uOSPODA
Izhaja vsako sredo
Cene: Letno din 32—, polletno din 16'—, četrtletno din 9'—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 21-13
Cene lnseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000—, četrt strani din 500—, 'it strani din 250—, 'ht strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'—
Dr. Anton Korošec —
predsednik senata
Za novega predsednika senata je bil izvoljen voditelj Slovencev dr. Anton Korošec. Za podpredsednika sta bila izvoljena Srb dr. Kotur in Hrvat dr. Miškulin.
OHisha itaiifanshega zunaniega ministra
Italijanski zunanji minister grof Ciano bo obiskal ta teden Jugoslavijo, da se udeleži na povabilo predsednika vlade dr. M. Stojadinoviča lova, prirejenega njemu na čast. Grof Ciano se bo mudil pri nas nekaj dni. Ta obisk bo dal priložnost za razgovore o vprašanjih, ki tičejo Jugoslavije in Italije v zvezi s pogodbo prijateljstva iz
leta 1937. — Kakor poročamo na drugi strani, sta se mudila v Rimu na važnem obisku angleški ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax. Po odhodu angleških državnikov 13. in 14. januarja je izjavil grof Ciano, da bo v kratkem obiskal London, ker je zelo zadovoljen z zadnjimi rimskimi razgovori.
Mm v Ifcifalosiiii pred porazom
O velikih uspehih najnovejše ofenzive napram rdeči Kataloniji v Španiji s pre-stolnim mestom Barcelona poročamo v političnem pregledu. Najnovejša vest od dne 15. januarja pravi, da so nacionalne čete že vkorakale v Tarragono in Reus in da so nacionalne čete od Tarragone že 15 km prodrle proti Barceloni. Pri tej priliki je Franco zavzel ozemlje, na katerem prebiva 200.000 ljudi. Od začetka ofenzive na katalonskem bojišču do danes so nacionalisti ujeli 31.000 rdečih. Da so uspehi Fran-covih čet za rdeče poraznega značaja, dokazuje preselitev katalonske vlade iz Barcelone v Valencijo. V Barceloni je zaenkrat še ostal predsednik vlade Companys in vojni minister, ostali člani vlade se niso
počutili več varne v tern ogroženem mestu. — Iz Barcelone je prodrla 14. januarja vest, da je predsednik osrednje rdeče vlade Negrin prosil Francijo za najnujnejšo pomoč v četah in vojnem materialu, ker je Katalonija pred padcem in bi popolnoma nacionalna Španija v zvezi z Nemčijo in Italijo pomenila resno nevarnost za Francijo. Francovi častniki so ugotovili pri katalonski ofenzivi, da so bile vse vesti o odpošiljanju mednarodnih brigad iz rdeče Španije laž. Povsem sveže mednarodne čete so se borile v Kataloniji proti nacionalistom in so bile tudi poražene ter prisiljene k umiku iz obeh katalonskih obrambnih črt.
Ogromni gozdni polar! v Avsiraifii
V državi Viktorija v Avstraliji je zajel gozdni požar ozemlje 20.000 kv. kilometrov (tako obsežna je Slovenija). Nesreča je nastala radi vročine in je bilo ob življenje 200 ljudi. Zgorele so vse vasi, katere so bile v objemu požara. Z gašenjem se je trudilo 60.000 delavcev. Letalci so krožili stalno nad ogroženimi kraji in poročali o prodiranju plamenov. Letalcem je tudi uspelo, da so rešili iz ogroženih naselij nekaj žensk in otrok. Radi požara je zavladala daleč na okrog neznosna vročina in čez vso ogromno pokrajino so se vlačili oblaki dušečega dima, kateri je bil tako gost, da ni bilo videti na razdaljo 50 korakov. V mestu Melbourn se je dvignil toplomer na 45 stopinj Celzija in prebival-
stvo take vročine sploh ne pomni. Dne 11. januarja je odredila avstralska osrednja vlada mobilizacijo vsega delavstva obeh snolov in rekvizicijo vseh prevoznih sredstev, da je z neugnano silo po pragozdovih se širečo nesrečo zajezila. Iz Mel-bourna so prispela 12. januarja poročila, da je vročina nekoliko popustila in se je posrečilo gozdni požar v pokrajini Viktorija omejiti. — Dne 13. januarja je začelo goreti v gozdovih okoli Adelaide. Ogenj je zajel več žag in 30 hiš v mestu. Gozdni požar je presenetil pri VVarburtonu 600 ljudi, ko so šli na trg., Zatekli so se na breg reke vendar jim niso mogli koj pomagati, ker so bili obdani od ognjenega zidu. V mestu Erici je sa jel ogenj več liiš.
Trdna meia —
varna domovina?
Minulo leto ni bilo leto trdnih mej. V naši soseščini in pri naših bratih Čehoslo-vakih ni bilo trdnih mej. Minulo leto je opozorilo vse narode in države, da je treba misliti na meje, da je treba meje utrditi, da bo varna domovina.
Ali smo to opozorilo slišali tudi pri nas za našo severno mejo ? Ali ga je slišala država? Ali ga je slišal naš slovenski narod, ki je sam pri tem življenjsko prizadet? Ali smo ga slišali vsaj mi, ki smo na meji?
Razmere ne zahtevajo, da smo maloduš-ni in bojazljivi! Pa tudi ne smemo biti brezbrižni! Nikogar ne pozivamo, da naj nam sezida trdnjave, kakor jih ima Francija napram Nemčiji in Nemčija napram Franciji, kakor jih je imela Češkoslovaška napram Nemčiji. Te češke betonske utrdbe so sedaj za »vajo« vse obstreljevali in ugotovili, da so se vse porušile.
In vendar je potrebno pozidati močan, neprodoren zid, a to zid zavednih, zid zadovoljnih, zid gospodarsko in kulturno bogatih ljudi, ljudi, ki bodo ljubili svojo zemljo, svoj jezik in svojo vero!
Že celih 73 let imamo tu na meji takega zidarja, ki nam mejo utrjuje. Njegovo delo se je že leta 1918 izkazalo! Njegovo delo se naj izkaže tudi v bodoče!
Ta veliki in zvesti naš zidsr je naš — »Slovenski gospodar«. Ne omenjamo tega zato, da se s tem postavlja, pač pa zato, da vas tega spominja in da mu daste priliko in možnost, delati v vsaki slovenski hiši tudi v bodoče po vsem štajerskem ozemlju!
Bratje! Povsod je treba, da zida naš zidar slovenske in državne severne meje — »Slovenski gospodar«! V vsako hišo in do vsnkega človeka mu pripravite pot! In le njemu jo pripravite, ker se je v 73 letih i/ azal zvestega!
In vsem v Sloveniji in v vsej državi po-v mo ob tej priliki: Mislite na opozorilo minulega leta in vaša skrb bodi: Trdna meja — varna domovina!
Opozictfa
Kakor smo že poročali, je dobila opozicija pri decembrskih volitvah 67 poslancev. Od teh odpade 47 na pristaše dr. Mačka, bivši zemljoradniki 9, davidovičevci 4, JNS 4. 2 s-tarora(likala in dr. Maček.

PrcâstaïKiiha fepfe v il mn
Na potu v Rim
Večmesečno govorjenje ter pisanje o obisku angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra Ha-lifaxa v Rimu se je uresničilo 10. januarja. Predstavnika Anglije sta se odpeljala ta dan zjutraj s spremstvom iz Londona. Med vožnjo sta se ustavila Angleža za dve uri v Parizu. Na pariškem kolodvoru sta ju pozdravila francoski ministrski predsednik Daladier z zunanjim ministrom Bonnetom ter francoske ljudske množice. Visoka gosta sta se odpeljala v avtomobilih v francosko zunanje ministrstvo na čajanko in na eno uro trajajoč razgovor. Dne 10. januarja ob 21 sta nadaljevala angleška ministra svoje potovanje v Rim.
Sprejem in prvi sestanek v Rimu
V gornjeitalijansko mesto Turin so poslali Italijani angleškima državnikoma nasproti posebni vlak. Prvi pozdrav od strani angleške kolonije, italijanskega vojaštva z godbo in fašistične milice je bil v Genovi. V Rim sta se pripeljala visoka gosta 11. januarja krog pol petih popoldne. Na postaji so ju pričakovali Mussolini, zunanji minister Ciano, vsi člani vlade, razne najuglednejše osebnosti, vojaštvo, milica in oddelek Mussolinijeve garde. Pred postajo je zastopnika Anglije navdušeno pozdravila tisočglava množica, nakar sta se odpeljala v vilo Madama, katero so jima. določili v stan za dneve bivanja v Rimu kot gostoma vlade.
Dne 11. januarja ob šestih zvečer sta se sestala Angleža v »Beneški palači« z Mus-solinijem ter Cianom. Ob tej priliki so bila načeta vsa vprašanja, radi katerih je prišlo do obiska. Ob priliki prvega sestanka, kateri je trajal poldrugo uro, se je zbrala na Beneš':em trgu ogromna množica ljudstva, ki je navdušeno klicala nazdrave v palači zbranim državnikom.
Na čast predsedniku angleške vlade in zunanjemu ministru je bila 11. januarja v »Beneški palači« prirejena slavnostna večerja, na kateri sta izmenjala napitnici Mussolini in Chamberlain. Napitnici sta poudarjali pred nedavnim uveljavlieni an-gleško-italijonski sporazum in izražali željo, da bi souelovala angleški in italijanski narod pri zagotovitvi miru v Evropi.
Drugi dan bivanja v Rimu
Drugi dan bivanja v Rimu, 12. januarja, sta izrabila zastopnika Anglije za obisk grobnice italijanskih kraljev in groba neznanega vojaka. Ministrski predsednik Chamberlain je položil na oba groba venec. Opoldne sta bila Angleža sprejeta pri italijanskem kralju ter cesarju, ki je njima na čast priredil slavnostno kosilo.
Po kosilu se je Chamberlain vrnil v od-kazano mu stanovanje, zunanji minister Halifax pa se je odpeljal v angleški katoliški seminar, kjer se je mudil dolgo med angleškimi bogoslovci. Iz seminarja se je odpeljal na ogled cerkve sv. Petra.
Večer tega dne sta zastopnika Anglije izrabila za daljše politične razgovore z Mussolini jem in Cianom.
Pri papežu
Najvažnejši dogodek tretjega dne bivanja angleških predstavnikov v Rimu je bil Bprejem pri papežu. Zadnji obisk angleškega. ministrskega predsednika pri papežu je
bil leta 1933, ko je bil sprejet pri sv. očetu takratni predsednik vlade Mac Donald v spremstvu zunanjega ministra J. Simona.
Dne 13. januarja, nekoliko pred dvanajsto uro, sta bila Chamberlain in Halifax sprejeta pri papežu Piju XI. s slovesnimi obredi. Pripeljala sta se v Vatikan v papeževih avtomobilih v spremstvu vatikanskih dostojanstvenikov in jima je izkazala papeška garda vojaško čast.
Razgovor med sv. očetom in Angležema je trajal četrt ure in mu ni prisostvoval nihče drugi. Po avdienci je vstopilo Cham-
berlainovo spremstvo, katero je bilo predstavljeno papežu. Za poglavarjem katoliške Cerkve je obiskal Chamberlain še papeževega tajnika kardinala Pacellija.
S tem je bil obisk angleških državnikov v Vatikanu končan. Po vrnitvi Chamberlaina in Halifaxa ju je obiskal v vili Ma-dame državni tajnik kardinal Pacelli, ki je s tem visokima gostoma vrnil v imenu papeža obisk.
Obisk Angležev v Rimu je bil zaključen 13. januarja s slovesno večerjo na angleškem poslaništvu, katere sta se udeležila tudi Mussolini in Ciano.
V NAŠI DRŽAVI
Novo izvoljena narodna skupščina sklicana 16. januarja. Glavni volilni odbor je končal v prostorih narodne skupščine v Beogradu 10. januarja svoje delo. Nova skupščina bo štela 373 poslancev, od teh JRŽ 306. Nova skupščina je sklicana za ponedeljek popoldne. Prvo sejo bo vodil po letih najstarejši poslanec. Po njegovem pozdravnem govoru bodo izvolili štiri začasne tajnike in poslanci bodo izročili svoja polnomočja, Drugi dan bo izvoljen tako zvani verifikacijski odbor, kateri bo odobril poslancem mandate in obravnaval morebitne pritožbe glede izvolitve enega ali drugega poslanca. Predsednik tega odbora bo obenem tudi vodil posle predsednika skupščine do izvolitve stalnega skupščinskega predsedništva. Kakor hitro bo predelal verifikacijski odbor volilni material, bo njegov predsednik sklical vse novo izvoljene poslance na skupščinsko sejo, na kateri bodo pričeli razpravljati o tem, kar je že pripravil in premlel verifikacijski odbor.
V DRUGIH DRŽAVAH
Odkritje spominske plošče rajnemu Nikoli Pašiču v Curihu. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič se je mudil za božične praznike in novo leto v Švici. Pred odhodom iz Curiha, 12. januarja, je predsednik vlade odkril v tem švicarskem mestu spominsko ploščo na hiši, v kateri je stanoval rajni Nikola Pašič kot visokošolec.
Francoska poslanska zbornica je v minulem tednu izvolila novo predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen dosedanji predsednik Herriot, za podpredsednike pa radikal Ducos, socialista Paulin in Morin, član centra Buyat ter komunist Duclos, ki je bil svoječasno obsojen pred vojaškim sodiščem zaradi vohunstva. Šesti podpredsednik francoske zbornice je črnec Canda-ce, ki je zmagal proti desničarskemu kandidatu. Z izvolitvijo zamorca je hotel francoski parlament manifestirati za povezanost francoskega svetovnega vladarstva.
Slovaški parlament sklican 18. januarja. Predsednik češko-slovaške republike dr. Hacha je podpisal ukaz za sklicanje slovaškega parlamenta na prvo zasedanje dne 18. januarja. Svečani otvoritveni seji bo predsedoval najstarejši poslanec dr. Budaj. Ob tej priliki bodo zapriseženi poslanci, kateri bodo prisegli poleg običajne državne prisege še posebno zvestobo Slovaški. Otvoritveni seji, ki se bo vršila na vseučilišču v Bratislavi, bo prisostvoval
tudi predsednik osrednje vlade v Pragi Rudolf Beran.
Stremljenje Ukrajincev in donskih ko-zakov po osamosvojitvi. Parkrat smo že poročali, da so se začeli na štiri države porazdeljeni Ukrajinci zavedati, da je vseh skupaj 40 milijonov in bi lahko tvorili lepo ter močno državo. Osamosvojitev Ukrajincev je najhujši trn v peti za ruske sovjete in Foljake. V finančnem odboru poljskega sejma ali parlamenta se je vršila 11. januarja burna razprava o ukrajinskem vprašanju. Ukrajinski poslanec Želevijec je napadel politiko poljske vlade napram Ukrajincem kot docela napačno. Poljaki pozabljajo, da živijo Ukrajinci tudi izven Poljske, a imajo skupno stremljenje po osamosvojitvi. Poljski poslanci so ugovarjali tem pametnim izvajanjem Ukrajinca tako burno, da so morah sejo prekiniti. — Ukrajincem v Rusiji so se pridružili v najnovejšem času še donski kozaki, katerih je pod sovjetskim jarmom 15 milijonov. Donski kozaki so se sporazumeli z Ukrajinci za skupno borbo, s katero se hočejo otresti ruskih sovjetov in osnovati lastno republiko. Novi sovjetski predstojnik Čeke Beria je odredil mobilizacijo vseh čekistič-nih čet v Ukrajini, s katerimi vrši aretacije uglednih Ukrajincev in hoče z najhujšim nasiljem zatreti priprave ukrajinskega nacionalnega odbora, ki namerava narod pozvati na splošno stavko.
Nova kitajska ofenziva — hud udarec za Japonce. Na fronti Rumene reke v pokrajini Šansi so začeli Kitajci s 60.000 možmi nenadno ofenzivo proti utrjenim japonskim postojankam. Že v prvem naskoku jim je uspel po hudih bojih na 100 km široki fronti prodor v globino 30 km. Doslej so zavzeli 60 naselij in popolnoma zmedli v tem delu Japonce, ki so v najtežjem položaju radi močno narasle Rumene reke. Na južnem Kitajskem so se polastili Kitajci važnega železniškega križišča Ša-klung in so si zopet priborili železniško progo Kanton—Honkong. Pri obeh omenjenih zmagah so zajeli zmagoviti Kitajci mnogo Japoncev in ogromno množino vojnega materiala. Nenadna in zmagovita kitajska ofenziva je za Japonce hud udarec.
Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, zaradi česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči zaradi zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. (Ogl. reg. S. broj 30.474/35.)	1138
Novice iz španske državljanske vojne
Rdeči v Kataloniji v drugi obrambni črti
Celili 16 dni so trajali najljutejši boji za Katalonijo na približno 160 km široki fronti. V dneh do 12. januarja so zajele nacionalne čete 30.000 rdečih miličnikov in zasedle okrog 3500 kvadratnih kilometrov ozemlja s 135 kraji in 250.000 prebivalci. Izgube rdeče katalonske armade znašajo četrtino predofenzivnega staleža in povrh je še bila od Francovih čet vržena v drugo obrambno črto, katera leži med Ponsom ob reki Segro, mestom Cervero v središču in Mont Blanchom na cesti, ki vodi iz Le-ride v Tarragono. Ta obrambna črta je po mnenju vojaških strokovnjakov močneje zgrajena kakor je bila prva ob Segri. Njena naloga je, da prepreči Francovim armadam pohod na Barcelono. Ta druga črta leži 30—50 km za prvo, in sicer na obronku gorovja, ki na vzhodu obdaja planoto Urgel, katero je sedaj zasedel Franco. Toda najnovejša poročila javljajo, da tudi druga obrambna črta ni mogla zadržati silovitega zaleta nacionalnih čet in da so odpovedale mednarodne rdeče brigade.
