Ameriška Domovina
No. 183
AM€MCAN IN SftRfT FOREIGN IN UNGUAG« ONLY
Hatimud and Internationa] Circulation
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 23, 1959
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€ft
Bohlen poslal posebni Triiman h¥a|i svojega svetovalec Herlerja prednika w‘Wilsona
Charles Bohlen, dosedanji poslanik na Filipinih, je bil imenovan za posebnega svetovalca državnega tajnika za sovjetske zad'eve.
WASHINGTON, D. C. — Charles E. Bohlen se je že v mla
NEW YORK, N. Y. — Dne 26. septembra 1919 se je pokojni predsednik Wilson zrušil pod prevelikimi napori v Pueblo, Colo., in se od takrat dalje njegovo zdravje ni nikoli dobro popravilo. Wilson je bil takrat ravno na veliki kampanji po vsej Ameriki, ki je v njej hotel Arne-
žih letih posvetil študiju Rusije rikancem prodati idejo o Zvezi in delal potem na tem področju narodov. V Pueblu je imel 21. vse do maja 1957, ko je bil odpo- in tudi zadnji govor o tem pred-kliean iz Moskve kot ameriški metu. Kot je znano, mu Ame-Foslanik in poslan v Manilo, rika ni hotela slediti, napravila Bohlen je eden najboljših pozna-1 je napako, ki jo je plačala z ude-Valcev Sovjetske zveze in njenih'ležbo v drugi svetovni vojni.
Tito se zopet začel oglašati v javnosti
Tito pozdravlja obisk Hru-š<?eva v Združenih državah, nastopa zopet ostrejše proti rdečemu bloku, pa
podpira predlog za razorožitev.
Hruščeva
Političnih načrtov v Združenih državah.
Na ga želi imeti Herter za svo-Jega posebnega svetovalca, je bi-znano že dalj časa. Imenovanju sta se upirala pred vsem Sen. Styles Bridges, vodja rep. Političnega odbora Senata, in »en. Dirksen, vodja republikancih senatorjev. Republikanci ni del demokratov zamerijo Boh-Nnu, ker je branil javno jaltski »Porazum češ, da ta sam na sebi 1'i slab. To je postal šele tedaj, do se Sovjetija ni marala več dr-žati njegovih določil. Bohlen je dil glavni Rooseveltov tolmač pri izgovorih v Jalti.
Predsednik ga je imenoval za Poslanika v Moskvi kmalu po-lern, ko je prevzel svoje mesto 1. 1953. Tam je ostal do spomladi ^957,' ko je bil imenovan za podanika v Manili na Filipinih. V zadnjem času je bilo slišati, da d°jde skoro v pokoj, ker da mu v Manili ni posebno všeč. Sedaj je imenovan na eno glavnih mest v državnem tajništvu.
^elezniške družbe predložila znižanje plač
Chicago, m. — Med tem ko
unije uslužbencev in delav-^ “a železniških družb poteguje-j0 za povišanje plač, so te pred-2iie njihovo znažanje češ, da so 'ej06 d^avstva in uslužbencev , ezniških družb sorazmerno °b porasle v zadnjih letih kot iače drugega delavstva.
ScP° Podatkih železniških družb Plače njihovih uslužbencev in 0'j avcev od 1. 1953 porasle za 31 dotkov, med tem ko y0rasle samo za 7	1
Va°ritelji železničarjev
ABC televizija je v spomin 40-letnice sestavila poseben program, ki je bil njegova glavna točka govor bivšega predsednika Trumana.
Truman je dejal, da je bila V/ilsonova ideja zdrava in pravilna, toda Wilson je bil samo mož idej ne pa politik, ki bi se znal dosti močno uveljaviti. Truman je pri tej priliki tudi zagovarjal sedanje Združene narode, daisiravno so mu dobro znane vse pomanjkljivosti te mednarodne organizacije. Kdor želi svetovni mir, mora dati svetovni javnosti tudi priliko, da nemoteno in svobodno obravnava vsa vprašanja, ki so v zvezi z njim. In taka prilika je mogoča edinole v organizaciji kot so ZN.
so cene odstotkov, so zahte-
^ povprečno povišanje plač za h ^ 113 uro> kar je po njihovem enJu “skromno.”
2^Vno tajništvo dose-Slo starost 170 let!
v.^ASHlNGTON, d. C. — Pr-Poj a» Predsednik Washington je lok ^Sal sePtembra 1789 od-Štv' 1 Ustanavlja državno tajni-Son°’ tainlk Thomas Jeffer-§a J6 pa začel organizirati s sPetimi uradniki!
e^anji ujegov naslednik Her-Urgtm9 Pod seboj okoli 7,000 Po v111^0v v deželi in okoli 15,000 z°rilSem svel-u- Herter je opo-bracj na to obletnico vse svoje ^e s posebno okrožnico.

Vremensk
prerok
pravi:
in toplo, verjetnost
<l^alaČno
haiv.-v ^ajvišja temperatura 85, Uzla 65.
Jutri hladneje.
Obraz čednejši!
Hruščev obsodil nastop v Hollywoodu kot “nemoralen.”
SAN FRANCISCO, Calif. — Naj kdo misli o Nikiti Hruščevu, kar hoče, vsekakor je filmskim mogotcem povedal dobro, ko je označil plesni nastop skupine deklet, ki so ga pokazali njemu in njegovemu spremstvu za “nemoralen.”
Komunistični oblastnik je o plesu iz filma “Can-can,” ki ga snemajo prav sedaj in so ga po-
NIKŠIČ, Črna gora. — Tito se je po dolgih trimesečnih počitnicah pojavil na velikem shodu v Nikšiču. Nikšič je postal znan po svoji veliki jeklarni, ki so jo komunisti začeli postavljati takoj po vojni in še danes ne dokončali. Menda spada jeklarna med večje polomije titovskih gospodarskih podvigov.
Tito se je v svojem govoru pečal največ z zunanjo politiko. Pozdravil je obisk Hruščeva v Ameriki in izrazil upanje, da se bo iz njega rodilo kaj pametnega. Pristavil pa je, da morata Eisenhower in Hruščev vpošte-vati interese vseh držav in ne samo ameriških in ruskih, in da morajo biti končni sklepi potrjeni od vseh zainteresiranih držav. Hruščev mu te pobožne želje gotovo ne bo uslišal.
Tito je dalje postal zelo bojevit v odnosih do komunističnega “bloka,” kar je izzvalo nekaj senzacije. Odnosi med Jugoslavijo in ruskim “Blokom” so bili zadnje mesece nekam umirjeni, ni bilo večjih napadov ne z ene ne z druge strani, vladalo je neke vrste zatišje. Zakaj ga je sedaj Tito pretrgal? Morda radi tega, ker Nikšič ni daleč od Albanije in je bila zadnje tedne Albanija edini sosed, ki je nadaljeval “hladno vojno” z Beogradom. Morda pa tudi radi tega, ker so v Beogradu uvideli, da bodo verjetno na oktobrskih svečanostih v Peipingu tarča komunističnih
i SPREJEM RDEČE KITAJSKE V Z.N. BIL ZOPET ODLOŽEN
SAN FRANCISCO, Calif. — Predsednik newyorskega centralnega delavskega" sveta Ars-dale je izjavil na konvenciji AFL-CIO, da se pečajo newyor-ške delavske unije z načrtom, kako bi postavile celo vrste svojih lastnih bolnic, da tako pod-kopljejo monopol znanih organizacij Blue Cross in Blue Shield. Unije trdijo, da obe organizac ji plačujeta svoje uslužbence veliko preslabo, za kar je najboljši dokaz zadnji štrajk v newyor-ških bolnišnicah, na drugi strani pa je bolniška oskrba v njihovih bolnicah ne samo slaba, ampak tudi veliko predraga.
Unije so izračunale, da morajo plačati cele milijone preveč na bolniških stroških.
Glavna skupščina Združenih narodov je včeraj s 44 proti 29 glasovom zopet odložila sprejem komunistične Kitajske v Združene narode. Za sprejem se je osebno zavzel sovjetski ministrski predsednik Hruščev, formalno ga je pa predložil Nepal, z Indijo povezana država v Himalaji. Proti sprejemu so nastopile kot v preteklosti Združene države.
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Združenim državam je zopet uspelo dobiti večino za svojo resolucijo, ki odklanja sprejem rdeče Kitajske v Združene narode na mesto kitajske nacionalne vlade s Formoze. Zastopnik Washing-jtona je trdil, da rdeča Kitajska ni miroljuben narod, da ne vrši nasilja samo nad svojim lastnim prebivalstvom, ampak vpada tudi v ozemlja tujih držav. V tej zvezi je omenjal In-Idijo in Laos, pa tudi Tibet, kjer so po besedah Dalaj lame Newyorške umje imajo 750 mi- rcječi Kitajci pokončali nad 80,000 domačinov. Letošnja lijonov dol. v svojih pokojnin- večina je bila za en glas manjša kot pred enim letom.
skih in dobrodelnih fondih. De- ^ Za ameriško resolucijo je gla- '—----------------------------
narja za nove lastne bolnice je SOvalo 44 držav, proti njej 29, 9'.i	.	| L M
torej dosti. Je pa druga zapre- pa se jih je glasovanja vzdržalo, j UlHOri 118 CGSldll N6W ka, fonde upravljajo skupne ko- Od vseh držav zahodne poloble misije delavcev in podjetij in bo- ni glasovala za ameriško resolu-co podjetja verjetno zelo nagaja- cijo edino Kuba. Njeno zastop-la pri izvrševanju načrta.	sivo se je glasovanja vzdržalo.
Unije računajo tudi na odpor Kot v preteklih letih je vodila zdravniške organizacije, zato tu- borbo za sprejem rdeče Kitajske di mislijo na svojo lastno medi- v Združene narode Indija, če-cinsko visoko šolo, da bi na ta prav je z rdečo Kitajsko v sporu način postale popolnoma neod- zaradi meja. Predsednik spvjet-visna od zdravniške vsemogoč- ske vlade Nikita Hruščev je pre-
nesti.
tekli petek v svojem govoru pred glavno skupščino osebno pozval članice, naj vržejo iz svoje srede kitajsko nacionalno vlado in postavijo na njeno mesto rdečo. Vsi njegovi napori, napori ostalih rdečih diplomatov in nevtralcev niso mogli pridobiti veči-
Yorka se nadaljujejo
Mestne in državne oblasti se trudijo, kako bi napravile konec bojem in umorom med organiziranimi tolpami mladine, ta pa hodi svojo pot.
