Ameriška Domovina No. 183 AM€MCAN IN SftRfT FOREIGN IN UNGUAG« ONLY Hatimud and Internationa] Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 23, 1959 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€ft Bohlen poslal posebni Triiman h¥a|i svojega svetovalec Herlerja prednika w‘Wilsona Charles Bohlen, dosedanji poslanik na Filipinih, je bil imenovan za posebnega svetovalca državnega tajnika za sovjetske zad'eve. WASHINGTON, D. C. — Charles E. Bohlen se je že v mla NEW YORK, N. Y. — Dne 26. septembra 1919 se je pokojni predsednik Wilson zrušil pod prevelikimi napori v Pueblo, Colo., in se od takrat dalje njegovo zdravje ni nikoli dobro popravilo. Wilson je bil takrat ravno na veliki kampanji po vsej Ameriki, ki je v njej hotel Arne- žih letih posvetil študiju Rusije rikancem prodati idejo o Zvezi in delal potem na tem področju narodov. V Pueblu je imel 21. vse do maja 1957, ko je bil odpo- in tudi zadnji govor o tem pred-kliean iz Moskve kot ameriški metu. Kot je znano, mu Ame-Foslanik in poslan v Manilo, rika ni hotela slediti, napravila Bohlen je eden najboljših pozna-1 je napako, ki jo je plačala z ude-Valcev Sovjetske zveze in njenih'ležbo v drugi svetovni vojni. Tito se zopet začel oglašati v javnosti Tito pozdravlja obisk Hru-š kar je po njihovem enJu “skromno.” 2^Vno tajništvo dose-Slo starost 170 let! v.^ASHlNGTON, d. C. — Pr-Poj a» Predsednik Washington je lok ^Sal sePtembra 1789 od-Štv' 1 Ustanavlja državno tajni-Son°’ tainlk Thomas Jeffer-§a J6 pa začel organizirati s sPetimi uradniki! e^anji ujegov naslednik Her-Urgtm9 Pod seboj okoli 7,000 Po v111^0v v deželi in okoli 15,000 z°rilSem svel-u- Herter je opo-bracj na to obletnico vse svoje ^e s posebno okrožnico. Vremensk prerok pravi: in toplo, verjetnost V* * I •117 St. CUIr Ay*. *-i HEadenon 1-0628 — Cleveland 3^ Oble National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA t jgs Zedinjene države: |12.00 na leto; ?T.OO za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; ?4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES i United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 month! Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. , No- 183 Wed., Sept. 23, 1959 Organizirani delavci boljše plačani Da so delavci, ki so organizirani v unijah, povprečno boljše, plačani kot delavci zunaj unij, je znana stvar. Redko se pa pojavijo številke, ki povedo, za koliko so boljše plačani. Sedaj je centrala AFL-CIO nabrala zelo zanimive podatke iz uradnih statistik, ki jih je objavilo od 1. 1951 do 1957 naše federalno tajništvo za delo. Primerjala je mezde tipičnih delavcev v 17-18 industrijah ob Velikih jezerih, tudi v naši ohajski državi, in ugotovila, da so organizirani povprečno za 8% boljše plačani od neorganiziranih. Nad tem povprečjem so samo usnjarska, taninska in nekaj lahkih industrij; v njih so organizirani delavci plačani za celih 15% boljše. Primerjava osnovnih mezd v več kot 1,000 slučajih je pokazala, da so bile unijske mezde višje od izven-unijskih. Povprečne številke dajo seveda le približno sliko. Razlike v posameznih industrijskih panogah se gibljejo med 2% (ali 3 cente na uro) in 15% (ali 16 centov na uro). Razliko v višini dveh odstotkov