  (j  lat. etiam, nernšk. auch) prideva, prejš¬
njemu reku nekaj srodnega ali podobnega; to vel j A včasi tudi o
besedici še in i,' n. pr. Strašna je smert hudobnežev a ; tudi  nje¬
govo življenje je polno grenjav.  — Dali so knezi veliko zlata, srebra
'in žlahtnih kamenov, pa tudi  brona in železa v sklad.  Ravn. —
Podkuj še mene, junak mladenič.  Cegn. — I muha konja vpikne.
N. pr.

V nikavnem stavku nam služijo: tudi  ne,  in  pa  ne  ali še
boljše: niti: n. pr. Nimaš sreče, nimaš straže in izbrane ne dru¬
žine.  Cegn. — Ne prevzemi se v dobri sreči, niti  se ponižaj v ne¬
sreči.  Pr.

e) lie le (ne samo)  — ampak tudi, ne samo (ne le) —
temuč tudi,  i — i (lat. non solum — sed etiam, et — et,
nemšk. nicht nur — sondern auch, sowohl — als auch) kaže, da
velja rek za vse člene v enaki meri, n. pr. Smert ne pokosi
le starosti, ampak  postreli tudi  mladino.  —• Skerb ne pobeli
samo  las, a m p a k zgerbi tudi  lice.  Pr. — I mene i tebe je mati
dojila.  N. pr.

V nikavnem govoru nam služijo: ne — ne, ni — ni, niti

— niti, neti — neti  (lat. nec —• nec, nemšk. weder — noch),
n. pr. Ne bodo obstali hudobni pri sodbi, ne grešniki v svetu,
pravičnih.  Ravn. — Niti  bodi med, niti  bodi jed (strup).  N. pr.

— Ne smert, ne grob ne more pogasiti prave ljubezni božje.  Met.

— Niti  je kdo bil boljši od Afrikana, niti  glasovitejši vojvoda.
Jamb. — Nisem ga ni videl, ni poznam ga.  Podg.

Kedar naznanjamo, da se nekaj ne samo ni zgodilo, ampak da se je še
kaj lmjšega storilo, tedaj nam služijo; ne kar, nikar, nikar  pa,  ne  pa
pa  kar  (r nemšk. nicht einmal — um so weniger), n. pr. Visel bi mi rad, ne
kar dal.  — Se jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili.  Podg. — Tega
kamena še ne vzdigneš, nikar pa da bi ga nesel.  Levst.

f) enako, ravno tako  (p  lat. item, — nemšk.dergleichen,
auf gleiche Weise) t. j. po enakem načinu, n. pr. Kokoš vse raz-
berska; enako  dela tudi zapravljivka.

222

g) potem, po tem, potlej, zatem, na to darauf,
hierauf, hernach) priklepa djanje, ki nastopi, n. pr. Vi svoja
dela trobite po svetu, jaz delam prej, potem  pa govorim.  Cegn.
— Verstivne moči so tudi: dalje  (*ferner), n a j p e r v o, napo¬
sled, poslednjič, na zadnje  (*zuletzt) itd.

h) verh tega, mimo tega,  h temu (* nemšk. uberdiess,
ausserdem, dazu) prideva k prejšnji kako drugo reč ali množino,
n. pr. Lažnjivcu nikdo ne verjame, verh tega  so lažnjiva usta
tudi Bogu v zameri.

§. 414. Priredno - zloženi stavki so deli ene, je obsegajoče
misli; stikajo je pa:

a) časi — Časi, včasi — včasi, zdaj — zdaj  (?  lat.
tum — tum, nemšk. bald — bald) verste izreke v času, n. pr.
Časi  slast serce napaja, Sasi jok pelini spet.  — Zdaj me trese
mraz, zdaj spet vročina kuha.

b) nekaj — nekaj, nekoliko — nekoliko  in p tuji de¬
loma — deloma  (? lat. partim — partim, nemšk. theils —
theils) verste izreke po načinu, n. pr. Lama je nekoliko  kozi
podobna, nekoliko pa je podobna kameli.

§. 415. Stavek se pridruži stavku, da ga bolj pojasnuje t. j.
razširja ali določuje; v ta namen služijo:

a) kakor, kakti (* lat. ut — nemšk. als wie) našteva ne¬
kaj reči v pojasnjevanje, n. pr. Neke reči se same od sebe svetijo,
kakor  solnce, nektere zvezde, goreče in žareče reči, mnogi merčesi
itd. Vert.

b) namreč, naj me t. j. na ime (lat. nominatim — nemšk.
namlich) imenuje vse reči, ki služijo prejšnjemu reku v pojasnje¬
vanje, n. pr. Človeku je treba dveh reči, namreč  dobrega slovesa s
in dobre vesti.  N. pr.

c) izvlasti, zvlasti, zlasti, navlasti  (s lat. praecipue,
maximae— nemšk. besonders, insbesondere) imenuje reč ali osebo
ter jo stavi nad druge, n. pr. Vsaka strast popači obraz Človeku,
zlasti  pa nevosljivost.  Ravn. —• Velika božja dobrota je vino,
izvlasti  za bolnike.  Ravn.

b) Prolivni in locivni stavki.

§. 416. Protivni  (adversativni) stavki so tisti, v kterih so
nasprotni, sebi odporni reki v celoto vbrani.

I. Pomen pervega reka se po drugem omejuje  in sicer z
vezniki: a, ali, pa, toda, vendar,  le  itd.

a) A (vero, autem — nemšk. aber, doch) nam rabi:

a)  če se kaki reči druga nasprotna dodaja; nam Slovencem
pa je le malo v navadi ter se nadomestuje sploh po členkih: pa,
ali;  n. pr. Delaje  dosti, a moža ni, da bi se ga lotil.  Levst. —
Sanj je laž, a Bog je istina.  N. pr.

223

/S) v vprašanjih sam ali v sestavi z li ali no, n. pr. A veš,

kdo je ? — No (ano) kaj je to, kako je to.  N. ps. — Ali bi se od

veselja ne izjokali  Vert.

b) Ali, al (s lat. sed, verum — nemšk. allein, aber) jemlje
se v službo:

«) kedar se nasprotni reči druga drugi nasproti stavite, n. pr.
Bog imd veliko lastnosti, ali nobene prilike.  N. pr. — Volja je
dobra, ali meso je slabo.  Pr. — Večkrat so bili  ( Slovenci) prema¬
gani, ali nikoli niso izgubili prave ljubezni proti svoji domovini.

Vodn.

/?) kedar se veljava pervega po drugem reku omejuje: v
tem primerljeji stoji v pervem stavku navadno: sicer,  res  da

itd. n. pr. Žetev je sicer velika, ali delavcev je malo.  Met. —

Resnica more sicer na en Čas potlačena, ali premagana ne more
biti.  Met. — Povsod je božja zemlja, ali dom je vsacemu najmi¬
lejši.  Cegn. — C as res ternje in resnice pokosi, al oboje koj mla¬
dike ponovi.  Ob.

c) Pa, pak (lat. autem — nemšk. aber, jedoch, dagegen)
nam rabi:

«) namesto pervotnega a pri nasprotnih rečeh; v tem po¬
menu pa ne stoji spredaj, ampak za pervo besedo v stavku, n. pr.
Ljudje sodijo vnanje, Bog pa notranje.  Met. — Kruh mu dam,
pameti pa ne morem.  N. pr. — Kolikrat se nedolžnost preganja,
krivica pa ošabno glavo nosi!  Napr. — On dela, ti pa križem roke
nosiš.  Vodn.

/?) namesto toda, vendar,  kedar se zapopadek pervega
stavka po drugem omejuje; v pervem stavku stoji večkrat sicer
ali kaka enaka besedica, n. pr. Bučela je majhen ptiček, pa pre¬
sladek nje sad.  1SL. pr. — Dobra ovca da malo mleka, pa veliko
volne.  N. pr. — Človek do groba sreče želi, pa si le prazne pene
lovi.  Virk. — Jezik je majhen a prata, pa dosti ušlata.  N. pr.

7 ) v okrepljevanje vprašanj- in odgovorov, n. pr. Ali pa tudi
veš?  — Kaj pa da!  — Ce ti huda tašča bo napila, boš pa vince
ti na trato zlila.  N. ps.

d) Toda, le da, samo  da  lat. verum — iedoch, da¬
gegen, hingegen) znamenjuje, da je kaka reč veče veljave, moči,
oblasti mimo druge, da je imenitniša od druge, n. pr. Malen
sem ptiček, toda  slaviček.  N. pr. — Mala ptica prepelica, toda
upeha konja in junaka.  N. pr. — Velik ni, pa je širok, toda  tu¬
kaj je od rok.  Levst. — Bog večkrat žuga, toda  se ne zmenimo.
Met.

e) Vendar, vendar le, pa vendar, pri vsem  tem
lat. tamen, attamen — nemšk. doch, dennoch, und doch,

gleichvvohl) nam služi:

a)  kedar se veljava pervega reka po veljavi drugega omejuje
ali razširja, n. pr. Rožice lepd cveti, pa vendar enkrat odcveti.

224

N. ps. — Nevarno je buditi leva, pa vendar  (jr oz naj hujša glava
je v blodnji mnenja človek sam.  Kos. — Laž nima rok, vendar
človeku zaupanje razdere.  N. pr. —

j)  v pogojnih in pripustnih stavkih n. pr. Ca se človeku poz¬
neje tudi dobro godi, vendar ne more pozabiti kraja, kjer je odra¬
sel.  Cegn. — Ako ravno sva brata, mošnji si vendar niste sestri.
N. pr.

f) Le, samo (lat. solarn — nemšk. nur, allein) naznanja iz¬
jemo, ki se stavi prejšnjemu reku nasproti n. pr. Vse na svetu se
stara in vene, le narod vedno živi.  Erj. — Vse nas zapusti v smerti,
le dobra dela gredo z nami.

§. 417. II. Zapopadek pervega reka se po drugem ometa
ali overgava;  to razmerje naznanjajo:

a) Ne — ampak (* lat. sed. verum ■— nemšk. nicht — son-
dern), kedar izrečemo nasprotje ene reči proti drugi, da se ter-
divnost po nikavnosti bolj pokaže; v tem primerijeji nikavnica
ne stoji vselej pred dopovedkom, ampak večkrat pred besedo,
ktera se zanikava, n. pr. Samosvoja ljubezen se ne manjša, am¬
pak vedno raste.  Met. — Bog ne gleda besed, ampak  on gleda
serce.  Ravn. — Ne delo po Človeku, ampak Človek se sodi po delu.
Met. — Terdovratnost in svojeglavnost nima obstanka, ampak
ponižnost in poterpežljivost.  Met.

b) Ne — temue, te moč lat. sed — nemšk. nicht sondern,
vielmehr), nam rabi, kedar ločimo pomen dveh nasprotnih izre¬
kov, n. pr. Tudi pismenstvo ima svoja imena, ktera ne leže na
klopi, temuč  gori na polici.  Vodn. —- Na pot malikovavcev ne
zahajajte, temuč  pojdite k izgubljenim ovcam.  Met.— Nisem igral,
da bi obogatel, temuč  da bi srečo skusil.  Met.

"Vzhodnim Slovencem rabi v tem pomenu tudi nego,  ki se v novejili
časih tudi pri nas bolj in bolj v knjigo jemlje n. pr. Življenje naše ni kratko,
nego  mi ga delamo kratko

c) Ne — marveč (* lat. non — sed potius — nemšk. nicht
— sondern vielmehr) nam služi, kedar pervo misel zavergši na¬
znanjamo, da je druga prikladniša, primerniša, n. pr. Ne dopasti,
marveč  hasniti bodi govorniku namen.  Slomš. —■ Lepota slovenščine
ni v posameznih čistih besedah, marveč  v zalih domačih podobah.
Slomš.

§. 418. Kedar se besede ali stavki, ki se vzajemno izkle-
pajo ali izločujejo, v enoto zvežejo, zove se taka zveza ločivna
(disjunktivna). Ločivne stavke vežejo:

a) Ali, ali — ali (*aut, aut-aut, vel-vel — nemšk. oder
entweder — oder), naznanja, da od dveh ali več reči biva ena
ali druga n. pr. Ali germi ali se zemlja tresel  N. ps. — Sodnik
se mora krivicam ali naravnost ustaviti ali pa začne pravico pre¬
ganjati.  Met.

c) Bodi — bodi, bodi si — bodi  si,  naj  si  bo  —
ali  (* lat. sive — sive — nemšk. es sei, es mag sein — oder)

rabi nam v delivnem pomenu, kedar je govorjenje o reččh ali
djanjih, ki se večkrat opetujejo, n. pr. Bodi  gruden, bodi  kres,
kedar zebe neti les.  N. pr. — Bodi  v družbi, bodi  sam, bodi
sramnega te sram.  N. pr. — Vse doseže, kar mu drago, bodi  slava,
bodi  blago.  Kos.

c) Te rdi vili in sklepavni stavki.

§. 419. Kedar se stavek stavku tako pridruži, da zapopada
eden vzrok veljavnosti druzega, tedaj mu pravimo terdivni ali
vzročni,  če pa obsega to, kar se da iz pervega sklepati,
tedaj mu velimo sklepavni ali posledečni  stavek.