Zvezno sodišče potrdilo šolski zakon v Arkansas
ST. LOUIS, Mo. — Tričlansko zvezno sodišče je razveljavilo odločitev nižjega sodišča, da mora doslej čisto bela šola v podežel- ne za nepalsko resolucijo, naj se!v ponedeljek je skupina fanti-skem Dollarway sprejeti v svoje sprejeme rdečo Kitajsko v Zdru- nov, članov neke tolpe, ustrelila učilnice tri črne šolarje.	žene narode, s katerimi je ta v Johna Guzmana na stopnicah v
Sodišče je odločilo, da se mo- Koreji še vedno v vojni.
rajo ti trije šolarji, kot tudi vsi-------------------------
drugi, ki žele spremeniti svojo Vojna V Laosu Se odvi-
NEW YORK, N. Y. — Nasprot-stva in boji med organiziranimi tolpami, ki obvladujejo nekatere predele mesta, so povzročila y zadnjih tednih smrt že vrste žrtev. Pretekli mesec je našla na ta način smrt mlada deklica, malo kasneje pa dva mlada fanta.
pogrevali obtožbo o Jugoslovan- j razporeja p0 raznjh šolah na tesnem revizionizmu. Hotel jim mejju posebnega državnega je vzeti veter z jader.
Tov. Tito za razgovore o predlogu Hruščeva
IVANGRAD, FLRJ.
Kazali tud, niemu, dejal, da le
nemoralen in da more biti všeč ’ kU Hruščeva za razorožitev,
samo ljudem, ki so se že vsega najedli. Po njegovem je človeški obraz še vedno lepši od njegove zadnjice.
Plesna skupina deklet je kazala ples, ki je bil v navadi v francoskih zabaviščih okoli 1. 1895. Kazale so gledalcem v prilegajočo se črnino oblečene spodnje dele svojih teles .s tem, da so dvignile visoko enkrat sprednji enkrat zadnji del svojih širokih kril.
Država Ohio zopet na zdravih finančnih nogah
COLUMBUS, O. — Ko se je začelo sedanje proračunsko leto države 1. julija, je bila vlada zadolžena za 13 milijonov. Ko je zakonodaja odobrila povišanje davkov, kot jih je vlada predložila, so začeli dohodki naraščati in s koncem julija se je dolg zmanjšal na $3,152,000. Ob koncu avgusta je imela država v svoji blagajni že $6,239,000 prebitka.
Po poročilu finančnega direktorja J. Maloona prinašajo nekatere davščine manj, kot je bilo predvideno, druge pa zopet več. To velja zlasti za prodajni davek. Tudi izdatki niso popolnoma v skladu s predvidenim načrtom. Na splošno sodi finančni direktor, da je finančno stanje države zdravo in da bo ob koncu prroačunskega leta vlada lahko krila z rednimi dohodki vse redne izdatke.
ki jih je stavil pretekli petek v Združenih narodih. Po njegovem naj bi se odgovorni vodniki sveta sestali in se porazgovorili o njih.
V svobodnem svetu so te predloge označili za izrazito propagandistične in nestvarne, ker Hruščev ni nikjer omenil kake učinkovite mednarodne kontrole nad izvajanjem razoroževanja.
Titovo stališče je zanimivo v toliko, ker vedno rad poudarja, da ne pripada nobenemu taboru, da hoče ostati nevtralen, pri tem pa ob vsaki priložnosti podpre svoje rdeče tovariše.
kona.
Odločitev sodišča je pomirila javnost, ki se je že obrnila na gu-
__ Josip vei'nerja Faubusa, naj mešanje
črnih in belih v imenovani šoli prepreči.
------o------
napadov m da bodo	zopet ^;)io obrniti na odbor, ki šolarje ja po načelu klin s klinom
VIENTIANE, Laos. — Generalni štab laoške armade je opustil običajna poročila s fronte. Začel je namreč posnemati taktiko komunistič. gverilcev. Voj a ki redne laoške armade podnevi niso sploh nobeni vojaki več, hodijo okoli v civilnih oblekah, fele noč jih spremeni v prave vojake in jim da priliko, da iz zased napadajo komunistične oddelke.
Komunisti se nad tem zelo hudujejo, toda trenutno morajo molčati, tako sta jim namreč na moskovsko zahtevo naročila Peiping in Hanoi. Komunistični gverilci so dalje zelo omejili svoje ponočno udejstvovanje, tudi za tako taktiko so dobili nalog iz tujine: nihče ne sme namreč kvariti kart, ki jih igra tovariš Hruščev po Ameriki.
AngSeški konservativci niso gotovi svoje zmage
LONDON, Vel. Brit. — Znani konservativni list Daily Mail je ugotovil, da se je razpoloženje med angleškimi volivci v zadnjih tednih začelo preobračati v stran delavske stranke.
Med tem ko so vodili konservativci še nedavno z okoli 7 odstotki, je sedaj delavska stranka to vodstvo zmanjšala na 3 in pol odstotka. List poudarja, da se morajo konservativci resno loti-
Režlmu argentinskega Frondizija grozi te dni nava kriza
BUENOS AIRES, Arg,—Predsednik Frondizi je komaj pred 3 tedni zakrpal krizo, ki so jo izzvali nezadovoljni generali, pa mu že grozi nova. Delavske unije, ki so močno pod vplivom komunistov in peronistov, so sklenile, da bodo za dva dni, to je za sredo in četrtek, proglasile splošno stavko, da tako podprejo štrajk v metalni industriji.
Splošna stavka naj pomeni protest proti politiki sedanjega ministra za gospodarstvo Also-garaya, ki skuša spraviti argen-Pnsko gospodarstvo v red in zavreti inflacijo. Noče privoliti v povišanje mezd, radi česar unije zahtevajo njegovo glavo.
Ker zanj tudi generali ne marajo, je verjetno, da se bo mož moral kmalu umakniti.
šolo. Umor je bil načrtno organiziran in izveden.
Umorjeni je bil baje član neke tolpe in bil znan po mladostnih zločinih. Policija je prijela sedem mladih fatnov, katerih eden, 17 let stari Edv/ard Perez, je priznal, da je oddal usodni strel. Fantini so prišli v “trench-caotih” do Bronx višje šole, kamor je umorjeni hodil, mu onemogočili beg in ga ustrelili. Do umora je prišlo baje na temelju spora za neko deklino.
Velika porota je ravno isti dan spoznala krivim umora sedem mladih Portorikancev, ki so zakrivili smrt dveh mladih fantov na nekem igrišču v zah. delu mesta preteklega 30. avgusta.
Gen. Grivas je združil proti seoi čudne zaveznike
ATENE, Gr. — Grški general Grivas, ki je vodil uporniško gibanje na Cipru do zmagovitega konca, bi rad prišel do politične moči in je začel napadati grško
Kubanski Fidel Castro hudo podražil — rum
HAVANA, Kuba. — Na Kubi ni tremutno nobenih večjih poli-	i-n nadškofa Makar ja, ki se
tičnih dogodkov, zato pa silijo v seveda branita z združenimi ospredje pereča gospodarska in rn0^mi- Vlada in Makarij sta socijalna vprašanja. Mednje zadnR teden dobila nepričakova-spada tudi hudo pijančevanje, ki ne§a zaveznika.
ŠTEV. LVm.—VOL. LVHL
Iz Clevelanda in okolice
Žalostna ves'i—
Miro Celestina, 727 E. 157 St. je včeraj prejel žalostno sporočilo, da mu je v Zagorju ob Savi dne 13. septembra umrla dobra mama ga. Marija Celestina v starosti 78 let. V starem kraju zapušča pokojnica 3 sinove in 3 hčerke, v Clevelandu pa sina Miroslava-Pozdravi—
Mrs. Mary Urbas in njen sin John pošiljata prijateljem pozdrave iz Black water Falls State Park Davis, W.Va.
Zadušnica—
V	nedeljo ob 10:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Louisa Arh ob 4. obletnici smrti in za pok. njegovo hčerko Helen Verderber ob 19. obletnici njene smrti.
Za stalno—
Iz Korena pri Horjulu je prišel za stalno k svojemu očetu Štefanu Maroltu sin Štefan. Vse potrebno za pot je oskrbela pot-pis. Bled Travel Service. Zadušnica—
V	petek ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Kosmerl v spomin 3. obletnice smrti.
Zadnji dan—
Danes je zadnji dan za vpis v volilni imenik. Kdor se želi vpisati, stori to Tahko na 1150 Huron Rd. od 8:30 zj. do 9. zv. Vpisati se morajo oni, ki niso bili še nikoli vpisani, oni, ki so bili vpisani, pa v zadnjih dveh letih niso volili, oni, ki so se preselili in oni, ki so menjali svoja imena. Kdor ne bo pravilno vpisan, ne bo mogel 3. novembra voliti-Jesen—
Danes je prvi dan jeseni, čeprav je pred nami še “indijansko poletje”.
Svojevrstno zdravilo
Ameriški Indijanci so poznali petrolej že precej zdavno pred belci in ga uporabljali kot — zdravilo.
Strahovita naravna nesreča na Koreji
SEOUL, J. Kor. — Tajfun Sarah, ki je udaril z juga tudi na Korejo, je spravil ob življenje skupno 669 oseb, 2,784 p^ jih ra-
ti volivnega boja, če nočejo vo- nil. Oblasti cenijo škodo na 43 litev izgubiti.	I milijonov dol. Porusen'h ali
Ugotovitev Daily Mail je va- poplavljenih je bilo okoli 53,000 žna, ker so doslesj vsi poznaval- hiš in domov, d angleških političnih razmer To je po uradni sodbi najhujša napovedovali lahko zmago kon- prirodna nesreča, ki je zanjega servativni vladi Macmillana. |pol stoletja zadela Korejo.
Proti Grivasu je ostro nastopil voditelj ciprskih Turkov in mu zagrozil, da ga bodo Turki s silo pregnali s Cipra, ako bi se tam pokazal, in da bodo takoj začeli akcijo za delitev otoka med Grčijo in Turčijo. Vladi in Maka-riju je ta pomoč zelo dobrodošla.
ga je Castro v par govorih ostro napadel. Ni pa ostal samo pri besedah, povišal je trošarino za rum kar za celih 500%, to je za bl.20 pri steklenici. Ob enem je povišal trošarino tudi za ostale alkoholne pijače.
Castro se ni ustavil samo pri tem. Napovedal je kubanskemu narodu, da je prišel čas skromnosti in da je minula doba razsipavanja. Napovedal je, da bo ostro omejil uvoz, da vsaj na ta način malo omili grozno po- COLUMBUS, O. — General manjkanje ameriških dolarjev, Motors Corp. je objavila, da bo ki jih imajo vsi tem rajše, čim morala odpustiti v svojih tukaj-bolj Castro grmi proti ameriške-1 šnjih tovarnah 2,800 delavcev za-mu kapitalizmu.	[radi pomanjkanja jekla.	1
Prvi odpusti v avtomobilski industriji zaradi pomanjkanja jekla
MJNOVEJšE VESTI
DES MOINES, Iowa- — Nikita Hruščev je bil včeraj tod še dosti Ijubeznjivo sprejet, čeprav tudi tod ni manjkalo plakatov s protikomunističnimi napisi. Hruščev si je ogledal tamkajšnjo tovarno mesnih izdelkov, neko farmo in še več drugega. Nocoj se bo z letalom odpeljal v Pittsburgh, Pa.