Proboj druge obrambne črte
Zmagovito prodirajoče čete generala Franca so se lotile po umiku rdečih iz prve obrambne črte osredotočenega napada na mestece Mont Blanch v drugi rdeči obrambni črti, ki leži na razvodju Ebra ter terragonskega primorja in tvori vrata v Tarragono. Radi največje važnosti te postojanke so zbrali rdeči krog Mont Blan-cha svoje najboljše moči in je zadivjala 11. januarja za posest tega mesta najbolj ljuta bitka. Boji za posest Mont Blancha so bih z osvojitvijo mesta po nacionalistih končani 12. januarja. Tudi trdnjava, ki je po padcu Mont Blancha branila Tarragono, je uničena. Z omenjenim dnem so bile Francove čete 60 km daleč v rdeči Kataloniji in oddaljene samo še 25 km od Tar-ragone in 70 km od Barcelone.
Pri napadu na drugo rdečo obrambno črto sta bih 13. januarja zavzeti mesti Fal-set in Tortosa ob Ebru z 20.000 prebivalci. Ker je reka Ebro do Tortose plovna, je to mesto obenem tudi važno obmorsko pristanišče.
Komunističen lažnivec. Komunisti so lažnivci na veliko, laž je njihovo glavno orožje, bodisi napadalno bodisi obrambno. Iz same rdeče Španije so raztrosili po svetu toliko laži, da so se napolnila vsa skladišča mednarodnega protikrščanskega tiska. Ko so sežigali cerkve in samostane v Španiji, so lagali, da so bile te zgradbe ma-gacini protirevolucionarnega orožja. Ko so pobih na tisoče in tisoče duhovnikov in veri zvestih laikov, so lagali, da so bili usmrčeni samo maloštevilni posamezniki kot veleizdajalci in protirevolucionarni bojevniki. To laž je nedavno ponovil poslanik republikanske Španije v Washingtonu Los Rios, ki je slovesno zatrdil, da je
osnovno načelo vlade republikanske Španije verska strpnost. To je kajpada velika laž, tolika, da presega po svojih dimenzijah ostanek španskega ozemlja, ki je še ostalo rdečkarjem. Na tako potvorbo resnice ni mogel molčati nadškof škofije Washington-Baltimore monsignor Kerley, ki je v izjavi predstavnikom tiska imenoval Los Riosa navadnega lažnivca. Nepo-bitna resnica je, tako je poudaril nadškof v svoji izjavi, da so republikanci porušili v Španiji veliko število cerkva in samostanov ter pobili prav mnogo duhovnikov in usmiljenih sester. To so njemu (nadškofu) tudi neposredno potrdili tisti Američani, ki so obiskali tisti del Španije, ki
m
se gov or L
vendar so merodajna samo dejstva, tn dejstvo je, da ni Aspirina brez »Baye r«-jevega križa.
ASPIRIN
TABLETE
Ogtj, reg. pod S. brojem 32608 od 8. XI. 1933.
se nahaja pod republikansko oblastjo. Stalinov odposlanec v rdeči Španiji Rosen-berg je v^ak dan odredil, da se mora pobiti po 200 „^eb. Nadškofova izjeva je na-F-avila v javne sti velik vtis.
Judje silijo h krstu. Pripadniki judovske vere niso nikdar kazali kakšne naklonje nosti do krščanstva. Prav nasprotno jc res: mrzeli so kristjane ter krščanstvo pritiskali z vsemi sredstvi. V prvih vrstah protikrščanske, sedaj brezbožmške fronte so stali ter stoje judje. Zadnji čas pa so je položaj judovstva po svetu zelo poslabšal. V nekaterih državah se preganjajo ter izganjajo. Njihova gospodarska blagobi je v največji meri ogrožena. V tej nesreči ki jih je zadela, se zatekajo po pomoč h — krščanstvu. V imenu krščanske usmiljeno-sti moledujejo ter prosijo zavetja in možnosti gospodarskega obstoja. Izjavljajc svojo pripravljenost, da bi svojo glave sklonili pod krstno vodo, katero so pre
Dežela jabolčnih cvetov V prvi polovici maja sliči Normandija od Rou-ena do Mont-St. Michela v Franciji belemu, rožnato nadahnjenemu cvetnemu morju. V tej deželi imajo po neki cenitvi 25 milijonov jablan. V dobrih letih dajo ta drevesa pet milijard kilogramov sadov. Samo neznaten del tega ljudje pojedo, večji del norman-skih jabolk se spremeni v »cidre«, jabolčno vino. 2 kg jabolk dajeta približno en liter čistega ja-bolčnika s 5% alkohola. Iztisnjena jabolka pa kmetje še enkrat stlačijo, nalijejo vode nanja in dobe tako osvežujočo pijačo za vsak dan. V ostalem pa pripravijo Normandijci svoj jabolč-nik vedno za dve leti naprej, ker računajo, da utegne biti kakšna letina slaba, če pa je letina do-
V mrežah greha 2
»Ha, ha, glasbo!« se je zasmejala babica. »Slišala sem, da tudi drugo poučuje, ne samo glasbo. Koliko ji le plačajo njeni Litvanci za pouk?«
Trgovka jo je sedaj že odločno zagovarjala:
»Slišala sem, da tudi naši pošiljajo k njej otroke v pouk. Na primer gospa Murfi...«
»No, otroci gospe Murfi bodo zelo rabili glasbo! Taki pač so naši ljudje. Ko jim nekoliko bolje gre, se takoj prevzamejo. Jaz se nikoli nisem učila glasbe, a peti vendar znam ko drugi...«
»Škoda za dekle! Lepa je in ...«
»Kaj, lepa?« je prekinila trgovko babica. »Oprostite, a zdi se mi, da bi rabili očala. Njen obraz je tak ko pečeno jajce in tudi obraz tistega lopova, ki z njo stanuje...«
»Z njo stanuje?« se je začudila gospa Pakensen.
»Tako pač! Njena mati mu je dala v najem sobo. Pravijo, da sta se priselili iz Jerseja in jedva sta bili tu en teden, ju je že izvohal ta nepridiprav. K njima se je preselil in ona je takoj nato začela dajati klavirske ure.«
»No, pri vsem tem so lahko pošteni ljudje,« je odvrnila trgovka, k- jo je začela vest peči. »Gotovo delajo po svojem najboljšem prepričanju.«
»Tudi vrag dela po svojem najboljšem prepričanju,« je strupeno odgovorila babica.
Štefan, ki je skrivaj prisluškoval, bi rad vprašal babico, ali pozna neko svetlolaso deklico, ki je lepš?
od vseh drugih. Toda iz prirojene bojazljivosti si n upal, zlasti ker je slišal, kako babica sodi o njegovil: litvanskih rojakih. Zložil je časopis in ga vtaknil 1 žep. Nato je odšel. Zavil je proti mestu.
Lepi spomladanski večer je mnogo ljudi zvabi iz hiš. Mladi pari so se sprehajali ob reki gor in dol Tu in tam je hitelo kako samotno dekle. Štefan j pozorno gledal okrog sebe. Med sprehajalci je iska neznano plavolasko. Ko je uvidel, da njegove neznanke ni med sprehajalci, je sklonil glavo in zamišljeno korakal. V zamišljenosti ni opazil, da se j: vse bolj oddaljeval od sprehajališča. Bližal se ji gozdiču, ki se je razprostiral za predmestjem.
Ko je čez nekaj časa dvignil glavo, je zagleda' mesec, ki se je ravno začel dvigati. Ustavil se je ir začudeno gledal. Pred seboj je videl grič in na njen-, prelomljeno smreko. Spomnil se je, da mu je oči nekoč pripovedoval o tej smreki; strela je udaril; vanjo ter jo prelomila.
Štefan si je zaželel, da bi bil na kakem višjen prostoru, od koder bi videl mesto in okolico, ki gc je kopala v srebrni mesečini. Stopil je v gozd in po iskal stezo, ki je vodila na vrh. Steza se je vila met grmičevjem. Po nekajminutni hoji je Štefan prispe na majhno jaso, ki jo je od treh strani obdajalo goste grmičevje, na eni strani pa žična ograja. To je bik izvrstno skrivališče.
Fant je zlezel čez ograjo in se ozrl okrog sebe. Pod njim je šumela reka. V daljavi je zagledal tračnice, ki so se v mesečini skrivnostno svetljikale.
SAMO DO 31. JANUAKJA JE ŠE CAS!
Po pravimlkn je treba vsaj do 31. januarja 1939 vplačati celoletno naročnino za »Slov. gospodarja«, da je potem vaša iiiša zavarovana za primer požara. Ne pozabite na to! Lani smo imeli trn primere zamudnikov.
Celoletna naročnina znaša 32 din.
Če nimate položnice, jo dobite na vsaki pošti za 25 par. Naša čekovna številka je 10.603, to napišite na položnico, ki ste jo kupili na pošti!
tako zaničevali. Ta beg iz judovstva pred krščanski krstilnik se opaža zlasti na Poljskem, kjer se je zadnje mesece število judovstva povečalo zaradi judovskega pri liva iz Nemčije in Gdanska. Cerkvena oblast pa je postala pozorna na sumljivo naglico, s katero bi mnogoteri judje radi zlezli v katoliško Cerkev. Zato je zauka-zala, da se morajo v vsakem primeru za-željenega vstopa v katoliško Cerkev strogo izvajati tozadevni cerkveni predpisi. V nekaterih župnijah, kjer je pravcati naval judovskih kandidatov za krst, so odrejeni trimesečni pripravljalni tečaji, ki nekoliko spominjajo na starokrščansko ustanovo katehumenata, to je učne in vzgojne priprave za krst.
Brezbožniška aktivnost. — O Božiču vzplamti brezbožniško sovraštvo zoper Boga do višine. Saj je Božič praznik, ki kliče ljudem v spomin neskončno ljubezen Boga, ki je svojega Sina poslal na svet vsem ljudem in narodom v zveličanje. Ljubezen pa brezbožnik vrača s sovraštvom. Zveza borbenih brezbožnikov je priredila 24. decembra v Moskvi in v drugih večjih mestih protestne obhode zoper krščansko proslavo Božiča. Na sveti večer so se v gledališčih in kinematografih predvajali grdi, protikrščanski prizori, na božični dan pa so se začele predpustne maškerade. Ljudstvo se teh protiverskih in protibož-
rub manifestacij ni udeležilo, marveč je v domačih hišah proslavilo praznike na stari ruski krščanski način. V veliko napotje je komunist inim brezbožni kom tudi sv. pismo. Z .-eza borbenih brezbožnikov je priredila proti njemu pravo gonjo, podobno lovu na divjačino. V enem samem velikem mestu, to je v glavnem mestu Sibirije, v Omsku, je bilo zaplenjenih 456 izvodov sv. pisma v raznih jezikih. Te knjige so bile slovesno zažgane na dvorišču tajne državne policije. Ko je grmada svetopisemskih knjig gorela, so brezbožniki ta slovesen trenutek proslavili z navdušenimi govori in petjem brezbožnih pesmi. — Kakor je brezbožnikom zoprno sv. pismo, tako so
jim tudi zoprne svetopisemske resnice in zapovedi. V ostri zoprnosti so zoper božje zapovedi, posebej zoper 7. zapoved. Ker to zapoved zametujejo, si prilaščajo tuj denar. To delajo tudi funkcionarji brez-božniške organizacije. Proti koncu lanskega leta. je bila konferenca brezbožniške organizacije za leningrajsko okrožje. Na zborovanju je bilo ugotovljeno, da obsega to okrožje 2079 celic s 84.000 članov. Ob pregledu blagajne pa je prišlo na dan, da v njej manjka velika vsota 120.000 rub-ljev, ki jo je neki praktični brezbožnik po-basal v svoj žep. Blagajnika leningrajskega okrožja so takoj odgnali v zapor.
Po dolgotrajni in mučni bolezni je rešila mnogo prerana smrt trpljenja zadnjo nedeljo g. Evalda V r a č k o , duhovnega svetnika in dolgoletnega g. župnika v Št. Ilju v Slov. goricah.
Iz delovanja in življenja rajnega
Blagopokojni g. svetnik je bil zadnja desetletja ena najbolj znanih duhovniških osebnosti v naši škofiji. Mlad je dobil danes obmejni Št. Ilj, v katerega se je zaganjalo predvojno nemštvo in nemškutarstvo z vsemi silami, da si ga podjarmi kot najvažnejšo slovensko trdnjavo v Slov. goricah.
Vračkovo delo je bilo, da si je znal v tesni zvezi z že rajnim šentiljskim Thalerjem zbrati krog sebe šentiljske in sosednje borce, s katerimi je zaustavil in odbil val vedno bolj napredujočega ponemčeva-nja. Njegovo delo so bile zmagovite občinske volitve v Št. Ilju, v katere je upirala oči Slovenija in Nemci iz vse Avstrije. Pod Vračkom je bil pozidan »Slovenski
dom« v Št. Hju in organizirana razna na-rodno-obrambna društva, katera so bila zgled narodnega in obrambnega dela po vseh Slovenskih goricah.
Pokojni je bil od svojega pojava v Šent IIiu trn v peti ponemčevalcem in je moral med vojno okušati trpljenje v graških ječah.
Po prevratu je bil šentiljski g. svetnik oni, katerega so klicali rajni general Maister, dr. Verstovšek in druge odlične osebe kot najbolj preizkušenega narodnega delavca in borca na govornišid oder v Maribor in še na druge bolj znamenite točke, kjer je znal s svojo ognjevito besedo užgati srca množic za mlado Jugoslavijo.
O narodno-obrambnem delu, katerega je dovršil neustrašeni g. Vračko, se bodo pisale še luijige.
Pokojni je bil z vsemi močmi na delu v duhovniški službi. On je ustanovitelj šentiljske dekliške in fantovske Marijine družbe ter Apostolstva mož. G. župnik Vračko je prvi naročil po prevratu nove zvonove
Vse okrog je vladal mir. Štefan je sedel pod smreko in je začel razmišljati o svojem življenju. Kakor že večkrat, ga je tudi sedaj začela nadlegovati misel, da je za več rojen kakor za to, kar je do sedaj dosegel, in je začel obžalovati, da v mladih letih ni nadaljeval učenja. Ko bi se bil vsaj potrudil, da bi se angleščine naučil, potem bi bil lahko hodil v višje šole in bi imel boljšo službo kakor je ta v tovarni za gumbe. Toda ni njegova krivda, da je oče tako zgodaj umrl. Tudi to ne, da je mati z njim vedno v materinem jeziku govorila. Sicer pa, kako bi naj govorila ? Pomiloval je mater, ker je bilo njeno življenje prav tako enolično, pusto ko njegovo. Rad bi jo osrečil... Morda pa še ni prepozno. Spomnil se je, da je pred petimi, šestimi leti, ko se je bila v njem vzbudila želja po učenju, šel v knjižnico in je tam našel celo vrsto poljskih knjig. Ena je bila »Quo vadiš?« (Kam greš?). Z velikim užitkom jo je čital. Želel je, da bi bil krščanski mučenee. Sedaj se je smejal tej želji. Tisti časi so minuli. Ljudje si sedaj ne želijo mučeniške smrti. Živeti, uživati hočejo. Bogati in mogočni hočejo biti. Toda to se samo nekaterim posreči. Med temi je tudi ta Kazimir. Drugi pa morajo v potu svojega obraza garati za kos kruha ...
Štefan je začel obžalovati, da je prenehal z učenjem in ni obiskoval angleškega tečaja, ki ga je ustanovil in vodil neki duhovnik. V tem primeru bi morda dosegel kaj višjega. Morda bi že prečital tisoč knjig. Tako pa je zabil svoj prosti čas z dolgočase-
njem. Morda bi bilo dobro, če bi spet začel citati. Najprej poljske knjige, potem pa lažje angleške. Tako bi se priučil angleščini. Nato bi dobil dobro službo in ko bi zaslužil nekaj denarja, bi materi kupil lepo obleko. Cez nekaj let bi se pa vkrcala na parnik in se odpeljala domov. Tam bi kupil hišo in se oženil. Imel bi otroke in bi živel v miru.
Iz zamišljenosti ga je vzdramil človeški glas. Prisluhnil je. Od reke se je slišala pesem. Pel je prijeten ženski glas. Štefan je vzdrhtel. Zdelo se mu je, da je v glasu nekaj takega, kar ga je tako prevzelo kakor obraz tuje svetlolaske. Kaj, če je ona? Samo ona mora imeti tako prijeten glas...
Glas se je oddaljeval po cesti, ki se je vila na drugi strani reke. Štefan je hitro vstal. Naglo se je začel spuščati proti reki. Na bregu se je za hip ustavil. Strmel je v vodo, ki je bila na tem mestu precej plitva in so iz nje moleli debeli kamni. V naslednjem trenutku je Štefan skočil na prvi kamen. Potem je skakal s kamna na kamen, dokler ni prispel na drugi breg.
Prisluhnil je. Nobenega glasu. Šele čez precej časa je spet zadonela pesem, a dosti bolj tiho ko prej. Štefan se je spomnil, da se je tu od ceste pravokotno cepila steza, ki je vodila k hišam. Morda je pevka zavila na to stezo.
Štefan je začel teči. Kmalu je zagledal hiše. Pred prvo hišo je svetila električna svetilka. Pod njo je stala ženska postava in gledala hišo. V naslednjem
bra, tedaj predelajo iz previška jabolčnika žganje, ki je znano pod imenom »calvados«.
Mleko od črnih krav pomlaja
Iz Allahabada v Indiji poročajo, da se je 77 let stari predsednik indijske kongresne stranke, Pandit Malavija, dal pomladiti, kakor priporoča pomlajenje indijski Jogi. Starca je sedaj preiskalo več zdravnikov, ki niso mogli drugega ugotoviti, kakor to, da se je stari mož res že precej pomladil. Sedaj je podoben 50 letnemu možu. Lasje, ki so bili že beli, so sedaj postali že črni. Poleg tega je mož dobil nove zobe. Pomlaja se pa stari Pandit že precej mesecev. Pomlaja ga Jogi, ki trdi o sebi, da je star že 170 let, česar pa seveda nismo
PIŠITE NATANČNE NASLOVE S HIŠNIMI ŠTEVILKAMI!
Nekateri nam pošljejo položnico, toda brez natančnega naslova, posebno irovi naročniki. Prosimo vas, da natančno m čitljivo napišete svoje naslove, da vam bomo mogli res postreči!
za šentiljsko cerkev, katero je popolnoma prenovil na znotraj in zunaj in ji dal najbolj prikupno lice.