I. V terdivnih stavkih nam rabijo:

a) Zakaj, kajti (« lat. nam, namque — nemšk. denn) po-
terjuje iz notranjih ali vnanjih vzrokov veljavo prednjega reka,
n. pr. Ljubite Gospoda, poslušajte ga in deržite se ga, zakaj  vaše
življenje je on in podaljšek vaših dni.  Ravn. — Delajte pokoro,
zakaj  nebeško kraljestvo se je približalo.  Met. — Bog ve, kdo
jutri nam zapoveduje, zakaj povsod bandera nepremagljiva prostira
Angličan.  Kos. — Začni piliti in mikati, kajti  gradivo ni vse
predivo.  Slomš. — Sedaj se ne opirajte na svoje pravice, kajti
zdaj ni temu časa.  Cegn.

Včasi se terdivni veznik eeld izpusti, n. pr. Naj meni večna milost zmago
dude, <sa druge grehe moja vest ne znade.  Cegu.

b) Saj (»lat. enim, etenim — nemšk. denn, ja, namlich)
izrekuje vzrok kot reč sploh znano in naravno, ki se sama po sebi
razumeva n. pr. Ne bo naj prepira med nama in med najinimi
pastirji, saj sva si brata.  Ravn. — Počakaj, saj nisi voda.  N. r.
— Blagor mu, ki je zvest resnici, saj velik pokoj mu v serce pri¬
nese.  Met.

c) Sicer, scer (-  lat. alioquin — nemšk. denn sonst, widri-
genfalls, denn im entgegengesetzten Falle — iz zastarelega zaimka
sic, sik 5  tak,  torej: na ta način, tako)  nam rabi, kedar
izrekujemo nasprotje tega, kar se godi, n. pr. Ne delajte svojih
dobrih del pred ljudmi ; da bi vas videli, sicer  ne boste imeli pla¬
čila pri svojem očetu.  Met. — Le berž sicer  bode druga.  N. r.

Enacega pomena je tudi drugače in inače  n. pr. Pobolj¬
šaj se, drugače  ne bode prida iz tebe.

§. 420. II. V sklepavnih ali posledečnih  stavkih nam
služijo vezniki:

a) Torej, zatorej, zato, taj, zategavoljo, zatega¬
delj, po tem takem, za rad tega  (lat. propterea, quapropter,
itaque — deshalb, deswegen, darum, demzufolge, folglich) nazna-
njajo posledek, ki izvira iz prednjega reka, n. pr. Slaba tovar-
Šija spridi dobro zaderžanje; zatorej  ne zahajaj med slabe to-
varŠe.  Slomš. — Skušnjave so povsod-, torej  bodi vedno pazen,
da va-nje ne zabredeš.

Slovenska slovnica. 15

226

b) Tedaj (lat. igitur, ergo — nemšk. daher, darum, dem-
nach, also) nam služi, kedar naznanjamo to, kar izhaja iz pred¬
njih rekov kakor iz svojega vira, n. pr. Tako iz malega stvar na¬
raste velika in slavna; volja se zbudi tedaj,  truda ne strašite se.
Kos. — Ljubezen božja se v ljubezni do bližnjega pokaže, kakor v
svojem izdelku; tedaj  ena brez druge ne more biti.  Met.

II. Poglavje.

B. Podredje.

§. 421. Podredno-zloženi  stavek ali podredje se iz¬
obrazi, če se kak člen prostega stavka s posebnim stavkom iz¬
reče; tako n. pr. se more iz prostega stavka ,,Zadovoljni ima
kmalo zadosti“  napraviti podredno - zloženi: Kdor je zadovoljen,
ta ima kmalo zadosti  itd.

Odvisniki so po členih prostega stavka, ki se razraščajo v
posebne stavke a) osebkovi,b)dopovedkovi, c) d o p o 1 n-
kovi, d) prilastkovi ali e) prisl ovni.  Pervim trem pravimo
sploh samostavlii  (substantivni) stavki, ker se osebek in do-
polnek (v tem primeru tudi dopovedek), navadno po samostavni-
kih izrekuje; za prilastkove stavke pa je sploh navadno ime: pri-
devni  (adjektivni) stavki.

I. Samostavni stavki.

§. 422. Samostavni ali substantivni stavki priraščajo, če se
osebek ali dopolnek ali pa dopovedek  prostega stavka raz¬
širi v poseben stavek, ki 3luži potem namesto osebka ali dopoln-
ka ali pa dopovedka v glavnem stavku. Samostavne odvisnike
vežejo z glavnim stavkom:

a) oziravni zaimki, kdor, kar, kteri  ki  itd.; v glavnem
stavku stoji po gostem ltazavni: ta, to, oni, ono, tisti  ali kak
drugi kazavnik, n. pr.

d)  osebkovi stavki:  Kdor  bo kravo vračal, ta bo oves
plačal.  N. pr. — Kdor  kropivo pozna, nagec skrije.  N. pr. —
Kdor  ima v pravem koncu glavo, premaga solnce, dež, težavo.
Levst. — Kdor se v prevzetnosti vpijani, serce in dušo svojo rani.
Cegn. — Ne dela prav, kdor  prevrača red natorni.  Cegn. —
Kogar  kača piči, boji se zvite vervi.  N. pr. — Kar rodi natora,
vse enkrat mine.  Levst. — Kar je dobro, to se samo hvali.  N. pr.
— Cesar oko ne zagleda, to sercu ne preseda.  N. pr. — Najboljše se

22 ?

pogaja, kar je iz domačega kraja.  Cegn. — Dolgo živi, kteri
dobro živi.  Pr. — Moder in srečen, ki drugih nesrečo na-se oberne.
Ravn. — Hudobec je, ki svojih starčev ne spoštuje.  Slomš.

/?) dopolnkovi stavki:  Kdor ni dalje prišel, ko do korita,
temu  je vsaka mlaka morje.  N. pr. — Kogar  Bog ljubi, tega
kaznuje.  N. pr. — Kdor iz dežele gleda, s tem se ni varno na
solncu greti.  N. pr. — Kdor  pogosto ječi, dolgo mu ne zazvoni.
Cegn. — Smert ne prehiti nikoli tega , čegar serce je pri Bogu.
Met. ~~ Kar sem kupil, to bom lupil.  N. pr. — Kar sem nebesom
zaupal, skrivati ljudem ni treba.  Kos. — Smert vse ozdravi, kar
boli.  N. pr. — Izid imej na misli pri vsem, kar počneš.  Ravn. —
Kar je rodila mati narava, v krilo globoko smert jej zaklene.
Cegn. — Gorje mu, pri kterem  se mačke in miši bratijo  N. pr.

— Milost božja ostane od veka do veka nad njimi, kteri  se njega
boji.  Ravn.

y)  dopovedkovi stavki:  Bog je, kteri  je stvaril nebo
in zemljo.  — Bog je, kteri  ponižuje in povišuje.  Ravn. — Vsega r-
mogočni Bog je, ki nam pomore v vsaki sili.  Ravn.

b) pri zavisnih vprašanjih vprašavni zaimki: kdo, kaj,  ki
itd. in členki: kako, koliko,  li  itd. n. pr. Kdove, kdo jutro nam
zapoveduje ? Kos. — V sreči ne znaš brati, kaj za družnikom
tiči.  Jara. — Kedar v Boga ime daješ, naj ne ve levica, kaj
dela desnica.  Ravn. — Bog vedi, ni li to znamenje prihodnjih tem¬
nih ur.  — Kaj veš, ali posije solnce tudi pred naša vrata.  —
Nič ni ležeče na tem, kako  dolgo kdo živi, temuČ le na tem,
kako  dobro je živel.  Pr. — Kdo ve, čaka li človeka sreča ali nesreča
v prihodnjosti.  — Izpustil je goloba iz ladje, da bi zvedel, je li
voda že padla ali ne.  — Cujte, ker ne veste, ktero  uro Gospod
pride.  Met.

c) veznik da in da bi n. pr.

a)  osebkovi stavki:  Da Bog za nas skerbi, to nas tolaži
vse žive dni.  Ravn. — To je prava pot do Boga, da spolnujemo božje
zapovedi.  — Da nas Bog včasi z nadlogami obišče, tudi to je zna¬
menje njegove ljubezni.  Ravn.

/9) dopolnkovi stavki:  Pomislite, daje  minljivo vse na
svetu.  Cegn. — Ob uri tmin kdo petelina opomni, da se bliža dan ?
Kos. — Človek je dolžen družbi in sebi, da hodi v Čisti obleki.  Cegn.

— Pomni da smertna žetev vsak dan bolj dozori.  Preš. — Ne
žabi, da na svetu sreča nesreči roko podaja.  Slomš. — Pomisli
človek, da si sad prahu.  Led. — Kedar bote vidili vse to, vedite,
da je konec blizo pred durmi.  Met. — Greh stori, da človek pozabi
na Boga.  Met.

Le-sem spadajo tudi odvisniki v samostavnikovi obliki, s
kterimi lastne ali besede druge osebe nespremenjene naznanjamo,
n. pr. Kristus nam veli: Ljubite se med seboj.  — kitar pregovor
pravi: česar se Janžek nauči, to tudi Anže zna. — Marsikteri je

15 *

228

djal: jaz sem ti prijatelj zvest, v potrebi pa je naredil iz dlani

pest.  N. pr.

II. Prilastkovi stavki.

§. 423.  Če  se  kak  prilastek  glavnega stavka izreče s
posebnim stavkom, tedaj pravimo temu stavku prilastkov  ali
pridevni stavek, ker ima veljavo pojasnujoeega pridevnika.

Za vezi služijo oziravni zaimki: kteri, ktera, ktero —
ki — kakoršen, šna,  o Jcar  in oziravni členki: kjer, ko¬
der, kamor  itd. n. pr. Čast je ledena gaz, ki hitro zvodeni.
N. pr. — Kje rož’ce rasto, ki zmiraj cvetoč  Hašn. — Ni vse zlato,
kar sije.  N. pr. — Človek v ječi je podoben Človeka svobodnemu,
kakor lastovka pod ledom uni lastovki, ki obletuje streho, pod
ktero  je zidala gnjezdo.  Cegn. — Poglejte travo na polji, ktera
danes stoji in se jutri v peč verze.  Met. — Ne spravljajte si zakladov
na zemlji, kjer jih rija in molj konča.  Met. — Zbirajte si zaklade
v nebesih, kjer  jih ne konča ne rija ne molj.  Met. — Dela, kije
danes moreš storiti, ne odlagaj na jutro.  — Domovina je kraj,
kjer je naša zibel tekla.  — Vsak kraj, koder  solnce sije, leskeče
božjih dobrot.  — Dajte nam kneza, kteri bi pravično sodil naše
pravde.  — Pravica da vsakemu svoj prav, kakor  (kakorŠno)
mu gre.

Oziravnik se more nanašati tudi na svojivni pridevnik ali
zaimek, n. pr. Odpusti nam grehe, ki smo slaba nezanesna stvar.
— Premisli božjo  vsegamogoČnost, kteri  ravnu, ves svet.  —• Ža¬
lostna je Človekova,  ki zgreši prave poti v življenji.

Včasi se najde samostavnilc, na kteri se nanaša oziravni zaimek, iz glav¬
nega v odvisni stavek prestavljen tako, da se ž njim v spolu, številu in sklonu
vjema, n. pr. K ter e besede bre% premislika % jezika teko, %a te navadno
serce ne ve.  Pr. — V kteri  koli stan  prideš, vsacega dolžnosti zvesto
spolnuj.

III. Prislovni stavki.

§. 424. Prislovni ali prirečni  stavki se obrazijo, češe
glavnemu stavku prislovno določilo odvzame ter po posebnem
stavku izreče, ki glavno djanje z ozirom na kraj, čas, način
ali vzrok določuje; po tem takem so:

a) Krajevni.

§. 425. K rajevni  stavki določajo djanje glavnega reka z
ozirom na mesto;  stikajo je z glavnim stavkomoziravniki: kjer
koder, kamor, od koder, dokoder — kjer koli, koder
koli  itd. V glavnem stavku jim po navadi odgovarjajo srodni
kazavniki: tu, tam, tod, tj e, dotlej  itd.

a) Kjer — kjer koli  (lat. ubi — nernšk. wo, vvo immer)
rabi nam sosebno pri glagolih mirovanja, n. pr. Kjer laž kosi.

229

tam ne večerja.  N.  pr.  — Kjer je obilnost, tam je presilnost.
N.  pr.  — Kjer  kuga razsaja, tam smert raja.  N.  pr.  — Vsaka
ptica rada tj e leti, kjer se je izvalila.  N.  pr.

b)  Koder — koder  'koli (lat. qua, quacunque — nemšk.
wo, auf welchen Wegen, wo immer) nam služi, kedar se naznanja
gibanje ali kretanje, ne pa'mirno stanje, n. pr. Koder smertna kosa
kosi, sreče ni prave.  Virk. — Koder  jagnjiče skače, da Bog tudi
pase.  Slomš. — Blažena naj bode tla, koder  teče bistra Sava.
Vilh.

c) Kamor — kamor koli, kamor  le  (lat. quo, quocun-
que — nemšk. wohin, wohin immer) kaže mer djavnosti v kako
mesto, n. pr. Kamor on veli, tje buče vetrovi.  Cegn. — Kamor
tvoja sla ti kaze, preveč nagel nimaš biti.  Vodn. — Kamor  se
Človek oberne, povsod  nahaja nadloge in bridkosti.  Cegn.

d) Od koder, od koder koli — do koder, doklčj
(lat. unde, ex quo loco itd.), n. pr. Truplo se verne tje, od ko¬
der je bilo vzeto.

b) časovni.