so ugotovili v livarnah. Tam so torej organizirani in neorganizirani delavci plačani skoraj enako. Razlog leži najbrže v tem, da so delavci v tej industrijski panogi skoraj brez izjeme vsi visoko kvalificirani in da jih livarne več potrebujejo, kot jih je na razpolago. Na drugi strani znaša razlika med unijskimi in izvenunijskimi mezdami kar 15% ali 16 centov na uro v konfekciji za moško in nočno perilo. Ta industrijska panoga ne rabi ravno veliko kvalificiranih delavcev, zato podjetja lahko pritiskajo na delavce, ki niso organizirani v unijah. Zelo dobro se odrežejo nekatere industrijske panoge v območju Velikih jezer, torej v državah Ohio, Illinois, Indiana, Michigan, Minnesota in Wisconsin. Tam znašajo razlike med unijskimi in izvenunijskimi mezdami 22 centov na uro v industriji, ki predeluje glino, 11 centov v livarnah bakra, cinka, aluminija in ostalih barvastih kovin, 15 centov v tovarnah za leseno pohištvo, 16 centov v tovarnah za delovne obleke, 10 centov v tovarnah, ki izdelujejo industrijske kemikalije, 9 centov v tovarnah, ki izdelujejo radijske in televizijske aparate, zvočnike itd, zato pa samo 3 cente v Hvarnah jekla. Kakorkoli obračamo te številke, zmeraj pridemo do istega zaključka; čim bolj je delavec kvalificiran, tem manj more nanj pritiskati podjetnik. Čim manj je kvalificiran, tem bolj je izročen na milost in nemilost poslodavcu. Pridemo lahko tudi do drugega zaklučka: čim bolje je podjetje navezano na strokovne delavce, tem manj se mu je treba bati delavskih unij, saj mora kvalificirano delovno silo dobro plačevati prav v vsakem slučaju. Čim več pa rabi podjetje nekvalificiranih delavcev, tem bolj se brani delavskih unij. Ta okolnost pojasnjuje vsaj deloma tudi pojav, da so se se,daj zavzela za republikanski načrt zakona o unijah ravno podjetja, ki obratujejo na jugu naše dežele. Rabijo namreč primeroma dosti več nekvalificiranih delavcev kot tovarne v ostalih delih naše dežele. Svet je poln bede! Od kar je minila v naši deželi velika depresija, smo sko-ro pozabili na stiske in bedo, čeprav dejansko še nista popolnoma izginil. Vendar v glavnem velja, da kdor je zdrav, prej ali slej dobi primerno zaposlitev in s tem sredstva za kritje rednih potreb. Oni, ki so živeli med zadnjo vojno v Evropi in potem okušali življenje v begunskih taboriščih, vedo dobro, kaj pomeni beseda beda, saj so jo sami prenašali dolga leta. Gospodarsko stanje se je v letih po vojni v precejšnji meri popravilo in doseglo .ter preseglo predvojno stanje v vseh državah svobodne Evrope. Drugačen je položaj v Aziji in Afriki, pa tudi v nekaterih pokrajinah Latinske Amerike. Le poglejmo, kaj pravi poročilo Združenih narodov o razmerah v posameznih deželah. Dve tretjine človeštva, velika večina tega v Aziji, trpi redno pomanjkanje hrane. Letno umre za lakoto okoli 50 milijonov ljudi, velika večina v Indiji in na Kitajskem. Pol bilijona otrok ne dobi nikoli mleka, ne pozna obutve, ni videlo ne zdravnika ne zdravil. Povprečna starost je na primer na Norveškem 73 let, na Holandskem 70, pri nas v Združenih državah 59, v Indiji 30, ponekod v Srednji Afriki pa celo samo 15 let. Na Švedskem umre letno od 1,000 oiirok — 20, v Indiji — 25C, v Afriki — 350, ponekod