Versko življenje v svoji župniji ni samo organiziral, ampak ga je tudi utrdil tako, da je Št. IIj v tem oziru v Slov. goricah blesteči zgled drugim faram.
Ker je bil g. svetnik visoko naobražen, je rad prijel za pero in porabljal pičlo odmerjeni prosti čas za to, da je veliko pisal pred in po vojni za slovenske dnevnike, tednike, v nabožne liste ter v leposlovna in znanstvena glasila.
Kljub nežni naravi je bil živahen, izredno gostoljuben, vesel ter eden najboljših naših govornikov. Ljubile in navduševale so se zanj ne samo Slovenske gorice, ampak slovenska mesta in trgi, katere je uži-gal s svojo ognjevito besedo za mater Slo-
venijo. Ljubili, spoštovali ter cenili so ga njegovi duhovni tovariši, voditelji slovenskega naroda in vsi borci za pravice tep-tanega slovenskega naroda.
življenjski podatki
Gospod Evald je bil rojen 16. septembra 1878 iz zgledne učiteljske družine pri Sv. Lenartu nad Laškim. Po izborno končani gimnaziji in bogoslovju je bil posvečen leta 1901. Kaplan je bil samo štiri leta na Vranskem in v Jarenini, od koder je prišel že 1. maja 1909 v Št. Ilj, kjer je ostal do svoje smrti. Za veliko narodno delo ga je odlikoval kralj z redom sv. Save IV. razreda, škof ga je pa imenoval kot delavnega ter
vzornega duhovnika za svetnika.
*
Z gospodom Evaldom je legel v grob naše obmejne zemlje eden od zadnjih še živečih, najbolj delavnih, zaslužnih in za pravice slovenskega naroda trpečih neustrašenih borcev. Njegove nevenljive zasluge bo znal slovenski narod ceniti in bo ohranil tega velikega Slovenca v trajno hvaležnem in najlepšem spominu! Dolgoletnemu obmejnemu branitelju in budnemu čuvarju naše severne meje bodi Vsemogočni večni plačnik — žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Novice
Jsebtte vesti
Predsednik Akademije znanosti. S kraljevim ukazom je bil imenovan za predsednika Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani g. dr. Rajko Nahtigal, redni član te akademije in vseučiliški profesor.
Nesreče
Nesreča v kamnolomu. V kamnolomu v Reki pri Hočah je zadel kamen 27 letnega pomožnega delavca Andreja Babica na glavo in mu prebil lobanjo. Nezavestnega
ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Usodepoin padec. Pri Sv. Križu nad Mariborom je spodrsnil na oledenelem dvorišču 25 letni hlapec Jurij Kores tako nesrečno, da je obležal nezavesten s prebito lobanjo. Hudo poškodovanega so oddali v mariborsko bolnišnico.
Mlad delavec smrtno ponesrečil. Pri Se-menovi žagi v Solčavi je polomilo roke in noge 30 letnemu delavcu Jožefu Krumpej iz Ljubnega. Posledicam poškodb podlegli je oče nepreskrbljenega otroka.
Nočni brzovlak Trst—Dunaj iztiril. Med
postajama Rimske toplice in Laško je iztiril nočni brzovlak Trst—Dunaj, ker se je zlomila os zadnjega vagona, v katerem je parni kotel za ogrevanje vlaka. V vozu razen kurjača ni bilo žive duše. Druge nesreče ni bilo, kakor da je poškodovana proga, kretnica ter žice in da je vlak imel 40 minut zamude.
Drugi rudar podlegel posledicam podzemeljske eksplozije v Zagorju. Zadnjič smo poročali, da je prišlo v kotredeškem rovu v Zagorju do eksplozije vnetljivega plina metana. Na mestu je obležal mrtev Leopold Hribar, 50 letni rudar in družinski oče. Eksplozija je ~"ekla 37 letnega Ivana Jereta, katerega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je podlegel opeklinam, katere je dobil do pasu in so bila vsa prizadevanja zdravnikov, da mu rešijo življenje. zaman.
Smrtna nesreča graščaka na žagi. Med Mokronogom in Šmarjeto na Dolenjskem je graščina Klevevž, last bratov Antona in Franca Ulma. Dne 13. januarja je prišel Franc Ulm na žago pregledat obrat. Zašel
dolžni verjeti. Pandit Malavija mora ves čas čepeti v temnem prostoru, kjer mora biti popoln mir. Uživati mu daje Jogi nekaj »strašanskih zdravil«, poleg tega pa mora uživati mleko črnih krav.
250 kg je tehtal
V Poctomoc Cityju je umrl 37 letni W. Hali, ki je bil v ameriških Združenih državah znan kot najtežji moški. Tehtal je 250 kg. že v mladih letih je s svojo obil-nostjo vzbujal velikansko pozornost. Ameriški zdravniki so ga ponovno preiskali, a si niso nikakor mogli laz-ložiti vzrokov njegove lebelosti. Hali je spal v postelji, ki je bila podprta z debelim železom.
trenutku je odprla vrtna vrata, izginila za njimi in jih spet zaprla.
Med tem je Štefan pritekel do vrat in ves zasop-ljen za jecljal:
»Prosim, prosim ... Oprostite!«
Ograja je bila visoka in gosta, tako da dekle ni moglo videti prišleca.
»Stanislav?« je vprašala.
Preden je Štefan spregovoril, je odprla vrata in pogledala Štefana.
»Ni Stanislav?« se je začudila. »Kdo ste?«
Štefan je bil ves zmeden.
»Prosim, prosim...« je jecljal in nepremično strmel v deklico.
Zdelo se mu je, da je nekoliko večja kakor je bila ona, ki jo je bil videl. Tudi lasje, dasi so bili plavi, so se mu zdeli nekoliko bolj temni. Morda pa se mu je samo tako zdelo.
Dekle je videlo fantovo zadrego in se smehljalo. Ker se Štefan predolgo ni oglasil, se je na videz zresnilo in nekam strogo vprašalo:
»Ka-1 želite?«
»Oprostite ... Ni&em hotel... Oprostite, ali vas nisem videl okrog pol sedmih pri železniškem prehodu ?«
»Ne. ker sploh nisem bila tam. Zmotili ste se ...«
»Nič ne de! Vi ste prav tako lepa kakor tista, ki sem jo videl,« je odvrnil Štefan, ki se mu je začela vračati samozavest. »Ne morem za to, povedati vam moram; da ste zelo lepa.«
»Vem! Vsakdo mi to pravi,« je smehljaje odvrnila deklica. »Nič ne de. Jaz to vedno rada slišim.«
Med tem je stopila pred Štefana.
»Naj vidim, kdo ste! Hm! Lepe lase in zobe imate! Obraz tudi ni napačen. Kako se imenujete?»
»Štefan.«
»Štefan ... Tega imena nimam rada. A nič ne de! Vi ste lepši ko vaše ime. Jaz se imenujem Nina — Nina Mateskas.«
»Nina .. . Nina Mateskas,« je zašepetal Štefap skoraj pobožno.
Dekle se je nekaj časa obotavljalo, potem pa reklo:
»Zunaj je mrzlo. Vstopite za trenutek!«
Odprla je vrata in stopila v temni hodnik. Tam je prižgala vžigalico in šla k vratom, ki so vodila v majhno sprejemno sobo. Tam je prižgala plinsko svetilko.
Štefan si je ogledal sobo in je ugotovil, da je v nasprotju z njegovo sobo razkošno opremljena. Na stenah so visele slike. V enem kotu je stala zofa, v drugem pa klavir.
»Le nekaj trenutkov boste smeli ostati,« je dejala Nina in je zaskrbljeno pogledala na uro, ki je stala ua klavirju. »Nekdo se bo zdaj-zdaj vrnil in bi bil hud, če bi vas tu našel. Povejte mi torej, kaj hočete in potem pojdite!«
»Samo vas hočem! Toliko, da vas bom mogel včasih videli.«
(Dalje prihodnjič)
je v transmisijo, ki mu je odtrgala obe nogi in strla prsni koš. Komaj 35 letni gra-ščak je bil tako poškodovan, da je umrl med prevozom v bolnišnico.
Razne požarne nesreče. Pri posestniku Jožefu Pihlerju v Ločiču pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah je zgorelo gospodarsko poslopje s krmo in raznim orodjem, — Dne 10. januarja krog dveh zjutraj je uničil v Slovenjgradcu ogenj ostrešje 15 m dolge hiše, vse podstrešje in opremo na podstrešju ter tri podstrešne sobe. Od nočnega ognja hudo poškodovana hiša je last bratov Antona in Ivana Kuhar, ki imata tudi lepo klavnico tik ob Suhodolnici pri mestnem parku. Škoda znaša 130.000 din, zavarovalnina pa le 20.000 din. Požar je nastal radi tega, ker je bil na podstrešju pri stropu vzidan v dimnik tram, ki je začel skraja tleti in iz tlenja so pognali uso-depolni plameni. Gasilci so preprečili, da se itak velika nesreča ni še bolj razmahnila. — V Zg. Bistrici je uničil nočni ogenj s senom napolnjeni skedenj. Škoda znaša 20.000 din. Ogenj je zanetil najbrž kak na senu prenočujoči potepuh. -— V noči na 12. januar je izbruhnil v Leskovcu v Halozah ogenj, kateri je vpepelil več poslopij in povzročil 165.000 din škode. Krog treh zjutraj je začela goreti na skednju posestnika Janeza Vindiša spravljena slama. Ker ni v noči nikdo zadušil ognja v prvem pojavu, se je razmahnil na streho gospodarskega poslopja. V par minutah je bilo vse poslopje v plamenih, ki so preskočili na sosednje poslopje, v katerem je trgovina Ivana Pinteriča. Ogenj se je širil s toliko naglico, da so si prizadeti ljudje komaj rešili golo življenje. Vsa trgovčeva zaloga blaga je postala žrtev požara. Ogenj se je najbrž pojavil v šupi, kamor so zložili dan poprej sveže žgano oglje. Požarna škoda je le delno krita z zavarovalnino. Trgovčevo blago sploh ni bilo zavarovano.
Razne novice______
ležišča nafte niso samo v Medmurju, ampak tudi v Sloveniji, toda niso še dvignjena in sploh na splošno neznana. Največje količine so doslej znane v »Sveči« pri Majšpergu (v ptujskem okraju). Tam so kamnoseki pri izstreljevanju sivega pe-ščenca ugotovili, da postanejo po vsakem razstrelu male mlakiee nafte ter so ame-rikanski strokovnjaki dognali, da morajo biti tam velike zaloge nafte, ker bi se drugače dnevno take mlakiee ne pojavile. Na to je že opozoril pred nekaj leti podpolkovnik g. Davorin Žunkovič, toda zainteresirala se za to ni niti »Oil kompanija« v Beogradu in tudi ne »Panonija« v Medmurju in prav tako tudi noben domač podjetnik, ker so dotična ležišča premalo znana in ležijo preveč odročno. Ljudstvo govori sicer o neki veliki »sveči«, katero so nekdaj podžigali okoličani v kresni noči, kamor so znosili mnogo gradiva nafte skupaj, in ni misliti, da bi to bila zgolj kaka bajka. V bodoče bo pa menda umestno, da se začno za to zanimati tudi naši strokovnjaki, kajti nikjer ne vemo, kje nam je sreča naklonjena.
Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se po-kazujejo znaki raznih težav zaradi nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shuišanje. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.)	' 1138
Din 100.000 01. 50.000
sta 13. januarja zadeli srečki državne razredne loterije
ki sta bili kupljeni v	101
Bančni poslovalnici
B E Z ) A K
Maribor, Gosposka ul. 25
Zdravnik dr. Rupreht Janez je otvoril ordinacijo na Teznem, Ptujska cesta 55, Maribor. Ordi-nira dopoldne in popoldne.	84
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, II. razreda Din 80. Vodja specialist za kirurgijo dr. Cernič. 9S4
Obžalovanja vredni slučaji
Prva sled za vlomilcem. Zadnjič smo poročali, da je bilo vlomljeno v Mariboru v Tovarniški ulici v stanovanje tkalskega mojstra Sehiera. Iz omarice v umivalniku je odnesel o razmerah dobro poučen vlomilec železno blagajno s 35.000 din prihrankov in tri hranilne knjižice za 18.000 din. Sredi minulega tedna so odkrili v mariborski kolodvorski garderobi prvo sled za storilcem. Pri pregledovanju v garderobi pozabljenih predmetov so opozorili po-stajenačelnika na črn usnjat kovčeg. ki ga je oddal neki moški v garderobi dne 31. decembra, pa se še ni vrnil ponj. Kovčeg so odprli in so našli v njem ročno blagajno, katera je bila nasilno odprta in katero je prepoznala mariborska policija za Schierovo. V njej so dobili zgoraj omenjene tri hranilne knjižice, gotovine pa ne. Upajo, da bodo s pomočjo blagajne zasačili sčasoma še drznega vlomilca.
Presenečen kurji tat ubil krčmarico. Pri Sv. Antonu v Slov. goricah se je zgodil 12. januarja zvečer vse obsodbe vreden zločin. Posestnica in krčmarica Štefanija Rojs je šla krog pol šestih pogledat na dvorišče, od koder je slišala iz kokošnjaka sumljiv ropot. Komaj je vžgala na dvorišču vžigalico, jo je napadel moški, kateri jo je pričel daviti in jo je butal z glavo z vso močjo ob steno. Pozneje so našli Roj-sovo nezavestno. Čez nekaj časa se je toliko zavedla, da je izpovedala vsaj nekaj o napadu. Krčmarica je navedla, da jo je napadel večji neznanec. Kmalu po tej kratki izpovedi se je Rojsova zopet onesvestila in je umrla na posledicah hudega pretresa možganov. Prve poizvedbe so dognale, da je ubita presenetila na dvorišču kurjega tatu, ki je odnesel devet kur, deseto so pa našli zadavljeno. Na kraj zločina poklicani orožniki so začeli z zasledovanjem zločinca.
Vlomilska tovariša pod ključem. Radi razmetavanja denarja pri popivanju so prijeli orožniki v Mozirju 27 letnega Ivana Kaligara in 26 letnega Ludovika Miklav-žino, oba iz Šoštanja. Pri aretaciji so dobili pri obeh 3411 din. Iz Mozirja so gnali prijeta v Šoštanj. Tam sta priznala, da sta vlomila na večer pred Tremi kralji pri šo-štanjskem pekovskem mojstru Kajbi, ki je blagajnik pogrebnega odseka šoštanjske gasilske čete. Odnesla sta mu 5000 din od-sekovega denarja in 850 din lastnega. Dalje sta se vdala in povedala, da sta izmaknila ob priliki vloma na Štefanovo iz sta-
novanja davčnega sluge Kozela 1500 din, dve zlati uri in dve zlati verižici. Ta denar sta zapravila v Mozirju in drugod. Omenjena vlomilca so izročili orožniki okrajnemu sodišču v Šoštanju, ki bo nadaljevalo za jeto preiskavo.
Znaten vlomilski pien. V Petrovčah pri Celju je bilo vlomljeno v stanovanje upokojenega rudarskega paznika Antona Ko-kola. Še neodkrit storilec je odnesel dve hranilni knjižici celjske podružnice Hranilnice dravske banovine, glaseči se na vlogo 26.000 din. Kokolovi ženi je sunil tat 5000 din gotovine in razne zlatnine za 11 jurjev.
Po dveh in pol letu najdeno truplo umorjenega. V Šmartnem ob Savi je po prepiru z bratom zginil 11. junija 1936 28 letni čevljarski pomočnik Viktor Marn, zaposlen v Ljubljani pri tvrdki Bata. Bratomora je bil osumljen Viktorjev brat Lojze, ki je bil deset mesecev v preiskavi, a so ga izpustili radi pomanjkanja dokazov. Po dveh in pol letu so našli orožniki v Šmartnem v stari jami za apno, ki je zabetonira-na, preostanke trupla na pol sedečega moškega. Zlati zobje so bili dobro ohranjeni. Na eni nogi je še bil čevelj in tudi lase je bilo videti. Po zlatih zobeh in čevljih so prepoznali v okostnjaku pogrešanega Viktorja Marna. Na lobanji se poznajo udarci s topim predmetom. Po umoru je bilo truplo vrženo v apno, katerega je še bilo nekoliko v jami. Orožniki so sedaj v drugič zaprli brata Lojzeta, kateri je bil zaposlen na Jesenicah kot delavec pri stavbnem podjetju. Groznega dejanja osumljeni je bil predan v zapore okrožnega sodišča v Ljubljani.
Izpred sodišča_______
Obsodba za uboj. Mali senat mariborskega okrožnega sodišča je obravnaval dne 14. januarja primer uboja. Dne 29. junija 1938 je smrtno zabodel 23 letni Gabrijel Damiš, doma iz Zg. Korene pri Sv. Barbari v Slov. goricah, 17 letnega posestniškega sina Viljema Vičanskega. Obtoženi se je zagovarjal s silobranom in je bil obsojen na štiri leta in en mesec robije.
Slovesih Krajina
Sv. Sebešoan. Na svetek Gospodovega razglaše-nja smo blagoslovili naš Parni dom. Blagoslovit-vene obrede je opravil zastopnik mariborske Prosvetne zveze, ravnatelj Spodnještajerske ljudske posojilnice g. Rihter, ki je imel tudi slovesno sv. mašo ob desetih. Pridigoval nam je katehet na gimnaziji v Soboti g. Šostarec. Pred blagoslovitvijo jc imel pred domom lep nagovor o pomenu prosvetnih domov g. Rihter. Naše slovesnost? 30 se udeležili gg. okrajni načelnik dr. Bratina, narodni poslanec Bajlec, ravnatelj gimnazije Zobec z družino, šef borze dela Kerec, pozneje je prispel tudi g. dekan z notarjem g. Ponebškom in šolskim nadzornikom g. Antauerjem. Vsi so bili gostje našega Prosvetnega društva. Ljudi je prišlo zelo veliko od blizu in daleč. Nočemo več o tem pisati, ker bo kdo rekel, da se bahamo. Ne bojte se nič, nikomur ne bomo vzidali spominske plošče, še manj je nevarnosti, da bi si kdo dal sam ploščo vzidati. Zahvala gre le Bogu, ki je naše delo podpiral, da smo ga srečno končali in tako postavili prvo trdnjavo prosvete v Prek-murju. — Svetujemo pa vsem drugim listom, da če že pišejo o naši proslavi, da naj pišejo resnico, ker so nekateri napisali toliko neresnic, kolikor
PRITOŽBE ZARADI NAŠE POŠTE
Da boste videli, kako malo smo krivi mi, če pošta ni v redu, vam pokažemo na sledečem primeru: Isti dan smo odposlali »Slov. gospodarja« v Slov. gorice na kraj Št. Rupert in Sv. Barbara, kakor tudi v Francijo. In glejte čudo! Iz Francije je prišla pritožba, da je list prišel šele v soboto, dočim smo prejeli iz Št. Ruperta obvestilo, da je prišel list tja šele naslednji ponedeljek.