MUN1SING, Midi. — Včeraj jo utonila na tukajšnjem jezeru Mrs. Leonard Larson in njenih deset otrok, ko se je komaj kakih 250 čevljev od brega prevrnil čoln, s katerim so se hoteli prepeljal preko jo zera. Edino očetu je uspelo priti iz vode. Nihče od družine ni znal plavati, v čolnu pa ni bilo nobenih rešilnih pasov.
CLEVELAND, O. — Med tem ko so snoči tukajšnji “Indijanci” izgubili tekmo s Čika-žani v baseballu, sta dva roparja vdrla v železno blagajno v Public Hall, potem ko sta zvezala tiri stražarje. Roparjema se je moralo zelo muditi, ker sta odnesla samo $32, med tem ko sta $2,100 spregledala, čeprav so bili v blagajni-
Ameriška Domoviiva
» I I » I/ I <- 1 V— » I < > V* * I
•117 St. CUIr Ay*. *-i HEadenon 1-0628 — Cleveland 3^ Oble
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA t
jgs Zedinjene države:
|12.00 na leto; ?T.OO za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; ?4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES i
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 month! Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
,	No- 183 Wed., Sept. 23, 1959
Organizirani delavci boljše plačani
Da so delavci, ki so organizirani v unijah, povprečno boljše, plačani kot delavci zunaj unij, je znana stvar. Redko se pa pojavijo številke, ki povedo, za koliko so boljše plačani. Sedaj je centrala AFL-CIO nabrala zelo zanimive podatke iz uradnih statistik, ki jih je objavilo od 1. 1951 do 1957 naše federalno tajništvo za delo. Primerjala je mezde tipičnih delavcev v 17-18 industrijah ob Velikih jezerih, tudi v naši ohajski državi, in ugotovila, da so organizirani povprečno za 8% boljše plačani od neorganiziranih. Nad tem povprečjem so samo usnjarska, taninska in nekaj lahkih industrij; v njih so organizirani delavci plačani za celih 15% boljše.
Primerjava osnovnih mezd v več kot 1,000 slučajih je pokazala, da so bile unijske mezde višje od izven-unijskih. Povprečne številke dajo seveda le približno sliko. Razlike v posameznih industrijskih panogah se gibljejo med 2% (ali 3 cente na uro) in 15% (ali 16 centov na uro). Razliko v višini dveh odstotkov so ugotovili v livarnah. Tam so torej organizirani in neorganizirani delavci plačani skoraj enako. Razlog leži najbrže v tem, da so delavci v tej industrijski panogi skoraj brez izjeme vsi visoko kvalificirani in da jih livarne več potrebujejo, kot jih je na razpolago. Na drugi strani znaša razlika med unijskimi in izvenunijskimi mezdami kar 15% ali 16 centov na uro v konfekciji za moško in nočno perilo. Ta industrijska panoga ne rabi ravno veliko kvalificiranih delavcev, zato podjetja lahko pritiskajo na delavce, ki niso organizirani v unijah.
Zelo dobro se odrežejo nekatere industrijske panoge v območju Velikih jezer, torej v državah Ohio, Illinois, Indiana, Michigan, Minnesota in Wisconsin. Tam znašajo razlike med unijskimi in izvenunijskimi mezdami 22 centov na uro v industriji, ki predeluje glino, 11 centov v livarnah bakra, cinka, aluminija in ostalih barvastih kovin, 15 centov v tovarnah za leseno pohištvo, 16 centov v tovarnah za delovne obleke, 10 centov v tovarnah, ki izdelujejo industrijske kemikalije, 9 centov v tovarnah, ki izdelujejo radijske in televizijske aparate, zvočnike itd, zato pa samo 3 cente v Hvarnah jekla.
Kakorkoli obračamo te številke, zmeraj pridemo do istega zaključka; čim bolj je delavec kvalificiran, tem manj more nanj pritiskati podjetnik. Čim manj je kvalificiran, tem bolj je izročen na milost in nemilost poslodavcu.
Pridemo lahko tudi do drugega zaklučka: čim bolje je podjetje navezano na strokovne delavce, tem manj se mu je treba bati delavskih unij, saj mora kvalificirano delovno silo dobro plačevati prav v vsakem slučaju. Čim več pa rabi podjetje nekvalificiranih delavcev, tem bolj se brani delavskih unij. Ta okolnost pojasnjuje vsaj deloma tudi pojav, da so se se,daj zavzela za republikanski načrt zakona o unijah ravno podjetja, ki obratujejo na jugu naše dežele. Rabijo namreč primeroma dosti več nekvalificiranih delavcev kot tovarne v ostalih delih naše dežele.
Svet je poln bede!
Od kar je minila v naši deželi velika depresija, smo sko-ro pozabili na stiske in bedo, čeprav dejansko še nista popolnoma izginil. Vendar v glavnem velja, da kdor je zdrav, prej ali slej dobi primerno zaposlitev in s tem sredstva za kritje rednih potreb.
Oni, ki so živeli med zadnjo vojno v Evropi in potem okušali življenje v begunskih taboriščih, vedo dobro, kaj pomeni beseda beda, saj so jo sami prenašali dolga leta.
Gospodarsko stanje se je v letih po vojni v precejšnji meri popravilo in doseglo .ter preseglo predvojno stanje v vseh državah svobodne Evrope. Drugačen je položaj v Aziji in Afriki, pa tudi v nekaterih pokrajinah Latinske Amerike. Le poglejmo, kaj pravi poročilo Združenih narodov o razmerah v posameznih deželah.
Dve tretjine človeštva, velika večina tega v Aziji, trpi redno pomanjkanje hrane. Letno umre za lakoto okoli 50 milijonov ljudi, velika večina v Indiji in na Kitajskem.
Pol bilijona otrok ne dobi nikoli mleka, ne pozna obutve, ni videlo ne zdravnika ne zdravil.
Povprečna starost je na primer na Norveškem 73 let, na Holandskem 70, pri nas v Združenih državah 59, v Indiji 30, ponekod v Srednji Afriki pa celo samo 15 let.
Na Švedskem umre letno od 1,000 oiirok — 20, v Indiji — 25C, v Afriki — 350, ponekod v Braziliji celo — 450.
V	Afriki je okoli 40milijonov odraslih ljudi slabokrvnih, 50 milijonov podvrženih jetiki, 100 milijonov malariji.
V	Evropi pride po 1 zdravnik na 950 ljudi, pri nas v Združenih držažvah celo na vsakih 700, v Aziji na 7,000, v AJriki na 9,030, v Indiji na 50,000, v Indoneziji na 61,000.
V	Sev. Rodeziji (Angleški koloniji v vzhod. Afriki) prejme črnec za isto delo dvajsetkrat manjšo plačo kot belec, v Keniji dobi črni delavec na polju komaj 2.9 odstotkov pla-
če, ki jo prejme njegov beli tovariš za isto opravilo.	Inec s kitajske celine. Razen te-
če pomislimo, da se vse to godi sredi 20. stoletja, potem ga pa obstojajo na otoku še štiri se ne moremo in ne smemo čuditi, da se narodi in ljudstva katoliške prefekture, med nji-Azije in Afrike dvigajo in hrume!	mi naša merinolska s sedežem
J BESEDA IZ NARODA |
t»*»***********'l'*******'*'**'**»*'t">***«»*H&*»'l"><&*»»**'fr«r'lHte
v mestu Tai Chung. Naš prefekt se imenuje W. Kuipfer, ki je po narodnosti Amerikanec in živi ter deluje na otoku že devet let.”
Misijonar Rebolj pripoveduje
Na Delavski praznik sem se o-glasil pri Rebolovih na 1217 Addison Rd. v Clevelandu. Odločil sem se, da poprosim gospoda misijonarja Francija, ki je pred tednom prišel po šestih letih s Formoze na obisk k svojim staršem, naj mi za bralce Ameriške domovine pove kaj zanimivega o svojem misijonskem delu. Z veseljem me je sprejel. Niti on niti jaz nisem imel kaj prida časa. Zato sem kar začel:
“Father, ali bi mi povedali za bralce AD najprej nekaj splošnega o Formozi, posebej pa še kaj o farmozanskih poganih in o tamkajšnjih kristjanih; največ pa bi rad zvedel o Vaši misijonski postaji v Yuanli.”
“Z veseljem, gospod Janez,” je začel. Dobro se zavedam, koliko so mi pomagali moji ameriški slovenski rojaki, zlasti še tisti iz Clevelanda. Ker jih ne morem vseh naenkrat obiskati, sem Vam prav hvaležen, da mi daste priliko po AD spregovoriti z njimi prvo besedo.”
Otok Formoza
“Torej, o .Formozi bi radi najprej kaj splošnega zvedeli.” Med papirji na mizi je poiskal neki zapisek in mi z njega dal naslednje podatke: “Zunanji svet imenuje naš otok navadno Formoza, To ime so mu dali v 16. stoletju portugalski misijonarji (liha Formosa—Lepi otok). Domačini na otoku pa mu pravijo Taiwan. Med Slovenci je otok znan v glavnem samo kot Formoza, zato bom v najinem pogovoru rabil zanj to poimenovanje.”
“Otok Formoza, leži,” je nadaljeval, “v skrajnem zapadnem delu Tihega oceana. Od jedra kitajske celinske obale je oddaljen okoli 120 milj; na neki točki pa se celinski kitajski obali približa kar samo 85 milj. Otok meri o-koli 14,000 kvadratnih milj. Po dolžini meri okoli 225 milj, v širino pa 60-80 milj. Vključno z begunci s kitajske celine, ki jih je danes na otoku okrog dveh milijonov, šteje Formoza danes okoli 10 milijonov prebivalcev. — Zgodovina Formoze je zelo stara in zanimiva; preveč pa bi bilo, ko bi midva sedajle hotela o tem kaj več govoriti,” je zaključil.