§. 426. Časovni  stavki določujejo dobo,  v kteri se djanje
godi. Na čelu jim stojč: kedar, ko, dokler, preden, kar,
kakor  itd., v glavnem stavku pa po gostem srodni kazavniki:
tedaj, ondaj, precej, zdajci, berž, v tem,  med  tem  itd.

a) Kedar, kadar — kedar koli  (lat. quum, quando —
nemšk. wann, wenn, so oft) kaže sploh na večkratno  djanje, zraven
mu je pa še nekak pogojen  pomen pritaknjen, ter nam rabi v
zaznamnjevanje sedanjega ali prihodnjega  djanja, n. pr.
Kedar  je vojska, tedaj  so nebesa odperta.  N. pr. — Kedar  Bog
mudi, ondaj  se nič ne zamudi.  N. pr. — Kedar  kimovca germi,
Žito, sadje zarodi.  Vodn. — Vsak narod, kedar  se začne otesa-
vati, začne to pri svoji domači besedi, da jo očedi.  Ravn.

b) Ko (lat. quum,  quando, postquam — nemšk. als, da,
wenn, nachdem itd.) nam služi za sedanje, pretekle in prihodnje
dogodbe, n. pr. Breda vstane, ko se dan zazori.  N. ps. — Ko se
beli dan zaznava, k delu gre vse, kar živi.  — Hudobnega pomiluj,
ko se mu najboljše godi.  N. pr. — Ko so zaškripala vrata, precej
se oglasi perutnina.  Cegn.

Včasi se ko ali kedar  izpusti, n. pr. Blago odide , um pride.  N. pr. —
Božič pride, nima odide.  N. pr.

c) Dokler, dokič, dok,  do  kar  pomenja:

a)  da terpf djanje odvisnega stavka tisti čas, ali tisti čas in
tako dolgo, kakor djanje glavnega (lat. quamdiu — nemšk. so lange, so
lange als, wahrend), n. pr. Dokler  imam repar svoj, vsak mi
reče, bratec moj!  N. pr. — Dokler  vstaja gorko solnce, zemlja
ima sad in cvet ; dokler  sije blaga sreča, z nami brati se ves svet.
Vilh. — Dokler  je drevo mlado, lahko gapripogneš, kamor moreš.  N. pr.

230

j)  da djanje glavnega stavka terpi, dokler uno v odvisnem
ne nastopi (bis, so lange bis, bis nicht, so lange nicht), n. pr.
Nevosljivost ni sita, dokler  ni pokončano, kar ona sovraži.  Met.
— Ne govori vmes, dokler uni ne izgovori.  Met.

d) kar, (lat. ex quo tempore — nemšk. seit, seitdem, seit
der Zeit wo) znamenjuje:

a)  dobo, od ktere sem djanje terpi, n. pr. Minljivost Uje
strašni boj s prirodo, kar je svet domija rev.  Led. — Ne razkla¬
dam vam terpljenja, ki smo ga prebili, kar iztergali so vas zmed
naše srede.  Cegn. — Dobro je bilo za nas, dokar so vozovi tod
hodili, ali odkar  so prestali, gremo nazaj.  Podg.

/Š) trenutek, v kterem kaj nastopi, (— als plotzlich), n. pr.
Dolgo je bilo vreme prijazno, kar se nebo poobleže  itd.

e) preden, predno, prej ko, prej nego  (priusquam,—
ehe, bevor) naznanja, da se mora djanje, v glavnem stavku
izrečeno, poprej dogoditi, preden nastopi uno v odvisnem stavku
n. pr. Preden  prišla stara leta, kralj Matjaž je Šel iz sveta.
N. ps. — Vstani, preden  se zori.  N. ps. — Na zemlji veselje
umira, Še preden se rodi.  Led. — Terta se joka, predno rodi.

f)  kakor, s čim, komaj, kakor hitro, berž ko,
preč ko, toliko  da,  da  le  (lat. ut, ut primum, quum pri-
mum — nemšk. sobald, sobald als, wie, sowie), v glavnem stavku pa:
berž, precej, zdajci  itd. Ti časovni vezniki pomenjajo, da
djanje glavnega stavka preč nastopi, s čim se uno odvisnega reka
konča, n. pr. Komaj  to izgovori, svojo dušico pusti.  N. ps. —
Kakor  beseda materna umira, peša tudi naroda slava in mož.
Slomš. — Le da prinesem kaj na mizo, precej pridem.  Cegn.

c) Primerjavni.

§.427. Primerjavni  (komparativni) stavki določujejo
enakost ali inakost  oseb in reči, ki je primerjamo po njih
lastnosti ali djavnosti. Primerjavne stavke začenjajo:

a) Kakor, k akti,  v glavnem stavku tako  (lat. sicut,
quemaamodum — nemšk. wie, gleichwie) primerja reči po njih
enakosti ali podobnosti; včasi se tako  izpusti, n. pr. Kakor  se
posojuje, tako se vražuje.  N. pr. — Kakor  rosa vrožino hladi,
tako  de dobro lepa beseda.  Ravn. — Kakor vino pijanca premoti,
tako  oŠabnika Žeja po žasti.  Ravn. — Kakor  si je postlal, tako
bode ležal.  N. pr. —• Tiho sta zapustila svet, kakor  bi bil svežo
popihnil.  Cegn. — Kakor  trudnemu najemniku lep pomladni vežer,
zdela se bode pobožnemu smert mila in prijazna.  Ravn.

Včasi rabi v tem pomenu tudi ko ali kot,  n. pr. Ko megla
pred solncem zgine, so posvetne sanje proŽ.  Led. — Ko bi trenil,
mine vse posvetno.  — Ko zbežno val hiti tje v okean, tak hitro
zbegne detešže z igriŠž.  Led.

231

b) kolikor — toliko (lat. quot — tot, nemšk. so viel
— als) nam služi, kedar merimo reči po množini ali številu,
n. pr. Kolikor glav, toliko misli.  N. pr.— Kolikor krajev,
toliko običajev.  N. pr.

c) ko, kot, n e g o (lat. quam— nemšk. als) nam rabijo, kedar
se eni reči lastnost v veči ali manjši meri prilaga ko drugi, so-
sebno pri primerjavni stopnji, n. pr. Nič ni lepšega ko strah
božji.  — Lepše kot srebro in zlato sije modrost.  Slomš. — Kar člo¬
vek od daleč gleda, zdi se mu drugače, nego  v bližini.  Cegn. —
Kje je boljše nego  med ljudmi, ki imajo nas radi!  Cegn.

V časi nam služi v tem pomenu tudi kakor  ali  k a k t i
n. pr. Bolj skerbe dncgi 8loveni za nas, kakor mi sami za se.
Ravn. —- Resnična presodba bodi tebi ljubša, k akti  lažnjiva po¬
hvala.  Slomš.

d) Raz m er ni.

§. 428. Razmerni  (proporcionalni) stavki kažejo mero, po
kteri se djavnost vekša ali manjša; za vezi jim služijo:

a) čem, čjm — tem, tim (lat. quo — eo — nemšk. je —
desto), n. pr. Cern vise kdo stoji, tem nize more pasti.  Pr. —
Cim više solnce vzhaja, tem bolj gasne zvezde po nebesu.

b) „ če, kolikor  (više, niže) — tein, toliko  (više itd.)
n. pr. Ce je više vstajalo solnce , bolj so se množile megle.  Cegn. —
Ce je starša {torta ), toliko  boljo kapljico da.  Levst.

c) več ko manj ko — več, manj, toliko  več  itd.
n. pr. VeČ ko je laŽnikov, lože se zve resnica.  N. pr. — Veča  ko
je družina, veča je tudi ljubezen med njo.  Slomš.

d) kakor (lat. prout — je naehdem, nach Massgabe dessen)
kedar je mera glavne djavnosti zavisna na meri, ki jo obsega
odvisni stavek, tako da se poleg tega manjša ali vekša, n. pr.
Vsakemu dojde, kakor  mu je prisojeno, dobro ali zlo.

e) Posledični.

§. 429. Posledični  (konsekutivni) stavki naznanjajo po-
sledek ali učinek glavnega reka, v kterem stoje ali se morejo
na misli dodati besede: tako, toliko, ta k oželo  itd. Posledične
stika z glavnim stavkom: da, da bi, n. pr. ZaŠkertne podkev,
zapraši, da pesek in ogenj se kadi.  N. ps. — Po ravnem polji v
dir derčijo, da se dela gosta mi meglica.  N. ps. — Nobena zver ni
tako dobra, da ne bi bila časi tudi zla.  Cegn. — Nič na svetu ni
tako skrito, da ne bi s časom postalo oČito.  N. pr. — Zakon na-
tore je tak, da iz malega raste veliko.  Kos. — Na svetu se le prerado
zgodi, da cvenk pravico prevpije.  N. pr.

232

f)  Vzročni.

§. 430.  Vzročni  (kausalni) stavki naznanjajo vzrok djanja
v glavnem stavku; začenjajo pa take stavke:

a) Ki , ko (lat. rjuippe qui, quod — nemšk. da, indem) n. pr.
Kaj mi boš pravil, ki sam ne veš resnice!  — Ne taji, ki dobro
vemo, da si kriv.  Podg. — O hvala vam, zelena ve drevesa, k i
stene ječi moji steza krile!  Cegn. — Komu smem verjeti, ko pre-
varil me je on  ? Cegn.

b) ker, (lat. quia, quod — nemšk. weil, da), n. pr. Med se
liže, ker je sladek.  N. pr. — Ker bo hudobija obilno rasla, bode
ljubezen pri mnogih omerznila.  Met. — Pregrinja s čemim krilom
se višava, ker sobice proti večerni zemlji plava.  Levst.

Kedar se z vzrokom naznanja tudi čas, tedaj nam rabi včasi kedar,  n. pr.
Verjemi mi, ki vem, kedar  sem zraven bil.  — Trije možje bodo priče, ke-
dar so videli.  Podg.

c) Ko, kot, kakor  (nemšk. indem; weil) naznanja vzrok,
ki pohaja iz osebkove lastnosti ali njegovega značaja; rabi nam
sosebno tedaj, kedar se odvisnik kot pridevek glavnemu stavku
pridene, da bi se vzrok in nagib glavnega djanja ob enem na
znanje dal, n. pr. Kralj, kot blag mož, prepovedal je končati mlado
Življenje.  — Starka, kot dobra duša, molila je za-nj noč in dan.

g) Namerni.

§. 431. Namerni  (finalni) stavki naznanjajo konec ali
namero  djanja ali stanja in se stikajo z glavnim stavkom po
vezniku: da, da ne — da bi, da ne bi (lat. ut, quo, ne —
nemšk. damit dass, auf dass); v glavnem stavku se nahaja često¬
krat: zat6, zatorej  itd., v n. pr. Zato žarko solnce sveti, da si¬
rote moje krepi.  Cegn. — Človek mora imeti serce za ljudi, da ga
imajo tudi radi.  Cegn. — Mravlja se žene po živežu ob žetvi, da
ima po zimi kaj živeti.  Ravn. — Bog nam pošilja križe in nadloge,
da ne bi na-nj pozabili.  — Pometali so orožje, da bi se lože
umeknili preveliki sili.  — Da se v lesku zvon zasveti, mora se po¬
doba streti.  Kos. — Uči nas šteti svoje dneve, da bomo modrejšega
serca.  Ravn.

h) Pogojni.

§. 432. Pogojni  (kondicionalni) stavki obsegajo pogoj glav¬
nega djanja in naznanjajo, da se djanje dopolni, če se spolni po¬
goj v odvisniku. Pogojne stavke začenjajo:

a) Če (starsl. ašte, lat. si — nemšk. wenn, falls) pomenja,
da je pogoj v resnici ali vsaj po mislih govorečega resničen; druži
se torej le z določnikom, nikdar ne s pogojnikom, n. pr. Roža
cvesti ne more, č e jej Bog ne pomore.  Cegn. — C e Bog hoče, tudi
motovilo poči.  N. pr. — Vsaka žival je hvaležna, če jo ima Človek

233

rad.  Cegn. -— C e je oče junak, bode sin gotovo vojščak.  N. pr. —
Kar skup ne more biti, pametno ravna, še loŠi se.  Kos.

b) Ako (lat. si — nemšk. wenn, wofern, falls) nam rabi, ke-
dar je pogoj resničen, mogoč ali dozdeven, ter se menja z vezni¬
koma če in ko, n. pr. Sadje je les, ako ni kruha vmes.  N. pr. —
Ni dobro, ako sreča se sovraštvo s sovraštvom.  Cegn. — Ako že¬
liš učenosti, pojdi v mesta med učene ljudi; ako lilepiŠ po Časti in
visoki službi, pojdi kamor te serce pelje, ako pa želiš prave sreče,
ostani v domovini.  Erj. — Ako bi sirot ne bilo, žarko solnce ne bi
svetilo.  N. pr.

c) Ko (lat. si •— nemšk. vvofern, tališ itd.) se druži sploh s pogoj¬
nikom ter nam rabi, če je pogoj po predmetu (objektivno) nevelja¬
ven ali nedoločen, n. pr. Ni ga več moža besede, ko bi z lučjo ga
iskal.  N. ps. — Ko bi pevce imela, pisala bi listek.  Kr. r. — Ko
bi meni kdo tiČico vjel, hotel bi mu dati prav dober Ion.  N. ps. —
Ko bi vedeli in spoznali, kaj je Čas in kak hiti, vse drugače obra¬
čali bi njega minljive dni.  Slomš.