Slovenske gorice morajo dobiti zopet zadostno število pismonošev! Ti dosedanji se mučijo, toda eden ali dva ne moreta vsak dan obhoditi vseh Slov. goric. Pismonošev je premalo! Zato bomo stalno zahtevali mi, naj pa zahtevajo tudi naše občine, župnije in tudi politična organizacija, da se bodo poštne razmere v Slov. goricah izboljšale, da bodo nastavili več pismonoš!
stavkov. — Društvo proda nov fini »Singer« šivalni stroj s 25% popusta — tudi na obroke.
Rafaelova družba za Prekmurje. Mesto jeseni se je sklical občni zbor v januarju in ker je bilo slabo vreme in še slabše prometne zveze, se občnega zbora iz soboškega okraja nihče ni udeležil. Od prejšnjega občnega zbora do sedanjega so odložili funkcije trije odborniki in celo izstopili iz družbe. Nekaterim gre to na živce, kdor pa ima vpogled v to zadevo, bo dal prav tem trem bivšim odbornikom. Komu gre kje za vodstvo, pa ni treba pisati, ker ve to že vsak naš dijak. Dalo bi se veliko pisati o vsem tem, pa vemo, da zadnja beseda ne bi bila naša, zato pa za sedaj nočemo nič več pisati, če pa bomo izzvani, pa ne bo naša krivda. Nekateri še vedno računajo na naivnost naših ljudi. Saj imajo prav. čudno se nam zdi, da še borzo dela pustijo v Soboti, ko pa vendar ni prišla salus eks Sobota.
Turnišče. Po enoletnem zdravljenju na Vur-bergu je 18. januarja zapustil zdravilišče naš rojak bogoslovec g. Tone štefanec. — V letošnjem predpustu imamo izredno mnogo mladožencev. V naši fari jih je okrog 30 parov, kolikor jih že nekaj let ni bilo. —• Tudi praznik sv. Treh kraljev je bil pri nas onečaščen. Tega dne sta se vračala z vinograda sicer mirna Jože in Ivan. Ko sta dospela v domačo občino, ju tebi nič, meni nič ustavita in začneta izzivati dva mlajša fanta, od katerih je eden takoj potegnil nož in grozil, da mu bo trebuh préparai. Po kratkem prepiru je nastalo medsebojno obračunavanje, dokler ga niso prekinili orožniki. Pravijo, da je bil napad še posledica volilne užaljenosti zaradi poraza. Čudne manire!
Lendava. Kakor povsod drugod se tudi pri nas v precejšnjem številu ženijo. Med drugimi se je zaročila tudi g. Marica Sever, dolgoletna trafi-kantka in trgovka s šolskimi potrebščinami ter sestra onega Severa, ki je po svetovni vojni toliko delal na to, da je naše Prekmurje pripadlo Jugoslaviji. Svojo trgovino je z vsem inventarjem prodala g. Balkanjyju, trgovcu v Lendavi, življenjski spremljevalec ji bo neki odvetnik-mi-lijonar v čakovcu. — Poročila se je tudi g. Gonc Marija z ing. Horvat Štefanom iz Karlovca.
Beltinci. Pretekli teden se je ustavil pred gostilno s svojim tovornim avtomobilom g. Pergar Ignac iz Turnišča ter stopil malo v gostilno. To priliko je izrabil Julek K., sedel k volanu ter se brez dovoljenja odpeljal proti Odrancem, kjer je s težavo in veliko muko obrnil in peljal nazaj proti Beltincem. Julek namreč še ne zna dobro voziti. Ko se je vrnil, se je zelo netaktno obnašal, namesto da bi se oprostil, če je tako ravnanje primerno, ve samo g. Julek.
Lipa. Letos je bila precej huda zima, ki je pritisnila uboge jerebice čisto k hišam, da si tam najdejo potrebne hrane. — Pretekli teden je hodil naš rojak, mlajši fant, okrog po kupčiji. Da bi se velikemu ovinku, ki bi ga moral prehoditi, izognil, je na enem mestu šel preko vode, radi tega so mu noge zmrznile in mu je moral zdravnik čevlje rezati z nog. želimo mu, da bi še mogel rabiti noge!
GomiUca. Pred nekaj meseci je zapustila našo šolo gdčna učiteljica Jenčič Vida, ker se je poročila. Pričakovali smo, da po njenem odhodu dobimo več učnih moči, a dobili smo samo eno učiteljico, kar je daleko premalo, ker je pri nas precej šoloobveznih otrok in imamo na šoli tri od-
Ogljene ščetke
Dobavlja najhitreje za vse vrsta
električnih strojev is aparatov
Domača tvrdka
IVAN PASPA I SINOVI
Zagreb I. Pretinac 60.
delke. Ker je g. upravitelj že dalj časa bolan in ne more poučevati, imajo otroci samo vsak drugi dan pouk, kar je odločno premalo. Prosimo mero-dajno oblast, da nam pošlje več učnih moči, da bodo otroci lahko redno posečali pouk.
MoriH@r§Sii mM odbor \ lanskem in lefošniem lefn
Mariborski cestni odbor se je zbral dne 11. januarja v svoji sejni dvorani v Mariboru k redni proračunski seji. Načelnik odbora g. Fran jo Žebot je podal pregled delovanja v lanskem letu in program z izdatki za letošnje leto.
Cestni odbor v letu 1938
Iz soglasno odobrenega poročila g. načelnika je razvidno, da znaša dolžina bano-vinskih cest na področju mariborskega cestnega odbora 348 km, subvencioniranih 57 km, dovoznih 3 km. Za vedrževanje ba-novinskih cest in poslopij je odbor v minulem letu porabil 1,221.545 din. Za vzdrževanje dovoznih csst k železniškim postajam je bil j porabljenih 24.768 din, za vzdrževanje subvencioniranih cest je bilo izdanih 189.568 din. — Novih cest je bilo v minulem letu izdelanih 13,6 km. Tehnično osebje je izvršilo načrte za cestna dela v dolžini 33,7 km.
V minulem letu so bila končana dela na cestali Sv. Peter—Ložane, Marija Snežna, Reka—Sv. Areh do žage pod Mariborsko kočo, Slov. Bistrica—Oplotnica do Venče-sla, most na Fali, most v Sp. Novi vasi, most čez Velko pri Sv. Lenartu, most čez Pesnico v Svečini.
Sredstva za navedena dela je dal proračun, posojila in banska uprava. Za nova dela je banovina prispevala 48.500 din, za občinske ceste je iz bednostnega fonda prispevala 300.000 din. Za vzdrževanje bano-vinskih cest je banovina doslej nakazala 1,070.668 din, vendar se je za ta dela porabilo 154.867 din, tako da je banovina v zaostanku za toliko vsoto. Letos bo treba posvečati pozornost, da bo banovina prispevala tudi za izredne izdatke za nova dela in da bodo prispevki banovine iz bednostnega fonda in iz sklada za javna dela izdatnejši, da ne bo treba vseh del opravljati iz sredstev cestnega odbora, kakor se je to dogajalo v zadnjih letih.
Novi proračun
Po odobritvi načelnikovega poročila je prišel na vrsto novi proračun za leto 1939/40 v znesku 6,764.823 din izdatkov in prav toliko dohodkov.
Izdatki znašajo v novem proračunu, in sicer osebni 21.160 din, upravni stroški 39.079 din, stvarni izdatki '2,331.197 din, dovrzne ceste 26.790 din. To so izdatki za vzdrževanje banovinskih in dovoznih cest. Za potrebščine iz sredstev cestnega okraja bo šlo za izredne materialne izdatke '2,424.226 din, poleg tega še za stroške za udeležbo pri odborovih sejah in za socialno zavarovanje pomožnega osebja 344.361 dinarjev. K tem izdatkom pridejo še razni
manjši, ki pa dosežejo s proračunom zu vzdrževanje banovinskih cest zgoraj Izleženo vsoto nad šest milijonov dinarjev..
Redni dohodki znašajo: cestna doklad«, (20%) 3,100.000 din, mostna doklada (2%) 310.000 din, razni drugi prispevki 85.00C-din. Prispevek banovine naj bi znašal v smislu proračuna 2,335.366 din, prispevek železniške uprave pa 8930 din. Izredni dohodki pa so predvideni sledeči: 50% prispevek banovine po zakonu o nedržavnih cestah 920.027 din.
Po živahni razpravi o predloženem proračunu je bil isti sprejet soglasno s predlogom, da se najame za kritje stroškov za dovršitev zgradb, ki so v delu, posojilo v znesku 2,000.000 din, za gradnjo mostu v Pečkah pa 500.000 din.
Cestna in druga dela v letu 1939
Mariborski cestni odbor bo opravil v letošnjem letu naslednja cestna ter druga dela: 3resternica—Sv. Križ, Ruše—Fala, Sv. Ana—Žice, Selnica ob Muri—Murski dvor, cesta k tovarni v Ceršaku, cesta v Sv. Rupert—Hrastovec, Križni vrh—Laporje, Venčesl—Kacenek, Sv. Jakob—Polička vas, dovozna cesta k Sv. Arehu. Predviden je izdatek 50.000 din za zgraditev skladišča v Mariboru, nabavil se bo nov tovorni avtomobil. Gradile se bodo iz proračunske partije »Nove zgradbe« ceste: Reka—Sv. Areh, Sv. Lenart—Sv. Benedikt in Slov. Bistrica—Oplotnica.
Zavodnje. V torek, 10. januarja, smo ob veliki udeležbi ljudstva pokopali Katarino S m r e č -n i k, gostilničarlco pri Petru. Imela je lep pogreb, kakršnega je dobra žena zaslužila. Naj počiva v miru, žalujočim pa naše sožalje! — Nm sedmini se je nabralo 125 din za novo lavantin-sko bogoslovje.
Sv. Anton na Pohorju, žalostno so zapeli zvonovi pri Sv. Antonu in naznanili, da je zatisnil oči g. provizor Matko K r e v h. Umrl je blagi g. provizor 28. decembra. Pogreb je bil na Silve-strovo ob veliki udeležbi domačih faranov ter še od sosednjih župnij se jih je mnogo pridružilo, da spremijo g. provizorja na zadnji poti. čeprav je bil oster mraz ter vsiljiv veter in tolst sneg, so prišli rajnikov! duhovni sobratjei od vseih strani. Pogreb je vodil g. župnik iz Ribnice na Pohorju. V cerkvi je spregovoril nekaj besed t» g. provizorju stolni vikar g. šparl, ki bodo vsem navzočim ostale v spominu. Na. pokopališču ob odprtem grobu se je poslovil od blagega g. provizorja njegov najboljši prijatelj od Sv. Petra pri
«SVEČE ZA SVEČNICO!
Cerkve, ki kupujejo sveče za svečnico, ne pozabite na to, da jih dobite v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju! Naročite jih pravočasno!
Mariboru. Orisal je blagopokojnega, kako je za časa, ko je bil še kaplan pri Sv. Petru, deloval v vseh organizacijah katoliške prosvete. Združeni moški pevski zbor mu je zapel dve žalostin-ki v slovo. V župniji Sv. Anton je veliko naredil. Bil je pravi voditelj vseh katoliških organizacij ter tudi na drugih poljih deloval kot zvest pristaš katoliške vzajemnosti. Dragi g. provizor, naj Vam bo žemljica lahka, duši pa večni pokoj in večna luč naj Vam sveti! — Sorodnikom in fa-ranom naše sožalje!
Maribor. Zadnjič je poročal »Slov. gospodar«, da je umrl po petletnem trpljenju v Mariboru v pokoju živeči g. šentjanški župnik Anton M o j -z i š e k. Pogreb rajnega se je vršil iz frančiškanske bazilike 12. januarja, kjer je počivalo njegovo truplo na mrtvaškem odru v Frančiškovi kapeli. Pogrebne obrede je opravil ob asistenci članov stolnega kapitlja g. knezoškof dr. Ivan Tomažič, ki je imel tudi ganljiv govor o blagopokojnem trpinu. Iz bazilike se je razvil dolg sprevod na pobreško pokopališče. Sprevod je vodil g. stolni prošt dr. M. Vraber. Zadnjo pot je posodilo rajnemu tovarišu mnogo duhovnikov iz Maribora in okolice, razni mariborski odiičniki in člani mariborske češko-slovaške kolonije. Ob odprtem grobu je govoril slovo g. stolni prošt, kateri je zadnjemu spremstvu orisal plemenito življenje rajnega, njegovo trpljenje ter gostoljubnost, številni pogrebci so se razšli v zavesti, da je zagrnila slovenska zemlja zglednega duhovnika, ki je prišei v našo škofijo kot mlad bogoslovec iz Moravske.
Pobrežje pri Mariboru. Smrt pobira naše stare korenine. Ni še dolgo, ko smo pokopali šolskega slugo Jakoba Obrana, starega 78 let. Bil je veren mož in spoštovan daleč okoli, saj menda ni bilo človeka v kraju, ki bi ga ne poznal. Naj počiva v miru! — Minuli teden smo pa pokopali posestnika Jožefa č e r i č a z Zrkovske ceste 67, starega 71 let. Bil je spoštovan in zaveden mož. V njegovi hiši se berejo krščanski časopisi. Veselil se j* razmaha katoliške prosvete na Po-
brežju. Svojo zavednost je pokazal še na dan volitev, ko je že hudo bolan šel na volišče. Imel je lep pogreb. Bog mu daj večni mir! — žalujočim ostalim obeh rajnih naše sožalje!
Sv. Benedikt v Slov. goricah. V četrtek, 5. januarja, smo pokopali 80 letnega Petra Toma-ž i č a , preužitkarja na Drvanji, ob veliki udeležbi ljudstva. Iz nagrobnice g. dekana smo zvedeli, kako je bil rajni mož poln žive vere, .».vest član moške Marijine družbe in goreč tretjered-nik ter poseben častilec sv. Antona Padovanske-ga, čegar kipec je vedno nosil s seboj. Bil je vzoren oče svojim otrokom, ki mu vsi delajo čast. Hčerki Viktorija in Balbina sta šolski sestri, sin fr. Pavlin pa je kot frančiškan žal umrl tri mesece pred primicijo. Rajni je bil tudi nad vse skrben gospodar. Eno leto se je mudil v Ameriki, od koder je prinesel sadike posebnih jagod, ki jih je potem širil okrog in pri tem prehodil velik del bivše Avstrije. Prigospodaril je toliko, da je kupil posestvo. Iz temeljev nekdanjega gradiča Drvanja si je pozidal čedno hišo, ki jo je imenoval »Antonov dom«. Veliko je doživel na potovanjih po Ogrskem, kjer je nakupoval vino
f gospod Evald Vračko, župnik v št. Ilju
za mariborskega vinskega trgovca. Znal je pripovedovati prav mične zgodbe in doživljaje. Posebno rad se je spominjal svojega romanja v Sveto deželo. Večkrat je rad poudarjal: Povsod je lepo, a doma na Slovenskem pa je najlepše! Naj vrli mož sladko počiva od svojih trudov v zemlji slovenski! — žalujočim naše sožalje!
Sv. Jakob v Slov. goricah. Pokopali smo v minulem tednu znanega in uglednega moža, naprednega gospodarja Friderika R o š k a r iz Ročice. Pogrebci so se spomnili želje našega pre-vzvišenega g. škofa in zložili za novo bogoslovje 80 din. — Rajni naj počiva v miru, žalujočim pa izrekamo naše sožalje!
Sv. Anton v Slov. goricah. Dne 8. januarja smo spremili k zadnjemu počitku dobrega očeta Jakoba Z o r k o , ki je umrl v starosti 82 let. Pred dvema letoma mu je umrla njegova žena Marija, ki ga je spremljala 44 let na življenjski poti. Rajni, ki je bil- vsa leta naročnik »Slov. gospodarja«, je bil vrl krščanski mož in skrben gospodar. Njegovega pogreba se je udeležilo veliko število ljudi, med njimi člani veteranskega društva. Ganljivo poslovilne besede je spregovoril domači g. župnik. Rajni zapušča 11 otrok. Blagi pokojnik naj počiva v miru! žalujočim ostalim naše sožalje!
Berdce pri črešnjicah. Dne 7. januarja je v Gospodu zasipal Peter R i h t e r, bivši posestnik in zidar . Berdcah pri črešnjicah. Dosegel je starost 72 let. Pokojni je bil po svoji naravi zelo vesel in šaljiv, a tudi izredno delaven. Z delom svojih rok sta si ustvarila z ženo lično domačijo. Bil je vse dni odločen katoličan. Vsemogočni naj mu dodeli večni raj! — žalujočim naše sožalje!
Slov. Bistrica. Smrt vzorne krščanske matere. Tužno so na novega leta dan zapeli naši zvonovi, oznanjajoč žalostno vest, da je v Spodnji novi vasi umrla vzorna krščanska mati, posestnica Ivana Leskovar, po domače Kumer. Pokoj-nica je bila stara 73 let ter je -bila rojena v ugledni Zafošnikovi hiši. Poslednje štiri mesece je blago Kumrovo mamo huda bolezen priklenila na bolniško postelj. Z občudovanja vredno potrpežljivostjo je Bogu vdano prenašala velike bolečine, dokler je ni poklical Vsemogočni k sebi po zasluženo plačilo. Prerano izgubo blage in dobre matere objokuje osem otrok, a deveti počiva v daljni Galiciji, kjer je padel v prvih dneh vojne. Svojim otrokom je bila pokojnica vzorna mati. Vzgojila jih je v strogo krščanskem duhu ter
32.000 tonska angleška vojna ladja »Repulse«, katera bo popeljala-na spomlad angleški kraljevski par na obisk v Kanado in v Združene države Severne Amerike. — Desno: Mussolini in angleški ministrski predsednik Chamberlain v razgovoru v Rimu.