Formozanski poganski sveti
“Pretežna večina otoškega prebivalstva,” mi je dalje pripovedoval father, “je še vedno poganske vere. Res pa je, da je v njihovem verstvu že nekaj budističnih primesi. V glavnem ča-
ko izrazito po svojih številnih sektah, marveč vsebolj kot enotna protestantska skupnost. To zadnje prihaja najbolj do izraza pri njihovi misijonski univerzi. Dobro si velja v tej zvezi zapomniti, da stoji za njihovo misijonsko aktivnostjo tako rekoč vse ameriško protestantstvo vseh barv in vrst. Zato so pa tudi materialno zelo dobro podprti. V tej zvezi naj Vam samo povem, da je protestant, soprog znane a-meriške diplomatinje Mrs. Clare Luce Boothe (ki je pa sama ka-tolikinja) pred kratkim prispeval za protestantsko univerzo na Formozi 100,000 ameriških dolarjev.”	;
Katoličani na Formozi
“Pred drugo svetovno vojno so bili na Formozi samo španski dominikanci katoliški misijonarji,” je začel svojo pripoved o katoliški misijonski dejavnosti na Formozi gospod misijonar. “Ko jih je bilo na otoku največ, je znašalo njihovo število dvajset. V njihovem času je bilo največ katoličanov v južnem delu o-toka, in to samo po mestih. Po številu jih je bilo okoli 10.000.”
“Po zadnji vojski pa so morali Japonci izročiti Formozo. Kitajski. Ker pa je Kitajska v tem času ppstala komunistična, so bili od tam izgnani med prvimi zlasti tudi vsi katoliški misijonarji; kot veste, tudi naši slovenski misijonarji. Lepo število izmed teh misijonarjev sfe je takrat zateklo na naš otok, kjer nadaljujejo sedaj s svojim misijonskim delom. Katoličanov nas. je danes na otoku že okoli 170,000 duš. V vsakem kraju, ki šteje nad 50,000 prebivalcev, je danes že katoliški misijonar.”
“Katoličane na otoku,” mi je razlagal dalje gospod misijonar, “bi mogli razdeliti v tri skupine. Največjo med njimi predstavljajo domačini avtohtoni prebivalci na otoku. Teh je približno dobra polovica izmed navedenega števila. Drugo skupino predstavljajo katoličani begunci s kitajske celine. Teh je 50—60,000. Zadnjo skupino pa predstavljajo katoličani, ki so se priselili na otok s sosednjih polinezijskih in drugih otočij. Tem pravijo domačini še danes “divjaki”, ker so bili nekoč najbolj znani lovci na človeške glave. To danes niso več. žive največ v hribovitem delu otoka.”
Posebno zanimiv se mi je zdel še naslednji del misijonarjevega pripovedovanja o pomenu dobrega znanja materinega jezika. “Brez znanja jezika domačinov,” tako mi je govoril, “je misijonsko delo, mislim, da povsod, či-
ste živali in drevesa; dobe se pa s)° gotovo pa pii nas na Formo-
zi, naravnost nemogoče. Vsak (misijonar se mora zato najprej ; naučiti tajvanščine in pa man-oltarček s ' darinščine, to je jezika, kakor ga 'govori v svojem vsakdanjem da so formozanski življenju domače prebivalstvo1, in pa uradnega kitajskega jezika. Obema sem se moral priučiti tudi jaz. Povem Vam, da ni bilo lahko. Toda danes, hvala Bogu, govorim že oba, tudi berem z lahkoto oba, nekaj težav pa imam s pisavo enega kakor drugega.”
“Najlaže je na Formozi pridobiti za Cerkev begunce, ki so se zatekli na otok s kitajske celi-jne,” mi je še povedal gospod mi-Isijonar. “Ti že nekoliko vedo o | katoliški cerkvi. Posebno dobro I pa vedo, da, je katoliška cerkev I najbolj trdna'v svojem odporu nost na Formozi	' j ZOPer k°munizera, ki ni samo
Po kratkem premisleku je go-, P° sv%em blstV+U brezb°?en, spod misijonar svoje pripovedo-imaive^ ngravnos. po svoji ^ o-vanje takole nadaljeval:	“Med sn0'vi sovražen vsakemu ver-
formozanskimi pogani razvijajo stvu, najbolj pa katoliškemu.’’ v zadnjem času izredno aktivnost protestantski misijonarji iz
tudi, posebno med kmeti taki, ki časte celo kamenje. V vsaki poganski hiši dobiš prav nasproti glavnemu vhodu poganskimi maliki. Na splošno lahko rečem, pogani po svoje zelo verni. Izmed njihovih božanstev naj o-menim samo boginjo Mazu. Njo dobiš posebno v hišah ribičev, ki jih na Formozi ni ravno malo. Morda bo naše ljudi zanimalo še to, če jim povem, da močno časte svoje rajnke. Njim na čast prirejajo vsaj enkrat na leto, imcvitejši pa tudi po večkrat, posebne pojedine, ki se jih udeležuje vse sorodstvo in pa znanci rajnkega. Meseca maja pa imajo navado, da nosijo na grobove jedila.”
Protestantska misijonska aktiv-
“Na otoku imamo danes svojo katoliško nadškofijo. Svoj se-Amerike. Pri tem je prav zani- defi ima v mestu laipei. Nad-inivo, da tukaj ne nastopajo ta- škof je Joseph Kuo, ki je begu-
“Katoličani imamo danes na otoku pet srednjih Išol (High School), dva nbjja (Junior) kolegija ter eno osnovno šolo. Zadnjo smo mogli odpreti šele lani. Za ljudske šole je najtežje dobiti uradno dovoljenje, ker žele imeti otoške civilne oblasti osnovno vzgojo in izobrazbo kar se da največ v svojih rokah.”
“Nadalje imamo katoličani na otoku že tudi štiri zidane bolnice in večje število ambulant. V eni izmed naših bolnic deluje tudi znani slovenski zdravnik dr. Janež,, ki velja na otoku za najbolj slovečega kirurga. K njemu se zatekajo ljudje z vsega otoka ne glede na versko pripadnost. Največ operacij opravi na želodcu. — Ker se je že ta; in oni obrnil name zaradi gospoda doktorja, naj podam še tu njegov natančen naslov, da se mu morejo oglasiti: St. Mary’s’ Hospital, LO-TUNG, Formosa.”
‘IKo govorim o formozajnskih katoličanih na splošno,” je še dodal gospod misijonar, “naj Vam omenim še to, da je za našo katoliško misijonsko dejavnost velikega pomena pomoč, ki jo prejemamo največ v moki in v mleku v prahu od ameriške katoliške Caritas (Dobrodelnost). Ta nam prihaja mesečno in so jo deležni ne samo potrebni katoličani marveč tudi potrebni pogani.”
“CATHOLIC MISSION, YUANLI, TAIWAN.”
Naravnnst razvnel pa se je naš gospod misijonar, ko mi je govoril o svoji formozanski misijonski postaji. “Tak je naslov, moje; župnije,” je začel. “Kraj leži sredi otoka. Na eni strani se bočijo nad: njim visoke gore, na drugi pa se širi velika ravan, ki se vleče vse tja do Formozan-skega preliva.”
“V ta kraj sem prišel 18. marca 1956, to je pred dobrimi tremi leti. Mestece šteje okrog 5,000 prebivalcev. Ko sem prišel sem, ni bilo: nobenega katoličana. Danes pa jih šteje moja fara že nad 500. Ko so me predstojniki poslali v ta kraj, mi je škof posodil toliko, da sem si mogel najeti sobico, ki mi je dolgo časa služila za stanovanje in “cerkev”, v kateri sem maševal in učil svoje prve kristjane. Danes pa imamo yu-anlijski katoličani že lepo zidano cerkev. Posvečena je presvetemu Srcu Jezusovemu. Božjemu srcu sem izročil v varstvo svojo prvo misijonsko postojanko. Vem, da bodo tu danes in v prihodnje najbolj varni.”
“Rekel sem, da je naša cerkvica zidana,' toda vse v njej je leseno, tako glavni oltar, oltarna miza, tabernakelj kakor tudi križ nad oltarjem. Vse to je delo domačinov. Skromno, toda okusno. Cerkvica je zidana v kitajskem narodngm slogu. Nima torej nobenega stolpa ter tako tudi ne zvonov.”
“Za zemljišče smo dali 3,500 ameriških dolarjev, zidava pa nas je veljala 21,000. Naš meri-nolski prefekt nam je bil porok. Nekaj nad 7,000 dolarjev so nam prispevali naši ljudje iz Clevelanda. in od drugod po Ameriki. Ne morem Vaim povedati, kako sem za to dobroto vsem hvaležen, pa naj je dal kdo veliko ali malo. Vem, da so vsi Žrtvovali iz ljubezni do Boga, ki jim bo čisto gotovo povrnil z največjimi obrestmi svojih milosti. Eno našo dobrotnico bi pa vendar raid javnosti odkril, to je gospo Frank Terezo z 61 E.
1027, ki je sama prispevala $1,000. Naj mi ne zameri! Hvaležnost mi to narekuje. — Nekaj darov pa smo dobili tudi iz Kalifornije, koder je doma moj kaplan gospod Richard Bell, ki sedaj v moji odsotnosti vodi yu-anlijsko faro.”
“Dne 7. junija 1.1. je posvetil naš škof našo novo cerkev. Ne samo moj, marveč vseh mojih ljudi je bil to naj lepši dogodek v življenju. V cerkvici je prostora za 400 sedežev, toda, to nedeljo se je spravilo vanjo okrog 800^ vernikov in tudi nekaj poganov.”
“Področje naše fare obsega ozemlje, na katerem živi danes 51,500 prebivalcev. Zaenkrat smo že toliko napredovali, da ima naša cerkev že tudi eno podružnico s kapelico. Na več krajih pa mašujeva z gpspodom kaplanom: Se kar po zasebnih stanovanjih naših katoličanov.”
Naslednje, kar mi je sedaj povedal gospod father, pa me je kar iznenadilo. Povedal mi je namreč, da imajo v njegovi fari že tudi Marijino legijo in ki obstoja zaenkrat iz šestih moških in štirih žensk,. Leto dni so bili samo poskusni legijini udje, sedaj so pa postali že pravi. Ti so gospodoma misijonarjema v naj večjo podporo pri njunem delu. Vsak dan gresta po dva para izmed njih učit katoliški veronauk. Njihova pomoč je izredna. Pa tudi sicer pomagajo kjer morejo in je potreba.
Nič manj prijetno pa sem. bil presenečen, ko mi je za konec izjave o svoji fari gospod misijonar izjavil tole:	“Veste,	go-
spod Janez,” to je sedaj naš edini slovenski misijon na Dalnjem vzhodu. Prej smo ga imeli na kitajski celini. Tam ga zdaj zaradi komunističnega nasilja ni več. Imamo pa ga na Formozi. Gospod dr. Janež skrbi v tem misijonu za telesni, jaz pa za duševni blagor novih kristjanov. Boiglu bodi hvala!”