v Braziliji celo — 450. V Afriki je okoli 40milijonov odraslih ljudi slabokrvnih, 50 milijonov podvrženih jetiki, 100 milijonov malariji. V Evropi pride po 1 zdravnik na 950 ljudi, pri nas v Združenih držažvah celo na vsakih 700, v Aziji na 7,000, v AJriki na 9,030, v Indiji na 50,000, v Indoneziji na 61,000. V Sev. Rodeziji (Angleški koloniji v vzhod. Afriki) prejme črnec za isto delo dvajsetkrat manjšo plačo kot belec, v Keniji dobi črni delavec na polju komaj 2.9 odstotkov pla- če, ki jo prejme njegov beli tovariš za isto opravilo. Inec s kitajske celine. Razen te- če pomislimo, da se vse to godi sredi 20. stoletja, potem ga pa obstojajo na otoku še štiri se ne moremo in ne smemo čuditi, da se narodi in ljudstva katoliške prefekture, med nji-Azije in Afrike dvigajo in hrume! mi naša merinolska s sedežem J BESEDA IZ NARODA | t»*»***********'l'*******'*'**'**»*'t">***«»*H&*»'l"><&*»»**'fr«r'lHte v mestu Tai Chung. Naš prefekt se imenuje W. Kuipfer, ki je po narodnosti Amerikanec in živi ter deluje na otoku že devet let.” Misijonar Rebolj pripoveduje Na Delavski praznik sem se o-glasil pri Rebolovih na 1217 Addison Rd. v Clevelandu. Odločil sem se, da poprosim gospoda misijonarja Francija, ki je pred tednom prišel po šestih letih s Formoze na obisk k svojim staršem, naj mi za bralce Ameriške domovine pove kaj zanimivega o svojem misijonskem delu. Z veseljem me je sprejel. Niti on niti jaz nisem imel kaj prida časa. Zato sem kar začel: “Father, ali bi mi povedali za bralce AD najprej nekaj splošnega o Formozi, posebej pa še kaj o farmozanskih poganih in o tamkajšnjih kristjanih; največ pa bi rad zvedel o Vaši misijonski postaji v Yuanli.” “Z veseljem, gospod Janez,” je začel. Dobro se zavedam, koliko so mi pomagali moji ameriški slovenski rojaki, zlasti še tisti iz Clevelanda. Ker jih ne morem vseh naenkrat obiskati, sem Vam prav hvaležen, da mi daste priliko po AD spregovoriti z njimi prvo besedo.” Otok Formoza “Torej, o .Formozi bi radi najprej kaj splošnega zvedeli.” Med papirji na mizi je poiskal neki zapisek in mi z njega dal naslednje podatke: “Zunanji svet imenuje naš otok navadno Formoza, To ime so mu dali v 16. stoletju portugalski misijonarji (liha Formosa—Lepi otok). Domačini na otoku pa mu pravijo Taiwan. Med Slovenci je otok znan v glavnem samo kot Formoza, zato bom v najinem pogovoru rabil zanj to poimenovanje.” “Otok Formoza, leži,” je nadaljeval, “v skrajnem zapadnem delu Tihega oceana. Od jedra kitajske celinske obale je oddaljen okoli 120 milj; na neki točki pa se celinski kitajski obali približa kar samo 85 milj. Otok meri o-koli 14,000 kvadratnih milj. Po dolžini meri okoli 225 milj, v širino pa 60-80 milj. Vključno z begunci s kitajske celine, ki jih je danes na otoku okrog dveh milijonov, šteje Formoza danes okoli 10 milijonov prebivalcev. — Zgodovina Formoze je zelo stara in zanimiva; preveč pa bi bilo, ko bi midva sedajle hotela o tem kaj več govoriti,” je zaključil. Formozanski poganski sveti “Pretežna večina otoškega prebivalstva,” mi je dalje pripovedoval father, “je še vedno poganske vere. Res pa je, da je v njihovem verstvu že nekaj budističnih primesi. V glavnem ča- ko izrazito po svojih številnih sektah, marveč