Zmagovit« »Rimske nacionaliste pozdravlja in spremlja rdečega nasilja rešeno prebivalstvo.
Iz uredništva
M. K. N. št. 73, oddano v Ptuju 12. januarja.
Prejeli smo Vašo karto. Ne moremo pa odgovoriti, dokler nimamo točnega naslova. Javite točen naslov uredništvu, nakar boste dobili odgovor pismeno.
V. stopnje. Ker si je s svojim delom pridobil velike zasluge in ugled, je bil kremenit narodnjak in vedno dober Slovenec, ki nikdar ni zatajil svojega prepričanja. Na njegovi zadnji poti ga je spremljala ogromna množica ljudi. Zadnje slovo mu je izrekel g. župnik Jožef Bezjak v imenu vse župnije. Orisal je pokojnikovo življenje', ki je bilo polno preizkušenj, pokazal je njegove
zasluge za javnost in ga naslikal kot vzornega krščanskega moža. Pevski zbor se je rajnemu oddolžil s petjem žalostink in zemlja je zagrniila nepozabnega delavca in narodnega borca, ki ga bomo ohranili v trajnem spominu. Zapušča ženo in deset krščansko vzgojenih odraslih otrok, katerim vsem izrekamo naše sožalje — rajnemu pa naj sveti večna luč!
Društvene vesti
jih pošiljala v katoliške prosvetne organizacije. Blaga pokojnica je zelo rada čitala dobro čtivo, posebno še »Slov. gospodarja«. Kako priljubljena je bila Kumrova mamica, so dokazale množice teropilcev in pogrebcev. Pred hišo žalosti se je od ¡pokojnice poslovil posestnik Koropec, ob odprtem grobu pa g. župnik Soline, ki je v izbranih besedah orisal življenjsko pot Kumrove mamice ter jo naslikal kot vzor katoliške kmečke žene in matere. Moški zbor je pred hišo žalosti in pri grobu z ubranim petjem vzel od rajnice slovo. Blagi in nepozabni Kumrovi mamici naj sveti večna luč in naj ji bo žemljica lahka — žalujočim pa naše sožalje!
Svetovno tekmovanje sta prvenstvo v smučarskih skokih bo leto« od 11. do 12. februarja v Zakopanih na Poljskem. Na sliki vidimo zakopansko skakalnico.
za lastno izobrazbo in moliti za tiste, ki v svoji lahkomiselnosti drvijo samo za rajanjem in vesel jačenjem.
Hoče. Prosvetno društvo ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 22. januarja, ob treh popoldne v Slomšekovem domu z običajnim dnevnim redom, s petjem domačega cerkvenega zbora in govorom gimnazijskega ravnatelja g. Prijatelja. Ude'ožite se polnoštevilno vsi stari člani! Vabimo pa tudi nove člane, ki imajo veselje s katoliško prosveto. Poravnajte članarino! Pridite! Bog živi!
Ljutomer. Prosvetno društvo vprizori v nede» Ijo, 22. januarja, ob pol štirih v Katoliškem domu veseloigro v treh dejanjih »Dva para se ženita« ali »Gonja za srečo«. Igro režira g. Knu-plež, naš najboljši komik, ki tudi nastopa. Na svidenje!
Sv. Jurij ob ščavnici. V nedeljo, 22. januarja, nas obiščejo malonedeljski pevci in igralci, ki zbirajo sredstva za lasten dom. V Pergerjevi dvorani nastopijo z izvirnim venčkom narodnih pesmi in s štiridejansko izvirno ljudsko igro »Obrek-ljivci«, ki ima resne in šaljive prizore. Pokažimo Malonedeljčanom svojo naklonjenost in prijateljstvo ter obilno posetimo njihovo prireditev!
Makole. V nedeljo, 22. januarja, priredi makol* sko prosvetno društvo ob treh popoldne komedijo v treh dejanjih »Cvrček za pečjo«. Vabljeni vsi prijatelji naše prosvete in prijetne zabave!
Blagovna-Sv. Jurij pri Celju. Prosvetno društvo iz Blagovne je ponovilo 8. januarja v čitalnici na Teharjih narodno igro s petjem v treh dejanjih »Krivoprisežnik«, ki jo je režirala gospa Arzen-šek. Igra je uspela proti pričakovanju, kar je dokazalo tudi občinstvo, ki je polno dvorano zapuščalo prav zadovoljno. Mladina, le tako naprej za procvit katoliške prosvete!
Šmarje pri Jelšah. Naš fantovski odsek je v nedeljo, 8. januarja, uprizoril igro iz svetovno vojne »A njega ni ...« Igralci so se izborno izkazali. Dvorana je bila nabito polna. Gledalci so živo sledili vsem dogodkom, ki so jih pretresli do solz. Zaradi želje vseh bodo igro pozneje enkrat ponovili. Pripravljamo se na, znano veseloigro »Dva para se ženita«, ki jo bomo igrali v nedeljo, 29. januarja, po večernicah. Vsi šmar-čani in okoličani v Katoliški dom, da se boste po dolgem času spet enkrat pošteno nasmejali!
Brežice. V društvenem življenju lahko beležimo v minulem letu v naši župniji velik korak naprej s tem, da je začelo Prosvetno društvo graditi farni prosvetni dom, ki bo v bodoče središče in ognjišče vsega našega društvenega življenja. Tu moramo pohvalno omeniti, da je velika večina faranov lepo sodelovala pri tem delu. želetA je samo, da bi se delo enako nadaljevalo v tem letu, da bomo lahko naš novi dom letos blagoslovili in izročili svojemu namenu.
Zreče. Ravno na novega leta dan, ko smo šli k rani službi božji, nam je milo naznanil zvonček, da je mirno v Gospodu zaspal naš neustrašeni, nepozabni, vzorni Sebastijan O r o ž v 72. letu starosti. Z Orožem je legel v grob vzoren krščanski mož ter javen delavec, ki je posvečal svoje življenje dobri stvari, saj je bil nad 42 let skrben gospodar svojemu obširnemu posestvu, 31 let načelnik domače posojilnice, 30 let v občinskem odboru, 28 let ključar pri župni cerkvi sv. Egidija. Sam kralj Aleksander I. ga je za njegovo delo in trud odlikoval z redom sv. Save
Studenci pri Mariboru. Strašno dramo »Spiri-tisti« bodo prihodnjo soboto in nedeljo igrali fantje iz Koprivnice pri Rajhenburgu v Špurerjevi dvorani. Začetek ob pol osmih. Igro je spisal g. Davorin Petančič. V štirih groznih slikah nam kaže moderno nevero — spiritizem. Pridite pogledat!
Maribor. V nedeljo, 22. januarja, ob petih popoldne bo v Zadružni gospodarski banki prireditev Petančičeve igre »Spiritisti«, v kateri je po-kazana ta kriva vera in pa kam vodi taka vera. Igrala bo igralska družina iz Koprivnice. Pred prireditvijo bo kratko predavanje o spiritalnih molilcih. Kdor hoče spoznati to moderno zablodo, naj se v nedeljo udeleži predstave. Igra ima štiri dejanja. Pridite si pogledat to zanimivo igro!
Vurberg. Ob novem letu se sestavljajo bilance. Ne bo torej odveč, sporočiti nekaj podatkov iz našega prosvetnega društva. V sončnem poletju smo preurejevali dvorano in delali nove kulise in druge potrebščine odra. Vsa lažja dela so požrtvovalni fantje izdelali brezplačno. Zastonj so dali dobri ljudje dovoziti potreben material. Velike naklonjenosti in podpore je bilo društvo v teh dneh deležno od domačega g. župnika. Zelo dobrodušne so se pokazali napram društvu tudi naši bratje Rusi na Vurbergu. Dali so nam iz lastne produkture brezplačno električno razsvetljavo. Vse te bo društvo ohranilo v hvaležnem spominu, plačilo pa naj da Gospod! — V novembru je bila slovesna blagoslovitev z vzorno igro »žrtev spovedne molčečnosti«. Na dan sv. Štefana se je izvršil zelo zadovoljivo društveni občni zbor. Po potrebi je nastalo v odboru nekaj sprememb. Na praznik sv. Treh kraljev smo proslavili 20 letnico Jugoslavije z govori, deklamacija-mi in igro »živ pokopan«. Prav hvaležni smo mladini, ki se toliko trudi in žrtvuje za plemenite namene. — Imamo tudi mesečno prosvetne sestanke, kjer si nabiramo zlatih naukov za poznejše življenje. Na teh sestankih mladina samostojno nastopa z recitacijami, govori in pesmimi. V knjižnici je tudi živahen promet. Naloga naše prosvetne in organizirane mladine je, delati
Popisi_
Prevaije. Kakor je že bilo javljeno, bo 19. januarja v Preval j ah v Rozmanovi dvorani kmetij-sko-zadružni tečaj. Predavali bodo razni strokovnjaki o kmetijstvu in zadružništvu. Pridite v naj-obilnejšem številu!
Črneče pri Dravogradu. Minulo leto je bilo v fari 9 porok, 13 rojstev in 9 smrti. Zanimivo je, da je v enem mesecu umrlo sedem oseb, in sicer najstarejših, kakor dva po 81, dva pa po 78 let.
—	Krasna je bila božičnica šolskih otrok, kakršne še nikdar nismo imeli. Starši obdarovanih otrok se vsem darovalcem najlepše zahvaljujejo.
—	Lesni trgovec Ivan Veržun je kupil na Meži Mispekovo posetvo. To posestvo je še pred delitvijo dekanij spadalo v faro črneče. Na Mispeko-vem domu je bila gostija takrat, ko je škof Slomšek leta 1851 s številnim duhovništvom slovesno blagoslovil cerkvico sv. Križa. Novi lastnik je to hišo tako lepo prenovil, da je v ponos vsej okolici. V novem domu že vodi trgovske posle. ■— Delo za regulacijo Sušnikovega klanca je začasne prekinil sneg in mraz. Nadaljevalo pa se bo delo, kakor hitro bo vreme ugodnejše. Vesele se že delavci, da si bodo mogli služiti vsakdanji kruh. — Govori se, da bo g. Veržun ustavil obrat broda črneče—Dravograd, kar bi bilo res škoda. Prosimo g. Veržuna, da tega ne stori,. ker je ta brod v veliko dobrobit črnečanov in Libeličanov.
Slovenjgradec. Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Slovenjgradcu ima svoj redni letni občni zbor 5. februarja ob 14 v gostilniških prostorih Narodnega doma v Slovenjgradcu.
Ribnica na Pohorju. V minulem letu je bilo v naši fari 94 rojstev (od teh 1 pravoslaven in 1 protestant). To je visoko število v primeri z drugimi kraji, ki so mnogo večji, pa imajo manj rojstev. Ribniška fara pa šteje le 2400 duš. Umrlo je 33 ljudi, porok je bilo 17, oklicev pa 28. No, Pohorci še ne bomo izumrli! — V političnem ozi-ru je vihar ki so ga povzročali tukajšnji Do-beršekovi mačkovci pred volitvami in še nekaj časa potem, že dokaj potihnil. Pred volitvami so mislili, da bodo s kričanjem Mačku, Moskvi in Hitlerju zmagali kar v vsej Sloveniji, pa so samo v Ribnici, pa še tu le radi lahkovernosti in nezavednosti ljudi in pa pod pritiskom nekoga, čigar hiša je imela za časa Avstrije ob državnih praznikih obešeno frankfurtarico (nemška zastava). Po volitvah je vihar šel naprej in je tulil in rohnel, da je Maček .-»naga!, Korošec pa zgubil. Itd. Mi pa nasprotnikom želimo, da bi se spametovali in uvideli brezplodnost svojega početja: z glavo se ne pride skozi zid. Sicer so pa nasprotniki na pol itak zmagali: hoteli so imeti poslanca, ki mu bo ime Karel — in sedaj ga imamo, le da se ne piše Dobršek, ampak Gajšek! — Smučarska sezona je na višku, dilčarjev je veliko, le da so več na zadnji plati kot na nogah — sicer je pa sončno vreme, v nočeh pa še včasih vzkipi pod zvezdnato nebo klic zakasnelega popotnika »živijo Maček« — in ko se drugo jutro zbudi, je res zmagal v glavi — maček! — Smuk!
Ruše. V nedeljo, 8. januarja, je imelo mariborsko društvo »Maraton« smuške tekme Sv. Areh— RuSe. Na cilju se je zbralo precej ljudi, med njimi tudi dosti otrok. Nesreča je hotela, da je neki smučar izven tekmovalcev zavozil v osemletnega Božeka Lesjaka, ga podrl ter mu zlomil nogo. Dečka so takoj odpeljali v mariborsko bolnišnico.
Sv. Barbara pri Mariboru. Naš g. župnik Josip Potočnik je bil Imenovan za kn.-šk. duhovnega svetovalca. Iskreno častitamo!
Trniče na Dravskem polju. Naša cesta je v jako slabem stanju. Vse prošnje, ki so bile poslane, so ostale neuslišane. Skrajni čas je, da se cesta, popravi. V primeru slabega vremena niti k elufcbi božji ne moremo.
Sv. Ana v Slov. goricah. V letu 1938 je bilo v naši župniji naslednje ljudsko gibanje: rojenih je bilo 69 (leta 1937 pa 82); umrlo je 61 (52); poročenih je bilo 17 parov (21). Sv. obhajil je bilo razdeljenih 13.217 (leta 1937 13.623). župnija Sv. Ana v Slov. goricah šteje 3058 ljudi. Iz navedenih številk jfe razvidno, da je umrljivost v minulem letu močno narasla, dočim je število rojstev znatno padlo in znaša prirastek le osem ljudi. Padlo je tudi število poročencev. — Občina Sv. Ana v Slov. goricah je prešla z novim letom v roke di uge— župana, in sicer g. Kranerja Jožefa, posestnika iz Bačkove, ki je znan že od nekdaj kc' agilen javen delavec v bivši sedaj k. o. ščavnici, v kateri je bil dolgo vrsto let župan, ko re je izkazal kot prava ljudska duša, ki je poznal potrebe in težnje občanov ter jim je stal v najhujših časih svetovne vojne vedno ob strani. Sedaj, ko je predal župansko mesto radi prezaposlenosti naš novo izvoljeni narodni poslanec g. špindler Jože, je prišel spet na krmilo naše občine mož, ki ima že toliko zaslug in ki se je, dobro zavedajoč se odgovornosti, kljub svoji precej visoki starosti o rta val in stopil na vodilno mesto naše občine z namenom, da dela za gmotni blagor in napredek občine v zadovoljstvo občanov. G. Kranerju želimo, da nam ga Bog ohrani še mnoga leta!
Sv. Le lart v Slov. goricah, živinorejsko selek-cijsko društvo za svetlolisasto govedo naznanja članom in drugim živinorejcem lenarškega okraja, da ima društvo letni občni zbor v nedeljo, 22. januarja, ob pol devetih dopoldne v prostorih gostilne »Narodni dom«. Odbor društva prosi člane in tudi druge živinorejce, da se občnega zbora udeležijo.
Cvetkovci. »župnik iz cvetočega vinograda« je naslov prekrasne igre, ki jo priredi kulturno-pro-svetni odsek gasilske čete v nedeljo, 22. januarja, po večernicah v šoli pri Sv. Lenartu. Ker je ta igra povsem nekaj svojevrstnega, ste iskreno vabljeni vsi prijatelji gasilstva od blizu in daleč. Na pomoč!
Sv. Jurij ob ščavnici. Nepopisno veselje je doživela zopet naša fara. Ravno na dan, ko ima mladina svoj praznik, to je 21. januarja, obhajamo zlato sv. mašo g. p. Angelusa Sattler iz škof j. Loke. Večkrat je g. pater obiskal našo faro, ko je bil še v Ptuju, in tudi sedaj hoče v naši jurjevški fari v krogu svojih sorodnikov, znancev in svojih duhovnih sobratov obhajati petdesetletnico mašništva. Jubilant izhaja iz dobre hiše Sattlerjeve v Stavenšencih, župnije sv. Peter v Gornji Radgoni. Pač izredna sreča za vso faro in vse sorodnike, ki imajo med seboj tako visokega jubilanta!
Sv. Andraž v Halozah. Ker je leto 1938 utonilo v morje večnosti, nas »Slov. gospodar«, ki je vse leto skrbel za razvedrilo, pouk in zabavo, vabi, da mu tudi v bodoče ostanemo zvesti in mu pridobimo novih naročnikov. Naj ne bo hiše, v katero ne bi zahajal katoliški časopis! Vsak naročnik »Slov. gospodarja«, ki plača naročnino 32 din (za vse leto) v teku januarja, je deležen 1000 din podpore v primeru požarne nesreče. Zato ne odlašajte, ampak čimprej poravnajte naročnino! Naročnino lahko plačate pri zastopniku
Mere Antonu v Veliki Varnici 53 ali pa pri g, kaplanu.
Sv. Barbara v Halozah. V minulem letu je bik* v naši župniji rojenih 85, umrlo pa jih je 46. Porok je bilo 19. Nastopila ni v tem letu nobena hujša bolezen.
Poljčane. Odbor krajevne KZ vabi svoje članstvo pa tudi druge na predavanje »o zavarovanju živine«, ki ga bo imel g. živinozdravnik Zemljič iz Slov. Bistrice v nedeljo, 22. januarja, po prvi sv. maši v prosvetni dvorani v Poljčanah.
Sv. Florijan v Doliču. V naši župniji smo so začeli pridno gibati v prosvetnem in verskem oziru. Pod vodstvom g. župnika se je ustanovilo prosvetn društvo, katero prireja igre in predavanja o verski, stanovski in mladinski izobrazbi. Dne 8. januarja smo imeli prvi občni zbor, na katerem smo slišali navdušujoče govore. Na praznik sv. Treh kraljev smo priredili lepo igro »Henrik, gobavi vitez«. Tudi Marijina družba, katere voditelj je g. župnik, se lepo razvija in napreduje. V teku dveh let so bili trije slovesni sprejemi s Precejšnjim številom novih članic. Vse članice se redno udeležujejo shodov in prejemov sv. zakramentov. Lepo napreduje tudi Apostol-stvo mož in fantov.