ZAHVALA IN PROŠNJA
GOSPODA MISIJONARJA
Predem sem se poslovil, mi je gospod misijonar še rekel, naj gotovo zapišem, da se lepo zahvaljuje vsem, ki so mu z molitvijo, s sv. mašami in denarjem, pomagali. Naj vsem Bog bogato povrne s svojimi darovi. Obenem pa gospod misijonar tudi ob tej priliki prosi vse, naj podpirajo misijon še vnaprej.
Sam pa sem, se gospodu ^misijonar ju zahvalil v imenu bralcev AD kakor tudi v svojem imenu za ljubeznivo izjavo in zlasti Se zai drag spominek, ki mi ga je stisnil v roke, ko sva se poslovila. Preden se je namreč gosppd misijonar podal na obisk v Ameriko, so mu njegovi farani prinesli vrsto domačih spominkov, da, jih razdeli tukaj med njihove dobrotnike. Če Bog da, bo ta spominek nekoč hranil Slovenski misijonski muzej. — Gospod Franci, Bog blagoslovi Vaše delo!
Janez Sever
-----o------
lias h Elf
Ely, Minn. — Sorodniki iz okolice Črnomlja mi poročajo, da bo letos grozdje zaradi slabega vremena precej kislo, pa tudi druga letina ne kaže dobro. Pri tem jih še bolj boli, ker so oblasti naložile tako, velike carine na pakete, ki prihajajo iz tujine. Neki sorodnik mi piše, ,da je nedavno prejel paket iz Amerike, pa moral zanj plačati 5,000 din carine, preden so mu ga izročili.
To je za ljudi doma v Sloveniji dosti velik denar; ne morejo razumeti, kako da jim oblasti še na ta način otežujejo, da bi dobili najpotrebnejšo obleke od sorodnikov iz Amerike.
Prevladuje mišljenje, da hočejo oblasti preprečiti pošiljanje paketo\r, ki se jim zdi nekam “nečastno” za “progresivno” deželo,
da pa bi mesto njih rade dobile dolarje, ki jih jim vedno zelo manjka.
Jernej čan.
------o------
Slovenski dom v Coilin-woodu slavi svojo 40-lelnico
Cleveland, O. — Slovenski dom na Holmes Ave, bo 4. oktobra slavil 40-letnico svojega obstoja z lepim sporedom in banketom.
V spodnji dvorani bodo ob štirih popoldne začeli z lepim sporedom. Nastopili bodo pevski zbori in skupine ter godba Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Po sporedu bo v zgornji dvorani banket, nato ples in zabava.
Vstopnice so naprodaj pri di-rektoriju in v ISov. domu po $2. Preskrbite si jih pravočasno, ker jih pred vhodom v dom na dan prireditve ne bodo prodajali. Vstopnice veljajo tako za spored kot za banket in ples.
Proslave se bodo udeležili tudi g. sen. Frank Lausche, ing. L. Drašler, član mestne vlade, in več drugih splošno znanih in uglednih rojakov.
Vsi rojaki in rojakinje prisrčno vabljeni! Vsem bomo postregli z okusno jedjo in pijačo.
Na svidenje!
John Habalt, predsed.
IZ NAŠIH VRST
Cicero, 111. — Pošiljam Vam naročnino za list. Rad ga berem, tudi povesti, čeprav sem jih veliko od njih že bral v starem kraju. Najprvo me zanimajo novice na prvi strani, katerih bi bilo lahko še več, če bi tiste iz Clevelanda in okolice umaknili drugam.
■ Po mojem spada to bolj na zadnjo stran, ker tu nas res ne zanima, če se katera zaroči ali če kdo postane državljan. Tudi Novi grobovi bi se lahko umaknili bolj na sredo lista/ Tako bi dobil list drug, boljši izgled in več prostora za svetovne novice. Lepe pozdrave iz Cicero pošilja
družina Pristov.
*
Sheboygan, Wis. — Danes se tudi jaz oglašam s par vrsticami obenem, ko pošiljam, naročnino. Z listom sem prav zadovoljen. Povedati moram, da sem že več kot trideset let naročnik A. D-in bom še, dokler bom živel. V teh dolgih letih sem se tako navadil Ameriške Domovine, da bi jo zelo pogrešal, če bi je ne bilo. Lepe pozdrave Vam in bralcem : Frank Seiko, Sr-
* * *
Cie Elum, Wash. — Pošiljamo Vam naročnino še za eno leto. Veseli smo, da se je č. g. msgr-Oman spet oglasil z Newburški-mi novicami. Ker sm\> tako daleč na zahodu, prejmemo petkovo Izdajo šele v torek. Prvo je, da prečitarno njegovo poučno in prijetno pisanje. Tudi Andrej-čkovi dopisi so nam všeč. VaS lepo pozdravljamo!
Frank AlbrechJ
*
Vancouver, B. C. — Podpisani pošiljam celoletno naročnino in se obenem zahvaljujem za redno dostavo. Časopis dobivam v redu, dasi ima včasih nekoliko zamude in sem z njim zelo zadovoljen.
želel bi pa, da po možnosti povesti tiskate kot “podlistek,” t° je čez celo spodnjo stran, da bi si lahko naše lepe povesti izrezovali in shranili. Ali ni škoda, toliko lepega čtiva zmetati v koš? S tem bi hranili naše tako dragoceno in redko čtivo za naša stara leta in za poznejši rod?
Upam, da boste mojo prošnjo upoštevali, v zadovoljstvo tudi drugih naročnikov. Vljudno p°' zdravljeni Vi in vsi naročniki Ameriške Domovine.
Štefan Simon-
' AMERIŠKA DOMOVINA,
ra
*v AN
LAH
MOJSTER ROBA
. ^osPa Sabina je pogledala J'jsgov resni obraz. ‘“No, torej
pustili kakor bodete sve-‘Ovali.”
^ekaj stopnic je vedlo navz-^0r v gradič. Roba je gledal ki-^ lri dekoracijo na verandi pred gradičem. Vse je poraščal brš-/’ ki se je ovijal tudi po sohah ^Zrbh kipov, bogov in boginj, ^ So stali v vrsti pred gradi-
, je krasno baročno gnez-°’” je rekel Roba.
Veseli me, da vam ugaja,” je
rekla da
80sPa Sabina, “‘mislim pa,
. de vsebina še mnogo krasnej-
3 neg° posoda.”
tem trenutku je prišla po
, an<di vitka gospodična v sinji
eki. Sledil jo je visok slok Pes.	J J
{<rp
J-° je gospodična markiza,” rekla gospa Sabina.
°ba je podal roko in se je ^ri tonil. Zakaj se mu je v tem j^otku zdel tako znan ta ob-’ ki ga ni videl še nikdar na sre^aj podob-°a- Zakaj se mu je hotelo, Jubiti belo roko, ki jo je za-.Jf1 Pred seboj?
],.j ridakovali smo vas,” je re-je Markiza in je prijela psa, ki radovedno iztegoval ©voj o Pr°ti novemu gostu.
^ 0sP0dična markiza zelo rabin ^0Zo^ra>” je rekla gospa Sa. Sed' ^0ka ie z vprašujočim po-
0nr motril markizo — ona <, le le na lahko priklonila.
Pa se
“In
-ua sedaj pride Juta/' je reli ^°sPa Sabina, ko so se začu-He rri^ koraki po vrtu. “Vi niti ^voste, kako je vzrastla.” dgi,8 je pokazala poskočna k lca> ki je hitela proti druž-,P5ed vrati.
g0s Peki hodiš?” je klicala
odg Slianoke sem poislušala,” je leč 0Variala gospodična že od da-
“R
Je 0rnaj da ji je šestnajst let,” Roba in jo veselo daia jZa r°ko, ki mu jo je po-‘*rpoUta z otroško prijaznostjo.
b,
hjlg11 vedel, kaj bi rekel. Ni bii0 otrok; v njenih očeh je bra2; .lc eti/’ da ni več otrok. O-toda ^ ^ mlad, skoraj otročji, °trnv'V nienih očeh ni bilo nič
bsr • • ■
v°v gradič-
Vpraša° se Prebiva tukaj??” je ^Ikg v.^'oda m se je oziral na “Ra 1 S° vlsele P° hodniku. kogar2ei1 hlapcev in dekel ni ni-ste ^ v §radu. Same smo, zato kla „ain tem milejši gost,” je re-Sabina.
bavz„ d ga le P° stopnicah bila sj17 V nieg°vo sobo. Soba je dotp ara> prostorna, z razgle-‘t<j P° okolici.
hodete
le Juta,” je pomislil Ro-
zmajem. škrjanci, ki so se pred tednom dvigali v hladni jutranji svetlobi nad zamrzlo zemljo, so
Erik Kovačič:
Kulturno poslanstvo slovenskih Amerikanrev
Na letošnjem občnem zboru Slovenskih akademikov v Ameriki (SAVA) je imel g. Erik Kovačič, ki je zaposlen v Kongresni knjižnici v Washingtonu, D. C., tole splošno zanimivo predavanje.
Treba je vsej ati to misel med skih, do različnih poklicev na
mladino in jo povedati tudi
sedaj peli nad razrahljanimi nji- staršem, da je namreč katoliška vami, ki so se razsipale v toplih * dolžnost slovenskih Amerikan-sončnih žarkih. Od vseh stra-' ceVj da že od miadih nog skrbe
za študij slovenščine in slovenske kulture, naše dušne pastirje
ni je privela v deželo pomlad. Zvečer takega dne je Roba
povesil čopič in je obsedel pred pa prosiim> da t0 tudi povedo s portretom.. Gospa Sabina je se_ | prižnic naših cerkva, ker se sedela ob oknu in je mirno gleda- daj prepričanje med mla-
_ krasen raz-k' st0Jf rehla gospa Sabina, ko hjejjo 1 a h oknu. Roba je prijel 0C,2 rt°ko m jo poljubil . . . k;,kor ■eden hni se je zgodilo, botij.-	slutil Roba na svojem
bebe^remagliiva sila Je bi-vai°	° solnce in je zmago-
^-p^^zirno, kakor junak nad
PišeK' McDonald, Box 488JP^, je tn> da 'v ”ozdravljeni! Naznanim Lovi^^P61 Pošiljam 7 dolar-Tjr .oitj hr« n VaPsules, ker ne morem see)' Starnz ni*b! Pošljite mi jih čim jeA?dno tr, ®ern 78 let. Počutila sem hai )eni ! “dna, pa sem sedaj, odkar Cibiti SrVlAN CAPSUhEs!’prane-hli	d Se Podučim zopet dobro.
;*h zaLQa ne morem brez njih, pa Lovr^he prav hitro., u	CAPSULES
l5’o2^NDEL drug
S--1-00 R<I
la njegovo delo. Roba je sedel dolgo, zamišljeno.
