JI -.11' ' vi. Letnik. u Ljubljani 15. oktobra 1905. št. io. v Štajerska deželna učiteljska konferenca. Dne 10. in 11. avgusta t. 1. je zborovala v Gradcu sedma štajerska deželna učiteljska konferenca, kateri je predsedoval deželni šolski nadzornik g. P. K o n č n i k. V naslednjem hočemo podati kratek pregled obravnav in predlogov. Dn6 9. avgusta so se zbrali delegati na razgovor, ki ga je uradno otvoril in vodil g. nadzornik Končnik. Spominjal se je umirovljenega deželnega nadzornika g. V. Linharta ter izvolil za svojega namestnika c. kr. okr. šol. nadzornika g. dr. R. F r e 11 e n s a 11 e 1 a. Zapisnikarjem sta bila izvoljena gg. Fran H o 1 I e r in Avgust Štraus. Ko je bil sprejet predlog, da se pomnoži število članov stalnega odbora, so bili izvoljeni predlagani člani: A. Sclnveinzger, A. Horvatek, A. Lux, Fl. Scherer, A. Gaischek, Fr. Monschein, A. Bischofberger, F. Schreithofer, A. Franki, A. pl. Calisto, K. Gassarek, A. Gradišnik, V. Strmšek, A. Fožegar in E. Slane; za namestnike pa: H. Pichler, J. Trebenschek, P. Štern, A. Mayer, O. Pražak in Fr. Kocbek. Dne 10. in 11. avgusta je bilo poleg sej stalnega odbora in sej sekcij čvetero glavnih zborovanj, pri katerih so se prerešetavala razna vprašanja, tičoča se štajerskega ljudskega šolstva. Prvo glavno zborovanje otvori g. predsednik s pozdravom na vse navzoče, želeč, da bi se vsa posvetovanja vršila edinole v prid šolstva. Končno poživlja vse navzoče, da zakličejo presvetlemu cesarju „Floch!“ Nato se je izvolil odbor treh delegatov, ki sporočd to dinastično 12 manifestacijo c. kr. namestništvu, nakar se pošlje tudi pozdrav skupščine ministru za uk in bogočastje. Predsednik poda nato nekaj statističnih podatkov o štajerskem šolstvu, iz katerih navajamo, da je število šoloobiskujočih otrok od zadnje deželne učiteljske konference od 184.913 narastlo na 193.332, da se je število ljudskih šol pomnožilo za 33, da se je zgradilo 125 novih šolskih poslopij in 60 pa prezidalo. Za I. 1906 znaša šolski proračun 5,456.000 K. Gg. M o n s c h e i n in Horvatek sta razvijala nato svoje misli glede sklicanja stalnega odbora; g. Oassarek je trdil, da ima le skupna seja delegatov odobriti opravilnik in zato VII. dež. učit. konferenca protestira proti razpoloženemu opravilniku ter ga smatra kot nepostavno napravljenega. G. Karol H o I z m a n n , učitelj v Gradcu, je potem zelo obširno govoril o bistvu fonetike. S tem je bilo končano prvo glavno zborovanje. Drugo glavno zborovanje je bilo isti dan ob 3. uri popoldne. Predsednik naznani, da se je v stalnem odboru stavil predlog, naj se v opravilniku dostavi: »Skupščina se zaradi posvetovanja predlogov deli v sekcije." Sprejeto. Nato se delegati vpisujejo v posamezne sekcije. Debate o predavanju g. H o I z m a n n a se udeležb gg. Trebenscheg, Trunk, Gassarek in predavatelj. G. profesor V e s e 1 y iz Gradca je nato predaval o reformah risarskega pouka. Nova metoda opazuje v obdajajoči nas naravi izvir vse lepote, pravi govornik, ter v svoji zanimivi razpravi govori o smotru nove in stare metode ter o različnem risanju. Koncem svojega obširnega poročila pa izrazi željo, da bi se v ljudsko šolo uvedle sledeče vaje: Risanje iz spomina, risanje po ploskih modelih, ornamentiranje, risanje po prostorninskih modelih. V šolah, kjer oprava to dopušča, naj se vadi risanje iz proste roke. Šolam, kjer učiteljski zbor sklene, uvesti moderni risarki pouk, izda šolska oblast za to potrebno dovoljenje le pod tem pogojem, da se ji predloži podrobno izdelan učni načrt. Za učitelje pa naj se v posameznih delili dežele ustanove nadaljevalni tečaji, da se jim ponudi prilika prisvojiti si novo metodo. — G. predsednik zahvali g. predavatelja na poučnih izvajanjih ter poživlja delegate, da si ogledajo tudi razstavo risarskih del v učiteljišču. Po končanem zborovanju sta zborovali sekciji in sicer prva „Vzgoja in pouk“ pod predsedstvom g. Gassareka, ki je pretresoval 22 predlogov, druga „Uprava in stanovska vprašanja" pa pod predsedstvom g. H o r v a t e k a , ki je razpravljala o 54 predlogih. Pri tretjem glavnem zborovanju, ki se je vršilo dn£ 11. avgusta dopoldne, se otvori debata o govoru g. profesorja Veselyja. Delegat g. pl. C a 1 i s t o priznava, da so nazori g. poročevalca velike važnosti, biča pa ono neodkritosrčnost, ki se hoče utihotapiti v moderni pouk risanja. Graja posebno sedanji način razstav risb, ker se s tem, da se razstavijo le najboljša dela, obiskovalci varajo. Razstaviti bi se morala tudi najslabša dela. Končno stavi predlog: „VII. štaj. deželna učiteljska konferenca prosi visoki štajerski dež. šol. svet za uvedbo modernega pouka v risanju, 1. da se odstranijo vse ovire za uvedbo nove risarske metode, ki so: neenaka izobrazba učiteljstva z ozirom na novo risanje, preveliko število učencev v razredih, pomanjkanje primernih soban za risanje in modelovanje in nedostatek potrebnih učil; 2. da se določi učni načrt, obsegajoč le one zahteve, ki jim lahko ustrezajo vsi učitelji in večina učencev na podlagi one učbe, ki jo je sestavila tretja sekcija graškega učiteljskega društva. Za izobrazbo učiteljev v risanju naj se uvedejo posebni tečaji. Razprava g. profesorja Veselyja naj se natisne.“ G. nadzornik dr. F r e 11 e n s 9 11 e 1, ki je ob tem času zaradi odsotnosti g. Končnika predsedoval, izjavi, da deželni šolski svet še ne namerava sedaj izdati stalnega učnega načrta; temveč, da je imelo to predavanje le namen, vzbuditi v učiteljstvu zanimanje za ta predmet, da se po možnosti samo izobražuje ter se tako pripravi temelj, na katerem bo možno dalje delovati. Predlog pl. Calisto je bil soglasno sprejet. Nato je predaval delegat g. Srečko Supper iz Irdninga o biološki metodi prirodopis n ega pouka. Za svoja zanimiva izvajanja je žel splošno pohvalo; tudi g. Končnik mu je izrekel na izbornem predavanju svojo zahvalo. Obdelal je vsestransko novo biološko metoda ter isto v drugem delu svojega poročila pojašnjeval z biološkimi opazkami o nekaterih živalih in rastlinah. Delegat Bischofberger le graja, da se čitanke premalo ozirajo na biološki pouk, in da o odseku, ki je bil pri V. dež. učit. konferenci izvoljen, da sestavi nove čitanke, ni duha ne sluha. Wernbacher pa zahteva, naj dobre slike spremljajo ves pouk. Tudi ravnatelj Fellner povdarja, da se morajo suhoparni opisi v prirodopisnem pouku opustiti, a na njih mesto mora stopiti življenje. Ko je še M o n s c h e i 11 opozoril zborovalce na „avstrijski laboratorij za biologijo in projekcijo1', je g. poročevalec Supper stavil sledeča predloga: 1. V ljudskih in meščanskih šolah naj stopi, kolikor se ni še zdaj zgodilo, namesto opisovalnega prirodopisnega pouka po bioloških načelih zasnovan pouk. Pri tem se je izogibati enostranskemu povdarjanju biologije; temveč sistematika, morfologija in biologija se imajo smatrati kot ednota. 2. Pri bodoči preosnovi učnih načrtov naj se na omenjeno zahtevo ozira. V čitanke naj se sprejmejo primerna berila. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Predsednik g. Končnik je prečital zahvalo cesarjevo, naučnega ministra Hartla in ces. namestnika Claryja. Sedaj so prišli na vrsto predlogi prve sekcije. V sekciji določeni poročevalci so stavili sledeče predloge: G. ravnatelj Trunk predlaga, da se sedanji učni načrti ljudskih šol v marsikaterem oziru izboljšajo. Deželni šolski svet se naprosi, da se učni načrti temeljito predelajo. Vzroki za to so: Sedanji učni načrti obsegajo preveč snovi in se premalo ozirajo na šole nižjih kategorij. V mnogih točkah imajo obžalovanja vredne prezgodnosti, zlasti v slovničnem in računskem 12» pouku. Na mesto principa snovi mora stopiti princip moči. Govornik priporoča normalni učni načrt. Predlog in izvajanja so bila soglasno sprejeta. Horvatek predlaga omejitev domačega težkega dela šolskih otrok; Gassarek ustanovitev rešilnic za zanemarjene otroke; Lux razširjenje učiteljišč ter ustanovitev novega učiteljišča. Sprejeto. Horvatek predlaga, naj konferenca izjavi, da so domače naloge pedagoško in higijeniško zlo, ter se morajo odpraviti. Trunk in G a s s a r e k pa sta le za delno omejitev, kakor je tudi sekcija sklenila. Glasovanje je odločilo le za omejitev domačih nalog. Gasarek priporoča ureditev počitnic, olajšavo za šolsko obiskovanje od 1. junija do 1. oktobra in odstranjenje pogojnih vročinskih počitnic. St and predlaga znižanje števila učencev v razredih. V nerazdeljenem razredu ne sme biti več kot 80 in v razdeljenem ne več kot 100 učencev. Sprejeto. Tom p lak predlaga, naj se pouk v telovadbi preloži na poletni čas in se za takrat zato ure pomnožijo; S c h r e i t h o f e r, naj se za šolska naznanila uvedejo knjižice; ista naj se izdajajo le dvakrat na leto in redi naj se pišejo s številkami; F e I 1 n e r , da se uvedejo enotne oblike črk. Vse sprejeto. Gassarek je zahvalil vse poročevalce, zlasti ravnatelja g. Trunka, ki je s svojim bogatim strokovnim znanjem delo zelo olajšal. Pri četrtem glavnem zborovanju se je vršila volitev po listkih v disciplinarni senat. Izvoljeni so bili gg. Otter, Ka\vann in K a s p e r. Potem pa je delegat g. Avg. Požegar, nadučitelj v Stranski vasi, govoril o vzgoji mladine k spoštovanju avtoritete. Njegov govor je bil izboren, toda predolg, zato ga ni mogel dokončati, ker so delegati zahtevali konec. Končno je podal sledeče stavke: 1. Nravstveni interesi človeške družbe so odvisni od harmoničnega reda v družini in občini in državi. 