Ljubno ob Savinji. Dopisnik »Domovine« se je v svoji zadnji številki obregnil tudi ob volitve treh članov v upravo naše gasilske čete. Opozarja gasilce, da naj pazijo, koga bodo volili v upravo, češ da bo nekdo volitve takoj razveljavil, če ne bo izvoljen za predsednika. Prav dobro vemo, kaj hoče s tem dopisnik. Mu pač ni všeč, ker je sedaj mir v četi, katerega prej nikdar ni bilo, ko so bili člani uprave le taki, ki so hrepeneli po časti in ne po delu ter solidarnosti. Prav dobro vemo za vse, katerim diši predsedniška čast, vemo pa tudi, koga naj volimo, da ne bodo volitev razveljavljali kot so jih nekdaj. Pokazali smo, kdo je za nas. Prosimo pa dopisnika, da drugič raje ne agitira po časopisju, ker mu je to zelo malo zaleglo.
Male dole pri Vojniku. Naši predniki so bili v tem oziru mnogo odločnejši. Svoje potrebščine so kupovali pri zavednih, katoliških trgovcih. Po-snemajmo jih tudi mi! Kupujmo le pri solidnih in katoliških trgovcih! Za nas pride v poštev »Gospodarska zadruga.« na Frankolovem in dobri katoliški trgovci. Pri nasprotnikih naj pa kupujejo njihovi ljudje!
Podčetrtek. Pomilovalno se mora človek nasmehniti dopisniku »Nove Dobe« iz Podčetrtka. Gotovo nima naročenih nobenih časnikov ali jih ne čita, ker ne ve, v koliko krajih, ki lepo skrbijo za svoj napredek, je bila zadeva sankanja urejena na isti način kakor v Podčetrtku. Očividnor ne ve za določila cestnega reda, ki jasno določa, kaj je javna cesta, in ima predpise za promet ob cerkvah in za sankanje. Te predpise so vendar sestavljali razumni ljudje, ki vedo, kaj je prav. Pametnih uredb se pametni ljudje držijo. Ali se morda dopisnik »Nove dobe« smatra za pametnejšega? Nezadovoljen s prepovedjo sankanja je že ta ali oni, kogar pač zadene radi sankanja na cesti, a naj pove dopisnik, koliko neprimerno več ljudi je zadovoljnih, da je enkrat red in mir na cesti. Seveda za dosedanjo nezadovoljnost on ne ve, ker k njemu se nikdo ne bo hodil prito-ževat, ali pa tudi noče vedeti za njo. Če so se do sedaj v Podčetrtku sankali po trgu, so obenem spoštovali nedeljo in čas službe božje. Ako bi to bilo še sedaj, bi tudi sedanji g. župnik ničesar ne ukrenil proti temu. Ker si pa nekateri ničesar ne dajo dopovedati, kar hoče dopisnik zagovarjati, je bilo treba poskrbeti za red po zakonu, ki ne prepoveduje sanjkanja na javnih cestah samo za nekaj ur, ampak sploh» Naj tudi ne toži, da je komu vzeto zimsko veselje. Saj je vsa kotlin- v Podčetrtku polna sveta za lepa san-
kališča. Naj le odpre oči in pogleda, kako se mladina vsa kar najbolj veselo razpoložena sanka na mnogih krajih, kar je vse popolnoma v redu in je samo pozdraviti, če le gospodarji dajo svoje dovoljenje.
Laško. Efektna loterija. Kakor je bilo objavljeno v »Slov. gospodarju« z dne 27. decembra 1938, je žrebanje naše loterije preloženo na dan 19. februarja 1939, tokrat nepreklicno. To sporočamo vsem onim, ki so notico v »Slov. gospodarju« takrat prezrli. Srečke so domalega razprodane; kdor jih še želi, naj takoj piše ponje, da mu jih še pošljemo, preden poidejo. Torej nič odlašati! Zadnji trenutek, da zadeneš avto!
Laški okraj. Leto 1938, ki je zatonilo v večnost, je bilo, kar tiče rodovitnosti zemlje, še precej dobro, žito je dobro obrodilo, manjka pa kmetu denarja. Sadje ni obrodilo v okraju, saj so ga nekateri še kupovali za napravo sadjevca. Veliko škode pa je napravila slinavka pri goveji živini, čeprav se je pojavila v samo desetih hlevih celotnega okraja. Vendar je bil radi tega štiri mesece zaprt vsak promet z živino. Veliko goveje živine se je izvozilo (nad 800 glav) v Nemčijo. Zadnji čas pa je ves izvoz prenehal, in sicer radi tega, ker dosega naša živina sramotno nizke cene. Voli se plačujejo na Dunaju od 5.50 do 9 din kg žive teže. Ker pa živina na teži veliko izgubi in mora izvoznik plačati prevoz, je izvoz seveda nemogoč. Napačno je, da nemška komisija sama določa cene. Za zadevo se morajo pobrigati predvsem naši poslanci, sicer bodo našemu kmetu usahnili vsi denarni viri. Davki zopet zaostajajo v večji meri, ker jih kmet ne more plačati. Za božič in novo leto se je zopet pojavilo, da so kmetje sami klali, ker se živina ne more prodati. Zato pa tudi cena živini pada. Ako primerjamo cene živine in cene tega, kar mora kmet kupiti, še vedno vidimo, kakšna gorostasna razlika nastane. Obutev, ki je kmetu prav tako potrebna kot vsem drugim, je v primeri s ceno živine veliko dražja kot je bilo to pred vojno. Za par močnih čevljev je kmet dal leta 1913 10 kg goveda, a danes za tak par čevljev 35 kg. To seveda dokazuje, da je kmetski stan še vedno v krizi.
Šmarje pri Sevnici. Dne 11. januarja je obhajaš neobičajno petdesetletnico tovarniški ključavničar, najstarejši uslužbenec kopitarne »Bratje Winkler« v Sevnici, g. Fon Anton. Celih 50 let je vztrajno in zvesto služil svojim gospodarjem in tako pošteno preskrbel svojo številno družino, dasi je že 73 let star. Jubilant je vzor krščanskega očeta in gospodarja in je dolgoleten na-
T (asu porok...
Knjige za ženine in neveste:
Ob viru življenja, broš. 88 din, vez 104 din.
Mati vzgojiteljica, broš. 16 din.
Velika skrivnost (govori o zakonu), 18 din.
Iz duhovnega življenja družine, broš. 28 din, vez. 40 din.
Primerni darovi za novoporočene:
Poročna slika z natisom in datumom poroke, 40 din. Slika sv. Družine in druge slike po 40, 65, 70, 150 in 220 din. Razpela in kipi od 20 din dalje. Albumi in spominske knjige od 14 din dalje. Razne knjige, kakor: Varčna kuharica, 36 din; Kuharica v kmečki in preprosti hiši, broš 28 din, vez. 40 din; Gospodinjstvo 100 in 130 din; Zdravstveni nasveti za družino, broš. 20 din, vez. 32 din.
Priprave za gostijo:
Servijeti: 100 kom. po 3, 5, 6 in 7 din; lepi rožnati: 50 kom. po 6 in 12 din.
Papir in tase za podlogo torti po 0.75, 1.—, 1.25 in 1.50 din, Kreppapir po 1.75 din rola, svileni papir, tri pole za 1 din. Lampinjončki od 4 din dalje, papir za okraske, narodne zastave za okrasitev itd.
Za godca (udi nehaj:
Godčevski katekizem, 3 din. Slovenski šaljivec, 10 din. Veliki vsevedež, 14 din.
Ko se pripravljate na poroko in svatbo, spomnite se, da se vse te potrebščine dobijo v trgovinah
Tiskarne sv. Cirila
v Mariboru m Ptuju
o o
ročnik »Slov. gospodarja«, ki mu k lepemu delovnemu jubileju častita!
Brežice. V minulem letu je bilo v naših župniji rojenih 140, in sicer 77 dečkov in 63 deklic. Od rojenih jih je bilo iz domače župnije 54, iz ostalih župnij, ki so bili rojeni v javni bolnišnici,
Domače novice
Pričetek dela v skupščini in senatu. Prva seja novo izvoljene skupščine je bila 16. januarja. Ob navzočnosti vlade je vodil prvo sejo najstarejši poslanec Mihajlo Stojadinovič iz Beograda, ki se je v pozdravnem govoru spominjal kraljevskega doma in posebno še rajnega kralja ter je predlagal ob koncu štiri začasne tajnike, med katerimi je Slovenec dr. J. Koce. Po izvolitvi začasnega predsedstva so začeli poslanci izročati svoja polnomočja. Po oddaji polnomočij je bila prva seja zaključena in bo prihodnja 17. januarja. Na tej seji bo izvoljen verifikacijski odbor. — Po seji skupščine se je podala vlada v senat, kjer je bil v smislu določil poslovnika predlagan za začasnega predsednika prota Stevan Mihaldžtč. Predsednik je dal besedo notranjemu ministru, ki je prečital ukaz kr. namestnikov, s katerim je staro zasedanje zaključeno in je pozvan senat
pa 86. Umrlo je 127 ljudi, in sicer 78 moških in 49 žensk. Med temi je bilo domačinov 27. Razveseljivo dejstvo moramo ugotoviti za današnji čas, če primerjamo rojstva in smrti naše župnije, saj znaša število rojstev ravno še enkrat toliko kot pa smrti. Porok je bilo v župniji 11.
na sejo 16. januarja. Na predlog začasnega predsednika sta bila izvoljena začasna tajnika. Zatem je imel prota začasni predsednik domoljuben govor. Izrazil je zahvalo kraljevemu namestništvu, katero je znalo v nevarnih časih v septembru domovini ohraniti mir. Svoj govor je zaključil začasni predsednik z vzklikom kralju in kraljevemu namestništvu. Sledila je volitev predsednika. Soglasno je bil izvoljen dr. Anton Korošec. Navdušenemu pozdravu izvolitve je sledila v posebnem govoru zahvala novega predsednika za izkazano mu čast in zaupanje. Prihodnja seja senata bo sklicana pismeno.
Vihar poškodoval romarsko cerkev na Ptujski gori. Dne 16. januarja ob enajstih dopoldne je zadivjal strahovit vihar po Dravskem polju. Najhuje je trpela najvišja točka Dravskega polja Ptujska gora in na tej znamenita Marijina romarska cerkev z župniščem. Vihar je dvignil del cerkvene strehe in ga je treščil na tla. Streha
ima luknjo 15X17 m. Z župnišča je tudi odneslo del strehe, škoda je tem občutnejša, ker je bila cerkev lani popravljena ter preurejena.
Dva požara. Na Pragerskem je uničil požar posestniku Jakobu Rozmanu 50.000 din vredno domačijo. — V Makolah pri Poljčanah je zgorelo gospodarsko poslopje posestniku Lenartu Žun-kovič. škoda znaša 25.000 din.
Iz naših društev
Sv. Andraž v Halozah. V nedeljo, 22. januarja, se po večernicah ponovi v šoli igra »Vrnitev«. Prijatelj poštene zabave, vabljeni!
Naši rajni
Sv. Bolfenk pri Središču. Po sedemletni hudi bolezni je posestnica Ivana 2 g a n e c iz Jastre-bec mirno v Gospodu zaspala. Pokcjna je bila marljiva in skrbna mama svojim otrokom. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje!
Sv. Andraž v Halozah. Po kratki in zelo mučni bolezni je končala življenjsko pot mlada 23 letna Micika Vidovič iz Vel. Varnice. Pokojno je spremljalo na njeni zadnji poti veliko ljudi. Pevci so ji zapeli žalostinke v slovo. Rajni naj bo Gospod milostljiv sodnik, žalujočim pa tolažnik!
Novice iz drugih držav
Središče druge obrambne rdeče bojna črte V Kataloniji v rokah nacionalistov. Za Tarragono
je zasedla Francova vojska 15. januarja središča druge obrambne rdeče bojne črte v Kataloniji, mesto Cervera.
Kmečka trgovina
Gospodarsko ogledalo Slovenije
Na seji banovinskega sveta v Ljubljani se je razpravljalo o našem splošnem gospodarstvu. Glavno zlo za Slovenijo je uvoz žita in moke. Tako smo morali uvoz žita v Slovenijo povečati za okrog 200 milijonov dinarjev. In tu se pokaže tisto zlo, ki Slovenijo zadene najbolj, namreč, da mora revni slovenski človek podpirati bogatega vojvodinskega veleposestnika. Prizad namreč drži cene žitu in moki na domačem trgu zelo visoko, da lahko radi tega tekmuje s cenami žit na svetovnih trgih. Da je cena živilom visoka, je pa v glavnem v korist žitorodnim krajem, nikakor pa ne Sloveniji, ki mora letno uvoziti okrog 10.000 vagonov žita. Gornji pojav je nujno zlo naše centralistične uprave. Pri izvedbi gospodarskih samouprav bi se mogoče z modrimi ukrepi to zlo dalo odpraviti, pri sedanjem upravnem sistemu je pa odprava tega nemogoča.
Cene goveje živine
Voli. V Mariboru debeli 4.50 din, poldebeli 4, plemenski 4 din. V Ljubljani debeli 5.50 din, poldebeli 5 din, plemenski 4.50 din. V Ptuju so bili povprečno od 3.50 do 4.50 din. V Laškem so bili od 4 do 5.50 din kg žive vage. V Kranju debeli 6.25 din, ostali pa 5—5.50 din. V Zagorju ob Savi od 3.50 do 4.50 din.
Biki. V Ptuju so bili 3.50—4.25 din, v Murski Soboti pa 4.50—5.50 din.
Krave. V Mariboru debele 3.50—4.25 din, molzne in breje 3—4.75 din, klobasarice 2—3 din. V Ljubljani prvovrstne krave 4 din, ostale 3—3.50. V Ptuju povprečno 2—4 din. V Ljutomeru povprečno 2.50—3.75 din, v Murski Soboti pa 2.50 do 3 din. V Laškem 3.50—4.50, v Zagorju ob Savi 4—4.50 din, v Kranju 5—5.50 din.
Telice in mladi junčki. V Mariboru 4—4.75 din, v Ljubljani 4.50—5 din, v Ptuju 3.50—4.50 din, v Ljutomeru 4—4.50 din, v Murski Soboti 4.50 do 5.50 din, v Laškem 4.25—5.25, v Zagorju plemenske telice 6.50—7 din, klavne 4—4.50 din, v Kranju 5.50—6.25 din.
Teleta. V Mariboru 4.50—6 din. v Ljubljani 7—8 din, v Ljutomeru 5—6 din, v Murski Soboti 4.50—5 din, v Laškem 5—6 din, v Kranju 7—8.
Svinje
Plemenske. V Ptuju 7—7.25 din. v Kranju mladi pujski 7—8 tednov stari 140—280 din komad.
Debele svinje. V Ljubljani 9 din, v Ptuju 8 do 8.50 din, v Murski Soboti 9 din, v Laškem 10 din, v Kranju 10—11 din kg žive vage.
Pršutarji. V Ljubljani 7—8 din, v Ptuju 7.25 do 7.75 din, v Ljutomeru 6—7 din, v Murski Soboti 8 din, v Laškem 8.50 din, v Kranju 8.50 do 9.50 din kg žive vage.
Konji
V	Ptuju 500 do 5000 din komad, žrebeta 950 do 2000 din komad.
Meso
Govedina. Maribor 8—12 din, salo 15—16 din, Ljubljana 8—12 din, enako v Ljutomeru, Murski Soboti, Laškem in Kranju.
Svinjina, Maribor 11—12 din, reberca 10—12, Ljubljana 16 din, Ljutomer 13 din, Laško 18 din, Kranj 18 din.
Slanina. Maribor 14—15 din, Ljubljana 16 din, Ljutomer 15 din, Laško 18 din, Kranj 22 din.
Svinjska mast. Ljubljana 18 din, Ljutomer 16, Murska Sobota 18 din, Laško 19 din, Kranj 19.
Med
se prodaja v Ljubljani po 16 din, v Ljutomeru po 16 din, v Murski Soboti po 12 din, v Kranju po 22—24 din kg.
Kože in volna
Goveje. Ljubljana 11 din, Ljutomer 8 din, M. Sobota 9 din, Laško 7 din, Kranj 8—11 din kg.
Telečje. Ljubljana 10 din, Ljutomer 9 din, M. Sobota 10 din, Laško 8 din, Kranj 14 din.
Svinjske. Ljubljana 8 din, Ljutomer 9 din, M. Sobota 9 din, Kranj 8 din.
Volna. Neoprana Kranj 24— 26 din, oprana pa 34—36 din kg.
Vino
V	Sloveniji se cene vinu od zadnjega poročila niso bistveno spremenile, živahno se pa trguje z dalmatinskimi vini, katerih se je v decembru izvozilo v Nemčijo 3629 hI, v Ceško-Slovaško pa 2461 hI. V severni Dalmaciji se bela in črna vina piaCujejo 2.80 do 3.50 din liter. V okolici šibe-
nika se plačuje črno vino 3 din liter, belo 4 din, opolo 3.6" din. Kaštelanska vina se plačujejo 3.50 din. Vino na Visu, Hvaru in Korčuli se plačuje 3.75—4.25 din liter. Na Pelješcu so boljša vina 4—5 din. V Hercegovini se gibljejo vinske cene (bela vina — žilavka) med 5 in 6 din liter.
Zanimiv je ukrep bolgarske vlade, ki hoče odkupiti od bolgarskih vinogradnikov 30,000.000 litrov vina in ga predelati v žganje, samo zato, da bi se na ta način cena ostalemu vinu izboljšala.
V	okolici Ljutomera se plačuje navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—6 din, finejše sortirano vino pa 6—8.50 din liter.
Sadje
V	Mariboru so jabolka na trgu 3—6 din, hruške 8—16 din, suhe slive 8—12 din, celi orehi 10, luščeni 30—32 din kg. — Jabolka v Ljubljani 5—8 din, v Ljutomeru 3—5 din, v Kranju 5—7.
žito
Cene raznim vrstam žita so od našega zadnjega poročila ostale skoraj popolnoma iste. Kupčija z žitom ni živahna.
Krma
Seno. Maribor 0.80, Ljubljana 0.95—1 din, Ljutomer 0.50, Laško 0.50—0.60 din, Kranj 1 din kg.
Slama. Ljubljana 0.60, Ljutomer 0.30, Laško 0.25—0.30 din, Murska Sobota 0.35, Kranj 0.60.