Namesto „ko“ nam služi včasi: da z določnikom, da se pre¬
več nesoglasnih pogojnikov ne snide, to pa sploh le tedaj, kedar
je glavni stavek v pogojnem naklonu, n. pr. Da sem jaz deželni
sodnik, vsakemu bi storil pravico.  Ravn. — Da sem velika umetnica
v malariji, vse drugače bi te oslavila, mila babica!  Cegn.

d) samo da, da le nam služi, kedar želimo, da se spolni
djanje v odvisnem stavku, n. pr. Ni treba gledati, kje mačka spi,
da le miši lovi.  N. pr.

e) vprašavni členek li, v slovenščini pa le bolj po redkem,
n. pr. Hočeš li Boga iz serca prositi, temu je mesto povsod.  Cegn.
— In umre li glava rodovini, vladajo naj vkup blago otroci.  Levst.

Včasi je pogojni členek izpuščen, kar pa ni posneme vredno, boljše je,
da se spremeni pogojni odvisnik v priredni stavek, n. pr. Je nadelana cesta, ne
zajemajo pesta.  Vodn. — Bil bi kruh, zobje se dobe.  N. pr. — Vihar priveršt
in ni več hudobneža.  Ravn. — Božja sapa naj potegne in trava usahne.  Ravn.

i) Dopustni.

§. 433. Dopustni  (koncesivni) stavki pripuščajo, kar je
glavnemu stavku v nasprotji, in se ž njim stikajo po:

a) da*si , da-situdi, da-si ravno, da ravno, četudi,
ako tudi, ako ravno, če prav  (lat. etsi, quamvis — nemšk.
wiewohl, obgleich, ungeachtet itd.); v glavnem stavku stoji po go¬
stem: vendar  itd. n. pr. Sv. Jakob žito zori, Če se tudi  solnce
kuja.  N. pr. — Vol je vol, če mu tudi  roge odbiješ.  N. pr. —
Dar ljubezni, da ravno  majhen, bodo spoštovali.  Cegn. — Da-si
ravno  ti je na rokah delati ali kmetovati terdo, ne prijema naj
se ti; Bog je obernil tako.  Ravn. — Ako ravno  sva brata,
mošnji si vendar niste sestri.  N. pr. — Moramo se ljubiti, Če tudi
nismo rojaci.  Cegn.

234

b) da (lat. tametsi, etsi, licet — nemšk. mag auch, so sehr
auch, trotzdem dass) s pogojnikom, n. pr. Da bi bogat bil, moder
gotovo ni.  — Da bi delal kakor terna živina, vendar mu nit  po
sreči ne izide.  N. r.

c) Večkrat nam rabi namesto kacega veznika sam dopustni
ali velevni naklon, n. pr. Enaki Skerlatu naj so tudi vati grehi,
kakor sneg bodo beli; rudeči kakor karmezin naj so, vovni bodo
enaki.  Ravn. — Prilegaj  se Se tako krivični kruh, zadnjič hrusta
pesek po ustih.  Ravn. — Bodi  Se tako dragega kaj,  mimo Čiste
duSe ni nič.  Ravn. — Možu, bodi  si (če je) Se tak hrust, premislik
gre, da položi ga lahko tudi mala stvar.  Valj.

Namesto dopustnik odvisnikov ljubi slovenščina ločivne pri-
rednike, n. pr. Jezik je majliena prata, vendar dosti uSlata,  na¬
mesto: čeravno je jezik majliena prata, vendar dosti uslata.  N. pr.

Opombe: 1. Nemški „ohne dass, ohne zu“ se sloveni:

a) s protivnimi členki: ali, vendar, pa, toda n. pr. Ich habe den
ganzen Tag gearbeitet, ohne die Arbeit vollendet zu liabeu = celi dan sem delal,
ali (vendar, toda, pa) dodelati nisem mogel. — Ohne dich zu Ioben, muss ich
dir sagen ; nečem te hvaliti, ali povedati ti moram. Navr. — Ieh habe ge-
schlafen, ohne mich ausgeschlafen zu haben ; spal sem, naspal se pa nisem. Navr.

b) z dopustnimi členki: da-si, da-si tudi, če tudi  itd., n. pr. Das
Kind ist lustig, ohne gesund zu sein ; dete je veselo, da-si ni zdravo. Navr.
— Er sprengte sogleich davon, ohne dass es ihm jemaud befohlen hatte ; kar
odjahal je, če ravno mu nikdo ni veleval.

c) s pogojnimi členki: če, ako,  da  n. pr. Gehet niemals zu Tische,
ohne friiher das Tischgebet verrichtet zu haben t  ne sedajte za mizo, da (če, ako)
niste prej odmolili. — Er gieng, ohne sich etwas aufgehalten zu haben s Sel je,
ne da bi se bil kaj pozamudil.

d) s sedanjim prislovnim deležnikom,  n. pr. Ihr beleidiget ihn, ohne
es zu wolIen und zu wissen s žalite ga ne hotč in ne vedž.  — Wir trugen
das Gold in den Handen, ohne dass wir es versteckten * v rokah smo nosili
zlato, ne skrivaje  ga. Navr.

e) s preteklim glagolnim deležnikom,  n. pr. Er entfernte sich, ohne
ein Wort gesprochen zu haben = odšel je, ne spregovorivši  besedice. Navr.

f) s predlogom brez  in samostavnikom, n. pr. Er lebt ohne zu sorgen
j  živi brez  skerbi. Navr. — Sie arbeiten, ohne zu rasten = delajo brez opočitka.

g) z glavnim stavkom, n. pr. Er schrieb uns, ohne dass er deiner erwahnt
hatte s on je nam pisal, tebe pa kar nič ni v misel vzel.

2. Nemški „anstatt dass, anstatt zu“ slovenimo blizo tako-le: Anstatt
die "VVahrheit zu sagen, verstummten sie s ne da bi resnico povedali, kar ob¬
molknili so. Met. — Anstatt mit dem alten Vater Mitleid zu haben, verspottet
er ihn 5  ne da bi usmiljenje imel s starim očetom — še oponaša ga. Ravn. —
Ne da bi očetovo zmoto prikril, raztresa ga še ali še le raztresa ga itd.

235

III. Poglavje.

C. Skerčeni in okrajšani stavek.

§. 434. Kedar imajo priredno-zloženi stavki nektere člene
v spolovini, tedaj se morejo še v ožo celoto vbrati ali skerčiti.
Vsak skerčeni stavek se da spet v stavke razvezati, iz kterih je
postal. V skerčenih stavkih služi:

a) enemu dopovedku več osebkov, n. pr. Nebo in zemlja
sta zercalo božje modrosti  (« nebo je zercalo božje modrosti in zemlja
je zercalo božje modrosti).  Slomš.

b) enemu osebku več dopovedkov, n. pr. Solnce vzhaja in
zahaja vsej zemlji  (* solnce vzhaja vsej zemlji in solnce zahaja vsej
zemlji).  Ravn.

c) enemu glagolu ali pridevniku več dopolnkov, n. pr. Bog
je stvaril nebo in zemljo  (s Bog je stvaril nebo in Bog je stvaril
zemljo.  Ravn.

d) enemu samostavniku več prilastkov, n. pr. Vsaka rež ima
svojo dobro in slabo stran  (s vsaka rež ima svojo dobro stran in
vsaka rež ima svojo slabo stran).  Pr.

§. 435. Kedar služi glavnemu in odvisnemu stavku taisti
osebek, vjame se včasi odvisnik s tem z glavnim stavkom v krajšo
in spravnišno celoto, da mu osebek in spona z veznikom vred od¬
pade, glagolni dopovedek pa v nedoločnik ali deležnik preide, če
je to lepoglasju po godu, in sicer:

1. S pripomočjo nedoločnega naklona  krajšamo samo-
stavnikove t. j. osebkove in dopolnkove  odvisnike z vez¬
nikom: da, n. pr . Domači jezik spoštovati,  ptujega ne zaniče¬
vati  (nam. da ...  spoštuješ, ...ne  zanižujeŠ) bodi vsacemu dolž¬
nost.  — Bog daje solncu sijati  (nam. da sije) pravičnemu kakor
grešniku.  Slomš. — Varuj se pisavo preveč lepotičiti  (nam. da ...
lepotižiŠ).  Slomš.— Milostiv biti  in prav storiti  (nam. da si mi-
lostiv in prav storiš) je Bogu ljubše kakor klavni darovi.  Ravn. —
Nju poiskati  (nam. da ...  poišče) dd mu naročilo.  Preš.

Vse druge skrajšave z nedoločnikom se upirajo našemu jeziku, sosebno se
je varovati tistih, ki so po nemških skrajšanih z „uin zu“ posnete. — Po nem¬
ščini glade tudi časovno vzročni  stavki, ki je sem ter tje ljudstvo, Se rajši
pa nekteri pisatelji, z nedoločnikom okrajšane v rabo jemljejo, n. pr. Te vidit’,
gerje vidi ti (ko  — ker sem vidilj napake, je sercu rane vsekalo kervave.
Preš. — Vidi  ti  Filiščani  (ko  — ker so vidili), daje  njih korenjak mertev,
so jo vlili.  Eavn.

2. S pripomočjo deležnikov  krajšamo:

a) prilastkove  in d o p o 1 n k o v e odvisnike z ozira vnikom:
ki — kteri,  a, o. Če se godi djanje odvisnega reka v tem istem
času kakor glavno — v sedanjosti, preteklosti ali prihodnjosti, na¬
stopi pridevni sedanji,  če pa je že minulo, glagolni pre-

236

tekli;  v terpevnem pomenu nam služi  terpevno-pretekli  za
sedanjost in preteklost. Deležnik se ravna v sklonu, spolu in šte¬
vilu vselej po tisti besedi, kteri je bil odvisnik v pojasnjevanje do¬
dan, n. pr. Drevesa otresajo tisoč in tisoč kapelj, lesketaj  o Čili
(nam. ki se leskeČejo) po zeleni svoji obleki.  Cegn. — Dim se bliža
dolinam tem, pokojno še živečim  (nam. ki ..  žive).  Kos. — Pri¬
nesli so mu mertvoudnega, ležečega  (nam. ki je ležal) na postelji.
Met. — Sedečim  (nam. tistim, ki so sedeli) v smertni senci je luč
prisvetila.  Met. — Poboljšavšega  se  (nam. tistega, ki se je po¬
boljšal) nikar ne zaničuj in ne očitaj mu grehov.  Ravn. — Bog se
je pokazal Izraelcem odrešenika, nekdaj njih očete iz egiptovske de¬
žele izpel j avsega  (nam. kije  izpeljal ...).  Ravn. — Vino, po
meri pito  (nam. ki se  .. pije), je za priletne ljudi, kar je mleko
otrokom.  Slomš.

Ce je dopovedek samostavno^ ali pridevno ime, izpade z ozi-
ravnikom tudi pomožnik, n. pr. Čast, vodena gaz  (nam. kije  ..),
hitro zvodeni.  N. pr. — Kratki in krepki so slovenski pregovori in
prislovice, podobne žlahtnim jagodam v kiti govora  (nam. ki so po¬
dobne ..).  Slomš. — Človek ima veselje, ko vidi buČele, marljive
delavke  (nam. ki so..),  ves božji dan letati iz ula pa sopet v ul.
Cegn.

b) prislovne  odvisnike časa, načina in vzroka.  Po
odpahnjenem vezniku preide dopovedek, če je djanje odvisnega
reka istodobno z glavnim, v sedanji prislovni,  če jo pa že
preteklo, vglagolni pretekli  deležnik, n. pr. V razoru grede
(nam. ko gre) naj sveti se lemež.  Sub. — Toliko je upal Ludovik
Frideriku, da mu je hotel, spr avljaje  se  (nam. ko se je spravljal)
nad Pruse, izročiti vso moč.  Vert. — Človek sili dalje in dalje,
vedno hrepene  (nam. ker hrepeni) po višem in višem.  Tert. —
Turki so po deželi razsajali s ožig  aj  e  (nam. tako da so soŽigali),
Česar seje  iskra lotila, pokonČev aj e in more  (nam. tako da
so, ter so pokonČevali in morili), kar se je gibalo.  Terd. — Od-
metavŠi  (ko  je odmetal) sulice, sežnja dolge, v beg je tekel, kdor
je teči mogel.  Kr. r. — VsekavŠi  (ko je vsekal) vsak svojo vejo,
gredo urno za njim.  Ravn. — S e zidav  (nam. ko si sezidal) vse
z besedo eno, pr oštir aŠ v stvar se porojeno.  Levst. — Al te huda je
razrila burja, suvŠi  (ko je sida) točo iz nebes Širocih, oplaknivŠi
(ki je oplaknila) glave gor zelenih, izplaknivŠi  zlatopesko glino.
Kr. r. — To izre\kši  (nam. ko je izrekel), poravna se nazaj na
postelj in umerje.  Ravn.

23?