2. Imenovani harmonični red sloni na čutu občnega spoštovanja ljudi in v spoštovanju posebne avtoritete posameznega človeka. 3. Spoštovanje avtoritete morejo razumoma imeti le nravstvene in nravstveno opravičene moči. 4. Strah pred drugimi, izvirajoč iz bojazni njegove fizične premoči, je samo slepa vdanost in nima nobene nravstvene vrednosti. 5. V dosego trajne nravstvene avtoritete morejo služiti samo nravstvena sredstva vzgoje. 6. Nravstvena sredstva spoznanja sta razum in srce kot spoznavalna vira višje razumnosti, čednosti, modrosti in blagožitnosti. 7. Šolska oblastva naj povzročijo in podpirajo izdajo spisov o vzgoji mladine za narod. 8. Taki vzgojni spisi naj predstavljajo praktično, logično, prepričevalno in srce pridobljivo občevanje z otroki. 9. Avtoriteta, ugled učitelja sta v nravstveni smeri odvisna od občne preizobrazbe njegovega duha. 10. Spoznavaje in cene velik obseg vzgojnega dela in njegovega pomena, naj skrbi država za to, da si učiteljstvo z ozirom na večji nravstveni vpliv na mlade in stare ljudi pridobi temeljiteje spoznanje vzgojstva in njegovih pomožnih znanosti. 11. Država skrbi za to, da postaneta tisk in knjigotrštvo kot javni vzgojni faktorji nravstveno prosti. Cenzura naj bi preizkušala vse tiskarske izdelke v smislu javnega vzgojnega interesa. H o r v at e k pravi, da soglaša z vsemi stavki, izvzemši zadnjega,'kajti ni umestno, da bi se zavzemali za strožjo cenzuro. Poročevalčevi stavki so bili razen zadnjega vsi sprejeti. Nato se je razpravljalo o predlogih druge sekcije. H o r v a t e k predlaga, naj država v izdatni meri prispeva k stroškom za ljudske in meščanske šole; naj bodo plače učiteljev enake onim državnih uradnikov zadnjih treh činovnih razredov; naj se § 56. zakona za umi-rovljenje učiteljstva izprenieni in naj se pri oddajanju razpisanih služb pri enakih razmerah upošteva starost prosilčeva. Sprejeto. M o n s c h e i n predlaga preosnovo zakona o šolskem nadzorstvu. Primerne dodatke so stavili tudi Haischeg, Gassarek in Engelhard. Sprejeto. Robič predlaga izpremembo normala o nadomestovanju. Satler dostavlja, da se oženjeni učitelji sploh ne smejo eksponirati. Predlog ni bil sprejet. T o p 1 a k predlaga, naj se renumeracije suplentom popolnoma izplačujejo, ne da bi se za posamezne dneve v mesecu odtegovalo. Sprejeto. Vauhnik predlaga, naj se učiteljem, ki poučujejo nad 80 učencev v enem razredu, dovoli posebna renumeracija. Sprejeto. Lichtenwallner predlaga, naj se za vse šole nastavijo učiteljice ženskih ročnih del. Sprejeto. Oaischeg priporoča dež šol. svetu, naj pospešuje izobrazbo meščanskih učiteljev. Sprejeto. H o r v a t e k stavi predlog glede brezplačne oddaje učil učencem. Gassarek pa pravi, naj dež. šol. svet to krajnim šolskim svetom le priporoča. Sprejet je bil predlog g. Gassareka. Lichtenwallner zahteva znižanje cen knjigam, ki jih izdaja c. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaju. Slane predlaga, naj dež. šol. svet izda za obravnavo šolskih zamud posebne normale. Sprejeto. Horvatek predlaga, naj se prihodnja deželna učiteljska konferenca skliče že čez pet let, ker se je letošnja za eno leto zakasnila. M o n s c h e i n predlaga, naj se stalni konferenčni odbor skliče pravočasno pred prihodnjo dež. konferenco in naj se novi opravilnik sestavi po vzorcu deželne učiteljske konference na Zgornjem Avstrijskem. Sprejeto. Deželni šolski nadzornik g. P. Končnik se nato zahvali svojemu namestniku, vsem poročevalcem, zapisnikarjem, rediteljem, okr. šol. nadzornikom ter vsem delegatom z željo, naj skupščina obrodi dober sad. Sklepa z besedami: „MisIim, da so mladi Štajerci v dobrih rokah." N. Ženska ročna dela na naših ljudskih šolah.*) „To bode pa že poglavje za naše učiteljice in za soproge šolskih voditeljev, ki se mučijo s poukom v ženskih ročnih delih" — tako poreče večina bravcev „Slov. Učitelja". In vendar bi bilo želeti, naj bi ga prečitali *) Z ozirom na reformo našega učnega reda, ki se je v naučnem ministrstvu že izdelala in v katerem ima pri učenkah pouk v gospodinj stvu imeti večji vpliv, priobčujemo to aktualno razpravo. Op. ured. tudi gospodje, pred vsem oni, kateri stoje na čelu šolam, torej šolski voditelji. Zakaj neki to ? Ker učiteljice ženskih ročnih del ne morejo same ugodno rešiti vprašanja o tem predmetu, vprašanja, ki je zelo važno, a se le preveč odriva in prezira. Ali se dovolj goje ženska ročna dela na naših ljudskih šolah ? Kje tiče glavne hibe in kako jim odpomoči? Kdor pozna razmere, odgovoriti mora na prvo vprašanje, da se ženska ročna dela v obče na naših šolah premalo goje. Pravim s poudarkom „na naših", kajti istina je, da store na nemških šolah več za ta predmet. Vprašala sem nekoč priprosto deklico: „Kam pa zahajaš v šolo ?“ (V lepem trgu je bila slovenska večrazrednica in dvorazredna šulvereinska šola.) „V nemško hodim, tam se učimo toliko lepih ročnih del", mi odgovori dekle. „Kaj pa je priprostim kmečkim deklicam treba znanja ročnih del, to jih le spači, stori nečimerne in bogsigavedi, kaj vse!“ glasil se je nekoč odgovor na opomin, naj bi se ročna dela bolj upoštevala v učnem črtežu. Vobče se mora torej trditi, da se ta predmet večinoma smatra postranskim, prava pastorka je naše šole. Odreka se mu veliki vzgojni in praktični pomen, ki ga ima. In vendar si upam trditi, da je družinska sreča velikokrat odvisna od znanja potrebnih ročnih del. Kako, naj pojasnijo nekateri vzgledi. K neki plemeniti gospej se je prišlo predstavit mlado dekle, da bi jo vzela v službo. Marsikaj se je dekle naučilo in vse kaže, da je gospej všeč; že jo hoče sprejeti v službo. Kar se ji hipoma zmrači čelo in reče: „Premislila sem si, ne morem vas sprejeti." — Drugi dan dekle izve, da je gospa opazila navidezno malenkost — manjkalo ji je enega gumba na oblačilu. Bistroumna gospa je spoznala na tej malenkosti svojstva dekletova. Ta malenkost ji je ovadila, da mora biti dekle površno, malomarno, nezanesljivo. En sam gumb je spravil dekle ob lepo službo. Stara grajščakinja je imela navado, dražiti mlade gospode rekoč: „Ne vzemite si gospice za ženo, pri kateri opazite razparano rokavico. Da. če ji primanjkuje le rokavična gumbica, nikar je ne jemljite. Ne boste srečni ž njo. Raztrgana rokavica, odtrgan gumb in madež na obleki značijo vrednost dekletovo, so svarilna znamenja mladim snubačem." In ko opazujemo družinske razmere tuintam, spoznati moramo, da je imela prav ona hudomušna starka. Še en primer. K meni pride oče opravičevat zamudo učenke. Kmet je, občinski predstojnik povrh, a kako žalostna prikazen. Ovratnik raztrgan, komolec preglodan in ko mu rečem s prijazno besedo : „Oče, ali Vam je znano, hčerkica ima mrčes na glavi ? Vem, da ste še doma dve odrasli hčerki. Naročite jima, naj se potrudita za sestrico!“ — „Oh“, mi odgovori ves potrt, „sram me je, da je tako pri naši hiši, pa naše ženske ne marajo ne za red, ne za snago, naj še toliko govorim." Še malo ilustracijo. Mati neke učenke pride k meni; povem ji to in ono glede vzgoje otrokove. Dobra žena se izgovarja, češ, mož je vsega kriv; pri naši hiši je taka nevolja, mož je najraje v gostilni itd. — Kje pa tiči prav za prav krivda? Drugi dan pogledam, ne da bi opazil otrok, kakšen kruh mu je dala s seboj za južino. Da je črn, to nič ne dč, a kako je pripravljen, kako spečen?! Kakršen kruh, takšna tudi miza. Ubogi mož, si mislim sama pri sebi! „Veš kaj, otrok moj“, dejal mi je častitljiv starček, ko sem bila petnajstletna deklica, „ljubezni pot gre skozi želodec". In na svoje osuplo vprašanje dobim pojas.iila tako-le: „Najsi ima mož še tako ljubo ženo, in naj jo ima še tako rad, ohladila se mu bode ljubezen le prekmalu, ako dobi dan na dan pokažen obed na mizo. On postane zlovoljen, redkobeseden in gre slednjič raje k „Črnem orlu“ ali „K zlatem jelenu". Frežalostna je resnica, da se le pogosto nahajajo gospodinje, ki niti ne znajo speči dobrega domačega kruha, ne pripraviti priprostega, okusnega obeda, niti pojma nimajo o redu; da, še celo mize ne znajo pogrinjati za obed. Ali ne segam morda tu predaleč črez meje svoje naloge? Govoriti mi je vendar le o ženskih ročnih delih. Mislim, da ne. Saj je pouk v ženskih ročnih delih tudi v zvezi s poukom v dom .