vsebolj kot enotna protestantska skupnost. To zadnje prihaja najbolj do izraza pri njihovi misijonski univerzi. Dobro si velja v tej zvezi zapomniti, da stoji za njihovo misijonsko aktivnostjo tako rekoč vse ameriško protestantstvo vseh barv in vrst. Zato so pa tudi materialno zelo dobro podprti. V tej zvezi naj Vam samo povem, da je protestant, soprog znane a-meriške diplomatinje Mrs. Clare Luce Boothe (ki je pa sama ka-tolikinja) pred kratkim prispeval za protestantsko univerzo na Formozi 100,000 ameriških dolarjev.” ; Katoličani na Formozi “Pred drugo svetovno vojno so bili na Formozi samo španski dominikanci katoliški misijonarji,” je začel svojo pripoved o katoliški misijonski dejavnosti na Formozi gospod misijonar. “Ko jih je bilo na otoku največ, je znašalo njihovo število dvajset. V njihovem času je bilo največ katoličanov v južnem delu o-toka, in to samo po mestih. Po številu jih je bilo okoli 10.000.” “Po zadnji vojski pa so morali Japonci izročiti Formozo. Kitajski. Ker pa je Kitajska v tem času ppstala komunistična, so bili od tam izgnani med prvimi zlasti tudi vsi katoliški misijonarji; kot veste, tudi naši slovenski misijonarji. Lepo število izmed teh misijonarjev sfe je takrat zateklo na naš otok, kjer nadaljujejo sedaj s svojim misijonskim delom. Katoličanov nas. je danes na otoku že okoli 170,000 duš. V vsakem kraju, ki šteje nad 50,000 prebivalcev, je danes že katoliški misijonar.” “Katoličane na otoku,” mi je razlagal dalje gospod misijonar, “bi mogli razdeliti v tri skupine. Največjo med njimi predstavljajo domačini avtohtoni prebivalci na otoku. Teh je približno dobra polovica izmed navedenega števila. Drugo skupino predstavljajo katoličani begunci s kitajske celine. Teh je 50—60,000. Zadnjo skupino pa predstavljajo katoličani, ki so se priselili na otok s sosednjih polinezijskih in drugih otočij. Tem pravijo domačini še danes “divjaki”, ker so bili nekoč najbolj znani lovci na človeške glave. To danes niso več. žive največ v hribovitem delu otoka.” Posebno zanimiv se mi je zdel še naslednji del misijonarjevega pripovedovanja o pomenu dobrega znanja materinega jezika. “Brez znanja jezika domačinov,” tako mi je govoril, “je misijonsko delo, mislim, da povsod, či- ste živali in drevesa; dobe se pa s)° gotovo pa pii nas na Formo- zi, naravnost nemogoče. Vsak (misijonar se mora zato najprej ; naučiti tajvanščine in pa man-oltarček s ' darinščine, to je jezika, kakor ga 'govori v svojem vsakdanjem da so formozanski življenju domače prebivalstvo1, in pa uradnega kitajskega jezika. Obema sem se moral priučiti tudi jaz. Povem Vam, da ni bilo lahko. Toda danes, hvala Bogu, govorim že oba, tudi berem z lahkoto oba, nekaj težav pa imam s pisavo enega kakor drugega.” “Najlaže je na Formozi pridobiti za Cerkev begunce, ki so se zatekli na otok s kitajske celi-jne,” mi je še povedal gospod mi-Isijonar. “Ti že nekoliko vedo o | katoliški cerkvi. Posebno dobro I pa vedo, da, je katoliška cerkev I najbolj trdna'v svojem odporu nost na Formozi ' j ZOPer k°munizera, ki ni samo Po kratkem premisleku je go-, P° sv%em blstV+U brezb°?en, spod misijonar svoje pripovedo-imaive^ ngravnos. po svoji ^ o-vanje takole nadaljeval: “Med sn0'vi sovražen vsakemu ver- formozanskimi pogani razvijajo stvu, najbolj pa katoliškemu.’’ v zadnjem času izredno aktivnost protestantski misijonarji iz tudi, posebno med kmeti taki, ki časte celo kamenje. V vsaki poganski hiši dobiš prav nasproti glavnemu vhodu poganskimi maliki. Na splošno lahko rečem, pogani po svoje zelo verni. Izmed njihovih božanstev naj o-menim samo boginjo Mazu. Njo dobiš posebno v hišah ribičev, ki jih na Formozi ni ravno malo. Morda bo naše ljudi zanimalo še to, če jim povem, da močno časte svoje rajnke. Njim na čast prirejajo vsaj enkrat na leto, imcvitejši pa tudi po večkrat, posebne pojedine, ki se jih udeležuje vse sorodstvo in pa znanci rajnkega. Meseca maja pa imajo navado, da nosijo na grobove jedila.” Protestantska misijonska aktiv- “Na otoku imamo danes svojo katoliško nadškofijo. Svoj se-Amerike. Pri tem je prav zani- defi ima v mestu laipei. Nad-inivo, da tukaj ne nastopajo ta- škof je Joseph Kuo, ki je begu- “Katoličani imamo danes na otoku pet srednjih Išol (High School), dva nbjja (Junior) kolegija ter eno osnovno šolo. Zadnjo smo mogli odpreti šele lani. Za ljudske šole je najtežje dobiti uradno dovoljenje, ker žele imeti otoške civilne oblasti osnovno vzgojo in izobrazbo kar se da največ v svojih rokah.” “Nadalje imamo katoličani na otoku že tudi štiri zidane bolnice in večje število ambulant. V eni izmed naših bolnic deluje tudi znani slovenski zdravnik dr. Janež,, ki velja na otoku za najbolj slovečega kirurga. K njemu se zatekajo ljudje z vsega otoka ne glede na versko pripadnost. Največ operacij opravi na želodcu. — Ker se je že ta; in oni obrnil name zaradi gospoda doktorja, naj podam še tu njegov natančen naslov, da se mu morejo oglasiti: St. Mary’s’ Hospital, LO-TUNG, Formosa.” ‘IKo govorim o formozajnskih katoličanih na splošno,” je še dodal gospod misijonar, “naj Vam omenim še to, da je za našo katoliško misijonsko dejavnost velikega pomena pomoč, ki jo prejemamo največ v moki in v mleku v prahu od ameriške katoliške Caritas (Dobrodelnost). Ta nam prihaja mesečno in so jo deležni ne samo potrebni katoličani marveč tudi potrebni pogani.” “CATHOLIC MISSION, YUANLI, TAIWAN.” Naravnnst razvnel pa se je naš gospod misijonar, ko mi je govoril o svoji formozanski misijonski postaji. “Tak je naslov, moje; župnije,” je začel. “Kraj leži sredi otoka. Na eni strani se bočijo nad: njim visoke gore, na drugi pa se širi velika ravan, ki se vleče vse tja do Formozan-skega preliva.” “V ta kraj sem prišel 18. marca 1956, to je pred dobrimi tremi leti. Mestece šteje okrog 5,000 prebivalcev. Ko sem prišel sem, ni bilo: nobenega katoličana. Danes pa jih šteje moja fara že nad 500. Ko so me predstojniki poslali v ta kraj, mi je škof posodil toliko, da sem si mogel najeti sobico, ki mi je dolgo časa služila za stanovanje in “cerkev”, v kateri sem maševal in učil svoje prve kristjane. Danes pa imamo yu-anlijski katoličani že lepo zidano cerkev. Posvečena je presvetemu Srcu Jezusovemu. Božjemu srcu sem izročil v varstvo svojo prvo misijonsko postojanko. Vem, da bodo tu danes in v prihodnje najbolj varni.” “Rekel sem, da je naša cerkvica zidana,' toda vse v njej je leseno, tako glavni oltar, oltarna miza, tabernakelj kakor tudi