IV. Poglavje.

D. Množno- zloženi stavek.

§. 436. Da se kaka obširniša misel na vse plati na tanko
izreče, združijo se na cesto trije ali še več rekov v večo celoto,
ki jo množno-zloženi  stavek imenujemo. — Množno-zloženi
stavek obstoji ali iz samih glavnih ali iz glavnih in odvisnih
stavkov. Najnavadniše zveze so:

1. Združeni so v množno-zloženi stavek sami glavni stavki
(množno  p r i r e d j e), n. pr. Tukaj smo le tujci, popotniki v solzni
dolini, povsod nas nevarŠine obdajajo, terpljenje je božjih otrblc de¬
lež na zemlji.  Slomš. — Pred noge ti je verzen biser, skloni se in
poberi ga, sam se ti ne vzdigne.  Napr. — Opasujejo z veseljem se
griži, z drobnico so odete midjave, dola se zagrinjajo v žita, vse
vriska, prepeva vse.  Ravn.

2. Glavnem reku sta pridružena dva ali več odvisnih stav¬
kov, ki se ga raznoverstno oprijemljejo: ta stoji spredaj, uni za
njim, spet drugi v njegovi sredi, kakor to glavna misel zahteva
(množno podredje).  Kar se tiče njih razmeri k glavnemu
reku, stoje odvisniki med seboj:

a) na enaki  stopnji t. j. vsi so le glavnemu stavku poddru-
ženi, nobeden kacemu odvisniku, ter ga z raznih ozirov določu¬
jejo, n. pr. Ako posluŠateljem rano vsekaš, skerbi, da jo tudi po-
hladiŠ in zaceliš.  Slomš. — Slovenji starši, ki slovenji znajo, pa
svojih otrok kar slovenskega jezika ne ute, ti so nehvaležni hišniki,
ki svojim otrokom drago domato ret zapravljajo.  Slomš.

b) na neenaki  stopnji t. j. samo eden je podložen glav¬
nemu stavku, vsi ostali so pa eden od druzega zavisni, n. pr. Pri¬
den gospodar skerbi, da svojim nastopnikom tesar ne zapravi, kar
je od svojih prednikov prejel.  Slomš. — Življenje naše je sejanje,
pri kterem se poleniti ne smemo, ker tas po bliskavo leti in vemo
da, kdor je len ob setvi, malo Žanje.  — č.

3. Dvema ali več glavnim stavkom sta pridružena dva ali
več odvisnikov, ki stoje med seboj v razmeri prirednosti ali pod-
rednosti, ter se mnogotero vežejo z glavnimi stavki, n. pr. Neznan
je tupotitek, ptuj pokoj, kjer solnce meri nam kratkobo dni; minlji¬
vost bije že svoj strašni boj s prirodo, kar je svet domija rev.  Led.
— Na tvojo besedo, o kmetovavec! zraste za hišo, kjer je le robida
omoh imela, orehovo drevd, da se ti v njegovi senci otroci igrajo j
na tvojo besedo ti tern hruško rodi, jabellco se ti tudo na lesniki
debeli, pridelana kapljica vinca te v Gospodu veseli.  Vert.

§. 437. K množno-zloženim stavkom spada tudi strok  ali
perioda, ki ni drugega kakor tisto umetno v spregledno celoto

238

sestavljena zbira glavnih in odvisnih stavkov, v kteri glavna mi¬
sel še le s poslednjim stavkom svoje popolne jasnosti doseže.

Vsaka perioda je izobražena najmanj iz dveh stavkov, ktere
njene člene  imenujemo, prvi je prednji,  drugi naslednji
člen. — Periodi, ki obstoji samo iz enega glavnega in enega od¬
visnega reka, pravimo prosta,  tistej pa, v kteri sta oba člena
ali je vsaj eden po odvisnikih tako razširjen, da je vsak sam o
sebi že strok, razširjena  perioda.

Po številu členov razpadajo periode na dvo-, tri-, Štiri-
in veččlenne.  Vsaka perioda bodi lehko spregledna, popolna
in blagoglasna, n. pr. Ko izgublja jeseni natora svoje lepote, ko
mine cvetlica za cvetlico, ko pade list za listom: tedaj se začno
zbirati po ledinah in zvonikih ptičja ker dela.  Er j. — Ah mili deček!
ko prideš na prod življenja med kernice in pečine, ko bodo valovi
ladijo tvojega življenja premetavali: spominjal se bodeš tihega pri¬
stana, od kterega si odplul.  Cegn. — Kjer valovi prijazno šum-
Ijajo, kjer se ribe ljubko igrajo, kjer Čolnič tiho plava naprej svojo
pot in ribič razpenja svoje mreže: Čez malo dni tam rožice zacveto,
živina se pase, kosec brusi koso svojo.  Lik.

III. Vezava besedi in rekov.

O porazstavi besedi sploh.

§. 438. Veliko je ležeče na tem, v kterem redu se verste
besede v stavkih druga za drugo, kajti na to se opira jasnota in
lepoglasje vsacega jezika. Da-si tudi je v tej reči naš jezik po¬
sebno gibčen, da se morejo besede s prečudno lahkoto pretikati,
vendar le oblega se tudi slovenščini najbolje tista stava besedi,
ktera se najože vjema z naravo in z zakoni našega mišljenja. —
Po prečudni mnogoterosti naših misli in čutov, kterih je treba,
kolikor je mogoče po vsej bistvenosti z besedami razodeti, ravnd
se tudi različnost v razredovanji ali razpostavljanji posameznih
besedi v stavku.

Red, v kterem verstimo besede, je dvojen, namreč: naravni
in umetni. Naravnega  reda se deržimo, kedar verstimo
besedo za besedo, kakor se misel za mislijo rodi v naši duši; ke¬
dar hočemo pa na kak posamezen člen oberniti bravčevo pozor¬
nost, tedaj razpostavimo besede po umetnem  redu, ki versti
besede po njih važnosti v govoru. Najimetniše je pervo  mesto,
potem zadnje;  najmanjše veljave v stavku je sreda.

A. V prostem stavku.

§. 439. Kar se tiče naravnega  reda besedi v prostem
stavku, treba si je pomniti:

a) v obče.

1. Osebek,  ki se pervi rodi v naših mislih, stoji na per-
vem mestu, dopovedek  pa za njim; spona  se vrine med ose
bek in dopovedek, n. pr. Besede mičejo.  — Zgledi vlečejo.  N. pr.

— Razvada je bolezen.  Slomš.

Če je osebek v glagolu skrit, dene se glagol kot dopovedek
na pervo mesto, n. pr. Ukam in vriskam.  — Cujte zvona stok in
rig.  Kos.

2. V izobraženih stavkih stojč pojasnila sploh blizo  pojas¬
njenih besed, pred njimi ali za njimi, kakor zahteva stavkovo
razmerje; o razredbi stavkovih pojasnil pomni si to-le:

a) prilastki,  če so pridevniki ali pa samoslavniki v da-
javniku, stojč sploh pred svojim imenom, sicer pa za njim,
n. pr. Materna beseda je jasno ogledalo vsacega ljudstva.  Slomš.

— Modre besede o pravem času so zlata jabelka v srebernem torilu.
Ravn. — Blagi otroci so staršem častita podpora.  Slomš.

bi d c pol nki se devajo za tisto besedo, kteri so dodan
v dopolnjevanje, n. v pr. Solnce razvedri oko.  Čb. — Smert ozdravi
bolečine.  Cegn. — Človečka omika ima korenino v pisavi  Napr.

Če stoji dopolnkov kteri v dajavniku, dd se mu mesto pred
toživnikom, n. pr. Očetov blagoslov otrokom hiše zida.  Ravn. —
Ta človek ve vsaki reči glas.  N. pr. — Solnce deli zemljakom gor-
koto , život in luč.  Napr.

c) prislovni določki  stojč včasi pred besedo, ktero po¬
jasnjujejo, včasi za njo, kakor to misel celega stavka zahteva le
‘načinno  določilo naj stoji v terdivnem stavku sploh pred dopo-
vedovavnim glagolom, sosebno če je osebek pred glagol postavljen
ali pa v njem skrit, n. pr. Bogastvo iz odertije se nenadoma raz¬
bije.  N. pr. — Lahko je prislužil, lahko razrušil.  N. pr. _ Bratje

in sestre se daleč narazen najbolj ljubijo.  N. pr. — Peč je po zimi
potrebna reč.  N. pr.

b) po samezi.

§. 440. 1. Pridevnikom  se daje mesto pred imenom,

kteremu služijo v pojasnjevanje, n. pr. Prava snaga ne sega le
do praga.  N. pr. — Vsaka reč ima svojo solnčno in svojo senčno
stran. ■ — Vsaka noč ima svojo moč.  N. pr.

2. Krajša  (breznaglasna) oblika osebnih zaimkov: „me,
te, se, ga, je — mi, ti, si, mu, jej" itd. deva se sploh med
pomožnik in glagol ali med osebek in glagol, samo sedanjikov

240

polnožnik 3. edinje osebe: je in pa prihodnjik: bom, boš,  bo  itd.
im& breznaglasne osebne zaimke vedno pred  seboj, kakor je
razvidno iz tega-le pregleda:

Jaz sem ga poslušal
Ti si ga poslušal
On ga je poslušal

t. d.

Midva sva ga poslušala i.

Jaz ga bom poslušal,

Ti ga boš poslušal i. t. d. N. pr.

Književnost nam odpira veličastno poslopje vsacega znanja.
N. pr. — Davidova umetnost na Tiarpo mu je odperla kraljeva vrata.
Ravn. — To mi je plug in brana.  N. pr.

Povračavni zaimek: „se,  si“  dene se vselej pred druge
osebne zaimke, če se ž njimi snide, n. pr. Usmili se me po svoji
milosti.  Ravn. — Gnjusi se mu vse hudo.  Ravn.

3. Slovenski glagol se nahaja od kraja, v sredi, pa tudi na
kraju, kakor je to misli po godu, ki jo denemo v stavek; le to¬
liko zahteva njegovo svojstvo, da se sploh ne stavi predaleč od
svojega pomožnika in da stoji v večih stavkih rajši v sredi za
pomožnikom, ko od njega oddaljen na koncu celega reka, n. pr.
Pripaše svitlo sabljico.  N. ps. — Tema se je umaknila svitlobi.
Napr. — Rahla beseda zlobnost utolaži.  N. pr. — Meni, da mu
bo kapala mana z nebes  N. pr. — Turka je prišlo, kakor Ustja in
trave v naše kraje.  Drobt.

4, Ker je pervo mesto v stavku vedno naivažniše, zat6 ne
smejo začenjati govora breznaglasne besedice ali breznaglas-
nioe, ki so a) pomožni  glagol v sedanjiku: sem, si, je —
sva, sve, sta, ste — smo, ste,  so  in aoristna oblika: bi, —
b) krajša oblika osebnih zaimkov: me, te, se, ga, je, mi, ti,
si itd.; c) krajša oblika prihodnjikova: bom, boš,  bo  itd. in
d) glagol čem, češ,  če. Kar se tiče rabe breznaglasnih besedic
v stavku, pomni si to-le:

a) Kedar osebek začenja stavek, stojč breznaglasnice tik za
njim, n. pr. Govorilo je zdravilo.  N. pr. — Jaz se ga bojim kakor
žaba dežja.  N. r. — Jaz sem proti njemu kakor kaplja na
vejici.  N. pr.

Kedar se pa zaimek kot osebek v glagolu skrije, stopi brez-
naglasnica vselej za dopovedek, n. pr. Dobro mu je  (ne pa: mu
je dobro), kakor ribi v vodi.  N. pr. — Vlači se kakor megla brez
vetra  (ne pa: se vlači  ...). N. pr. — Beseda mu teče  (ne pa: mu
beseda teče) kakor sok v dobu.  N. pr. — Blišči se kakor svitlo
solnce  (ne pa: se blišči  ...).  N. pr.

b) Kedar im& osebek za seboj kak pristavek, bodi si prila¬
stek ali pridevek , tedaj denemo breznaglasnico vselej za ta pri-
davek, n. pr. Krizostom zlatousti je napisal veliko pisem.  — Deček
prijaznega lica je bil naš vodnik.

c) Kedar začenja stavek dopovedek ali dopolnek ali pa pri-
slovni določek, dene se breznaglasnica za besedo, ki namesto
osebka na pervem mestu stoji. Preglejmo sledeči stavek po raznih

241

teh razmerah: z osebkom: v Bog je stvaril Človeka po svoji po¬
dobi-,  — z dopovedkom: Človeka je stvaril Bog po svoji podobi ;
— s prislovnim določkom: Po svoji podobi je stvaril Bog Člo¬
veka.  Sv. p.

d) Glagol „sem, si" itd. začenja govor samo tedaj, kedar
je samostojen ne pa pomožen, navlasti če ima naglas, n. pr. Je
Bog, ki vse ravna.  — Je oko , ki vse vidi.  — Je li pr oslov oj en 1
Je.  — Ali bo varh vdovam in sirotami Bo (bode).

5. Nikavnica ne stoji vselej pred svojim glagolom in odrine
načinovo določilo, če je bilo prej pred glagolom, za glagol, n. pr.
Fant lepo piše  — fant ne piše lepo.  — Človek vodi celo na konju
ne uteče.  Cegn. — Ne prepahuj si želodca z osladnimi jedmi.  Ravn.
—. Z jezičnim se nikar ne prepiraj.  Ravn.