čem gospodinjstvu. §. 79. ukaza z dne 20. avg. 1870. leta glasi se tako-le: Zu den not\vendigen Unterri(?htsgegenstanden ftir Madchen an den allgemeinen Volksschulen gehoren auch die \veiblichen Handarbeiten und d i e H a u s h a 11 u n g s k u n d e. §. 79. nadalje: Der Unterricht in der Haushaltungskunde hat zu umfassen: a) Belehrungen iiber die Arbeitsstoffe nach ihrem Ursprunge, ihrer Beschaffenheit, Bereitung und nach ihrem Preise: b) Belehrungen iiber die \vichtigsten Nahrungsstoffe, ihren Ankauf und ihre Ver\vendung; c) Belehrungen iiber die Handarbeit nach ihren verschiedenen Arten und ihrer mannigfaltigen Vervvendung; d) Die Bekanntmachung mit den Werkzeugen und Geratschaften, deren man in der Haushaltung bedarf; e) Belehrungen iiber die Wohnung des Menschen und iiber Kranken-pflege. Der Lehrstoff der Haushaltungskunde ist auf die oberen Stufen zu verteilen. Iz vsega tega je razvidno, da obsega torej pouk v ženskem ročnem delu tudi pouk v domačem gospodinjstvu. Čeprav je odmerjeno temu predmetu primeroma skromno število ur, vendar se lahko stori mnogo, poda našim deklicam vsaj temelj, podlaga onemu, Cesar potrebujejo v svojem prihodnjem poklicu. Kakšen pa je prihodnji poklic naših učenk? Z večine postanejo gospodinje, velik del se pa poda v službo. Česa pa jim je treba za življenje v teh poklicih? — Treba jim je gospodinjskih vrlin kakor jih nam našteva izvrstna knjiga: „Vrla gospodinja.11 (Spisala M. Luitgarda Rihar.) In te vrline so: Rodoljubnost, delavnost, varčnost, snažnost, potrpežljivost, pohlevnost in krotkost, naprednost, pobožnost in železna vstrajnost. Vseh teh lepih lastnosti naj se navadi deklica že z mladih nog. Kje je to bolj mogoče nego pri ročnem delu ? Pač lep sad, vreden izrednega truda. In to mi je naglašati. Pouk v ženskih ročnih delih povzroča obilo truda. Mnogo je namreč razširjeno mnenje, da je ura ženskega ročnega dela nekaka ura zabave, ura počitka za učiteljice. Ljudstvo samo misli tuintam, da je pouk v ženskih ročnih delih kakova privatna zabava učiteljic, ker ga prej niso imeli, dokler ni bilo učiteljic v njihovem kraju. — Pa o tem pozneje. — Trud bi bil sladek, ko bi le bil tudi uspešen. A ozrimo se po naših šolah; le kratek pogled nam kaže prežalostno resnico, da je ta predmet z večine prav zanemarjen. Mnogo šol je še, kjer se sploh ne poučuje v ročnih delih; saj to bi bila hiperkulturna zahteva za kmečke deklice, potrata denarja in zlatega časa; to je le kaprica učiteljic, predmet kvari otrokom oči in zdravje itd. Kot pastorka ta predmet ni priljubljen, le preinnogokrat ne, niti pri starših, ne pri gospodih učiteljih, ne pri krajnem šolskem svetu, ki ga smatra kot pravi nebodigatreba. Vsled tega je tudi za učiteljice le preinnogokrat vir obilih sitnosti prava muka in težava. Ali bi se dalo temu pomoči? Upam, da. Prvi pomoček nam daje današnja razprava s tem, da se tudi o tem predmetu govori obširneje, razkrivajo rane, označijo nedostatki in nasvetuje poizkus, kako bi se storilo lahko več za pouk v ženskih ročnih delih. Glavna hiba ali pomanjkljivost tiči torej v dejstvu, da se predmet sploh premalo upošteva, vzgojna važnost le malo pozna, in skoraj nič ne ceni. Vsled tega ne marajo starši kupovati potrebnega materiala za ženska ročna dela, krajni šolski sveti odrekajo z večine svojo podporo, ne namešča se potrebno število učnih moči za ta predmet. Tolike ovire pa tudi onemogočijo splošne uspehe. To zopet vpliva, da predmet ni priljubljen. V šolskem ptujskem okraju so bile razposlane vprašalne pdle tičoče se pouka o ženskih ročnih delih. Odgovori so nam ilustracija onega, kar se z večjimi ali manjšimi variacijami nahaja tudi po drugih šolskih okrajih. Ugoden je sicer prvi odgovor, ki se glasi: V ženskih ročnih delih se poučuje na vseh 26 tih šolah; začenja se povsod z 2. šolskim letom in oskrbuje ga 23 literarnih in 9 učiteljic ženskih ročnih del. Vdeležujejo se ga vse učenke brez izjeme. A koliko časa nahajamo te razmere ? Poučuje se le v 2 slučajih vže tekom 25 let; v 7 slučajih nad 20 let; v 1 slučaju pod 20 let; v 4 slučajih pod 15 let; v 7 pod 10 let; v vseh drugih manj nego 5 let; v enem slučaju pa še le 2 leti. Ako to premotrimo, vidimo, da v 12 slučajih nahajamo kraje, kjer večje število gospodinj ne zna niti šivati, niti krpati, niti plesti in še marsikaj druzega ne. Dalje nam povedo poročila na vprašalne p6!e sledeče: Ljudstvo je predmetu naklonjeno v 8 slučajih; vneto zanj le v 2 slučajih; nasprotno v 6 slučajih; pasivno v 3 slučajih; popolno nasprotno še v 3 slučajih. Krajni šolski svet podpira predmet le na 12 šolah in sicer tako-le. Na treh (od 26 šol) kupuje vso tvarino učenkam, na 9 pa dovoljuje podpore 8—20 K na leto za revne učenke. Le na eni šoli dobivajo učenke izredne, znatne podpore po šolskem podpornem društvu. To društvo kupuje mnogo tvarine za ročna dela. Zdaj pa nahajamo 14 šol, ki imajo kakor vse druge mnogo učenk revnih staršev. O vseh teh šolah se sme trditi, da na njih krajni šolski svet zavira pouk v ženskih ročnih delih, ker odreka vsako podporo za ta predmet. In pritrdile mi bodo vse učiteljice, ki oskrbujejo ta pouk, ako trdim : Reden in uspešen pouk v ženskih ročnih delih je sploh nemogoč na naših ljudskih šolah, dokler se ne odkaže vsaj skromna redna podpora za nakup materiala revnim deklicam. Zanimiv je odgovor na vprašanje: „Za katero delo se zanimajo deklice najbolj, za katero pa starši, oziroma ljudstvo? Učenke kažejo največ veselja za znamvanje, kvačkanje čipek in vstavkov, šivanje in kvačkanje avbic, šivanje in kvačkanje majhnih jopic za otročiče, potem izšivanje z okrasnimi vbodi. Ljudstvo pa hvali najbolj šivanje, deloma tudi pletenje nogavic, rokavic in zapestnic, pa tudi kvačkanje stvari za otroke. Na vprašanje, katera dela smatrajo učiteljice kot najpotrebnejša, bili so odgovori skladni, malone soglasni. Važne so vse predpisane stroke razven zanjkanja in vezenja. M. Štupca. Razstava učil. Razstava učil, ki jo je priredilo ljubljansko učiteljstvo povodom IV. deželne učiteljske konference, je bila tako obširna in tako poučna, da zasluži splošno priznanje. Dvajset sob na šentjakobski dekliški šoli in deloma tudi na II. mestni deški šoli je bilo polnih raznih predmetov, ki so bili tako vzorno razvrščeni, da si boljše razporedbe skoro misliti ne moremo. Vsak, ki je obiskal to razstavo, in teh je bilo ogromno število, se je o njej pohvalno izrazil; zlasti pa je bila za nas učitelje tako zanimiva in poučna, da obžalujemo tiste, ki je niso obiskali. Tukaj smo učitelji videli, kakšna učila bi morale imeti naše šole, da bi bil naš pouk res nazoren in zanimiv; videli smo pa tudi, da učitelj marsikatero učilo lahko sam naredi, ako ima le nekoliko dobre volje. Učila so bila razvrščena po učnih predmetih in po posameznih razredih. Tudi v sledečem se bomo držali te razporedbe. Gotovo je, da natančnega opisa ne moremo podati, ker nam prostor v našem listu tega ne dovoljuje; zadovoljiti se moramo le z nekaterimi črticami. Prvi predmet ljudske šole je nazorni nauk. O njega veliki važnosti za ves nadaljnji pouk je današnje učiteljstvo docela prepričano. Toda na mnogih šolah še zaman iščeš potrebnih učil za ta predmet. Ta razstava pa nam je pokazala, da najpotrebnejših učil za nazorni nauk v I. in II. razredu (oziroma v I. in 11. šol. letu) pač ni težko dobiti, zlasti če se uravna pouk * o tem predmetu po A. Maierjevih ,.Učnih slikah iz nazornega nauka za I. in II. razred." Tudi razstavljena učila so se naslanjala na nje. Za I. razred smo videli učila za sledečo učno snov: naš cesar, mačka, zajec, voda, vrana, železo, belin, nevihta; za I). razred pa za učno snov: buča, kalenje, jesen, ura, zima, zlato, svinec, pomlad, konj, poletje. Nekaj zgledovl Za učno snov „Naš cesar" so bila razstavljena sledeča učila: Angeli-Hechtova slika našega cesarja, cesarjeva fotografska slika, cesarska krona in žezlo (skica na kartonu), Dunaj (slika), naš cesar ob potresu v Ljubljani (fotografska slika), kolajna, cesarski orel, kronski petak. — Za učno sliko „Zajec“: podmašen zajec, Holzlova slika „Jesen“, preparat zajčje glave, drevesna skorja, petršilj, zelje, repa, trava, detelja, muf in čepica iz zajčje kože, dleto. — Za učno snov „Buča“: bučevina s cvetom; cvet, ki je na njem razvit plod; buča, ki ji je odpadel cvet; buča, ki se je cvet le malo drži; buča z muho; jabolko; bučevina z zelenimi in rumenimi bučami; prerezana buča; pečke; iztrebljena buča; mokre in suhe pečke; jedrca, sinica, veverica. — Za učno sliko „Svinec“: kos svinca, svinčene krogle, prazna patrona, svinčena zrna, vodovodne cevi. — Za učno snov „Voda“: kozarec čiste vode, kozarec mleka, kozarec črnila, razredčen ocet, kos ledu, pelin, lesena paličica, kos