“Kaj to delam?” je mislil, “kakšen portret je to? Ali je to gospa Sabina? Kje je tu žena, ki je enaka zapeljivi morski nimfi? Ali ni spadala s svojim krasnim telesom v družbo bogov? Kaka spaka je to?” Zagledal se je v gospo Sabino, ki je slonela pri oknu. V večernem siju je odseval nje obraz, tako poln življenja in radosti. Zagledal se je vanjo, kakor da je ni videl še nikdar. Kaka ©o bila čuvstva, ki so zadivjala v njem? Kak glas se je oglasil?
“Udari, razbij . . . Ako ni delo vredno mojstra, naj ne bo na svetu! . .
Vzel je čopič in je zamahnil.
Gospa Sabina je stopila predenj in mu je zadržala roko.
“Kaj hočete?”
“Razbiti to, kar ni resnično, razbiti laž:.”
“Zakaj?”
“Ker tega, kar je pred menoj, nisem ustvaril jaz, in ako je to slikala moja roka, ni slikala resnično. Iz boginj se ne delajo portreti.”
“Roba!”
Padla je slika po tleh z mogočnim ropotom, Roba je vrgel nanjo čopič in paleto. Sam ni vedel, kdaj so se ujele roke z rokami gospe Sabine; vse je bilo kakor v trenutku opojnost, kakor da so zaplesali okoli vsi božanski svetovi.
CO.
Cleveland 10, O.
vsepovsod!
50 za $3.69. 100 za $6.49
$3.69.
popravljamo
IN OGRODJE $
BODY
PAIHT 00,
6605 st.
Clair Av«. 1-1633
. . da, ljubezni sem bil žejen, kajti prazno je bilo moje življenje, kakor zemlja pred pomladjo. Komaj da sem čutil viharje, ki so šli' mimo. Nič se ni ganilo, komaj v opojni pijači so se zganile misli zasanjane v svet bogov. Toda svet bogov je bil mrtev brez tebe; življenje ni moglo prihajati iz mrtvega srca. Spalo je tam z velikimi, neznanimi slami in je le v odmevih prihajalo na dan. Sedaj pa je prišla velika pomlad. Pozdravljeno prebujeno moje življenje . . .”
Gospa Sabina je molčala in ga je gledala s temnimi, velikimi očmi.
“Pusto in prazno je bilo tukaj, dokler vas ni bilo,” je rekla, “potem pa se je vse izpremenilo. Tudi jaz sem čutila pomlad, ki je prihajala silnejša od dne do dne. Mislila sem . . .”
Mojster Roba je sedel poleg nje, podprl je glavo z obema rokama in je strmel v mrak.
‘.‘Po resnici povedano: vse, kar človeka ovira na poti, je vredno zaničevanja in preziranja, kajti moti cilj. Pred nami leži mnogo stvari, ki hočejo po nepotrebnem veljati kot cilj. Kakor da bi kdo. kamenje nametal pred nebesa! Ali se boš ukvarjal s kameni? Ali ni bolje, stopiti preko njih v samo božje kraljestvo? . . .”-
“Komaj da vas razumem,” je rekla gospa Sabina.
“Da, težko je razumeti njim, ki jih ne motijo daljni cilj; njim je vsakdanjost razumljiva in lepa, nam pa je neprijetna in grda.”
“Zakaj ste hoteli uničiti portret?”
“Zato ker sem moral slikati umetnost šivilje, ki po nevrednem prikriva umetnost prirode. Ali naj slikam Venero v moderni oblekli?”
(Dalje prihodnjič)
dim rodom-, da1 tak študij ni po-* treben, ali pa je vsaj izguba časa.	!
Ameriški slavisti o učenju slovanskih jezikov Na sestanku organizacije A-merican Association of Teachers of Slavic and East European Languages decembra 1958 se je med drugim sprejela naslednja resolucija:
“Ker obstoje v tej deželi večje skupine državljanov, ki govore druge jezike poleg angleščine,
ker družabni in gospodarski činitelji skušajo odvračati otroke teh državljanov od izpopolnitve svojega osnovnega znanja teh jezikov,
ker se tako brez smisla zanemarja ogromni vir znanja, ki je v interesu te dežele, naj bo sklenjeno, da se naproša United States Commissioner of Education, da posveti posebno pažnjo načrtom, ki predvidevajo in pospešujejo razvoj jezikov, ki jih uporabljajo različne etnične skupine v tej deželi, posebno slovanske in vzhodno-evropske.”
United States Commissioner of Education je društvu prijazno odgovoril, da se že snujejo načrti, kako- bi šole mogle pospešiti znanje teh jezikov, ki so za našo državo bistvene važnosti. Naša država; namreč uvide-va, kako velike važnosti je v današnjih časih znanje slovanskih
univerzah, v državnih uradih, knjižnicah in pri tehničnih poklicih. Znanje slovenščine bo mnogim mladim slovenskim, A-meriikancem odprlo pot do poklicev, ki bi jim bila sicer zaprta. Mislim, da ni staršev, ki ne žele svojim otrokom najboljše.
Poslanstvo naših zavarovalnic
Poleg naših župnij so bratske zavarovalnice tista ustanova, ki bo trdno obstala še dolgo dobo v bodočnost. Prav to dejstvo pa postavlja zavarovalnice pred nove naloge in dolžnosti v skrbi za slovensko stvar. Njihovo u-stanovitev je- narekovala gospodarska potreba po zavarovanju za bolezen in- smrt, toda nacionalne 'zavarovalnice so se razvile tudi kot družabne ih kulturne organizacije med Ameri-kanci istega porekla.
Gospodarska potreba sama na sebi danes odpada, ker se človek prav lahko zavaruje p-ri kateri koli ustanovi, pri slovenskih zavarovalnicah pa se zavarujemo' samo zato, da s tem; podpiramo slovensko stvar. Ako se zavarovalnica tega ne bo zavedla, potem bo kot ustanova postala suha veja, ki jo bo bodočnost zlomila.
Doslej so zavarovalnice trdno držale in vsi znaki kažejo, da se zavarovalnice oklepajo tudi mlajši rodovi. Tako so pri nekaterih narodnih skupinah postale
NEODVISNOST VARNOST . OGLED
Sedaj lahko zavarujete vašo bodočnost z večernim učenjem.
ZDRAVSTVENA MASAŽA
15-mesečni večerni tečaj vas pripravi za državni izpit. Splošno sprejeto terapevtično polje, ki nudi nešteto zaposlitvenih možnosti ali za privatno prakso. Tokrat bo lahko kreditiran iz tečaja v
ME0HAN0TERAPIJI
(Fizioterapiji)
42 dodatnih mesecev vas pripravi za vašo zdravniško diplomo. Iste osnovne vede kot v zdravniški šoli. Največ n^šišh -graduantov odpre svoj lasten urad.
:	Vključuje splošno medicino,
izvzemši zdravila, porodništvo in operacije
Vaša poizvedba se bo izplačala!
Odobreno od Ohio State Department of Education. Pišite, telefonirajte ali pridite po brezplačno literaturo Neobvezno, seveda. Obiščite našo ODPRTO HIŠO, v sredo, 3D. septembra ob- 9:30 zvečer. Tečaji se pri-, čno 5. oktobra ob 6:30 zvečer.
GREAT LAKES GOilEGE
Ustanovljeno 1. 1923
1900 SUPERIOR AVE.	GH 3-1197 ali CH 1-0149
MALI 0SLAS!
Delikatessen naprodaj
Naprodaj je delikatesseh z licenco za pivo in vino, dolgo obstoječa v okolici E. 53 in St. Clair Ave. Kličite EX 1-5600 pred 8. uro zvečer.
(184)
čin zbiranja prispevkov, ker na univerzi, ki ima slovanski inšti-
ta način ni potrebno ustanavljati nobene nove organizacije in se denar nabere brez žrtev za posameznika.
Slovenske zavarovalnice bi poljskemu zgledu prav lahko sledile, ker vsota nekaj centov na mesec ne bi predstavljala nobene žrtve za slovenske Ameri-kance, omogočila pa bi celo vrsto najnujnejših kulturnih akcij v korist vseh slovenskih Amerikancev. V slogi je moč in če bomo s skupnimi močmi organizirali neko delo, bomo uspeli, posamezniki seveda pa večjih vsot ne morejo žrtvovati.
Ne mislim na to, da bi ustanavljali svoj kolegij, ker je da-
.nes to prepozno, lahko pa na-zavarovalnice vir finančne pod- pravimo veliko za študij sloven_
pore za kulturne potrebe.
Poljaki n. pr. imajo svojo zavarovalnico Zwiazek Narodowy
tut. Mislim, da bi se postavil najlepši spomenik pokojnemu Antonu Grdini, ki je to zamisel želo. odobraval, pa jo ni mogel več izvesti, ako bi KSKJ na katoliški univerzi s slovanskim inštitutom ustanovila enkrat letno Anton Grdina Memorial Lectures in Slovenian Studies, na katerih bi slovenisti obravnavali važne probleme slovenske kulture in bi s tem vzbudili zanimanje v Ameriki za Slovence na akademski višini.
Očitek, da smo Slovenci premajhen narod, da bi se kdo zanimal za naše probleme pri akademskih predavanjih, takoj splahni, ako prerhislimo, da ima Universite de Montreal v Kanadi predavanja o- Luižiških Srbih in da ima Cornell Un-iver-
ske kulture po župnijah in
najnujnejše knjige o Slovencih. | sity posebno zbirko knjig o Re-■	Pok°ini Anton Grdina je na 1 toramanih- 0be ti dve narod-
Polski, ki ima svoj kolegij Alh- j zadnji seji 'zavarovalnice KSKJ, nosti nimata več kot 150 tisoč ance College, ki postaja danes k^ ,se je je udeležil, pozival od- ijudi vsaka.
središče študija poljskega jezi- bor KSKJ, naj pripravi finanč-ka in kulture ter zbira knjige o Poljski. V kolegiju se vzgajajo mladi Amerikanci poljskega po-
jezikov, posebno v času, ko mo- i rekla in tisti Amerikanci, ki ra zasledovatti razvoj političnih j žele študirati poljsko kulturo.
Kolegij vzdržuje zavarovalni-
in gospodarskih razmer v deželah Vzhodne Evrope in se po knjižnicah silno množe knjige v teh jezikih ter manjka ljudi, ki so znanstveno usposobljeni ravnati z njimi, ali jih uporabljati pri znanstvenem delu.