Kedar se snide nikavnica z zastarelo aoristno obliko „b i“,
stopi pravilno pred njo kakor pred druge glagole, torej: ne bi ve¬
deli, ne bi znali  itd.; v sedanji slovenski pisavi pa se nahaja po
gostem za njo, rekel bi zato, ker smo glagolske narave besedice
„bi“ skoraj popolnoma zabili, n. pr. Ko vroči trud, bi ne  (nam. ne
bi) potil človeka, kako bi v persih misel se rodila!  Cegn. — To bi
ne bilo p>rav  (nam. to ne bi bilo prav), ko bi le grablje imeli, vil
pa ne.  N. pr.

6. Vprašavni členek ,,1 i“ stopi tik za glagol, s kterim se
vprašanje zastavlja, n. pr. Je li to resnica1  •— Ni li ta otroška
igra podoba prihodnjega življenja ?  — Prideš li ti ali tvoj brati

§. 441. Po umetnem redu se verste besede:

1. Dopovedek stopi pred osebek in za njima se porazverstč
ostali stavkovi členi, n. pr. Popotniki in gostje smo na zemlji.  Ravn.
—• Velik dar božji je materni jezik.  Slomš. — Prestrašila korenina
vsega zlega je pohlep.  Slomš. •— Oterpnili so udje mi in sklepi.
Preš. -— Raztergane so niti nase zveze.  Cegn.

2. Prilastek, ki stoji v navadnem redu pred samostavnikom
dene se za-nj, uni pa pred-nj, n. pr. In vzame sabljico ostrd in
kakor solnce tak svitlč.  N. ps. —• Dajte zobati pšenice zrele , dajte

piti mu rebulje bele.  N. ps. — Srebern las je serosti kras.  N. pr._

Pero je zgovornosti močno bandero.  Slomš. — Molitev je vsake ker-
ŠČanslce hiše najboljša varhinja.  Slomš. — Najlepša sreča je v na *
ročji božjem.  Kos.

3. Kedar se opira glavna misel na dopolnila ali določila, sto¬
pijo dopolnki ali prislovni določki na pervo mesto, n. pr. Stare
smert pokosi, mlade postreli.  N. pr. — Svetu pokažite lik domače
navade in misli.  Kos. — Kakor senca ginejo naši dnevi.  Ravn. — Na
domačem pragu se petelin leliko repenči.  N. pr.— Med cvetje se skri¬
vajo tudi strupene kače.  Napr. — V lesu Čemerni se dviguje skala,
in na skalo stopi silni Zaboj.  Kr. r.

4. Besede, ki prav za prav vkup gredo, porazmaknejo se
po drugih stavkovih členih, n. pr. Mrak ovije zemljo temen.  Kos. —

Slovenska slovnica. 16

242

Gradove varvaj zidane.  N. pr. — Život mi vzemi in glavo.  N. ps. —
Skalnih vrat razdene se terdnjava.  Olib. — Pila merzlo bom vodo,
ki v čemi gori se dob6.  N. ps. — Kratke reče vsem skrivi besede.
Kr. r.

5. Pomožni glagol, ki stoji po navadnem redu koj za oseb¬
kom ali dopovedkom, ^pomakne se proti koncu ali cel6 na konec
celega reka, n. pr. Človek brez vere, vere ni vreden.  N. pr. —
Vladala na mestu mile brez ljubezni ptujka bo.  Kos. — Nobena ptica
brez perotja ni, brez orožja tudi jaz ne bom.  N. ps. — Tu pri vas
ostala bom, tu pri vas zaspala bom.  N. ps.

6. Posamezne besede ali celi reki se ponavljajo, kar se na¬
haja sosebno v narodnih pesmih, n. pr. Skerbna mati, urno mi
vstanite, oj vstanite in mi razložite.  N. ps. — Za mizo sta popotna
dva, popotna dva, oba mlada.  N. ps. — Hitro hitro mine Čas, mine
tudi lep obraz.  N. ps. — Ah vi lesi, temni lesi, miletinski lesi!
Kr. r. — Radost se po vsej raznese Pragi, okol Prage razleti se
radost po vsej zemlji od radostne Prage.  Kr. r.

7. Včasi se navadni način pripovedovanja opusti in z zastav¬
ljenim vprašanjem veljava sledeče pbvedi povzdigne, ali pa se kak
stavkov člen sam za se postavi in v stavku po kazavnem zaimku
nadomesti, n. pr. Kaj vam pravim, vi sosedje, bratje in vam dru¬
gim, ki ste moji svatje, ženitvanja so mi pričakovali, jutri ju pa
bomo pokopali.  N. ps. — Kljukec, to ti je bila zvita glava, da mu
po vsem Kranjskem ni bilo para.  — Sramožljivost, ona je angelj,
kterega je dal nedolžnosti Bog za varlia.  Ravn.

B. V zloženem stavku.

4 »

§. 442. Kakor v prostem, kaže se tudi v zloženem stavku
velika različnost v porazstavljanji posameznih besedi in rekov,
tako da se lože daje iz djanske rabe naučiti, nego spregledno v
slovniška pravila povzeti. Samo v obče bodi tu omenjeno, da se
vežejo glavni in odvisni reki zloženega stavka blizo v tem redu,
po kterem se verste ali prebirajo posamezni členi v prostem stavku.
Odtod se nahaja vsak odvisnik navadno na tistem mestu, kjer se
je bil kot člen prostega reka glavnemu stavku odcepil, zdaj spre-
dej, zdaj zadej, zdaj v njegovo sredo postavljen. Komur je torej
znana stava besedi v prostem stavku, ta bode tudi odvisnikom z
lehkoto pogodil pravo mesto; sicer pa naj se pomni:

1. Slovenščina rada začenja govor z glavnim stavkom, ker
po navadi ta glavno misel izrekuje; če se pa po odvisniku na¬
znanja misel, ki se je perva rodila, tedaj stopi odvisni stavek na
pervo mesto. Po tem takem nam služijo oseb  ko  vi  stavki na¬
vadno kot sprednjiki, prilastkovi  kot srednjiki, dopolnkovi
kot naslednjiki, prisl ovni  pa nekteri kot sprednjiki,  nekteri
kot naslednjiki.  Najmanj se slovenščini prilegajo srednjiki,

243

zat6 se stavek po gostem tako zasuče, da pridejo vsemu reku na
konec, n. pr. Kdor ja moder, Jemalo spozna stopinje proti nesreči,
da se je ogne.  Met. — Kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh
zunaj.  N. v pr. — Ne obetaj si in ne želi, kar ti ne gre po pravici.
Met. — Ce te nadloga obišče, spomni se, daje  veliko drugih še
bolj nadložnih, od kterih se imaš poterpežljivosti učiti.  Met. —
Kedar ogenj ljubezni ugasne, skušnjave človeka zelo lehko po-
dero.  Met.

2. Kedar je odvisnik glavnemu stavku v sredo ali na konec
postavljen, treba je vselej gledati, da se pritisne precej za tisto
besedo, kteri je dan v pojasnjevanje, da ne bode med njimi ni-
kake druge besede, razun kacega imenu pritaknjenega pojasnila,
n. pr. VsaJco delo ima svoja glasna znamenja, k ter a so čudna ali
morebiti smešna tem, ki niso tistega dela.  Vodn. — Bog, kteri
siti in napaja, ne zapusti nikogar, kdor  se sam ne zapusti.  Pr. —
MarsiJcteri se hvali s tacimi rečmi, let er ih bi ga moralo sram biti.
Met. — GovorniJc mora poznati pravila, po kterih  se govor umetno
zlaga, in tudi pravila, po k ter i h se zložena stvar tako pred oči
stavi, da poslušavca zavzame.  Slomš.

3. Dopovedovavni glagol stavku sploh na konec pokladati,
kakor v odvisnikih v nemščini, to slovenščini ni lastno; pravo
mesto mu je kmalo za oziravnikom ali veznikom, bodi si precej
za pomožnikom ali vsaj blizo njega; predaleč naj se glagol nikoli
ne deva od svojega pomožnika, sosebno na konec ne — razun v
krajših stavkih, n. pr. Sam Bog ve za mejnike, doklej bo seglo
njegovo usmiljenje.  Met. — Veseli naj bodo mladenČi, da je od za¬
četka ne silimo  s ptujimi neznanimi besedami.  Vodn. — Skerbi svoj
jezile olikati in tako berhleo govoriti, da ga bodo spoštovali
tudi sosedje.  Slomš. — Kdor le svoja dobra dela vidi  in zasluženja
drugih ne pozna,  ta je nauka potreben.  Met.

4. Kakor v prostem, epako tudi v zloženem stavku brez-
naglasne  besedice ali breznaglasnice  ne smejo začenjati
govora. Da tu pravo pogodimo, treba je gledati na to, ali stoji
odvisnik z a glavnim stavkom, pred  njim ali pa v njegovi sredi.

a) Če stoji odvisni stavek za glavnim, stavijo se breznaglas¬
nice v glavnem tako, kakor smo to. videli v prostih rekih, v od¬
visniku pa se naslanjajo precej na oziravni zaimek ali veznik, n. pr.
Marsikdo svojega dobrotnika graja in opravlja, ker meni, da mu
je premalo dobrot skazal.  Met. — Človeku, sosebno težko de, oko
spozna, da mu resnico prikrivajo in ga z lažjo tolažijo.  Met. — Ne
plaši se, ako se zbodeš na poti življenja ali ti nesreča za petami
gre.  Slomš.

b) Ce stoji odvisnik pred  glavnim stavkom, naj se pazi, ali
je glavni stavek zvezan  z odvisnikom, po kakem kazavnem
zaimku ali členku ali ni zvezan;  veže se pa odvisni z glavnim
stavkom tako, da sledi na oziravnike v pervem kazavnik v drugem

16  *

244

stavku, kakor: kdor, kteri —ta, tisti, oni; kar — to, ono;
kjer —■ tam, ondi; koder — tod; kamor — tj e; k e dar
— tedaj, ondaj; kakor — tako; ako, če — tako; ako
(če)  ravno — vendar i. t, d. in sicer:

a)  kedar je odvisnik zvezan z glavnim stavkom po kakem
kazavniku, tedaj se postavljajo breznaglasnice tik za ta kazavnik,
kterega je sosebno tedaj potreba, kedar z oziravnikom ni v tem
istem sklonu, n. pr. Komur ni sreča prirojena, ta si zastonj za
njo pete brusi.  N. pr. — Kdor se s hudobnim peča, ta se sam
popači.  Ravn. — Kar se v igri dobi, to se v igri izgubi.  N. pr. —
Kakor se zlato v ognji spozna, tako  se  pravi prijatelji v nesreči
skušajo.  Met. — Za kar se velikrat prepirajo in pravdajo, to ni
dosti več vredno, ko oslova senca.  Met.

/?) kedar je kazavnik v glavnem stavku izpuščen, tedaj po-
kladamo breznaglasnico za pervo samostalno besedo, samo krajša
pomožnikova oblika „je“ in „so“ stoji včasi od kraja namesto
daljše: jest in jeso  itd., ki nam ne rabi več, n. pr. Kdor le
pika in pa stoka, služil si bo komaj krop.  Pot. — Ako te tvoje
desno oko pohujša, izderi j e in verzi j e od sebe.  Met. — Kdor s e
hoče svoje teže iznebiti, mora j o prej dobro poznati.  Met. -— Da se
resnica prav spoznd, treba je čuti dva zvona.  N. pr. — Če skušam ,
ptica se s tebo, život mi vzemi in glavo.  N. pr. — Kdor svojo domovino
v resnici ljubi, ne sramuje se maternega jezika, ki domače kraje
po domače oživlja.  Slomš. — Kdor slovenščino ljubi, čedi j o in
lika pri sebi in pri drugih.  Slomš. — Kdor ne vaga, j e brez
blaga.^ N. pr.

Ce ne moremo drugače, vzamemo včasi daljšo obliko, kjer
jo imamo, ali pa postavimo osebne zaimke: jaz,  ti,  on  itd. 'od
kraja, n. pr. Ce si sam ne znaŽ pomagati, jaz ti ne morem.
N. pr. — Kdor se slovenski govoriti sramuje, njemu  se bo jezik
gerdo zapletal, kedar bo po domače"govoriti potreba; le kogar slo¬
venščina veseli, o n J) o čedno govoril, kakor se spodobi omikanemu
Človeku.  Slomš. — Ce je oče junak, bode  sin gotovo vojščak.  N. pr.