stekla, posoda s špiritom. — Za učno sliko „Poletje“: kresnice, Holzlova slika „Poletje“, žitna semena: pšenica, rž, ječmen, proso, ajda, koruza; srp, cepec, kosa, grablje, seno, slika „Nevihta“. Naj zadostuje. Ti zgledi nam dovolj jasno kažejo, kako skrbno so zbrali prireditelji tega oddelka (gg. L. Armič, M. Grošelj, A. Kilar, s. Modesta Pirc, Fr. Prosenc, M. Regali, I. Trtnik) vse, karkoli je potreba za dobro po-nazorovanje na najnižji stopnji ljudske šole. Navedeni zgledi pa tudi docela spodbiiejo neutemeljen izgovor, da šola nima potrebnih učil in da se vsled tega ne more gojiti nazorni nauk tako, kakor bi bilo treba. Veliko večino teh učil si vsak učitelj tudi v zadnji gorski vasi lahko brezplačno nabavi, ne da bi trebalo za to nadlegovati skope krajne šolske svete. Pa bi kdo mislil: za tako navadno stvar, kakor je n. pr. voda, pač ni treba toliko učil, kakor jih je bilo tu razstavljenih, saj vendar vodo vsak otrok dobro pozna. Toda temu ni tako; otrokom se mora vse pokazati’ kajti otrokom ni nič samoobsebi umevnega. In če hočeš nazorno razviti formulirane stavke: „Voda je kapljiva tekočina. Čista voda je prozorna kot steklo. Čista voda nima barve, ne okusa, ne duha. Pozimi voda zmrzne. Zmrzla voda je led" moraš na vsak način imeti vsa zgoraj navedena učila. Ako tega nimaš, pripoveduješ otrokom nekaj, česar ne vidijo, in ti morajo le slepo verjeti. Za nazorni nauk pa je razstavila tudi dobro znana tvrdka A. Pichlerja vdove in sina na Dunaju mnogo jako lepih učil, zlasti slik. Omenjam le Meinholdove „Nove nazorne stenske slike." Velikost 65 X 90 cm. Na usnjastem papirju a K 2 20. Tudi Pfeifferjeve „Slike k Hey-Spekterjevim basnim" in mnoge druge so vsakemu ugajale. Za mestne šole so jako priporočljivi modeli kmetijskega orodja i. dr. V sosednji sobi so bila razstavljena učila za računstvo in geometrijsko oblikoslovje. Vsak razred, od 1. do Vlil., je imel svoja učila. Navesti hočem le ona za prvih pet razredov, ker ta potrebuje vsaka šola, ako hoče v računstvu svoje učence toliko izuriti, kolikor potrebujejo v poznejšem življenju. To skupino so razvrstili razstavljalci (gg. K. Golf, A. Likozar, B. Valenta) tako-le: I. razred: Rusko računalo (30 kocek, 10 belih in 20 črnih), 10 enako dolgih in debelih šibic, šibičnjak, slike števil in številk na tablicah iz lepenke, kozarec, skledica, lonček, lešniki, vinar, bron, zvon, desetica, nikelj, cesarjeva fotografska slika, slika dvoglavega orla; meter (lesen, platnen n papirnat, vsi razdeljeni na dm); traki različne dolžine in barve; šibice, dolge 1 dm do 5 din; 2 papirnata metrska traka; 2 m dolga palica, razdeljena na dm; liter, dl za suho blago in tekočine; literska in dvoliterska steklenica; kilogram, tehtnica, različni predmeti za tehtanje. 11. razred: Rusko računalo, stotna razpredelnica, m, din, cm; 2 papirnata metrska traka; 2 m dolga palica, razdeljena na dm in cm; hektoliter, l, dl, cl za suho blago in tekočine; 1 q, kg, dkg, g; tehtnica, različni predmeti za tehtanje; vinar, dvovinarnik, desetvinarski novec (desetica), dvajsetvinarski novec (dvajsetica), krona, goldinar, kronski petak, zlati desetak, zlati dvajsetak, ura. 111. razred: Tisočna razpredelnica, trgovska tehtnica, kg, dkg, g; lil, l, dl, cl; ura, stenski koledar; papir, lega, pola. IV. razred: Milimeter, kvadratni meter, razdeljen na dm2 (z metersko palico se odmeri 100 /k2 1 ar), decigram, cenovnik. V. razred: Več metrskih palic za poočitovanje ulomkov, cenovnik; iz lepenke izrezana kvadrata, eden razdeljen na manjše kvadrate; kvadratni meter, razdeljen na dm2 in cm2; 2 pravokotnika iz lesa, eden razdeljen na kvadrate, drugi po diagonali na 2 dela. Zopet precej učil, o katerih še v mnogih šolah ni duha ne sluha, in vendar so skoro vsa tako preprosta, da jih lahko vsak učitelj preskrbi svoji šoli. In kdor se bo potrudil, da jih bo naredil, mu gotovo ne bo nikdar žal, ker si bo pouk toliko olajšal, da mu bo njegov trud stoterno poplačan. Koliko življenja se s takimi učili spravi v sicer suhoparni računski pouk, tega si niti misliti ne more, kdor ni poskusil. Torej le pridno na delo; samo računalo še nikakor ne zadostuje! Tu naj tudi takoj omenim učil, ki jih je za računstvo priredila s. Terezija Hanzelič, učiteljica v Marijanišču v Ljubljani. Razstavila je sledeče: Tabele za novce, tabele za poočitovanje stotice, plošče za poočitovanje ulomkov, razdelitev leta v mesece in dni. — Tudi učitelj Mihael Verbič učitelj v Sodražici, je razstavil svoj računski in bralni stroj. Če končno še, omenim, da je tudi tvrdka Pichlerja vdove in sina razstavila mnogo učil za ta predmet, menim, da sem o tem oddelku razstave z ozirom na skromno odmerjen prostor v našem listu dovolj povedal. L. (Dalje prih.) Kratka katehetika s praktičnimi pojasnili. £ 17. Obravnava učne enote. (Kateheza v najožjem pomenu.) Z ozirom na šolsko dobo lahko katehet deli svoje učence v tri vrste: učence nižje, srednje in višje stopnje. Na nižji in višji stopnji prevladuje biblična kateheza, na srednji pa katekizmova. Katekizmu torej zadostuje kateheza ene vrste, le da je pri manjših učencih preprostejša in lažja. Biblična kateheza pa je dvojna: nekoliko drugačna pri začetnikih in sploh takrat, ko se pove zgodba le v razširjatev ali razlago katekizmovega vprašanja; drugačna pri učencih na višji stopnji, ko se zgodba samostojno obravnava v potrdilo že znanih katekizmovih resnic in v blaženje srca. Torej ločimo: biblično katehezo za nižjo in višjo stopnjo. A. Biblična kateheza za nižjo stopnjo. Biblična kateheza za prvence (oziroma kot pojasnilno sredstvo) imej te-le dele: I. Uvod, ki naj: a) napove smoter ali cilj, bodisi ob začetku ali ob koncu ali obakrat; b) naveže novo zgodbo na poprejšnjo že znano, ali pa na izkušnjo iz otroškega življenja, ki je v tesni zvezi s podatki napovedane zgodbe; c) že naprej razloži otrokom neznane reči, v kolikor je neizogibno potrebno za umevanje nove zgodbe. II. Podavanje (novega.) Pove se zgodba, in sicer najprej vsa, da imajo učenci nekak pregled, dasi še nejasen. Potlej se pove prvi odstavek (1. del učne celote) še enkrat. Boljši učenec naj ga ponovi; česar si ni zapomnil, to naj katehet izpraševaje izpopolni (Cfr. § 16. 11. a.) Seveda mora več učencev ponoviti. Katehet se zadovoljuj, četudi odgovarjajo s svojimi besedami; sam pa se ravnaj po besedilu šolske knjige. Tu se tudi vpleta besedna in rečna razlaga. Na isti način se obravnava drugi, tretji . . . odstavek in polagoma združuje v skupino, ki se končno vsa ponovi. III. Zveza s katekizmom: a) zgodovinski dogodek naj se zapomni kot razširjatev katekizmovega vprašanja; otroci naj bi znali: zgodbo samo ali vsaj okrajšano vsebino v katekizmu; b) ako se je rabila zgodba kot pojasnilno sredstvo, naj se izvajajo ali posnamejo dotične verske resnice ; v tem slučaju se zgodbe ni treba natančneje zapomniti. IV. Uporaba podaje navodila in pravila za življenje: kako dobri ljudje izpolnjujejo, slabi zanemarjajo, kaj bodo torej učenci storili . . . Uvod ima zlasti namen učencem vzbujati zanimanje in pazljivost. Ako upošteva otroške izkušnje, naj se ozira kolikormožno na verske, cerkvene okoliščine. — Pri p o d a v a n j u naj se vrši tudi takoj vzprejemanje, t. j. učenci naj se n a u č e zgodbo, oziroma zapomnijo po vsebini, ako je bila le pojasnilno sredstvo. — Zvezo s k a t e-k i z m o m imenujemo 111. del kateheze zato, ker je zgodba le sredstvo, katekizmovi nauki so pa glavna reč. Mnogo katekizmovih vprašanj je že itak zgodovinskih, ki jih biblična kateheza le razširi in izpopolni, pri drugih pa je posnetek zgodbe ravno — katekizmov odgovor. Da bi bila le reč jasna, ime je postranska reč. — Uporaba mora priti vselej na vrsto ter se ozira deloma na zgodbo, deloma na katekizem; po okoliščinah naj se privzema tudi liturgika idr. Zgled. Sveti trije Kralji. I. Uvod. Kaj smo se že učili o Jezusu, božjem Detetu? Kje je bil rojen? Kdo je prvi izvedel, da je že prišel na svet? ... O kako je bilo lepo takrat! Kako je bila vesela tista sveta noči Pa čudno, da ni prišlo več ljudi k Jezusu. Saj ni prišel nepričakovano na svet. Lahko bi bili še drugi vedeli, da je rojen Zveličar. Saj je ljubi Bog Judom že davno naprej povedal po prerokih, da jim bo poslal Odrešenika. (Preroki so bili sveti možje, ki so veliko vedeli o prihodnjem Zveličarju in so ga po božjem povelju tudi že naprej napovedovali ali prerokovali o njem). Eden izmed njih je prerokoval: Kadar se bo na nebu prikazala velika svetla zvezda, takrat bo rojen Zveličar. Drugi je napovedal: V Betlehemu bode rojen. — Kar so preroki napovedovali o Jezusu, je zapisano v velikih bukvah. Te bukve imenujemo sv. pismo. V teh svetih bukvah so mnogokrat brali in po njih učili učeni judovski možje. Ti možje so se imenovali pismarji. — Pa od Judov so izvedeli, da bo prišel Odrešenik na svet, tudi taki ljudje, ki niso živeli v Sveti deželi (pagani). Danes vam bom povedal, kako so iz takih daljnih krajev prišli sveti trije Kralji molit Jezusa. Prišli so od one strani, kjer solnce izhaja, pravimo tudi: iz Jutro-v e g a ali iz j u t r o v e dežele. Poprej bi se pa rad prepričal, ali ste si že dobro zapomnili to, kar sem vam zdaj povedal, ker bi sicer ne mogli prav umeti zgodbe same. Kaj so bili preroki? Kaj je eden izmed njih posebno lepega povedal o Jezusu? in kaj drugi? Kaj so pismarji? Kateri kraji se imenujejo J u t r o v a dežela ali Jutrovo? II. P o d a v a n j e. Pove se vsa zgodba iz šolske knjižice, potem pa nauči v oddelkih. 