križ nad oltarjem. Vse to je delo domačinov. Skromno, toda okusno. Cerkvica je zidana v kitajskem narodngm slogu. Nima torej nobenega stolpa ter tako tudi ne zvonov.” “Za zemljišče smo dali 3,500 ameriških dolarjev, zidava pa nas je veljala 21,000. Naš meri-nolski prefekt nam je bil porok. Nekaj nad 7,000 dolarjev so nam prispevali naši ljudje iz Clevelanda. in od drugod po Ameriki. Ne morem Vaim povedati, kako sem za to dobroto vsem hvaležen, pa naj je dal kdo veliko ali malo. Vem, da so vsi Žrtvovali iz ljubezni do Boga, ki jim bo čisto gotovo povrnil z največjimi obrestmi svojih milosti. Eno našo dobrotnico bi pa vendar raid javnosti odkril, to je gospo Frank Terezo z 61 E. 1027, ki je sama prispevala $1,000. Naj mi ne zameri! Hvaležnost mi to narekuje. — Nekaj darov pa smo dobili tudi iz Kalifornije, koder je doma moj kaplan gospod Richard Bell, ki sedaj v moji odsotnosti vodi yu-anlijsko faro.” “Dne 7. junija 1.1. je posvetil naš škof našo novo cerkev. Ne samo moj, marveč vseh mojih ljudi je bil to naj lepši dogodek v življenju. V cerkvici je prostora za 400 sedežev, toda, to nedeljo se je spravilo vanjo okrog 800^ vernikov in tudi nekaj poganov.” “Področje naše fare obsega ozemlje, na katerem živi danes 51,500 prebivalcev. Zaenkrat smo že toliko napredovali, da ima naša cerkev že tudi eno podružnico s kapelico. Na več krajih pa mašujeva z gpspodom kaplanom: Se kar po zasebnih stanovanjih naših katoličanov.” Naslednje, kar mi je sedaj povedal gospod father, pa me je kar iznenadilo. Povedal mi je namreč, da imajo v njegovi fari že tudi Marijino legijo in ki obstoja zaenkrat iz šestih moških in štirih žensk,. Leto dni so bili samo poskusni legijini udje, sedaj so pa postali že pravi. Ti so gospodoma misijonarjema v naj večjo podporo pri njunem delu. Vsak dan gresta po dva para izmed njih učit katoliški veronauk. Njihova pomoč je izredna. Pa tudi sicer pomagajo kjer morejo in je potreba. Nič manj prijetno pa sem. bil presenečen, ko mi je za konec izjave o svoji fari gospod misijonar izjavil tole: “Veste, go- spod Janez,” to je sedaj naš edini slovenski misijon na Dalnjem vzhodu. Prej smo ga imeli na kitajski celini. Tam ga zdaj zaradi komunističnega nasilja ni več. Imamo pa ga na Formozi. Gospod dr. Janež skrbi v tem misijonu za telesni, jaz pa za duševni blagor novih kristjanov. Boiglu bodi hvala!” ZAHVALA IN PROŠNJA GOSPODA MISIJONARJA Predem sem se poslovil, mi je gospod misijonar še rekel, naj gotovo zapišem, da se lepo zahvaljuje vsem, ki so mu z molitvijo, s sv. mašami in denarjem, pomagali. Naj vsem Bog bogato povrne s svojimi darovi. Obenem pa gospod misijonar tudi ob tej priliki prosi vse, naj podpirajo misijon še vnaprej. Sam pa sem, se gospodu ^misijonar ju zahvalil v imenu bralcev AD kakor tudi v svojem imenu za ljubeznivo izjavo in zlasti Se zai drag spominek, ki mi ga je stisnil v roke, ko sva se poslovila. Preden se je namreč gosppd misijonar podal na obisk v Ameriko, so mu njegovi farani prinesli vrsto domačih spominkov, da, jih razdeli tukaj med njihove dobrotnike. Če Bog da, bo ta spominek nekoč hranil Slovenski misijonski muzej. — Gospod Franci, Bog blagoslovi Vaše delo! Janez Sever -----o------ lias h Elf