Znanje slovanskih jezikov res ne bo potrebno za delavca po tovarnah in bo postopoma izginjalo iz vsakdanjega življenja v Ameriki, postajalo pa bo bolj in bolj važno v kulturnem življenju te dežele in nujno za cele vrste poklicev od diplomat-
na sredstva za knjigo o zgodovini slovenskega naseljevanja v Amleriki, ker je danes zadnji čas, da to napravimo. Slovenci smo namreč med redkimi skupinami v Ameriki, ki nimamo ca in žrtvuje zanj okoli 120,000 | niti enega resnega dela o svo-
dolarjev letno na ta način, da uradnik zavarovalnice pobere skupaj z asesmentom: vsak mesec še po 6 centov za podpiranje študija poljske kulture. Na ta način se zberejo sredstva tako, da nikomur ni treba darovati večjih vsot, kajti 6 centov na mesec pač vsakdo zmore in jih z veseljem daruje v ta namen. Razumljivo je, da se vsota določi' na konvencijah zavarovalnice. To se mi zdi najboljši na-
jem naseljevanju v Ameriki. Žal odbor do danes še ni sprejel predloga svojega pokojnega častnega predsednika., čeprav je skrajni čas, da odbor o tem resno premišljuje.
Ko je bil pokojni Anton Grdina poslednjič na obisku v Washingtonu, sva v debati prišla na zamisel, da bi se, ker Slovenci ne bomo zmogli svojega znanstvenega inštituta, ustanovila predavanja enkrat letno na kaki
NA OGLEDIH — Letalska strokovnjaka Belgije in Nizozemske si ogledujeta najnovejše letalo ameriških letalskih sil F-105 v Re public letalski tovarni v Farmingdale, N. Y. Eden od ravnateljev tovarne Harley S. Jones (na levi) razlaga posebnosti lovca —bombnika, ki napravi va uro iv letu do 1,300 milj.
(Dalje prihodnjič)
HELP WANTED MALE
Yosmg Men
(WEST SIDE RESIDENTS) to train for
Kitchen Positions
of all types (Cooks. Excluded) definite opportunities for advancement full and part time position Apply
STOUFFER’S
Employment Office
1375 Euclid	5th Floor
(134)
HELP WANTED — FEMALE
Young Mothers . And Housewives
le More Be a
Sfouffer Girl
Train Now
for
Full or Part Time Waitress Positions in our
lew
Public Square Restaurant
or
our other
Cleveland Locations
STDUFFER’S
Employment Office
1375 Euclid	5th Floor
(184)
Sewing Machine Training
We have several openings to train power sewing machine operators. Apply in person from 8:30 to 3:00 p.m.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.
(15,17,21,23 sept)
MS.Li OGLAS!
Stanovanje se odda
Šest sob se odda v najem, gor kota in vroča voda, zgoraj, za daj, na 7117 St. Clair Ave. — Vprašajte spodaj v “Satelite” baru.	(MWFX)
SINGER in NECCHI Zig-Zag ŠIVALNI STROJI
zapadli zaradi nemogočega odplačevanja
PREVZEMITE PLAČILO!
Pokličite
UT 1-0088 ali UL 1-0237
Naprodaj
Zelo malo rabljen kuhinjski štedilnik,' velik in modern, je poceni naprodaj. Kličite UT 1-0088 ali UL 1-0237. '
(183)
Farma naprodaj
10 let stara, 7-sobna hiša z vso opremo, 2 garaži, 251/2 akrov zemlje. 3 traktorji, furnez na olje. vroča voda. Za pojasnila pišite na: Ivan Barto, River Rd., Madison, Ohio, ali kličite: ALpine 9-3342, Perry, Ohio.
____________________ -(183)
Sobe se odda
4 sobe in kopalnica se oddajo. Vprašajte spodaj na 1522 E. 32 St., ali kličite GL 1-4557. —(185)
Stanovanje
Tri-sobno neopremljeno sta-novalnje se odda odraslim, na novo dekorirano. Vprašajte na 1202 Norwood Rd. zadaj.
(184),
House for Sale
By owner, brick Colonial, Lloyd Rd., Euclid. 3 bedrooms, dining room, basement, 2-car garage. $19,900. RE 1-5833.
(185)
Se mora prodati v Coilinwoodu
Hiša: s 3 spalnicami blizu cerkve Marije Vnebovzete. Ima dnevno sobo, jedilnico in kuhinjo na prvem, polna klet, nov plinski furnez, bakrene cevi, AUI vodni grelec. Samo $8,800.
Tudi v Coilinwoodu
Velika 6-sobna hiša blizu Waterloo Rd., vključuje 3 spalne sobe, zelo veliko kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo. Hiša in dvorišče v zelo lepem redu, polna klet, plinska gorkota, AUI vodni grelec. Zmerna cena $15,900.
V Euclidu
Velika, 8-sobna enodružinska hiša v sredi Euclida. To slovensko veselje ima 10x15 kuhinjo, zelo veliko dnevno in jedilno sobo, 50x150 lot, garažo za 2 kare, plinsko gorkoto, 2 .za^ prta porča, 4 velike spalnice. In pomislite — samo $15,900.
PAGE REALTY INC.
455 E. 200 St.
N.E.M.L.S.
Vprašajte za John Laiurich KE 1-1030.	(183)
Pohištvo naprodaj
Proda se 3 kose pohištva iz javorja za dnevno sobo, 2 mizna radia, električni sesalec prahu in ročni sesalec prahu, kuhinjska miza, kletka za ptiča, perzijska preproga. Kličite EN 1-0922 po 3. uri pop.
Stanovanje se odda
Tri lepe neopremljene sohe, s kopalnico, spodaj, se odda na 1256 E- 61 St. Vprašajte zadaj na 1258 zgoraj.
-(185)
Naprodaj
Grocerijska trgovina, pivo, vino, ‘izdelava klobas, mesni izdelki, na 4110 St. Clair Ave.
-(187)
Stanovanje se odda
'Opremljeno 2-sobno stanovanje s kuhinjo in kopalnico se odda dvema moškima ali starejši ženski. Kličite EX 1-8912.
—(185)
Stanovanje se odda
5 sob in kopalnica, zgoraj, v fari sv. Vida. Pokličite po 4. uri popoldne EX 1-4174.	—(184)
»MEHIŠKA domovina,
KRIŠTOF KOLUMB
ali
Odkritje Amerike
ZGODOVINSKA POVEST
Odpo- | Kolumbu je sedaj bilo vse jas-slanei so prinesli Kolumbu dra- no; on vidi, da So ga ljudje sra-gocene darove: pas, umetne o- ' motno zapustili, kr ase z dragocenimi kamni, le- |	—Odpusti jim, Gospod! — še-
seno maso, katere oči, jezik in petal je potrt od žalosti, nos so bili narejeni iz kovanega ( V tem se je “Santa Maria” ve-zlata. Pri tem so prosili, da bi dno bolje na stran nagibala in beli ljudje v svojih plavajočih hišah, — tako so imenovali la-
dije, — prišli v glavarjevo stolico, ki je nekoliko dalje proti vzhodu ne daleč od brega. Kolumb je vesel vzprejel to povabilo in je drugi dan ž/e poslal nekaj ljudi, da naznanijo glavarju njegov prihod.
Zjutraj dne 24. decembra je ukazal admiral razsidrati ladiji in odriniti jo proti vzhodu, da se približa k stolici Guakanaha-rija. žal, da je veter nasproti vlekel in sta ladiji zaman se o-bračali semtertja. Zvečer je u-trujen Kolumb došel v svojo kajuto, da se oddahne in odpočije. Videč, da ga nikdo ne nadzoruje, je krmar tudi hotel zadremati in je izročil krmilo vajencu. Ta neprevidnost je pa bila povod nesreči.
Utrujen s podnevnim delom je admiral jedva zaspal, kar je silen presunjajoč krik strahu ga vzbudil in ga prisilil, da je tekel na krov. Takoj je s skušanim očesom mornarja, ogledal ladijo in spoznal, kaj je.
Neprevidno se približavši bregu, je ‘“Safito Mario” bil u-grabil močen tok, ki jo je gnal ne da bi jo bilo moč zadržati, pribrežnim skalam, preteč jej nedvomljivo pogubo.
Iz spanja probudeli mornai’ji so na pol oblečeni brez vsakega reda tekali po krovu in kričali.
—Zgubljeni smo! . . . Rešimo sel ... V čolne! . . .
Hitro spoznavši pretečo varnost, je admiral hitel h krmilu, katero je bil popustil krmar, in si prizadeval ladijo obrniti na drugo stran, a zaman. “Santa Maria” ni ubogala krmila, temveč je nadalje se bližala bregu . . .
Tu so se okrog ladije poskočili udarjajoči valovi, in “Santa Maria” se je globoko zadrla v sipino ob kraju morja. Kakor ranjen konj je “Santa Maria še jedenkrat se vzdignila poko-reč se krmilu, a potem je nov udar, ki je vse podrl, jo vrgel po strani.
—Pozor! — je z močnim gla som zaklical Kolumb zbeganim mornarjem. — Spustite čoln! Pripeljite na njem z zadnjega dela ladije sidro! . . .
Stražnik, krmar in nekaj mornarjev je hitro skočilo v čoln in odrinilo. Čez jedno trenotje je čoln se skril v temni noči.
—Milostljivi Bog nas ne zapusti! — je glasno zaklical Kolumb, obrnivši se k ostalim na krovu. — Pogum fantje! Kadar sidro podkrepi zadnji del ladije, bodemo mogli se spraviti s kle-četi, in “Santo Mario” spraviti v morje! .. .
Minolo je nekaj dolgih trenot-kov in ladija se je ta čas vzdigovala in zopet udarjala na kamnita tla. Čoln se ni vrnil Kolumb ga je klical, a ni dobil odgovora. Očividno so odposlani bežali pustivši ladijo svoji oso-di.
Strašen strah se je polotil mornarjev, ki so bili na ladiji.
CHICAGO, ILL.
valovi so vedno močneje bili ob njo.
Pogledi vseh so se obračali v Kolumba.
—Posekajte jarbolo in rešite se! — je z odločnim glasom ukazal admiral.
Popustil je krmilo, zgrabil sekiro ter posekal vrvi, ko so sekali mornarji jarbolo. Čez nekaj minut je velika jarbola z jadri vred pala z ladije. To je pa, vendar le malo pomagalo. “Santa Maria” je kakor poprej brez moči bila ob kamenje. Sam Kolumb je prvo trenotje že obupaval.
—Oho! gospod admiral! — se je nakrat zašlišalo v temi.
—Oho! Vincenc Huanec! Samo Mati božja te je poslala nam v rešitev! Pomagajte nam, mi poginemo! Kako ste prišli semkaj!
—Prekleti malopridneži! Ne da bi pripeljali sidro, temveč pluli so k nam, da rešijo svojo kožo! ... Pognal sem jih in sem hitel semkaj! . . .
—Bog naj vam povrne! . . . Pošljite semkaj oba čolna, vašega in našega . . . Ladija je zgubljena in treba je rešiti ljudi! . . .