1. Povem vam še enkrat prvi del: Ko je bil Jezus v Betlehemu rojen, so prišli Modri iz jutrove dežele v Jeruzalem. Rekli so: Kje je novorojeni kralj Judov? Videli smo njegovo zvezdo na Jutrovem in smo ga prišli molit. Ko je kralj Herod to slišal, se je prestrašil in ves Jeruzalem ž njim. Sklical je vse pismarjc ter jih izpraševal, kje bi bil Kristus rojen. Pismarji mu odgovore': V Betlehemu na Judejskem. Kdo mi ve zdaj povedati, kako je bilo, ko so prišli trije Modri v Jeruzalem? Pojasnilo: Kdo je prišel razun pastircev še molit Jezusa? (Modri). Kaj so bili Modri? (Modri so bili razumni, pametni možje. Bili so tudi bogati in imenitni; zato se imenujejo tudi kralji. Njih imena so po ustnem izročilu: Gašpar, Melhijor, Baltazar) — Iz katere dežele so prišli? (Iz jutrove dežele). Kje je to? Že ptej sem vam povedal, da je „jutrova dežela" še daleč od Svete dežele tje proti solnčnemu vzhodu, t. j., ko bi se kdo v Betlehemu ali Jeruzalemu zjutraj obrnil proti onemu kraju, kjer solnce izhaja, bi gledal proti deželi, iz katere so prišli trije Modri, — proti jutrovi deželi. — Od kod pa so izvedeli trije Modri, da je že rojen Zveličar? (Po zvezdi) Tako lepe zvezde še niso videli nikoli poprej; svetila je žarneje in svetleje nego druge. To je bila ona zvezda, ki je bil prerok o njej napovedal, da se bo prikazala takrat, ko bo rojen Zveličar. Zato jo kralji imenujejo ,njegovo" zvezdo. — Zakaj so Modri najprej v Jeruzalemu iskali Jezusa? (Ker je bil Jeruzalem glavno mesto in je tam živel kralj Herod, češ, pri starem kralju bodo najlažje izvedeli, kje je novorojeni kralj). — Ali je bil Herod vesel, ko je izvedel, da so prišli Modri? Zakaj se je prestrašil? (Zato, ker so Modri vprašali, kje je novorojeni kralj Judov). Mislil si je: »Kralj sem jaz; ali naj mar zdaj izgubim kraljevsko čast? Ne, kralj moram ostati; novo, rojenega kralja pa hočem umoriti? Tako je mislil v svojem zlobnem srcu; povedal pa tega ni nikomur. — Zakaj so se ustrašili drugi ljudje v Jeruzalemu (= ves Jeruzalem)? Bali so se, da ne bi nastala vojska, posebno ker so vedeli, da je Herod tako zelo hud. Ponavljanje prvega oddelka. 2. Zdaj vam povem, kako je Herod poslal Modre v Betlehem: Tedaj je Herod poslal Modre v Betlehem in jim je rekel: Pojdite in skrbno popra) Po teoretičnem in praktičnem navodilu dr. K n e c h t a. III. Pojasnjevanje: a) „Ob času očakov", ko je bil že Jakob umrl. Tudi Joba sinemo v nekem smislu prištevati očakom: bil je zvest služabnik edinega Boga; mogočen in bogat mož; v svoji veliki družini je imel vso oblast in opravljal duhovniško službo, pa učakal je visoko starost. — V „A r a b i j i‘‘, pravzaprav v deželi Hus, ki je na južnovzhodni strani Mrtvega morja, med deželo Edomljanov in arabsko puščavo. — »V obličje", naravnost, predrzno. — „Le njega se ne dotikaj" = le njegovemu zdravju ne smeš škodovati. b) „S a b e j c i“, divji arabski rod. — „K a 1 d e j c i“, menda potomci Nahorja — »Pre-trga svoja oblačila", zakaj? — „Pade na tla", s tem pokaže, da se poniža pred Bogom in popolnoma vda božji volji. V sv. pismu je še rečeno: „o b ri j e svojo glav o", kar pri jutrovcih, ki so posebno ponosni na lase in brado, pomeni skrajno žalost. — »Gosp o d j e d a 1", iz gole ljubezni, brez mojega zasluženja. — »Gospod je vzel", pravzaprav so Jobu vzeli vse sovražni sosedje in vihar po satanovem prizadetju; a Job je prav govoril tako, ker človeku ne more satan in nihče drugi nič žalega storiti, ako Bog ne dovoli ali pripusti. - »Ime Gospodov o" = Gospod, Bog. cj Vse, kar ima človek, da za svoje življenje" zdravje in življenje se zdi človeku največja časna dobrota. — »Satan obda" itd., Job je dobil gobavo bolezen. Ta bolezen, ki se nahaja na jutrovem, posebno v Egiptu, je kaj strašnega. Vse telo hudo oteče, posebno pa noge; oteklina se razgnoji in napravlja pekoče rane; nohtovi odpadejo in tudi udje polagoma odgnijejo; glas je hripav ali se cel6 popolnoma izgubi; strašnim telesnim bolečinam se pridružijo tudi dušne bolečine: otožnost, žalost in obupnost; ker je bolezen nalezljiva, ni postrežbe itd. — »J o b s e d i na gnojišču... bolečine". Gobava bolezen napravlja tudi hudo srbečico; ker pa nohtov ni imel več, da bi se praskal, si je s črepinjo strgal gnoj. — »Le hvali Boga, pa umri!" S tem mu je hotela očitaje in nagajivo reči: »Vidiš, kako ti Bog povračuje tvojo pobožnosti Le še nadalje tako moli, si utegneš še primoliti — smrti" (Drugi pa razlagajo to očitanje: »Pusti Boga in molitev' saj vidiš, da ti nič ne pomaga; kaj pa more hujšega priti, — k večjemn smrt". Oboje je enako žaljivo.) — »Nespametna ženska" brezbožna ženska. Po sv. pismu je greh in brezbožnost prava nespamet, ker grešnik v svoji strasti ne ve, kaj dela, in ker z grehom sam sebi škoduje; kdor pa sam sebi škodo dela, je nespameten. č) Prijatelji so prišli iz dobrega namena, pa so slabo opravili svojo nalogo. — »V svojem mesu* v svojem telesu. IV. Razlaga. 1. Trpljenje in junaška potrpežljivost. (Za srce.) Kaj ne, kako častitljiv mož je bil Job I Kakor veličasten spomenik se mi zdi na meji med dobo očakov in Mojzesovo dobo. Velik trpin je bil, da se nam mora smiliti v srce; a bil je tudi velik svetnik, da se mu moramo kar čuditi. Zadele so ga britkosti, katere moramo prištevati največjim in najhujšim na zemlji. 1. Bil je v začetku jako srečen: bogat, zdrav, vesel svojih dobrih otrok — torej vajen le dobrega; če tak človek pride v nesrečo, jo čuti vse hujše, kakor če je kdo hudega takorekoč vajen že iz mladega. 2'. Nesreče so ga zadele n a gl o m a, kar druga za drugo; ni se še utegnil utolažiti zaradi prve, že se mu je naznanila druga, za njo takoj tretja itd. 3. Šibe, s katerimi ga je obiskal Bog, so bile silno hude: tako bogat mož — mahoma ubožal A izgubo premoženja bi še kako prestal; toda Bog mu vzame tudi ljubljene otroke — kar vse hkrati I (Koliko žalovanje je v hiši, če le eden umrje!) 4. A da bi bil le še sam zdrav! Tudi njega zadene bolezen tako huda in strašna, da si pač ne moremo misliti hujše in nadležnejše. 5. Pa naj je žalost še tako velika, navadno ima človek še koga poleg sebe, kateremu more zaupno potožiti svoje gorje, kateri ga zna sočutno potolažiti; a ubogi Job niti tega ni imel! Žena, ki je bila prva poklicana, da bi ga bila tolažila ali vsaj ž njim vred vdano potrpela, ga bogokletno zaničuje, iz ust, iz katerih je pričakoval milosrčnega tolažila, mora slišati tako pikro, tako zasmehljivo očitanje! Prišli so sicer trije izmed njegovih prijateljev; a ga niso tolažili, marveč mu še vekšali žalost. Poprijemljejo ga od one strani, od katere je človek najbolj občutljiv — dotaknejo se njegovega dobrega imena, njegovega poštenja! Kaj ne, velike, strašne britkosti? Da, a tudi velika junaška potrpežljivost! Job se ob zgubi svojega premoženja tolaži: »Bog je dal, Bog. . .“ V svojih hudih bolečinah pa išče tolažbe, kjer bi jo bilo po Človeški sodbi najtežje najti: v svojih oteklih, ranjenih, razbolenih udih, ker pomisli na čas, ko bo minulo vse trpljenje, ko bode njegovo sedaj tako ostudno telo vstalo izpreminjeno — krasno, ko se bode njegovo telo, ki sedaj trpi neznosne bolečine — radovalo v neizmernem veselju 1 Kakor ga jev zdravih dneh ljubezen božja vodila, da je tako lepo živel in zvesto izpolnjeval voljo božjo, tako mu daje sedaj v prestrašnem trpljenju njegova vera in upanje junaško moč in tolažbo! 2. Tudi b o g o 1 j u b n i m osebam pošilja Bog trpljenje, zato a) da bi jih še bolj očistil, zakaj ni ga človeka pod solncem, da bi ne imel kar nobene napake; b) da bi jih še bolj utrdil v čednostih (bogaboječnosti, ponižnosti, potrpežljivosti, zaupanju itd.); c) da bi jim povikšal zasluženje in jih mogel kdaj obilnejše poplačati v nebesih č) da bi bili bližnjiku v zgled. (Vpr. 73.) : 3. Vstajenje mesa. Job daje prelepo pojasnilo o našem vstajenju: a) upa, da bo vstal od mrtvih zato, ker Zveličar živi. Zveličar bo sicer umrl, toda le za malo časa : zopet bo živel, ker bo vstal od mrtvih. Kristusovo vstajenje je zastava našega vstajenja (Vpr. 164, 3.) b) Job veruje, da bo vstal v istem telesu, katero ima sedaj. Naše telo bo po vstajenju bistveno isto, le da bo pri pravičnih poveličano. (Vpr. 246.) c) Job pravi, da bo vstal zato, da bo gledal svojega Boga. (Vpr. 244.) 