Ely, Minn. — Sorodniki iz okolice Črnomlja mi poročajo, da bo letos grozdje zaradi slabega vremena precej kislo, pa tudi druga letina ne kaže dobro. Pri tem jih še bolj boli, ker so oblasti naložile tako, velike carine na pakete, ki prihajajo iz tujine. Neki sorodnik mi piše, ,da je nedavno prejel paket iz Amerike, pa moral zanj plačati 5,000 din carine, preden so mu ga izročili. To je za ljudi doma v Sloveniji dosti velik denar; ne morejo razumeti, kako da jim oblasti še na ta način otežujejo, da bi dobili najpotrebnejšo obleke od sorodnikov iz Amerike. Prevladuje mišljenje, da hočejo oblasti preprečiti pošiljanje paketo\r, ki se jim zdi nekam “nečastno” za “progresivno” deželo, da pa bi mesto njih rade dobile dolarje, ki jih jim vedno zelo manjka. Jernej čan. ------o------ Slovenski dom v Coilin-woodu slavi svojo 40-lelnico Cleveland, O. — Slovenski dom na Holmes Ave, bo 4. oktobra slavil 40-letnico svojega obstoja z lepim sporedom in banketom. V spodnji dvorani bodo ob štirih popoldne začeli z lepim sporedom. Nastopili bodo pevski zbori in skupine ter godba Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Po sporedu bo v zgornji dvorani banket, nato ples in zabava. Vstopnice so naprodaj pri di-rektoriju in v ISov. domu po $2. Preskrbite si jih pravočasno, ker jih pred vhodom v dom na dan prireditve ne bodo prodajali. Vstopnice veljajo tako za spored kot za banket in ples. Proslave se bodo udeležili tudi g. sen. Frank Lausche, ing. L. Drašler, član mestne vlade, in več drugih splošno znanih in uglednih rojakov. Vsi rojaki in rojakinje prisrčno vabljeni! Vsem bomo postregli z okusno jedjo in pijačo. Na svidenje! John Habalt, predsed. IZ NAŠIH VRST Cicero, 111. — Pošiljam Vam naročnino za list. Rad ga berem, tudi povesti, čeprav sem jih veliko od njih že bral v starem kraju. Najprvo me zanimajo novice na prvi strani, katerih bi bilo lahko še več, če bi tiste iz Clevelanda in okolice umaknili drugam. ■ Po mojem spada to bolj na zadnjo stran, ker tu nas res ne zanima, če se katera zaroči ali če kdo postane državljan. Tudi Novi grobovi bi se lahko umaknili bolj na sredo lista/ Tako bi dobil list drug, boljši izgled in več prostora za svetovne novice. Lepe pozdrave iz Cicero pošilja družina Pristov. * Sheboygan, Wis. — Danes se tudi jaz oglašam s par vrsticami obenem, ko pošiljam, naročnino. Z listom sem prav zadovoljen. Povedati moram, da sem že več kot trideset let naročnik A. D-in bom še, dokler bom živel. V teh dolgih letih sem se tako navadil Ameriške Domovine, da bi jo zelo pogrešal, če bi je ne bilo. Lepe pozdrave Vam in bralcem : Frank Seiko, Sr- * * * Cie Elum, Wash. — Pošiljamo Vam naročnino še za eno leto. Veseli smo, da se je č. g. msgr-Oman spet oglasil z Newburški-mi novicami. Ker sm\> tako daleč na zahodu, prejmemo petkovo Izdajo šele v torek. Prvo je, da prečitarno njegovo poučno in prijetno pisanje. Tudi Andrej-čkovi dopisi so nam všeč. VaS lepo pozdravljamo! Frank AlbrechJ * Vancouver, B. C. — Podpisani pošiljam celoletno naročnino in se obenem zahvaljujem za redno dostavo. Časopis dobivam v redu, dasi ima včasih nekoliko zamude in sem z njim zelo zadovoljen. želel bi pa, da po možnosti povesti tiskate kot “podlistek,” t° je čez celo