Začelo se je prevažanje mornarjev s “Sante Marie” na “Nino.” K sreči se je gladko vršilo in najzadnji je admiral zapustil pol razbito ladijo.
Otožne misli so naudajale Kolumba. Njegovo veliko odkritje, slava Španije, je odvisno le od “Nine,” majhne stare ladije, ki bode jedva vzdržala obratni pot. Toda podjetni duh Kolumbov ni mogel ostati brez dela. Drugo jutro je že premišljeval, kako bi se obvaroval daljših udarcev u-sode. Odposlal je odposlance k glavarju Guakanahariju, da so mu sporočili o potopu ladije. S pomočjo glavarjevo so že drugi dan rešili večino blaga s “Sante Marije.” Potem je Guakanaha-ri prišel na kraj, kjer se je ponesrečila ladija, da je izrazil Kolumbu prijateljstvo svoje.
V tem je pa prišlo tudi več domačinov iz raznih krajev oto- j ka, ki so ponujali velike kose zlata v zameno za zvončke in druge malovredne drobnjave. Kolumb je začel trgovino z zamenjavanjem in nabral je toliko zlatih listov in kosov, da se je kar razveselil. Glavar je o-pazil to hitro premeno na obrazu Kolumbovem, in precej uganil, kaj je povod, povedal je, da je nedaleč od tod, kjer se je la-dija, v gorah kraj, ki se imenuje Cibar, kjer je toliko zlata, da ga ondi niti ne čislajo. Iz prijateljstva je obljubil pripraviti semkaj toliko zlata, kolikor ga pože-Kolumb. Kolumb se je te ponudbe silno razveselil in skušal je utrditi prijateljstvo z In-dijani z darovi in pojedinami.
Glavarja je obiskal v prestolnici, vsprejeli so ga z vsemi mogočimi častmi in glavar ga je bogato obdaroval. Guakanahari mu je dal na vrat zlat nakit in na glavo nekaj zlati kroni podobnega.
—To, kar se je nam zdelo taka nesreča, — rekel je nekoč Kolumb gospodu Arani, — se sedaj kaže za božjo dobroto. Vsemogo-
so Indijani premenili v Cibar.
—Kakor je ta dežela bogata zlata, je pač dopuščena ta misel, — odgovoril je Dijego.
—In zemljepisna lega in rodovitna zemlja kaže . . .
—To je zares Obljubljena dežela — rekel je Dijego. — Tu je res tako obilje vsega, da bi zares rekel: “Ostanimo tukaj in naredimo si šotorov!” . . .
-—O, gospod Dijego, — zaklical je Kolumb, vi ste izrekli ravno to, na kar že mislim nekaj dnij. Da naredimo tu šotore! A mi moramo misliti na povrat v Španijo. Toda spuščati se na pot s tolikimi ljudmi, kot jih je sedaj na ‘“Nini,” bilo bi nespametno in bi le po posebni milosti božji to bilo brez nesreče. Zaradi pomanjkanja prostora, ne moremo' za vse vzeti seboj dovolj živeža in vode in gledati moramo, da si drugače pomagamo. Vi ste to jasno povedali, in v zatorej morete postati glavar tukajšnji naselbini. Hočete li prijatelj izkazati mi s tem svojo ljubezen in udanost?
Kolumb je stopil k Dijegu, položil mu roko na ramo in popra-čujoč mu pogledal v oči.
Arano je le jedno trenotje se obotavljal z odgovorom.
—Prisezam pri Materi Božžji,
■ zaklical je, — zvesto in točno izpolnim nalogo, katero mi izročiš! Moje srce, ki je nekdaj bilo samo za Beatriso, je sedaj svobodno in ničesa ne čutim, kar ti me tako vezalo na staro domovino, da ne bi mogel tu najti nove!
Ko se je izvedelo, da namerava Kolumb osnovati naselbino na Ispanjoli, se jih je mnogo o-glasilo, da se žfele tu naseliti. Vsi so se z nenavadno gorečnostjo lotili uresničenje novega načrta. Iz ostankov “Sante Marie” napravili so utrdbo. Indijani so veliko pomagali pri delu, nadejaj oč se, da najdejo pod španskim varstvom popolno varnost pred razbojniki.
Kmalu je stala na bregu utrdba, obstoječa iz velikega močnega stolpa, katerega je obdajal nasip in jarek. Na nasip so postavili nekaj topov. V spomin na čudno rešitev pri potopu ladije baš na dan Kristusovega rojstva, je naselbina dobila ime Navidad (Rojstvo).
Ko je uredil naselbino, je admiral jel misliti na odhod. Priprave niso trajale dolgo. Čez nekaj dnij je “Nina” bila popolnoma pripravljena na odhod in, Kolumb je potem zbral tiste, ki ostanejo na Ispanioli in jim rekel:
V imenu vladarjev Kastilije in Aragonije vam ukazujem, da ce imate neomejeno pokoriti mojemu namestniku Dijegu de Arana in v občevanju z Indijani vzdrževati se vsakega nasilja. Posebno bodite previdni proti indijanskim ženskam, drugače utegne to biti povod groznim zmešnjavam. Svetujem vam, živite prijateljski mej seboj, kajti le v vzajemni tesni zvezi je vaša moč. Ko bi vaš poveljnik gos-
pod Dijego de Arana umrl, imenujem na njegovo mesto gospoda Petra Gutjereca. Za vsaki slučaj vam puščam jednega zdravnika, jednega tesarja, jednega mizarja, jednega klučarja in jednega krojača, ki slednji zna svoje delo. Poleg tega vam puščam velik čoln za ribji lov, semena za setev, mnogo blaga za menjevalno trgovino z Indijani, da si pridobite zlata. Bodili zvesti domači zastavi in videli bodete, da vas kraljeva milost bogato obdaruje . . .
Naposled,, dne 4. januarija 1493. 1. se je Kolumb vzemši seboj mnogo zlata, raznih tuzemskih pridelkov, in nekaj domačinov odpravil od tod. Čez dva dni je slučajno srečal “Pinto,” katera je ločivši se od brodbv-ja bila najpoprej obiskala otok “Veliko Inaguo,” potem pa zadnji del “Ispanijole.” Tukaj je Pinson si z menjalno trgovino dobil mnogo zlata, katerega je sam vzel polovico, polovico pa popustil moštvu, da je kupil njega molčanje. Ko je opazil, da mu gre nasproti ‘“Nina” pod ad-
miralsko zastavo, je Alonz Pinson prišel na krov h Kolumbu, ga prosil za odpuščanje, da se je bil ločil, ker se je bilo zgodilo proti njegovi volji vsled neugodnih razmer. Kolumb je molče poslušal njegova pojasnjevanja. Če tudi je bil prepričan o podlosti Pinsonovi, vendar je zadrža-val svojo nevoljo, da bi, kakor pravi v dnevniku, “se ne udal skušnjavam satanovim, ki je prav z začetka skušal preprečiti njegovo potovanje”! . .
Združivši se s ‘“Pinto” je Kolumb peljal se poleg brega Ispa-niole in prišel k lepi gorski štrlim, katero je imepoval Kap del Anamorada, ki se še sedaj ime-
nuje nos Kabran. Tu je dne 13. januarija bil prvi krvavi boj z Indijani. Ko se je “Nina” približala k bregu, videlo je njeno moštvo na bregu med drevjem kakih petdeset divjakov oboroženih z loki, sulicami,” pušicami in koli. Na prigovarjanje Indi-jana, ki je spremljal Špance, so sprva odložili orožje in prišli iz gozda. Ko so na povelje Kolumbovo jih Španci jeli nagovar-
jati, naj jim prodajo orožje, da ga odpeljejo v Španijo, kakor znamenitost, so divjaki prijel' za orožje in napali prišlece’ Spanci so pa vendar odbili ta napad, težko ranivši dva divja* ka; ostali so pobegnili jo v gozdi prestrašivši se svetlih mečev.
(Dalje prihodnjič.)
Hranite denar za deževne dneve - kupujte U. S. Savings bonde!
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave., vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv.
Prijave nepotrebne Nad North American banko
Prekomorski recepti
•	Sherwood farmacevti znajo razbrati zdravniške recepte, ki jih prejmete iz Evrope.
•	Prinesite ali pošljite nam te recepte v izvršitev.
» Za preskrbo najboljšega Vas ne stane nič več.
•	Prosto parkališče in brezplačna paketna zavojnina za pošiljke preko morja.
K. J. SHERWOOD
DRUG Gl., !ns,
USTANOVLJENO L. 1887
2064 E. 9th St. (Rose Bldg.)
Cleveland, Ohio
A4
5
S
/Cm
Is
ill
SAT. & SUN.
1:30 & 5:30 P- M.
$3.50 (Boxes end Loges)
J3.00	,6 Row, Only)
52.00 (Rent M"‘.c^er Sections)
"SSSSMtSEAtfsS
SAT. EVE—8:45 P. M. $4.00 (Beien and	_
$3.50 (M'■»»nine - S"1 K , $3.00 (Mesnnmne - last 7
$2.00 (Corner Sections)
-rtoifp
'Z'
4r7l
S
KAČJI KROTILEC — Dick Kirtley v Glen Ellen, Cal., ima 13 le.t, pa je že pravi strokovnjak v ravnanju s kačami in drugimi plazilci. Na sliki ga vidimo s kačo okrog watu, s katero si izkazujeta medsebojno ljubeznivost.
WESTCHESTER — Lastnik prodaja 6-sobno zidano hišo. Plinska črti Bog mi je s potopom “Sante
gorkota, 3 velike spalnice, Marie” nokazal do se tukai za kopalnice, 9 shramb, klet zgo-|	pokazal, da se tukaj za-
tovljena, lepo zasajeno, 3 bloke čenja zlata dežela Indije. Sedaj do katoliške in javne šole. Za sem vedno bolje prepričan, da dogovor kličite FI 4-4274.	(184) 1	,	,
______________________ sem na Cipangu, katerega ime
I
%
Za
vaš
pomembni
dan!
Drage neveste!
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA
KI 17 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
HE 1-0628

ŠOLA NAPRODAJ — šolarji v Memphis> Tenn., so bili veseli, ko so zagledali pred šolskim poslopjem napise “For Sale.” Veselj6 pa je bilo kratko — šola dejansko ni bila na prodaj, le ponočnjaki so za šalo prenesli od n ekod drugod napise in jih postavili na trato pred šolsko poslopje.
MED ODMOROM — Skupina mladih fantov, ki si Ve^ ogleduje svojo domovino Nizozemsko, se je utrujena vsedl& na vznožje sloga sena, da se malo okrepča.
S
!
!
5

NENAVADNO SRCE? — Neki kmet na Švedskem je našel v svoji kleti tale srcu podobno razraščen — kromP^-