4. Kako se je vedla Jobova žena? Ravno nasprotno od Joba: trpljenja s ni obračala v prid, marveč v prokletstvo; sama je bila nepotrpežljiva in še Joba je hotela odvrniti od Boga. (Vpr. 429.) 5. Kako so se pregrešili prijatelji zoper Joba? To je bilo sicer hvalno, da so ga prišli obiskat v nesreči; a to je bilo sramotno, da so brez vzroka hudo sumničili o Jobu in brez vzroka (torej predrzno) sodili, da je sam zakrivil tolike nadloge s svojimi grehi. Brez vzroka so tako ukrepali in sodili, ker je bil;i Jobova pobožnost in poštenost znana na daleč okrog. (Vpr. 459 in 460.) 6. Iz Jobove zgodbe tudi razvidimo, da je moč hudobnega duha omejena in da more le toliko škodovati, kolikor mu Bog pripusti. O njem velja, kar pravi sveti Avguštin: »Priklenjen pes more le lajati na onega, ki se mu ne bliža, popasti pa ga ne more“. 7. Job je predpodoba Jezusa Kristusa. Kaj bereš ob koncu v drobnem tisku? Katere predpodobe našega Gospoda že poznaš? 8. V sv. pismu se tudi še bere, da je Job zdihoval v svojih hudih bolečinah: »Usmilite se me, vsaj vi prijatelji moji!“ Te besede obrača sv. cerkev na verne duše v vicah. V. Uporaba. 1. Sedaj lahko izprevidiš, za koliko si slabši mimo potrpežljivega Joba? kolikmt si se že nevoljno ali celo jezno pritoževal zarad svojih malih križev in težav! (Kesanje — sklepi) Privadi se, da porečeš z Jobom, kadarkoli te zadene britka izguba: „Bog je dal, Bog je vzel, počeščeno bodi njegovo imel“ Kadar ti pride kaj hudega, reci: „Ako imamo dobro iz roke božje, zakaj bi ne vzprejeli tudi hudega?" A povzpni se še višje in oziraj se v vsakem trpljenju na svojega božjega vzornika — Jezusa Kristusa, katerega Job še ni tako poznal, kakor ga ti poznaš, ter govori za njim pobožno besede: „Oče ne moja, marveč zgodi se tvoja volja 1“ 2. Oni pustih Jobovih prijateljev pa nikar ne posnemaj, ter ne natolcuj in ne sodi lahkomišljeno! Imej pa do trpečih usmiljeno srce; tolaži žalostne, in če moreš, jim tudi kaj pomagaj. Zlasti ne pozabi ubogih duš v vicah! („Voditelj“.) Slovstvo Der padagogisch-katechetische Kur s. (Osterr. Leogesellschaft; Wien 1905. Selbst-verlag; Vormosergasse 3; XIX. Bezirk. 340 str.) Izšla je knjiga, ki je zopet enkrat pokazala, da katoličani stojimo na višku časa in znamo upoštevati vse upravičene zahteve moderne vede. Knjiga prinaša deloma docela, deloma samo v glavnih potezah referate, ki so bili na dnevnem redu pri pedagoško-katehetske.n tečaju na Dunaju od 13.—25. februvarja 1. 1905. Pred vsimi referati se odlikujejo najbolj referati dr. Otto W i 11 m a n n a, znanega vse-učiliškega profesorja, ki slove tudi pri nasprotnikih za strokovnjaka v filozofski vedi in sorodnih disciplinah. V sestavku „D i e psyc h o 1 o gis c h e n Orundlagen derPa-dagogik pojasni stališče, ki ga ima zavzemati proti psihološki metodi v modernem vzgojnem sistemu vzgojevalec, ki je krščanskega naziranja. Povdarja, da je psihologija le pomožna veda pedagogike Mi dodamo, da je tudi moderni, krščanstvu popolnoma nasprotni pedagog A. Lay v svoji eksperimentalni didaktiki ravno to povdarjal. Najmodernejša smer v pedagogiki se izkuša znebiti zgolj psiholoških poizkusov; je sicer individualistiška, hoče, da otrok izrabi vse samosvoje sile in uvelja/i svojo posebnost, a ne zanemarja strogih, heteronomnih pravil. Ta pravila so krščanskemu pedagogu neizprosna naravna zapoved in neizprenienljivi naravni red, ki se mu mora ukloniti in prilagoditi vsak individualizem. Willmann s pravico zametuje avtonomno etiko in nanjo zgrajeno vzgojo. Dr. D o 11 er iz Dunaja piše o sedanjem stanju biblijskega vprašanja, o izkopninah, posebno pa Ham-murabijevem zakoniku, kar je dahdanes za kateheta neobhodno potrebno. Ravnatelj SchlOti piše o vzrokih idijotizma in imbecilitete, Mii 11 ner pa o katehetiziranju slaboumnih. Najbolj zanimiv je oni del knjige, kjer so referati, kako naj se poučuje krščanski nauk na srednjih šolah. G. superijor Legerer iz Dunaja poroča o katehetu kot dušnem pastirju. Ta članek ima mnogo resničnih momentov, a soglašali ne bodo vsi ž njim. Misli referentove so sploh središče, kjer se bo vnel boj dveh in glasba. struj, ki jih opažamo pri moderni krščanski apologetiki sploh. O. Legerer hoče, naj se krščanski nauk na gimnazijah ne poučuje več zgolj kot znanstveni zistem, povdarjajo naj se bolj nadnaravni elementi in goji čustvena stran religije. To gotovo ni docela neopravičeno, a v ekstrem se tudi tu ne sme zaiti. Kaj pomaga razložiti učencem, da je razodeta religija nadnaravnega izvora in da je vera autoritativnega značaja. Če pa niso dokazana takozvana praeambula f i d e i, in sicer strogo umstveno in s pomočjo strogo filozofskih dokazov? Tako so delali stari sholastiki in ne kaže nam to pot popolnoma zavreči, zlasti v naši dobi ne, ko se tako povdarja znanstvo. Francoska apo-logetiška šola, ki zgolj povdarja srce, upliv os^b in zgodovinskih dejstev, pa intelektualno stran zanemarja, ne bo uspela, tudi ženijalni Nevvman v tem oziru nima popolnoma prav. Taka metoda je zlasti zaradi njene sorodnosti s protestantskimi teorijami o religiji preveč tuja našemu naziranju, pa je tudi sicer zelo enostranska. Hermann E (3 er in Daraian Kreichgauer pišeta o tem, kako stališče naj se zavzema nasproti descendenčni teoriji. Povdarjati se mora njeno hipotetičnost, pa tudi pokazati, da v svojem principu ne nasprotuje krščanskemu naziranju, ako ni m o-nistovska. Krasni so referati o „najstarejših kulturah človeštva", disciplina, ki so jo doslej na gimnazijah sploh premalo obravnavali. Profesor Hlovati poroča o fiziki in veri in pojas-nuje stališče, ki ga mora katehet zavzemati nasproti filozofskemu in naravosiovskemu ato-mizmu. Ta referat je za vsakega kateheta velike važnosti. Katehete bosta nadalje najbolj zanimala referata o analizi in sintezi v poučevanju veronauka na ljudskih šolali (Picliler iz Dunaja) in o „monakovski metodi" (Dr. W e-b e r iz Dillingena). Prvi referent se izjavlja za obedve metodi, ki v pravi zvezi medseboj dosegata najlepše uspehe. Knjiga, ki stane 3 K 40 vin., se gospodom katehetom in vsem pedagogom sploh sama priporoča, ker so pri njej sodelovali odlični možje znanstveniki. Franc Terseglav Šolske vesti. Važne izpremembe. Naučni minister g. dr. vitez pl. H a r t e 1 je odložil to častno službo ter je bil odlikovan z velikim križem Leopoldovega reda. Istočasno je bilo izročeno vodstvo naučnega ministrstva podpredsedniku nižjeavstrijskega deželnega šolskega sveta gospodu Rihardu baronu Bienerthu. — Dež. predsednik kranjski g. Viktor baron II e i n je imenovan za sekcijskega šefa v notranjem ministrstvu ter odlikovan z velikim križem Franc Jožefovega reda. Za deželnega predsednika v Ljubljano pride namestniški podpredsednik v Trstu g Teodor S c h w a r z. Dvorni svetnik deželne vlade v Ljubljani g. dr. Andrej grof Schaffgotsch je postal namestniški podpredsednik v Trstu. Za dvornega svetnika pri deželni vladi kranjski je pa imenovan g Rudolf grof Chorinsky, ki je bil doslej sekcijski svetnik v železniškem ministrstvu. Deželni šolski svet kranjski je dobil torej novega predsednika in podpredsednika. Osebne vesti. Za provizoričnega učitelja na državni gimnaziji v Novem mestu je imenovan učitelj na grof Stakaševi akademiji gospod Josip Grm. - Za stalne srednješolske učitelje z naslovom profesor so imenovani g. Anton J e rš i n o v i c in g. Evgen Jarc v Kranju, gospod Arnat Škerlj pa v Novem mestu. — Vadniški učitelj na učiteljišču v Mariboru g. Josip Fistravec je imenovan za glavnega učitelja na učiteljišču v Gorici. — Za suplenta na gimnaziji v Kranju sta imenovana gg. Janc in Anton S u š n i k. — Obolelega mestnega kateheta g. M. Šarabona bosta nadomeščala na mestni nemški deški ljudski šoli g. p. Oton Kocjan, na mestni nemški dekliški šoli g. p. Re-galat Čebulj. — Suplentom na idrijski mestni realki so imenovani g. Dragotin Lapajne, g. Baldo Bžlbler, g. Ivan K a m e n š e k, g. Julij N a r di n in gospod Jožef Mencej. — Učiteljica na ljudski šoli pri Sv. Marku niže Ptuja, gdč. Marija Š t u p i c a, je imenovana za vadniško učiteljico na c. kr učiteljišču v Ljubljani. Stalno umirovljena je učiteljica gospodična Emilija W r u s s v Tržiču, začasno pa nadučitelj g. Frančišek Gross v Starem trgu pri Poljanah in definitivna učiteljica gdč. Marija Kralj vVenčeslju. Francoščina na meščanski šoli v Krškem. G. kr. deželni šolski svet kranjski je na predlog ces. kr. okrajnega šolskega sveta v Krškem, oziroma vsled prošnje ravnateljstva meščanske šole v Krškem dovolil, da se v III. razredu meščanske šole enoletnem učnem tečaju pou- čuje francoščina kot neobvezen predmet po tri ure na teden počenši z začetkom šolskega leta 