spodnjo stran, da bi si lahko naše lepe povesti izrezovali in shranili. Ali ni škoda, toliko lepega čtiva zmetati v koš? S tem bi hranili naše tako dragoceno in redko čtivo za naša stara leta in za poznejši rod? Upam, da boste mojo prošnjo upoštevali, v zadovoljstvo tudi drugih naročnikov. Vljudno p°' zdravljeni Vi in vsi naročniki Ameriške Domovine. Štefan Simon- ' AMERIŠKA DOMOVINA, ra *v AN LAH MOJSTER ROBA . ^osPa Sabina je pogledala J'jsgov resni obraz. ‘“No, torej pustili kakor bodete sve-‘Ovali.” ^ekaj stopnic je vedlo navz-^0r v gradič. Roba je gledal ki-^ lri dekoracijo na verandi pred gradičem. Vse je poraščal brš-/’ ki se je ovijal tudi po sohah ^Zrbh kipov, bogov in boginj, ^ So stali v vrsti pred gradi- , je krasno baročno gnez-°’” je rekel Roba. Veseli me, da vam ugaja,” je rekla da 80sPa Sabina, “‘mislim pa, . de vsebina še mnogo krasnej- 3 neg° posoda.” tem trenutku je prišla po , an” je rekla gospa Sa. Sed' ^0ka ie z vprašujočim po- 0nr motril markizo — ona <, le le na lahko priklonila. Pa se “In -ua sedaj pride Juta/' je reli ^°sPa Sabina, ko so se začu-He rri^ koraki po vrtu. “Vi niti ^voste, kako je vzrastla.” dgi,8 je pokazala poskočna k lca> ki je hitela proti druž-,P5ed vrati. g0s Peki hodiš?” je klicala odg Slianoke sem poislušala,” je leč 0Variala gospodična že od da- “R Je 0rnaj da ji je šestnajst let,” Roba in jo veselo daia jZa r°ko, ki mu jo je po-‘*rpoUta z otroško prijaznostjo. b, hjlg11 vedel, kaj bi rekel. Ni bii0 otrok; v njenih očeh je bra2; .lc eti/’ da ni več otrok. O-toda ^ ^ mlad, skoraj otročji, °trnv'V nienih očeh ni bilo nič bsr • • ■ v°v gradič- Vpraša° se Prebiva tukaj??” je ^Ikg v.^'oda m se je oziral na “Ra 1 S° vlsele P° hodniku. kogar2ei1 hlapcev in dekel ni ni-ste ^ v §radu. Same smo, zato kla „ain tem milejši gost,” je re-Sabina. bavz„ d ga le P° stopnicah bila sj17 V nieg°vo sobo. Soba je dotp ara> prostorna, z razgle-‘t da t0 tudi povedo s portretom.. Gospa Sabina je se_ | prižnic naših cerkva, ker se sedela ob oknu in je mirno gleda- daj prepričanje med mla- _ krasen raz-k' st0Jf rehla gospa Sabina, ko hjejjo 1 a h oknu. Roba je prijel 0C,2 rt°ko m jo poljubil . . . k;,kor ■eden hni se je zgodilo, botij.- slutil Roba na svojem bebe^remagliiva sila Je bi-vai° ° solnce in je zmago- ^-p^^zirno, kakor junak nad PišeK' McDonald, Box 488JP^, je tn> da 'v ”ozdravljeni! Naznanim Lovi^^P61 Pošiljam 7 dolar-Tjr .oitj hr« n VaPsules, ker ne morem see)' Starnz ni*b! Pošljite mi jih čim jeA?dno tr, ®ern 78 let. Počutila sem hai )eni ! “dna, pa sem sedaj, odkar Cibiti SrVlAN CAPSUhEs!’prane-hli d Se Podučim zopet dobro. ;*h zaLQa ne morem brez njih, pa Lovr^he prav hitro., u CAPSULES l5’o2^NDEL drug S--1-00 R Tenn., so bili veseli, ko so zagledali pred šolskim poslopjem napise “For Sale.” Veselj6 pa je bilo kratko — šola dejansko ni bila na prodaj, le ponočnjaki so za šalo prenesli od n ekod drugod napise in jih postavili na trato pred šolsko poslopje. MED ODMOROM — Skupina mladih fantov, ki si Ve^ ogleduje svojo domovino Nizozemsko, se je utrujena vsedl& na vznožje sloga sena, da se malo okrepča. S ! ! 5 NENAVADNO SRCE? — Neki kmet na Švedskem je našel v svoji kleti tale srcu podobno razraščen — kromP^-