Včasi se nam je daljša oblika tako obrusila, da nam ostane
samo nje konec v ustih, n. pr. Kdor maže, (nje)mu kaže.  N. pr. —
Kdor Čas ceni, (nje)ga čas tudi.  N. pr.

c) Kedar je odvisni stavek med glavni vtaknjen, tedaj imamo
ravno tako, kakor pod b) odvisni stavek spredej, glavnega drugo
polovico pa zadej; razloček je samo ta, da druge polovice nikoli
ne začenja kak kazavnik. Breznaglasnica stopi tedaj tudi tukaj
za pervo samostalno besedo ali se jej da daljša oblika; k večemu
utegne ostati od kraja, ko bi po prestavi za samostalnico prišla
stavku na konec ali preblizo konca, kar uho žali in lepoglasje
kerha, n. pr. Dobrota, ki se očetu skaže, nikdar ne bode  pozab¬
ljena.  Ravn. — Misli, ki odlete, težko se ti povernejo.  — Zakon,

245

primerno razglasen , vezav en j e za ves narod.  Podg. — Rodove, ki
nimajo prave vere ne nauka, bodeš  težko ločil od živine.  Sloniš. —
5. Da bode tvoja pisava domača in prav narodna, pomni si
besede, ki so je napisali nepozabljivi Slomšek slovenski mladini
v sporočilo: „Slovenska pisava ljubi krajše  stave od nemške;
njen kino so zernate misli, krepki izreki in pa v domačem duhu
ubrane podobe. Preobširne stave so rade vodenične in mračne
za prosti razum Slovencev. — Stave tvojega govora naj se verste
v čedni razmeri tako, da eden stavkov predolg, drugi prekratek
ne bode. — Varuj se pisavo preveč lepotičiti; preveliko rožic,
prilik in zgledov je potrata. Vodenična  pisava ima veliko be¬
sedi, pa malo zernja, — mlačna  ali celo merzla poslušavcev in
bravcev ne pogreje — mračna  glave ne pojasni in serca ne raz¬
greje, kakor solnce oblačno, — medla  nima krepkih misli ne
cvetja, brez prave logike  dolg čas dela, — zmedena in
zahomatana  izpeljati ne more in poslušateljem težo napravlja,
— preobširna  preveč kroži in se z besedami in izreki preob-
loži ter razum temni, — prepočasna in dolgočasna  svojo
reč kroži in ongavi tako, da besede poprej opeša, nego konča.
Tudi presekana in presuha  pisava ne veljd, ako pišeš, kakor
bi otrobi vezal brez prave zveze in oblike, — Posiljena  pisava
vlači misli in stavke, cvetje in prilike v svoje kolo kakor za lase;
take besede so poslušavci in bralci hitro siti. — Teh in tacih
napak se varuj, kedar pišeš: naj teče prav po domače, v čisti
slovenščini tvoje pero!“

ste ^-1



■

..

.

■ ■ ■■ 1  ; ■ .. ■■■ . : ■

■

■

:






247

Imenik slovniških izrazov,

A.

Azbuka, altslov. Alfabet.

B.

Beseda, Wort; Rede.

Besedoskladje, Wortbildung.
Besedoslovje, Wortlelire, Etimologie.
Blagoglasje, Wohlklang.

Breznaglasen, tonlos.

Breznaglasnica, enklit. Wort.
Brezoseben, unpersbnlieh.

Brezsponen, bindevokallos.

C.

Celota, Ganzes.

Celoten, Stamm-, nichtzusammengesetzt.
Cirilica, eirilisches Alfabet.

č.

Čas, Zeit.

— predpretekli, Vorvergangenheit.

— pretekli, Vergangenheit.

— prihodnji, Zukunft.

— prostominuli, Aorist.

— sedanji, Gegenwart.

— terpežno-minuli, Imperfekt.
Časoven, Zeit-.

Cegavosten, s. svojiven.

Cerka, Buchstabe.

Čerkopis, —je, Buehstabenschrift.

Člen, Glied.

Členek, Partikel.

D.

Dajavnik, Dativ.

Doblo, Stamm.

Deležnik, Mittelwort, Partizip.

— opisovavni, umsehreibendes M.

— pravi glagolni, wahres verbales M.

— pridevni, beiwortlicbes M.

— prislovni, nebenwortliches M.

Delilo, Unterscheidungszoicben.

Delivec, distributives Zahlwort.

Doba, Genus, Form.

— djavna s. tvorna.

— srednja. Medium.

Doba, terpevna, Passiv.

— tvorna, Aktiv.

Določnik, Indikativ.

Doldčen, bestimmt.

Dolo&vaven, bestimmend.

Dolžina, Lange.

Dopolnek, Erganzung, Objekt.
Dopolnilo, Objektsbestimmung.
Dopolnkov, Objekts-.

Dopovedek, Pradikat.

Dopovedkov, Pradikats-,

Dopustnik, Konzessiv.

Dostavek, Apposizion.

Doveranik, perfektives Zeitwort.
Druživnik, Soziativ (Instrumental).
Druživec, Gesellschaftszahl.
Dvoglasnik, Difthong.

Dvojina, Zvveizahl.

Dvopičje, Doppelpunkt.

Dvozložen, zvveisilbig.

Dvozložnica, zweisilb. Wort.

E.

Ednina, Einzahl.

Enaždj, Gleichheitszeichen.
Enozložen, einsilbig.

Enozložnica, einsilbiges Wort.

G.

Gibljiv, beweglich.

Gibljivec, bevveglieher Halbvokal.
Glagol, Zeitvvort.

Glagolnik, Verbalhauptwort.

Glas, Laut, Stimme,

Glasje, Lautlehre.

Glasnik, Lautzeichen.

Glasoslovje s. Glasje.

Glaven, Gol s. Stavek.

Goltuik, Kehllaut, Guttural.
Govorilo, Sprachwerkzeug.

L

Ime, Name, Nonnwort.

— lastno, Eigenname.

— občno, Gattungsname.

— skupno, Sammelname.

— snovno, Stoffname.

Imenen, nominal.

Imenovavnik, Nominativ.

248

Izpeljan, abgeleitet.

Izpeljanka, abgeleitetes Wort.
Izpeljava, Ableitung.

Izpadanje, Ausstossung.

Izrek, Spruch.

Izreka, Ausspraehe.

Iz vesten, bestimmt.

J.

Jezik, Sprache; Zunge.

Jezikoslovje, Sprachwissenschaft.
Jezikovec , Žungenlaut, Lingual.
Jezikoznanstvo s. Jezikoslovje.

K.

Kakovost, Besehaffenheit, Eigensehaft.
Kakovostni, Eigenschafts-.

Kazaven, anzeigend, demonstrativ.
Kazavnik, anzeigendes \Vort; Akkusativ.
Klicaj, Ausrufungszeichen.

Klicavnik, Vokativ.

Končaj, Ausgang.

Končnica, Endung.

Končnik, Auslaut.

Koren, korenina, Wurzel.

Korenika, \Vurzelsilbe ; Wurzelwort.
Krajeven, Orts-.

Kratica, Abkiirzung.

Krativec: Gravis, Scharfungszeiehen.

— podvojeni, verdoppeltes Sch.

L.

Latinica, lat. Alfabet.

Lepoglasje, Wohlklang.

Ločilo, Unterscheidungszeichen.
Ločivec, Gattungszahl.

Ločiven, disjunktiv; Gattungs-.
Ločljiv, trennbar.

M.

Manjša ven, diminutiv.

Maujšavka, Diminutivum.

Medmet, Empfindungswort.

Menjava, Wandlung, VVechsel.

Mera, Mass; Metrum.

Mestnik, Lokal.

Mnogozložen, mehrsilbig.
Mnogozložnica, mehrsilbiges Wort.
Množina, Vielzahl, Plural.

Množivec, Vervielfaltigungszahl.
Množiven s. Stevnik.

Množno-zložen, mehrfach zusammen-
gesefzt.

N.

'Način, Art, Weise.

Naglas, Ton.

Naglasek, Tonzeichen.

NaglatSevanje, Betonung.

Naklon, Art, Modus.

— določni, Indikativ.

— dopustni, Konzessiv.

— namenivni, Supinum.

— nedoločni, Infinitiv.

— pogojni, Kondizional.

— velevni, Imperativ.

— vezni, Konjuktiv.

— želevni, Optativ.

Naklonilo, Moduskarakter.
Namenivnik, Supinum.

Nanašaven s. oziraven.

Narečje, Dialekt.

Narekovaj, Anfiihrungszeichen.
Nasebnik, Positiv.

Naslednjik, Naehsatz.

Nazivek, Beiname.

Nebnik, Gaumenlaut, Palatal.
Nedoločen, unbestimmt.

Nedoločnik, Infinitiv.

Nedoveršnik, imperfektives Zeitvrort.
Neločljiv, untrennbar.

Nepervoten, sekundar, abgeleitet.
Nepopolen, unvollstandig, defektiv.
Neprehajaven, intransitiv.

Nikaven, negativ.

Nikavnica, Negazion.

Nosnik, Nasenlaut.

O.

Oblika, Form.

Oblikovje, Oblikoslovje, Formenlehre.
Obrazec, Muster.

Obrazilo, Bildungssilbe.

Odnikaven, verneinend.

Odpadanje, Abwerfung.

Odpertina, Hiatus.

O drekovaven, verneinend.

Odstavek, Paragraf.

Odstavljaj, Paragrafzeichen.

Odvisen, abbangig; Neben-.

Odvisnik, Nebensatz.

Ojačevanje, Lautstarkung.

Oklep&j, Einschliessungszeichen.
Okoren, liart.

Okrajšan, verkiirzt.

Opetovaven, iterativ.

Opisovaven, umschreibend.

Opominjaj, Erinnenuigszeichen.
Opuščžj, Apokope.

Orodnik, Instrumental.

| Oseba, Person.

249

Oseben, personlich.

Osebek, Subjekt.

Osebilo, Personendung.

Osebkov, Subjekts-.

Oslabevanje, Lautschwachung.
Osnova, Thema.

Ostrivec, Akutus, Dehnungszeichen.
Oziraven, bczielilich, relativ.

P.

Padež, Kasus, Biegungsfall.
Pervoten, primar.

Pika, Punkt.

Pisava, Schreibart.

Pisme, Buehstabe.

Podpičje, Striebpunkt.

Podreden, unterordnend.

Podredje, Satzgefiige.

Podrednik, untergeordneter Satz.
Poglavje, Hauptstiick.

Pogojnik, Kondizional.
Pojasnjevaven, erlauternd.

Polglasen, halblaut.

Polglasnik, Halbvokal.

Polnoglasen, volllautend.
Pomanjkljiv, mangelkaft.

Pomen , Bedeutung.

Pomišljij, Gedankenetrich.

Pomožnik, HiIfszeitwort.

Ponavljaven, frenquentativ.
Povračaven, zuriikfuhrend.

Pravilo , Regel.

Pravilen, regelmassig.

Pravopis, —je, Rechtschreibung.
Predglasen, vortonend.

Predlog, Vorwort.

Predmet, Objekt.

Predpretekli, vorvergangen.
Predtegnjen, geschširft.

Predteza, Scharfung.

Pregib, —anje , Biegung.

Pregiben, biegsam, abanderlich.
Pregibati, biegen, beugen.
Prebajaven, transitiv.

Premika verstna, Klassenwandlung.
Prepona, Unterscheidungszeichen.
Preseljevanje, Metathesis.

Presežnik, Superlativ.

Pretapljanje, Umschtnelzung.
Pretegljej, Seharfungszeichen.
Pretekli, vergangen.

Pridevek, Attribut.

Prideven, attributiv, adjektivisch.
Pridevnik, Beiwort.

Pridjan, beigefiigt, Neben-.
Prihodnjik, Zukunft, Futur.

Prilastek, Beifiigung, Attribut.
Prilastkov, Beifiige-.

Prilog, Beiwort.

Priložnik, beiwortliches Wort.
Primerjatev, Steigeruug.

Primerjavnik, Komparativ.

Pripona, Suffix.

Prirastek, Augment.

Prirečje s. Prislov.

Prireden, beigeordnet.

Priredje, Satzverbindung.

Prirednik, beigeordneter Satz.
Prirekovaven, bejabend.

Prirojen, natiirlich, angeboren.

Prislov, Nebenwort, Adverb.

Prisloven, adverbial.

Pristavek, Apposizion.

Pritiklina, Suffix.

Prost s. stavek.

R.

Raba, Gebrauch.

Razmernik, VerhaItniswort.

Razpol, Gattung.

RazreSje, Dialektverscbiedenheit.
Razred, Abtheilung, Ordnung.
Razširjen s. stavek.

Razzlogovanje, Abtheilung d. Silben.
Rečen, sachlich.

Rek, Satz; Spruch.

Rez, Beistrieh.

Rodivnik, Genitiv.

S.

Samoglasen, vokalisch.

Samoglasnik, Selbstlaut, Vokal.

' Samostalen, unabbangig, selbstandig.
Samostavnik, Hauptwort.

Samastojnik, Hauptsatz.

Sedanjik, Gegenwart, Prasens.

Sestava, Zusammensetzung.

Sestavljen, zusammengesetzt.
Sestavljenka, zusammengesetztes Wort.
Sikavec, sičnik, Sibilant, Sauselaut.
Skerčen s. stavek.

Skladje, Wortbildung.

Skladnja, Syntax.

Sklanja, Sklanjatev, Abanderung.
Sklanjalo, Abiinderungsmuster.
Sklepaven, konklusiv.

Sklepljen, zuzammengezogen.

Sklon, Kasus, Biegungsfall.

Sklonilo, Kasusendung.

Skrajšan, verkiirzt.
j Skrajšava, Abkiirzung.
j Slovnica, Grammatik.

250

Slovničen, grammatisch.

Slovka, Silbe.

Soglasen, konsonantisch.

Soglasnik, Mitlaut, Konsonant.
Splošen, allgemein.

Spol, Geschlecht.

— moški, mannliches G.

— srednji, saehliehes G.

— ženski, weibliehes G.

Spolnik, Geschlechtswort.

Spona, Bindevokal.

— verstna, Klassenvokal.

Sponnen, bindevokalisch.

Sprednik, Anlaut.

Sprednjik, Vordersatz.

Sprega, spregatev, Konjugazion.
Spregalo, Konjugazionsmuster.
Spregati, abwandeln, konjugieren.
Spreminjava, Veranderung.

Srednik, Inlaut.

Srednjik, Zwischensatz,

Sroden, verwandt.

Stavek, Satz.