1905/6. Častna izjava. Krajni šolski svet pri Sv. Marku je izdal sledečo izjavo: „Ne z ozirom na nezaslišano grde napade „Slo-venskega Naroda", „Stajerca“ in drugih tema enakih listov na čast učiteljic gospodičen Marije in Antonije Stupca, ampak ker se obe poslavljate od nas, da drugod službo nastopite, — smatra podpisani krajni šolski svet kot svojo dolžnost, da izreče soglasno obema javno zahvalo za 13, oziroma 1 2 letni vestni in vse hvale vredni trud pri vzgoji naše mladine in Častita vsaki šoli, kjerkoli bota imenovani gospodični delovali. “ — Krajni šolski svet Sv. Marka, dnč 11. septembra 1905. — Franc Korošec, načelnik. Izpit usposobljenosti za ljudskošol-ske učiteljice so napravde sledeče učiteljice družbe svetega Cirila in Metoda v Istri: gdč. Ruža B e n i g a r, nameščena v Pulju, gdč. Ivka Su Či č za šolo v Malem Lošinju in gdč. Olga H e i 1 i g s t e i n, na- meščena na družbini šoli v Vabrigi Vse tri gospodične so napravile izpit z odliko Dopust je dovoljen nadučiteljici gospodični Ani Miller v Celovcu do dnč i. marca 1906. — Šestmesečni dopust sta dobili tudi gdč. Josipina Šušteršič, učiteljica v Spodnji Idriji, in gdč. Pavla Jaklič, učiteljica v Mokronogu. Razširjenje šole. Deželni šolski svet je dovolil, da se enorazrednica v Zagradcu razširi v dvorazrednico. Društvo slovenskih profesorjev. Slovenski srednješolski učitelji in profesorji nameravajo ustanoviti svoje društvo. Nov šolski red Odposlanstvo av strijske učiteljske zveze je bilo 30. septembra t. 1. pri naučnem ministru, ki je obljubil, da v kratkem izda nov šolski red, v katerem bodo posebno prepovedane telesne kazni. Učiteljske izpremembe. (Kranjsko.) Za provizorične učiteljice so imenovane: gdč. M. Kastelic iz Mirne za Cerklje. gdČna Albina Rupnik iz Leskovca za Leskovec, gdč. Franšiška Cerov iz Kostanjevice za Veliko dolino, gdč. Alojzija Trošt z Iga (pri Veliki Loki) za Tržišče, gdč. Lina Lenček iz Ljubljane za Sveti Križ pri Kostanjevici. Za provizorično učiteljico v Tomišlju je imenovana gospodična Marija Novak, za namestnega učitelja v Gorenje Pirniče pa pride umi-rovljeni učitelj g. Maks Ivanetič. Izprašani učiteljski kandidat g. J Petschauer je imenovan za provizoričnega učitelja v Starem logu. Za suplentinjo v Toplicah je imenovana gdč. Ernestina Schott, za začasno učiteljico v Čatežu pa začasna učiteljica v Ljubljani, gospodična Hedvika Schott. Na ces. kralj. rud. ljudski šoli v Idriji so postale stalne, gdčna. Karolina Burnik, doslej stalna učiteljica v Žireh, gdč. Marija Lapajne, pomožna učiteljica v zavodu Sacrč coeur na Dunaju, in gospodična Pavla Lapajne, doslej pomožna učiteljica v Idriji; začasna učitelja na tej šoli pa sta postala g. Leopold Baebler in g. Otmar Novak. Gospod Frančišek Kalan je postal začasni učitelj v Kranju in gdč Ema Mi šel j je postala začasna učiteljica v Starem trgu. Za nadučitelja na Vrhniki je imenovan g K. M at a j c, učitelj v Radovljici, za nadučitelja v Beli cerkvi učitelj g. Makso Sriber. Stalni učitelj je postal dosedanji začasni učitelj g Anton Drašček pri D M v Polju. Prestavljeni sta učiteljici gospa Ernestina Oman iz D M. v Polju v Begunje in gdč. Marija Ra j er iz Radeč v Zgornje Gorje. Učitelj na mestni deški ljudski šoli v Ljubljani g Viktor Jaklič, je postal suplent na ces. kralj vadnici v Ljubljani. Provizorična učiteljica gdč. Ang. Trost v Budanjah pride v Vodice, absolvirana kandidatinja gdč. Amalija K e c e 1 j v Tržič, gdčna, Renata K i n s e 1 e pa v Kočevje. Nadomestna učiteljica v Mokronogu je postala gdč. Terezija J u v a n e c iz Ljubljane, nadomestna učiteljica v Spodnji Idriji pa gdč Marija Sever. Za učiteljico v Velike Lašče pride gdč. Leop. Ga r b e i s. Nadomestni učitelj na III. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani je postal gospod Viktor Mihelič. Provizorična učiteljica gdč. Antonija Viži n pri Sv. Trojici je prestavljena v Cirknico, da nadomestuje učitelja g. Ludovika D e r m e 1 j a, ki je na gluhonemnici v Ljubljani Za suplenta pri Sveti Trojici je imenovan tamošnji župnik, g. Frančišek Pavlin. Provizorični učitelj g. Konrad Fink je premeščen iz Velikih Lašč na Rob, izprašani učiteljski kandidat Henrik Lobe je dobil učno mesto v Ambrusu in učiteljica gdč Justina Schwinger iz Lienfelda pride v Dobrepolje. Izprašani učiteljski kandidat g Matija Žitko je postal provizorični učitelj v Sodrašici, izprašana učiteljska kandidatinja gdč. Ivana Merhar suplen-tinja na dekliški šoli v Ribnici in izpra- šana učiteljska kand. gdč. Ivana Lampe suplentinja na dekliški šoli v Kranju. Gdč Ana Zevnik pride na Breznico, gdč. Franja Mirt pa je imenovana za suplentinjo v Košani Za pomožna učitelja v Ljubljani sta imenovana gospod Avgust Tomič in g. Bogomir Govekarja pomožne učiteljice pa gospodične Ana Kilar, Ema Rojc, Milica Prosenc, Vida Š o r n, Albina Svetek, Marija Grošelj, Ana Poljanec, Marija Triller, Elza L u s c h i n, Kristina Ravnikar, Olga Kunej in Ana Schulz. (Štajersko): Učiteljica v Konjicah je postala gdč. Emilija Kos c h e 11, dosedaj učiteljica v Žrečah, in v Žreče pride izprašana učiteljska kand. gdč. Kavčič, Za nadučitelje so imenovani: g. Alojzij Trobe j v Šoštanj, g. Martin K ra n j č i č v Skale, g. Karol Čeh k Sv. Emi. Za učitelje, oziroma učiteljice so imenovani: g. Karol Korošec v Reko, g. Avguštin Canjko v Žusem, g. Henrik Bregant v Plešivec, g. Ivan K ra m a r v Braslovče, gdč. Ana Poglajen v Novo cerkev, gdč. Ant. Gomilšek v Pišece, gdč. Elizabeta Vagaja k Sv. Križu pri Ljutomeru. Za nadučitelja v Apačah je imenovan g. Avgust Strauss, dosedaj učitelj v Cmureku, za učitelja na nemški šoli v Vojniku g. Alojzij Ep pic h iz Brežic. (Na Koroškem): Iz Grajfenburga je premeščena v Celovec učiteljica gdč. Marija Poseli in iz Pontablja je premeščen v Celovec učitelj g Karol Krobath. Nadučiteljem je imenovan g. V. O b e r-zaucher v Kaningu, šolskim vodjem pa g Janez Glavišnik v Rute nad Vratno vasjo in g. Rihard Čtisen v Blačah pri Dropoljah. G. Peter Košir iz Graznice na Štajerskem je nastavljen v Velikovcu. Kot podučitelji, oziroma podučiteljice so nastavljeni: g, Volmar Bohrer v Št. Primožu, g. Pavel Kochi v Sirnici, gospod Matija Schindler v Trg, gdč. Ljud- mila Grolč v Celovec, gdč. M. K a i n-bacher v Št. Jurij pod Kamenom in gdč. Berta M a j e r š i č v Beljak. Prestavljeni so: gdč. Marija P o š iz Grajfenburga v Celovec, g. Egb. Bohrer iz Vovber v Velikovec in g. Jožef Zwi sche nberger iz Dropolj na Brdo. Razpisane učiteljske službe. Na enorazrednici v Preloki je stalno, oziroma začasno popolniti učno in voditeljsko mesto. Prošnje do 20. okt. 1905 na c kr. okr. šol. svet v Črnomlju. — Na trirazrednici v Velikih Laščah je stalno popolniti učno mesto. Prošnje do 20. oktobra 1905 na c. kr. okr. šol. svet v Kočevju. — Na dvorazrednici pri Svetem Petru je stalno popolniti drugo učno mesto. Prošnje do 15. oktobra 1905 na c. kr. okr. šol svet v Ljubljani. Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in meščanske šole se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani dnč 3. novembra t. 1. ob 8. uri zjutraj na ces. kralj, učiteljišču. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 25. oktobra 1905 v rokah izpraševalne komisije. Iz odborove seje »Slovenske Šolske Matice«.1) Odborove seje „Slov. Šolske Matice“ dne 2. sept. t. 1. so se udeležili: predsednik H Schreinerin odborniki: V. Bežek, J. Dimnik, Fr. Gabršek, Fr. H u b a d in Al. Strmšek 1) Odobri se zapisnik zadnje odborove seje z dne 12. februarja 1905. 2) Vzame se na znanje tajnikovo poročilo o kurentnih stvareh izza zadnje seje in dopis družbe sv. Cirila in Metoda v zadevi narodnega kolka. 3) Vzame se na znanje blagajniški prebitek z dnem 1 5. aprila 1905 v znesku 473'1 5 K. >) Po pomoti zastalo. 4) Predsednik poroča o izdaji in dosedanjem razpečavanju ^Spominskega lista", ki je bilo ugodno. 5) Predsednik poroča, da je ravnatelj II. Trunk dovolil slovensko izdajo „Pisma na starše". Sklene se, da sa izda to pismo prihodnje leto, ko prejmemo rešitev društvene prošnje na c. kr. naučilo minister-stvo za podporo. 6) Matica priredi o Božiču za časa učiteljskih zborovanj v zvezi s ,.Splošnim ženskim izobraževalnim društvom" večer za'starše. Predaval bo gospod predsednik o ^otroških igrah v domači hiši"; predavatelj bi bil pripravljen odgovarjati tudi na razna vprašanja. O prireditvi tega večera se je dogovoriti z imenovanim ženskim društvom. 7) Izda se posebna knjiga za starše o vzgojevanju otrok. V ta namen se pozovejo učitelji v „Popotniku“, oziroma posamezno, da prevzamejo obravnavo posameznih poglavij. 