Razgovor! z našimi
Naprava kupoprodajne pogodbe po stranki sami. J. Š. Kupili bi radi vinograd s hišo ter vinsko posodo od sestre in moža ter pogodbo sami napravili brez sodelovanja notarja. Pogodbo res lahko sami spišete in je v glavnem treba le, da natanko navedete kupljene nepremičnine in premičnine ter ceno. Hkratu naj prodajalca izjavita, da dovolita prepis lastninske pravice pri prodanih nepremičninah (navesti je treba vložne številke ter katastralno občino) na Vaše ime. Radi odmere prenosnih pristojbin je potrebno, da v pogodbi navedete, da odgovarja kupna cena prometni vrednosti. Pogodbo sestavite v štirih izvodih. Dva bosta za stranki (prodajalca in kupca), eden za davčno upravo in eden za zemljiško knjigo. Tiskovine kupnih pogodb dobite lahko v prodajalni Tiskarne sv. Cirila. Podpisa prodajalcev je treba overiti, in sicer lahko pri sodišču, pri "čemer je treba plačati za zapisnik 7.50 din ter za vsak overjen podpis po 15 din. Pogodbo samo kolkujete š kolekom za 10 din. Cim pogodbo sklenete, odnosno podpišete, jo morate najkasneje v 14 dneh prijaviti davčni upravi v svrho odmere pristojbin ter v to svrho priložiti nekolkovan prepis. Ta prepis naj bo sodno overjen; za to overitev ni treba plačati pristojbin. Nato morate zaprositi pri zemljiški prometni komisiji za odobritev pogodbe, ako se kupljeno posestvo nahaja v 50 km pasu od meje. Te prošnje ni treba kolkovati. Ko bo pogodba odobrena in bodo prenosne takse plačane, predlagajte pri zemljiškoknjižnem sodišču pismeno, pa tudi lahko ustno na kak uradni dan, naj se kupljene nepremičnine prepišejo na Vaše ime. Predlog je treba kolkovati z 22.50 din. Za primer, da so na prodanih nepremičninah vknjižene kake zastavne pravice ali druga bremena, se morate domeniti, ali jih boste prevzeli v svojo plačilno obvezo, ali pa kupite posestvo bremen prosto. Ako prodajalca ne bosta mogla pred prodajo doseči izbrisa bremen, se boste morali dogovoriti z vpisanimi upniki, da-li dovolijo bremen prost prepis posestva na Vaše ime. Ako tega dovolila ne bodo dali, se bo prepisala lastnina prodanih nepremičnin na Vaše ime z vsemi bremeni vred in jamčite v tem primeru za plačilo vknjiženih terjatev in bremen s kupljeno nepremičnino.
Podedovana puška odvzeta, prošnja za novo dovoljenje. M. V. Dovoljenje za posest puške, katero je imel Vaš pokojni oče, ne velja za Vas. Ako posedujete lovsko puško z eno ali več cevmi, zadošča, da jo prijavite — in sicer lahko potom občine — okrajnemu načelstvu. Dovoljeno je, da jo imate doma in jo smete nositi tudi izven hiše z ustrezno količino streliva, a le za obrambo svoje imovine. — Ako pa imate lovsko karabinko, tedaj potrebujete za posest karabinke posebnega dovoljenja od strani okrajnega načelstva. — Ako hočete katero koli dopustno orožje nositi izven doma brez omejitve, morate prositi tudi za zadevno posebno dovolilo, in sicer okrajno načelstvo
Mlečni izdelki
Mleko Maribor 1.50—2 din, M. Sobota 1.50 din liter. Maribor smetana 10 din, surovo maslo 24, čajno 28—32 din, domač sir 8—10 din, jajce 0.70 do 1.25 din.
Perutnina
Kokoš 20—25 din, par piščancev 24—60 din, puran 30—70 din, raca 18—24 din.
Zelenjad
čebula 3—4 din, česen 6—10 din, glava zelja 0.50—3 din, kg kislega zelja 3 din, 3—5 komadov repe 1 din, kg kisle repe 2 din, komad karfijole 2—10 din, komad ohrovta 0.50—1.50 din, kg hrena 8—9 din, komad zelene 0.50—3 din, šopek petršilja 0.50—1 din, komad endivije 0.50—1.50, kg endivije 10 din, kg radiča 10—12 din, kup mo-tovilca, radiča, špinače in vrtnega korenja 1 din, komad pora 0.25—1 din, 2—4 kolerabe 1 din, 3—5 redkev 1 din, šopek majarona 1 din.
Sejmi
Od 18. do 25. januarja bodo sejmi v sledečih krajih: 18. januarja svinjski v Celju, Ptuju in Trbovljah, v petek svinjski v Mariboru, v soboto svinjski v Brežicah, v ponedeljek v Središču ob Dravi svinjski; v torek, 24. januarja, živinski sejem v Mariboru, 20. januarja živinski pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; 21. januarja živinski in kramarski v Teharju pri Celju in v Vidmu, dne 25. januarja pa v Koprivnici in Slovenjgradcu živinski in kramarski.
potom pristojne občine. Tako dovolilo boste dobili le, ako dokažete, da je podana osnovana potreba za nošenje orožja izven doma brez omejitve in da niste doslej bili kaznovani radi kakega hudodelstva ali dejanja iz koristoljubja. Zoper odločbo okrajnega načelstva imate pravico pritožbe na bansko upravo v Ljubljani.
Sestra zahteva vrnitev že odpuščenega dolga. N. N. Pred več leti, ko ste kupovali posestvo za svojo hčerko, Vam je dala sestra hranilno knjižico z vlogo par tisoč dinarjev. Sestra je krstna botra Vaše hčerke ter Je izjavila, da knjižice ne bo treba vrniti. To izjavo je pri neki poznejši priliki še ponovila. Sedaj pa Vas hoče tožiti na povrnitev cele vložene vsote. — Ako Vam je sestra res vložno knjižico podarila, odnosno izjavila, da je ni treba vrniti, tedaj se Vam tožbe ni treba bati. Ako nimate prič, boste pač zaslišani kot stranka. Pri tem Vam seve ne moremo prerokovati, komu bo sodišče dalo več vere, ali Vam ali sestri, ako bi slednja morda zanikala, da bi se bila kdaj odrekla pravici zahtevati vrnitev hranilne knjižice. V vsakem primeru pa lahko ugovarjate, da Vam pritiče zaščita in Vam posojila ne bo treba vrniti, preden ne bo sestra izstavila nove zadolžnice. Plačati bi morali doslej zapadle tri anuitete znižanega dolga.
Upnik noče priznati leta 1937 plačanega zneska kot anuiteto. J. K. Upniku ste plačali 2. marca 1937 na račun zaščitenega dolga 1000 din. Upnik tega zneska noče vpoštevati kot obrok prve anuitete in ga tudi v novi zadolžnici ni vpošteval. Za-dolžnico ste podpisali, ker tega niste opazili. — Nove zadolžnice sicer niste upravičeni zahtevati, odnosno Vam je upnik ni dolžan izstaviti, vsekakor pa velja leta 1937 plačani znesek že kot anuiteta. Upnik se ne bo mogel sklicevati na to, da ste podpisali novo zadolžnico, pri čemer še plačani znesek ni vpošteval kot anuiteto, kajti vsi dogovori, ki so nasprotni določilom uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov in v škodo dolžnika, za slednjega ne veljajo. Ako Vas bo morda upniik tožil na plačilo anuitet, ne vpoštevajoč navedenih 1000 din, bo pravdo zgubil. Dolžni ste plačati doslej zapadle tri anuitete. Paziti morate, da ne boste prišli v zamudo, kajti ako ne bi plačali anuitet pravočasno, odnosno v naknadno danem 15 dnevnem roku, bi bil upnik upravičen zahtevati takojšnje plačilo vseh nadaljnjih anuitet. Glavnica se je imela znižati na polovico, višina obresti za čas do 23. novembra 1933 ni smela presegati 10%, za Čas od 24. novembra 1933 do
26.	septembra 1936 en odstotek, za čas od dne
27.	septembra 1936 naprej pa ne sme presegati treh odstotkov.
Prevzem dolga iz leta J 922 in odrekanje zaščite. H. A. Leta 1922 ste najeli posojilo ter so je vknjižila zastavna pravica na Vaši dve posestvi. Eno izmed teh posestev ste leta 1926 prodali, pri čemer Posojilnica ni dovolila, da bi se zbrisala zastavna pravica z Vašega drugega po-
naroCnihi
: pe
: jhuaojuoj
Mihcu zadiši račja pečenka.
in gre v vodo.
V glavo mu pride imenitna misel: natakne si na glavo bučo ...
Race priplavajo k buči in se začno z njo mastiti,
*
Nekdo je povabil 12 gostov. V zalogi je imel samo 11 buteljk vina, a vendar je vsak gost dobil 1 buteljko. Kako je bilo to mogoče?	co}ff[93nq
oua i^sauud auji^soS zt {isp a C fp^i^sof)) ★
V neki družini je bilo precej otrok, bratje in sestre. Ko so vprašali deklico, koliko otrok je v hiši, je rekla: »Jaz imam ravno toliko sester ko bratov.« Najstarejši fant pa je na isto vprašanje odgovoril: »Jaz imam pa dvakrat toliko sester ko bratov.« Koliko fantov in deklic je bilo v družini? faj^sos ups ui	aftJi os ijig)
OSI	OST
OST	OST
001	OS	001
OS		OS
001	OS	00T
OS	001	OS
00T		00 T
OS	00T	OS
sestva. Dolg je ostal neplačan, Vi pa še vedno solidarni dolžnik s kupcem ali porok, kakor pravite. Posestvo kupca je prišlo na dražbo in ste Vi 2. avgusta 1932 nastopili kot izdražitelj ter posestvo faktično izdražili. Posojilnica je svojo terjatev odstopila PAB, slednja pa stoji na stališču, da Vam ne pritiče zaščita in da je to nov dolg, češ, ker ste ga prevzeli avgusta 1932. Radi tega Vam Posojilnica grozi s tožbo, ako ne bi plačali celega neznižanega dolga. — Stališče PAB ni pravilno. Ako ste Vi ostali solidarni dolžnik, pa tudi, ako ste ostali le porok, Vam pritiče zaščita, ker gre za dolg, ki je nastal leta 1922 in ki ste ga sami najeli tako, da izdraženje posestva, obremenjenega z zastavno pravico za ta dolg, ne pomeni morda nastanka novega dolga, marveč je dolg ostal star. Zato ste dolžni plačati le doslej zapadle anuitete znižanega dolga. Opozarjamo Vas pa, da je to naše mnenje, da najvišje sodišče o tem še ni sodilo in da so nekateri juristi takega mnenja kakor PAB.
Upnica zahteva potom odvetnika takojšnje plačilo dolga iz leta 1929. G. F. Zasebnica Vam je leta 1929 posodila denar in zahteva sedaj takojšnje plačilo cele vsote z obrestmi vred. — Ako ste zaščiten kmet, Vam mora upnica najprej izročiti novo zadclžnico o znižanem dolgu z znižanimi obrestmi, šele potem, ko Vam bo to zadolž-, nico izročila, boste dolžni plačati, in sicer anuitete, ki bodo dotlej zapadle. Do danes so zapadle prve tri anuitete. Z ozirom na to se Vam tožbe zaenkrat ni treba bati. Pazite pa, da boste pravočasno plačali anuitete, kajti ako bi prišli v zamudo, čeprav le delno, bi morali plačati vse na-daljne anuitete naenkrat.
Lovski paznik in pazniški izpit. N. N. Pravilnik o uporabi zakona o lovu določa, da sme biti za lovskega čuvaja postavljena samo oseba, ki ji je občno upravno oblastvo priznalo sposobnosti za ta poklic. Ta sposobnost se sme priznati osebi: a) ki je pismena, b) ki je izučen lovec, c) ki pozna potrebne predpise zakona, č) ki je duševno in telesno popolnoma zdrava in ima dober vid in sluh, d) ki je zadostila vojaški obveznosti, e) ki ni pod skrbstvom, ki ni sodnijsko obsojena zaradi zločina vobče ali zaradi prestopka, napravljenega iz koristoljubja, dokler trajajo posledice kazni. ki ni obsojena na izgubo častnih pravic, dokler ta kazen traja; ki ni občeznani pijanec; ki ni kaznovana radi pregreška po Š§ 14, 17 in 88 lovskega zakona v zadnjih šestih letih; ki ni bila
več kot dvakrat kaznovana zaradi takih pregre-škov; ki mu ni bila v zadnjih treh letih morebitna zakupna pogodba razveljavljena zaradi pustoše-nja; ki ni bila v zadnjih dveh letih kaznovana radi pregreško po § 85 t. 3 in i 87 lovskega za kona. — Kdor želi, da se mu prizna sposobnost za lovskega čuvaja, mora opraviti pri okrajnem načelstvu izpit za lovskega čuvaja. Takega izpita pa ni dolžna opraviti oseba, ki izpolnjuje pogoje iz § 135 zakona o gozdovih. Ti pogoji so, da je oseba dovršila logarsko šolo ali opravila izpit za čuvajsko službo, da je dovršila 21. leto, odslužila svoj rok pri vojski in da je povsem zdrava, za gozdarsko službo sposobna in neprikorna.
Vsakoletno zvišanje državnega davka, J. M. Pritožujete se, da morate od istega posestva plačevati vsako leto večji državni davek. — Zemlja-rina in zgradarina se nista v zadnjih letih prav nič povišali. Morda se je zvišala samoupravna (občinska) doklada? To boste zvedeli na občini. Zemljarina znaša 10% katastralnega čistega donosa. Ako presega ka t as tratili čisti donos posestva 1000 din, se plačuje pri donosu do 2000 din še dopolnilni davek v iznosu 2% donosa; pri donosu nad 2000 din do 4000 din v iznosu 3%, pri donosu nad 4000 din do 6000 din v iznosu 3.5%, pri donosu od 6000 do 8000 din v iznosu 4%, pri donosu od 8000 do 10.000 din 4.5% itd. progresivno vedno više.
Konzumna društvo terja plačilo. U. J. V kolikor Vam konzumno društvo grozi z rubežem, se Vam rubeža ni treba bati, dokler ne boste toženi in ne bo morebitna sodba pravomoftna. V pravdi navajajte vse to, kar ste nam pisali. Ako ste plačali 50 kron kot delež, se bo kohzurftnemu društvu najbrž lahko posrečil dokaz, da ste pristopili in bili sprejeti kot član društva, ki je zadruga. Zadružna pravila so bila pozneje večkrat spremenjena in je bil zadružni delež zvišan na 300 din. Zadevni sklep občnega zbora je vpisan v zadružni register in je obvezen za vse člane, kojih članstvo še ni prestalo, članstvo pa ne prestane že s tem, da član skozi več let ničesar več ne kupuje ali da podružnica v kraju njegovega domovališča več ne posluje, marveč le z izstopom (ako odpove zadružnik članstvo najmanj tri mesece pred koncem poslovnega leta), s sklepom načelstva ali z izključitvijo. — V primeru, da bi od Vas zahtevali doplačilo zadružnega deleža, Vam morajo seve vpisati v dobro določene odstotke izvršenih nakupov.
Mihec pa — ne bodi len — jih začne vleftl pot vodo in jim zavija vrat.
Dobro si je pomagal!
Lov mu je sijajno uspel!
M zimske večere
V neki trdnjavi je bilo 600 vojakov. Ka-petan jih je tako razdelil, da je vsako stran branilo po 200 vojakov. — Polkovniku se ta razdelitev ni dooadla in je vojake razdelil tako, da je vsako stran branilo 250 vojakov. — Generalu pa tudi ta razvrstitev ni bila všeč in dal je naredbo, da mora vse štiri strani braniti 300 vojakov. Kako so postavili vojake kapetan, polkovnik in general?

Ukradena nevesta
Reimmichlova povest podomačena	16
Kakih tisoč metrov na desno je bila med skalnima bregoma ne prestrma dolinica. Tam se je čez nekaj časa prikazal Tonč. Sem in tja se je drsal po planoti in s težavo se je dokopal do kraja, kjer je čepel Hanzej v snegu. Ali je mrtev? Morda je še živ? Gdvezal si je smuči, pocenil zraven ponesrečenca in ga prijel za roko. Hvala Bogu, žila mu je še bila
—	silno hitro, toda krepko! Zravnal ga je, ki je bil nezavesten, in ga večkrat stresel, ali ni ga mogel zbuditi. Podrgnil mu je s snegom obraz in roke. Tedaj je ponesrečeni odprl oči in je z gorečimi očmi zastrmel predse, ne da bi vedel, kaj je z njim. Spoznal je Tonča, svojega sovražnika, hotel je planiti, pa se je zvrnil in zaječal: »Noga!«
»Leži mirno!« ga je Tonč opomnil. »Bom pogledal, kaj ti je.«
Zdaj se je Hanzej spomnil vsega, kar se je zgodilo. Strmel je v Tonča in sopihal:
»Ti — ti — življenje je sveto. Bog — bo kaznoval
—	za mojo smrt.«
»Hohoho, saj si živ; kje je še smrt!« se je oni zasmejal.
»Ti me hočeš ubiti.«
»Kaj ti ne pride na misel! Pomagati ti hočem, pomagati, da se v snegu ne zadušiš.«
»Kaj pa si se potem tako podil za menoj? Zakaj si me lovil?«
»Kaj te bom lovil?! Jaz sem se le dajal s teboj; pokazati sem ti hotel, da sem vendarle bolji smučar ko ti. Ko bi se ti ne bil v smuk spustil, bi ti bil to danes dokazal.«
»Čez skalo si me nagnal.«
»Kaj, svaril sem te in vpil za tabo: Nikar! Nikar tam! Ali me nisi čul?«
Hanzej je nejeverno majal z glavo.