— glaven, Hauptsatz.

— gol, nackter S.

— izobražen s. razširjen.

— odvisen, abhangig S., Nebensatz.

— okrajšan, verkiirzter S.

— razširjen, erweiterter S.

— skerčen, zusammengezogener S.

— zagolten, eliptischer S.

— zložen, zusammengesetzter S
Stavkoslovje, Satzlebre.

Stopnja, Stnfe.

— nasebna, Positiv.

— sodnja, primerjavna, Komparativ.

— presežna, Superlativ.

Strešica, Circumflex.

Strok, Periode.

š.

Števec, Grundzahl.

Število, Zalil.

— edinje, Einzahl.

— Dvojno, Zweizahl.
množno, Vielzahl.

Števnik, Zahlvrort.

— glavni, Grundzahl.

— verstivni, Ordnungszahl.

— Iočivni, Gattungszahl.

— množivni, Vervielfaltigungszahl.

— delivni, Vertheilungszahl.

— druživni, Gesellschaftszahl.

T.

Terdiven, affirmativ; kausal.
Terpeven, passiv.

Terpnina, Passiv, Leideform,

Teža, Quantitat.

Topljenec, Schmeizlaut.

I Topljivec, fliissiger Laut,

| Toživnik, Akkusativ.
j Tujka, Fremdwort.
j Tvoren, aktiv.

Tvorina, Aktiv, thatige Form.

u.

Ustnik, Lippenlaut.

V.

Vejica, Beistrich.

Vekšava, Mehrung.

Vekšaven, vergroBsernd.

Velevnik, Imperativ.

Versta, Klasse.

Verstni, Klassen-.

Verstivec, Ordnungszahl.

Vez, Bindeglied.

Vezij, Bindezeichen.

Vezava, Fiigung, Verbindung.
Vezilo, Kopula, Satzband.

Veznik, Bindewort.

Vikšava, Steigerung.

Vpodabljanje, Assimilazion.

Vprašaj, Fragezeiehen.

Vprašaven, fragend.

Vstavljanje, Einschiebung.

Vstavek, Einschiebsel.

Vtikanje s. vstavljanje.

Vzročen, kausal.

Z.

Začinjaven, inchoativ.

Zaglasen, nachklingend.

Zagolten, eliptisch.

Zaimek, zaime, Fiinvort.

Zategljej, Dehnungszeichen.
Zategnjen, gedehnt.

Zateza, Dehnung.

Zavijavec s. Strešica.

Zev, Hiatus.

Zlaga s. Skladje.

Zložen, zusammengesetzt.

Zloženka, zusammengesetztes Wort.
Zobnik, Zungenlaut, Dental.
Zvavnils, Vokativ.

ž.

Zelevnik, Optativ, Wunschform.

Predgovor
V vod

Stran
. 3

. 5

I. del: Besedoslovje.

A. Glasje.

Slovensko pismo.

A. Samoglasniki.

B. Soglasniki.

Veljava in izreka glasnikov. . .

A. Samoglasnikov ....
O staroslovenslc. samoglasnikih

B. Soglasnikov.

Glasniki po njih spreminjavi . .

A. Menjava samoglasnikov

I. Ojačevanje in oslabevanje

II. Vpodabljapje . . . .

III. Vstavljanje . . . .

IV. Odpadanje in izpadanje

V. Menjavanje . . . .

B. Menjava soglasnikov . .

I. Pretapljanje . . . .

II. Vstavljanje . . . .

III. Odpadanje in izpadanje

IV. Menjavanje . . . .

V. Preseljevanje . . . .

Zlogi in naglaševanje.

A. Zlogi in besede . . . .

B. Naglas in naglaski . . .

Pravopisje.. .

A. Splošna vodila ....

B. Raba velicih pismen . .

C. Razzlogovanje.

D. Ločila ali prepone . . .

E. Kratice.  .

7

8
8
8
8

11

13

15

15

15

16
16
16
17
17
17
1 !)
20
21
22
22
22
22
25

25

26
27
27
29

B. Oblikovje.

O razpelih govora . . .

I. Sklanjatev.

30

A) Samostavnib.

Kaj in koliker je samostavnik . . 31

a. Spol ........ 31

a) Spol po pomenu ... 31

b) Spol po končaji ... 32

b. Število.. . 33

c. Sklon.33

d. Sklanjanje.34

A. Pravilna sklanjava.

I. Moška sklanja.34

Splošne opombe ....  35

Opombe k posameznim sklo-
v  nom.37

II. Ženska sklanja ....  39

Splošne opombe ....  40

Opombe k posameznim sklo¬
nom .41

III. Srednja.42

Splošne opombe ....  43

B. Nepravilna sklanjava.

I. Moška sklanja .....  44

II. Ženska sklanja.45

III. Srednja sklanja ....  45

C. Sklanjava lastnih imen.

A. Imen ljudi.46

B. Imen krajev, mest, rek,

gord.46

B) Pridevnik.

Kaj in koliker je pridevnik ... 47

A. Pridevuikova sklanja ....  48

Splošne opombe.49

Opombe k posameznim sklonom 50

B. Pridevnikovo stopnjevanje . . 50

A. Primerjavna stopnja . . 50

Splošne opombe ... 51

B. Presežna stopnja ....  52

C. Sklanjanje stopnjevanih pri¬

devnikov .53

C) Števnik.

Kaj in koliker je števnik ... 54

A. Določni števniki.54

Glagol.

Kaj in koliker je glagol . . . . 67

A. Osebe in števila ....  68

B. Časi.68

C. Nakloni .......  69

D. Doba ali oblika ....  70

Obraževanje časov in naklonov . 70

A. Osebila.70

Spregalo sedanjega časa 71

B. Naklonila.71

Spregalo velevnega na¬
klona .-72

C. Pripone deležij ....  73

D. Spona in osnova .... 74

Glagolska sprega.

A. Prislov.

Kaj in koliker je prislov . . . 105

I. Krajevni prislovi.105

II. Časovni prislovi.106

III. Načinni prislovi.107

IV. Vzročni prislovi.109

B. Predlog.

Kaj in koliker je predlog . . .110

I. Predlogi z enim sklonom . .110

II. Predlogi z dvema sklonoma . 112

III. Predlogi s tremi skloni . .112

C. Veznik.

Kaj in koliker je veznik . . . .113

I. Priredni vezniki.113

II. Podredni vezniki.114

Kazverstitev.. . . 74

A. Sponna sprega. I. versta . . 75

Pervi razred.75

Drugi razred.76

Tretji razred.77

četerti razred.78

Peti razred.79

Sesti razred.80

Sedmi razred.81

II. versta.83

III. versta.84

Pervi razred.85

Drugi razred.86

IV. versta.87

V. versta.89

Pervi razred.90

Drugi razred.90

Tretji razred.92

D. Medmet.

Kaj in koliker je medmet . . .114

C. Skladje.

V vod.116

I. Glasovna vikšava . . . 116

II. Izpeljava.

A. Izpeljava samostavnikov . . .117

Obrazila za osebe . . . .117

Obrazila za djanja ....  120

Obrazila za shrambe, prostore 122

Obrazila za snovi in orodja . 122

Obrazila za kakovost in čega-

vost.124

Obrazila za množine in obil¬
nosti .125

& o

Obrazila rnanjšavria ....  126
Obrazila vekšavna . . . .126

Obraževanje p tu j ih imen . . 127

B. Izpeljava pridevnikov ....  128

Svojivna obrazila ....  128
Kakovostna obrazila ....  131
Množivna in snovna obrazila . 133
Djanja ali stanje znanivnaobra-

zila.133

Manjšavna in vekšavna obra¬
zila .134

C. Izpeljava števnikov ....  135

D Izpeljava zaimkov.135

E. Izpeljava glagolov.135

Manjšavni in veltšavni glagoli 136
Verstna premika.13G

II. del:

O stavku sploh ....... 156

1. Prosti stavek.

A. O glavnih Slonih.

a. Osebek.159

h. Dopovedek.159

c. Vezanje dopovedka z osebkom 160

a) v stavku z enim osebkom 160

b) v stavku z več osebki . .161

B. O pridjanih členih.

a. Prilastek.162

a) Priredili prilastek . . .163

b) Podredni prilastki . . .163

c) Spreminjava podrednih v pri-

redne prilastke ....  164

b. Dopolnek in prislovu! določki . 165
. Naglaševanja stavkovih členov . 165

. O nikavnosti.166

C. O sklonih.

A. Samostalni skloni

a. Imenovavnik . . . . .167

b. Zvavnik.167

B. Odvisni skloni

a. Rodivnik.168

a) kot osebkov sklon . . .168

b) kot dopovedkov sklon . . 168

c) kot prilastkov sklon . .169

d) kot dopolnkov sklon . . 170

e) kot prislovno določilo . .172

b. Dajavnik.172

a) osebka in dušne deležnosti 173

b) predmeta in drugih razmeri 174

c. Toživnik.175

a) predmeta ali dopolnita , .175

b) prislovnega določila . . .176

Znamenja doveršnih in nedo-
veršnih glagolov ....  139
Znamenja doveršnih glagolov 139

P. Izpeljava prislovov ....  140
III. Sestava.

O sestavi sploh.141

A. Sestava samostavnikov . . . 141

B. Sestava pridevnikov . . . .142

C. Sestava števnikov.143

D. Sestava zaimkov.143

E. Sestava s predlogi.143

a) z ločljivimi .144

b) z neločljivimi.152

F. Sestava členkov.154

G. Najnavadniše skrajšave . . .104

Skladnja.

d. Mestnik.176

e. Druživnik.177

D. O sklonih s predlogi.

a. Predlogi z rodivnikom . . .178

I. Pravi predlogi.178

II. Prislovni predlogi . . .180

III. Samostavni predlogi . .181

b. Predlogi z dajavnikom . . .182

c. Predlogi s toživnikom . . . 183

d. Predlogi z mestnikom . . .184

e. Predlogi z rodivnikom in druživ-

nikom.184

f. Predlogi s toživnikom in dajavni¬

kom .185

g. Predlogi s toživnikom in mestni¬

kom .185

h. Predlogi s toživnikom in druživ-

nikom.189

i. Predlogi z rodivnikom, toživni¬

kom in druživnikom . . .191

E. O imenih.

A. Samostavnik .......  193

O spolu..

O številu.193

O sklonu.195

B. Pridevnik.195

O pridevniku sploh . . . .195
O primerjavni stopnji . . . 196

O presežni stopnji . . . .196

O nepopolnih pridevnikih . . 197

C. Števnik.  197

a) O glavnih števnikih . .197

b) O verstivnih števnikih . .198

e) O ločivnih števnikih . .198

d) O množivnih števnikih . . 199

D. Zaimek.199

a) O osebnih zaimkih . . . 199

h) O svojivnih zaimkili . . 201

c) O kazavnih zaimkih . . 202

d) O vprašavnih zaimkih . . 203

e) O oziravnih zaimkih . . 204

f) O nedoločnih zaimkih . . 204

F. O glagolih.

A. O kakovosti glagolov . . . 20G

B O časih.208

a) Sedanji čas.208

b) Prihodnji čas.209

c) Pretekli čas.210

d) Predpretekli čas . . . .211

C. O naklonih.211

a) Določni naklon . . . .211

b) Pogojni naklon . . . .212

c) Želevni naklon . . . .213

d) Velevni naklon ....  213

D. O deležjih.215

a) Nedoločnik.215

b) Namenivnik.216

c) Deležniki.216

I. sedanjega časa . . . 217

II. preteklega časa . .218

d) Glagolnik.219

E. O terpevni dobi.219

II. Zloženi stavek.

O zloženem stavku sploh . . . 220

A. Priredje.

a) Vezavni stavki.220

b) Protivni in ločivni stavki . . 222

c) Terdivni in sklepavni stavki . 225

B. Podredje.

I. Samostavni stavki.226

II. Prilastkovi stavki.228

III. Prislovni stavki.228

a) Krajevni.228

h) Časovni.229

c) Primerjavni.230

d) Razmčrni.231

e) Posledečni.231

f) Vzročni.3S1

g) Namčrni.232

h) Pogojni.232

i) Dopustni.233

C. Skerčeni in okrajšani stavek . 235

D. Množno-zloženi stavek . . . 237

III. Vezava besedi in rekov.

O porazstdvi besedi sploh . . .238

A. V prostem stavku.239

a) v obče.239

b) po samezi.239

B. V zloženem stavku . . . .241

Imenik slovniških izrazov . . 247

Pojasnjevanje kratic.

BI. s Bleiweis.

Cegn. s Cegnar.

Cig. j  Cigale.

Cb. = Cbelica Kranjska.
Dalm. j  Dalmatin.

Erj. * Erjavec.

Hašn. -  Hašnik.

Hrov. * Hrovat.

Jambr. * Jambrešič.

Jaru. r Jarnik.

Jer. * Jeran.

Kos. : Koseski.

Kr. r. kraljedvorski rokopis.
Led. ; Ledinski.

Levst. r Levstik.

Lik. s Likar.

Met. r Metelko.

Napr. « Naprej.

N. pr, j  Narodni pregovor,
n. pr. * na primer.

N. ps. * Narodna pesem.
N. r. ' Narodski rek.
Navr. z  Navratil.

Olib. s Oliban.

Podg. s Podgorski.

Pot. j  Potočnik.

Pr. s Pregovor.

Preš. s Prešern.

Pismo Slovensko

*










i