8) Za leto 1905. se izdajo naslednje štiri knjige: a) Pedagoški Letopis, V. zv., 10 tiskanih pol, tiska .1. Blaznik; b) Učne slike k II. Čitanki, II. del, 3. snopič (konec), 5 tiskanih pol, tiska Drag. Hribar; c) Nazorni nauk, snov za 1. šolsko leto, 9 tiskanih pol, tiska Dragotin Hribar; c) Zgodovinska učna snov, 5. snopič (konec), deset tiskanih pol, tiska A. Slatnar v Kamniku 9) Predsednik poroča o načrtu gospoda I.I iz Šmarja glede spisa o preosnovi ljudskega šolstva. Sklene se, da se ta spis odkloni 10) V rokopisu ,Zgodovina pedagogike^ ki ga je pregledal in ocenil doktor Fr. .!., se sklene, da po naših sedanjih dispozicijah ne kaže Matici že zdaj izdati tega spisa, pač pa se priporoča pisatelju, naj ga pnobči v „Popotniku“. Drobtine. f Franjo Marn. Dnč 5. oktobra t. 1. je umrl po daljši bolezni v Topuskem na Hrvaškom gimnazijalni profesor Fr. Marn. Rodil se je v Stangi na Kranjskem 1. 1846. Bil je mlajši brat pokojnega profesorja in kanonika Josipa Marna Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, a vseučilišče v Pragi in v Gradcu, kjer je napravil tudi izpit iz klasičnih jezikov. Pokojnik je služil celih 35 let na zagrebški gimnaziji, kjer je bil čislan ne samo od svojih drugov, ampak tudi od gimnazi- jalne mladeži, ki ji je bil ved 10 pravi prijatelj in blag učitelj. Franjo Marn je poznat v slovenski književnosti po svojih spisih v vezani in nevezani besedi. Po napotku svojega brata Josipa je začel pi- | sati Slovencem slovnice najbližjih slovanskih jezikov. Izdelal je za Slovence slovnico za češki in hrvaški jezik. Posebno mnogo pa je storil za hrvaško šolsko literaturo. Pokojnik je bil posebno zavzet za stanovske interese profesorskega stanu. Franjo Marn je bil Slovencem na čast med Hrvati. Slava mu ! Disciplinarna preiskava. Zoper delegate, ki so povodom deželne učiteljske konference podpisali izjavo, da se ne bodo udeleževali posvetovanj, je zdaj deželni šolski svet odredil disciplinarno preiskavo. Vemo iz skušnje, zaradi kakšnih malenkosti se ta moderna tortura včasih komu na vrat obesi, in vemo tudi, kako prikladno je to sredstvo, da se neljube osebe potlačijo. A vendar upamo, da šolske oblasti ne bodo kaznovale delegatov za to, kar je zagrešilo vse učiteljstvo. Kar so delegat j e podpisali, govorili in storili, se je zgodilo v sporazumi j en ju z vsem ostalim učiteljstvom, ki se čuti solidarne s svojimi zastopniki. Kaznujte torej vse ali pa nikogar! Ureditev učiteljskih plač na Goriškem. V „Goriciu (št. 80.) svetuje nekdo, naj goriška dežela vzame v svojo režijo pobiranje užitninskega davka in naj dobiček porabi za povišanje učiteljskih plač Predlog je res praktičen in lahko izvedljiv, a naj bi se le skoraj izvedel. Kako že pravi nemški pesnik S „Der Worte sind genug gewechselt, lasst uns doch endlich Thaten sehen." Sicer nas bode samih predlogov konec. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela dnč 27. septembra 1905 svojo 164. vodstveno sejo v družbinih prostorih „Narodnega doma“. — Pričetek ob 3. uri pop. — Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik) dr. J. M Hribar (blagajnik), Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina, Ivan Šubic in Anton Žlogar (tajniki). — Svojo odsotnost sta opravičila ljubljanski podžupan dr. Dragotin Bleiweis vitez Trsteniški in veleposestnik dr. Pavel Turner. Temeljito se je razpravljalo vprašanje o nameravani ljudski šoli v St Jakobu v Rožu. Sklenilo se je otvoriti paralelko v 1. razredu družbine dekliške šole pri sv. Jakobu v Trstu, v kojo svrho se najamejo posebni prostori. Tudi se je sklenilo, da se čisti dobiček podružničnih veselic ne more vštevati za pokroviteljnino, ker bi to nasprotovalo smislu družbinih pravil (§ 4. b). Na novo kreirano drugo vrtnaričino mesto na Savi se je imenovala gdč. Ivanka Kasteličeva iz Ljubljane; za tudi novo otvorjeni vrtec na Jesenicah pa gdč. Valentina Mally-jeva iz Tržiča. Potem, ko so se rešila še nekatera upravna vprašanja, postavilo se je na dnevni red prihodnje seje poročilo o ustanovitvi preskrbnin-skega zaklada za družbino posvetno učiteljstvo. Seja se je zaključila ob polu sedmi uri zvečer. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda f Rudolf Baumbach. Dnč 21. septembra t. 1. je v Meiningen umrl nemški pesnik Rudolf Baumbach, star 65 let, ki je pesniško obdelal slovensko pravljico o zlatorogu. To krasno planinsko pravljico je poslovenil g. A. Funtek, Začetek pouka. V „Nineteenth Cen-turv“ piše Kata Buthurst, da bi otrok do 6. leta v zabaviščih ne smel dobiti v roke niti knjige, niti ploščice, pouk bi smel trajati samo 1 uro, do 7. leta samo 2 uri, do 8. leta samo 3 ure. Do osmega leta naj bi se otrek samo zabaval v šoli. Vsi rezredi do 8. leta naj bi bili v rokah učiteljic. Učiteljica in zakon. V „Ecole nou-velle“ piše Louis Carol da postaja učiteljica, ki se omoži, večinoma žrtva svoje plače. Špekulacija nekaterih propalih eksistenc seže tako daleč, da si izberejo celo ženo za hranitelja. Pisatelj navede slučaj, da se je učiteljica vdala za občinskega pastirja. Da vzame pisarja ali navadnega kmetskega fanta, je čisto navadna stvar. Pisatelj ni proti možitvi učiteljic, a želi zakonite odredbe, ki bi čuvale učiteljico, da ne postane žrtva egoizma. Higijena pri procesijah Dr. Hrani-lovič piše v „Preporodu“, da se higijena pri procesijah in slavnostnih obhodih, ko jih se udeležuje i deca, premalo vpošteva. Že slavnostna obleka je mnogokrat nehigienična, ker ne brani otroka toplote. Pri obhodih se ne pazi, po kakšnih mestih se vodijo otroci, ali po solncu ali t po senci, in to more naravno učenca zelo poškodovati, zlasti če trajajo takšni obhodi po več ur. Učitelj bi moral slabotnim otrokom prepovedati, se udeleževati procesije, a ne jih siliti, da se podajajo večkrat v tako pogubonsno nevarnost. — Tako dr. Hranilovič. Mi pa mislimo, da Če ne bo za otroško zdravje drugih nevarnosti kakor katoliška procesija, potem bo naša deca gotovo vedno zdrava. Umrljivost učiteljstva. Izmed aktivnih učiteljev na Dolnjem Avstrijskem jih je umrlo 1 iqo4 štirideset. Povprečna doba teh umrlih učiteljev je bila 42' 1 leta, povprečni čas službe 22 6, vštevna službena doba i8’4 leta. Na Dunaju je umrlo 29 učiteljev, njih povprečna starost je bila 49*5 leta, povprečno število službenih let 29 8, vštevnih službenih let 26 8. — Izmed vpokojenih učiteljev je umrlo 23; povprečna starost poslednjih je bila 72 let, povprečna doba cele službe 44 in vštevno število službenih let 40, povprečno število let v pokoju pa 10 let. — V poslednjem desetletju je umrlo na Dolenjem Avstrijskem 305 aktivnih učiteljev, izmed teh 27 % v starosti 20 — 30 let, 25% v dobi 30—40 let, 17% je doživelo 40—50 let, 25 °lo 50—60 let in samo 6°/0 je preživelo 60 leto. Kako naj se s knjigami ne ravna. Ne čitaj v postelji, ne delaj svojih beležk na strani, ne zgibaj listov, ne trgaj ne- razrezanih listov, ne podpisuj se v knjigo, ne veži knjige, ki je vredna dolar, v vez za pet dolarjev, ne oslini prstov pri obračanju, ne čitaj pri obedu, ne daj dobrih knjig slabemu knjigovezu, odprtih knjig ne polagaj na liste, pepela ne trosi čitaš, ker to škoduje očesu; ne trgaj podob iz starih knjig, ne zakrivaj obraza s knjigo, ne suši listov v knjigi, ne na-meščuj polic za knjige nad pečjo ali svetilkami, ne drži knjige za eno platnico, ne kihaj v knjigo, ne trgaj belih listov v začetku ali koncu knjige, ne kupuj nepopolnih knjig, ne trgaj iz knjig listov, zemljevidov, slik itd., ne veži listov z iglami, ne puščaj knjig v predalih nočne omarice, ne meči knjig pod stol ali pod mizo, ne meči jih za svojimi otroki, ne lomi hrbtov, ne čitaj blizu peči ali ognja, ne hrani knjig v vlažnem prostoru, ne puščaj jih na dežju. Muzej narodne higijene so otvorili v Čenstohovu. Tri precej velike sobane muzeja so polne različnih higijeniških predmetov. Tu se nahajajo: model vzornega stanovanja, kopeli, vzorne šole, modeli organov našega telesa, vodnjaki, umivalniki, svetilke, obleke, hišne priprave in pohištvo bolnice, razen tega velika množina grafičnih in drugih nazoril za negovanje higijene. Kmet - učitelj. V Trnovici v Dalmaciji nimajo šole. Tamošnji kmet Mato Drvenica pomaga svojim soobčanom, kolikor more. Ko pride zvečer s polja, zbere otroke okoli sebe in jih uči pisati in čitati. Tako je naučil brati in pisati že 60 oseb. Vsako leto ima 25'—35 otrok v svoji Nekaj veselega v Galiciji. V Vol- čincu, vasi v Galiciji, plača že dve leti posestnik Halpern šolskega zdravnika. Ta zdravnik mora dvakrat na teden pregledati vse učence in bolne lečiti zastonj. Razen tega je naročil imenovani posestnik za šolo domačo lekarno, ki jo nadzoruje na knjigo, če kadiš; sploh ne puši, če j učitelj. tlflllPIUki IlritPli" izhaja enkrat na mesec (15.). Cena mu je na leto 4 K, na pol leta 2 K. L1.-..——jjrejuje jn izdaje: Fran Jaklič, učitelj. — Oblastim odgovoren Ivan Ra k o ve c. — Rokopisi, naročnina in reklamacije naj se pošiljajo: Uredništvu „Slovenskega Učitelja1* v Ljubljani, Tiska Katoliška Tiskarna.