»Sicer pa: tako ti ne skoči še kdo, kakor si ti,« je oni nadaljeval. »Ta stena ti je svojih petdeset, šestdeset metrov visoka. Od sto ljudi, ki bi tu dol skočili, se ti jih devet in devetdeset pobije ko nič. Lahko Boga zahvališ!«
Strahoma se je Hanzej ozrl na steno. Čez nekaj časa je rekel — še zmeraj Tonču ni prav zaupal —:
»Ti mi torej ne misliš kaj žalega storiti?«
»Danes prav gotovo ne, hehehe. Če se kakemu planincu kaj pripeti, mu mora drug planinec pomagati, če ne, je ničvrednež. Menda se ti ne zdim tak?«
»Če mi pomagaš, ti bom hvaležen.«
»Hvaležen, heiie! Meni ni za hvaležnost. Mi je ni treba. Povej, kje te boli!«
Desna noga. Ne morem je ganiti.«
»Tedaj si si jo zlomil. Daj, da pogledam!«
Odvezal mu je smučki — desna je bila vsa drobna
in ga stisnil za nogo; Hanzej je zastokal.
»Zlomljena je, da — tu spodaj.«
»Moj Bog, kako bom prišel domov!«
»Na svojih nogah ne, toda na mojih.«
»Pretežek sem; ne boš me mogel nesti.«
»Do senikov tu spodaj gotovo. Tam te bom položil v seno, da ne zmrzneš; potem pojdem po ljudi.«
Hanzej ga je začudeno pogledal.
»Ali te še drugega kaj boli? Ali si se še kje pobil?« ga je oni vprašal.
»'Mislim, da ne.«
»Ali si lačen? — Ne? — Ali hočeš požirek žganja? Ta te bo ogrel.«
Potegnil je najprej sam iz steklenice, potem jo je podal ranjencu; Hanzej je požrl nekaj kapljic.
»Bolj potegni!« ga je vzpodbujal Tonč. »Tudi bolečine ti olajša.«
Nato si je priklenil smuči, pobral z neznansko težavo Hanzeja, ki je na glas stokal, in si ga položil na ramo, potem pa je počasi in previdno oddrčal po planjavi dol.
Srečno sta prišla do prvih senikov in takoj ovohala, da jt še sena v njih. Zares so bili seniki še do
polovice polni sena. Ko je Tonč s trudom odpahnil durci, je ponesrečenega rahlo zvrnil na mehko in zlezel za njim v uto. Hanzej se je premagoval, da ni vpil od bolečine, Tonč pa je odprtal nahrbtnik in zdeval L" njega kruh, sir, povojeno meso in jajca; lotil se je, ker je bil pošteno lačen, in je silil tudi Hanzeja, naj je. Hanzej je dejal čez nekaj časa:
»Bog ti povrni, kar si mi storil! ... Ti — Tonč — nisem mislil, da si tako dober človek.«
»Dober bi vsak rad bil; le posreči se ne vsakemu, veš, hehehe,« se je orjak zasmehljal. »Da menijo ljudje, d sem divjak, to vem.«
»Kaj hudega nikoli nisem čul o tebi, samo to, da si divji lovec.«
»Nisem!« se je Tonč zadri. »Zverine ne lovim — prave zverine ne.«
»Ne zameri, saj me ne briga; jaz ti ničesar ne obiram.«
»Same čenče, kar ljudje o meni vejo! Svoj živi dan še nisem ne srne ne gamsa ne divjega petelina ne zajca ustrelil.«
Ko je videl Hanzeju na obrazu, da mu ne verjame prav, je siknil skozi zobe:
»Prava, lepa zverina mi je preljuba, da bi jo pobijal. Kar jaz streljam, to so roparice: lisice, kune, sove, jastrebi, ki ti lesno živad koljejo.«
Beseda jima je obtičala. Medtem ko je Tonč pospravljal ostanke v nahrbtnik, ga je po obrazu čudno spreletelo. Očesi sta mu nekam posebno zaškilili.
»Še pol ni res, kar ljudje govorijo,« je zagodrnjal.
Hanzej je molčal.
Tedajci je Tonč prežeče vprašal:
»Kaj pa je Žnidarjeva rekla o meni?«
»Kdo? Leja, moja žena?«
»Žnidarjeva Leja, da!... Sicer: tvoja žena je, da, tako je! ... Kaj je dejala?«
»Nič... nič,« je Hanzej za jecljal; »le to mi je rekla, da veš nekaj hudega.«
»Torej je le čenčala, hehehe! Pretrapasto! Ženske ne znajo biti tiho.«
»Saj bi ne bilo ostalo skrito.«
»Kaj bi ne bilo ostalo skrito?«
»To veš ti bolje ko jaz.«
»Jaz ničesar ne vem. Prav ničesar.«
»Zagrozil si ji, da jo boš na sodniji naznanil.«
»Kaj pa mi tako verjame! In kaj šele, da tako oznanja!«
»Saj mi je vendar morala povedati, zakaj beži.«
»Aaah, torej sta se zmenila, da bo zbežala?«
»Jaz sem ji svetoval, naj beži.«
»Bolj kaj neumnega bi ji ne bil mogel.«
»Kaj sem mogel drugega? Saj ti bi jo bil v — v ječo spravil.«
»Jaz? Nikoli! Tak divjak pa nisem. Mene se ji ni treba bati.«
Hanzej je nejeverno zmajal z glavo.
Tonč je spet vprašal:
»Kje je Žnidarjeva — to se reče: tvoja žena?«
»Ne vem. Ko bi tudi vedel, bi tega ne smel povedati.«
»Zakaj ne?«
»Ker jo hočeš zaslediti, da bi jo dal prijeti in zapreti.«
»Ali si zmešan? Kaj takega se mi še sanja ne.«
»Kaj pa potem hodiš za njo? Če hočeš resnico priznati, moraš reči, da si v ojstrški koči njo iskal.«
»Da, res. Pa le zaradi tega, ker sem se hotel nekaj pomeniti z njo.«
»Kaj se hočeš pomeniti z njo? Leja je moja žena,« se je Hanzej razburil.
»Hoho, nikar me ne sumi! Tak prasec pa nisem in vem, kaj je ženska čast. Če pravim, da bi ji rad nekaj povedal, je to le vama obema v prid.«
»Tedaj lahko to meni tudi poveš.«
»Ne, to povem le ženi. Ona ti lahko pove, če se ji zdi prav.«
(Dalje sledi)
Belgija ima najmanj judov
V	ženevi je izšla statistika o judovskem živ-lju. Po teh podatkih živi 16 milijonov judov, od tega 9,5 milijona v Evropi. Največji odstotek judovskega prebivalstva ima Poljska, namreč 9,8. Sledijo Litva s 6,2 odst., Romunija s 5,4% in Mažarska s 5,1%. — Ostale države imajo manj nego tri odstotke judov. V Evropi ima najmanj judov Belgija, namreč samo 60.000.
Pet let brez spanja
V	ameriški državi Massachussets živi 691et-ni možakar, ki že celih pet let ni zatisnil očesa. Zdravniki se trudijo, da bi mu omogočili spanje, toda doslej niso dosegli uspeha.
Nov redilni prašek za prašiče.
Vsak kmetovalec si z Redinom hitro in z ma-limi stroški zredi svoja prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 zavitek za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali i zavitke 6 din, od 5 zavitkov naprej 12 din.
Prašek za pomnožite/ in izboljšanje mleka ter izvrstno hranilno in re-dilno sredstvo za govedo. Veliki zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
Moštna esenca Mostin za izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov stilne 20 din. Poštnina povzetje za 1 ali 3 steklenica 12 din. Za boljše izrabljanje ¡poštnine priporočamo^ da naroči eden za več sosedov skupaj.
Pravi Redin, Mlekin in Mostin se dobi samo z napisi Redin, Mlekin, Mostin ter ga prodaja samo
Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica.
106

MALA OZNANILA Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—• (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm2 Din 1.—, do velikosti 50 cm2 Din 2.50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz m&lib inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.	Prodam posestvo 3 orale. Franc Nerad, Grajen-ščak 23, Vurberg. 112
	Prodam nov vinograd, klet in hišo, blizu cerkve Zibika. Več pove Anton Romih, Vodenovo, Šmarje pri Jelšah. 114
	Proda se: hišica z vrtom v Spodnji Gorici pri Pragerskem; cena 18.000 din. — Posestvo na Bukovcu pri Zgornji Polskavi; cena 85.000 din. To posestvo je zelo pripravno za kakega upokojenca. Plačilni pogoji po dogovoru. Ponudbe na »MH 95« na upravo lista.
SLUŽBE:	
Sprejmem hlapca. Simerl, Počehova 67, Maribor. 83	Proda se malo posestvo v krasni legi poleg ba-novinske ceste. Naslov: Pompe France, Polana-Razbor, Loka pri Zidanem mostu. 69
Pridno in pošteno deklo sprejmem s 1. februarjem v službo. Budin, Maribor, Dankova 10. 82	
	Prodam lepo hišo, močno zidano, z velikimi prostori, z gospodarskim poslopjem, primerno za vsako obrt, v sredi vasi Fram 32. 47
Viničarja z najmanj 5—6 delavci, ter konjarja (poročenega), ki razume poljska dela, sprejme s 1. februarjem barona Twickla posestvo, Krčevina pri Mariboru. 81	
	Hiša naprodaj. Blizu M. Sobote (10 minut od postaje) je naprodaj lepa nova hiša, pri kateri je obširen vrt z velikim sadovnjakom. Poizve se v Bratoncih št. 2, p. Beltinci. 28
Viničarja iščem, pridnega, z malo družino. Ponudbe na upravo »Slovenskega gospodarja« pod »Viničar 75«.	
	Lepo posestvo v Dravski dolini se odda poštenim ljudem v najem. Vprašati: P. Pintarič, Brezno. 39
Viničarja s štirimi delovnimi močmi iščem. Naslov v upravi. 74	
Mlad zakonski par brez otrok išče službo takoj. Naslov v upravi. 76	RAZNO:
	Kolesa letošnje novosti, šivalni stroji po smešno nizkih cenah, tudi na obroke. Šket, Vransko. 92
Mesarski vajenec z dvema letoma učne dobe se želi izučiti. Repolu3k Rudolf, Ruše 189. 78	
Družine za poljska dela (ofer) z najmanj štirimi delovnimi močmi sprejme oskrbništvo Rogoza pri Hočah. 86	Cepljeno trsje prodaja žel Josip, Sv. Trojica v Slov. goricah. 77
	železno pohištvo in otroške vozičke vseh vrst nudi najceneje »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6. 79
Viničar s tremi delovnimi močmi se takoj sprejme. Naslov v upravi. 94	
	ženini, neveste! Najlepše šopke in vence izdeluje po nizki ceni A. Klemenčič, Maribor, Pristaniška 2, tik Vodnikovega trga. 97
Išče se majer s 4—6 delovnimi močmi, z dolgoletnimi spričevali. Dr. Kapralov Sergije, Marija Snežna. 93	
	Singer šivalni stroj, rabljen, z garancijo, in železno peč proda poceni mehanik Draksler, Maribor, Vetrinjska ulica 11. 115
Viničar, samo tri osebe (delovne moči), se sprejme takoj. Vprašati: Petkovič, Slovenska Bistrica — Visole. 103	
	železnino vse vrste, špecerijo kupite ugodno pri Jcs. Jagodič, Celje, Gubčeva ulica 2, Glavni trg. Zamenjam bučnice za olje. 96
Viničarja, delavnega, poštenega, s prvovrstnimi priporočili in tremi delavnimi močmi, sprejme v stalno in dobro službo Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 104	
	Mlinarji, i>ozor! Monarh mlin, malo rabljen, poceni naprodaj. S. Forstnarič, Maribor-Melje. 37
Trgovskega učenca s primerno šolsko izobrazbo iz poštene hiše sprejme trgovina mešanega blaga S. Senčar, Mala Nedelja. 100	Šivalni stroji »Veritas«, pogrezljivi, z 20 letno garancijo, po 1900 din prodaja Ussar Alojz, Maribor, Trubarjeva 9. 26
Viničar s štirimi delovnimi močmi se sprejme. Košaki št. 39. 99	Priporoča se Kupčič-eva drevesnica in trsnica na Ptujski gori! 1427
Mlinar, samostojen, priden in pošten, se sprejme za stalno v dobro hišo za kmečki mlin v laškem okraju. Drago Pšeničnik, Ljubljana, Bežigrad, Carja Dušana 18. 105	Ovčjo volno, čisto in lepo, kupim po najvišji dnevni ceni ali zamenjam za klobuke. Popravila klobukov sprejmem od 10—25 din. Babošek Vlad-lto, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 8. 87
Sprejmem majerja ali viničarja z več delavci. Jarenina št. 39. 98	Cepljeno trsje in korenjake prodaja Turin, Mo-draže, P. Studenice pri Poljčanah. 18
Sprejmem viničarja s tremi delovnimi močmi. Naslov v upravi. 116	
	Posebno letos se priporoča Frangeževa drevesnica in trsnica v Hočah radi dobre kvalitete! 49
Oferja, tri delovne moči, dva moška ena ženska, brez malih otrok, sprejme Rošpoh-dvor, Kamilica. 110	
	Brez skrbi zjutraj vstaja, kdor kupuje v manu-fakturi Grajske starinarne Maribor, Vetrinjska ulica 10, ker je najcenejše.
Viničar se sprejme, trije, moški in dve ženski. Jareninski dol 47, Jarenina. 111	
	Cepljene trte! V veliki množini različnih vrst na običajnih podlagah, krasno razvitih, nudi I. trs-ničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenih! 1450
Viničarja s 5—6 delovnimi močmi sprejme takoj posestvo Prosek-dvor, Bresternica pri Mariboru. 66	
Poročen konjar išče službe. Naslov v upravi. 109	Kobila, za, vsako vožnjo sigurna, se za vino, pijačo ali drva za protiračun proda. Ivan Caf, posestnik, Pobrežje pri Mariboru.
Kovaškega pomočnika sprejmem. Budja Ciril, Sv. Marjeta ob Pesnici. 107	
Ofer, oženjen, se sprejme pri graščini Slivnica pri Mariboru. 31	Posteljne odeje, močno prešite (domač izdelek), z belo vato od 70 din naprej, zglavniki od 30 din naprej, tuhne, izgotovljeno posteljno perilo (kapne od 68 din naprej), koče, slamarice, madrace, posteljno platno, inleti, klote in svile za odeje, zavese, perje in puli po najnižjih cenah. Ana Stuhec, specialna trgovina in izdelovanje posteljnih odej, Maribor, StoJna ulica 5. 1436
V službo s® vzame majer z najmanj petimi delovnimi močmi, najmanj dva moška; ako jih je več, dobijo tudi zaposlitev. Naslov v upravi. 38	
S00 dinarjev tedensko lahko vsak zasluži s prodajanjem ali izdelovanjem potrebnih predmetov. Pošljite znamko za odgovor. Anton Blaz-nik, Ljubljana VII. 14	
	Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 461
POSESTVA:	
Proda se srednje posestvo, skupno, na ravnani. Ivan Pančič, Lušečka vas, p. Poljčane. 113	
	Ženin — nevesta! Najceneje in dobro bosta postrežena v manufak-turni trgovini 102 I. Preac, Maribor, Glavni trg 13
Lepo posestvo ca 8—10 oralov, ob banovinski cesti Maribor—G. Duplek, se ugodno proda. Do-goše 33, Maribor. 108	
ČAJ
[Apoteka Mr.BAHOVEC, Ljubljana|
S. br. 2007-32
Vse vrste štampiijk
za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj.
Malvazija je ime trti, katero je opisal v »Kmetovalcu« lani v novembru umrli vinarski strokovnjak g. Gombač. Tudi naša trsnica je prejela nekaj teh cepičev naravnost iz Italije. Na zalogi imamo še tudi vse druge sorte trsnega izbora, korenjake, sadno drevje, sadne divjake in nizke vrtnice v 80 barvah. Trsnica in drevesnica Čeh, Sv. Bolfank v Slov. goricah. Ceniki zastonj. 1303
»Pri starinarju«, Zidanšek, Maribor, Koroška 6,
nešteto ostankov iz raznih tovarn: svile, dele-na, druka, cajga, barhenta, flanele, oksforda, žameta, volna, inoške in ženske srajce, hlače, gate, pletene jopice, predpasnike vse velikosti, otroške obleke.
Radi selitve na prodaj v Slovenski 22, Volčič:
dve postelji, omari, miza, stoli, pernice, vzglavniki, odeje, posoda.	117
Jesen, zima! — Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo, 128 din. — Reklamni paket serija »K«, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko in otroško perilo, v najlepši sestavi, paket 130 din. — Dalje specialni paket »original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flane-lev za pidžame, žensko, moško in otroško perilo, za izjemno ceno 150 din. — Paket serija »Z«, vsebina 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer: »Z/l« 130 din, »Z/2« 160 din, »Z/3« 200 din, »Z/4« 250 din, »Z/5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Trgovcem popust! Vsak paket poštnine pro3to, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago. Pišite še danes: »Razpošiljalnici Kosmos«, Maribor, Kralja Petru trg. Oglejte si povečano zalogo in ugodne cene!
GRAMOFONSKE PLOŠČE od 26 dir» naprej dobite pri Ackennann K., Ptuj, Krekova ulica št. 1.
Zahtevajte cenik!	17
ïa neveste in ženine!
Venci, mirte (šopki), paičolani se po naročila takoj izdelajo Dobite jih tudi v veliki i-biri 90 pri „LUNA" Maribor, samo Glavni trg 24
Domači knjigoveii
kupujejo potrebščine v knjigoveznici
Tiskarne sv. Cirila — Maribor
.....- ..... -	Ženini in nevesie! 16 Poročne prstane iz zlata, srebra in dublea kupite najceneje pri urarju K. Ackermann, Ptuj, Krekova ul. 1	
Sveče za cerkev in dom kupujte v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila Maribor— Ptuj		Najlepše m nainoveiše vzorce za ročna dela, kakor kuhinjske prtiče, namizne prte, posteljno perilo itd., vam predtisnemo na platno v prodajalni TISKARNE SV. CIRELA, PTUJ, Slovenski trg 7
		
	VjilCka trta CePiči najplemenitej-V1II9I1U 11 tU. ših vrst ter ključi in frJgff» korenjaki Kober 5 BB, Teleki	
	8 B, Riparia in CliitüSclas, vse %/SiKbB zajamčeno čisto in prvovrstno W Prva Jugoslovanska trsnica, Daruvar	
		
Za novoporočence I Podglavnike za na postelj od din 25'— dalje, pernike (tuhente) od din 100'— dalje posteljno perje od din 8"— dalje v veliki izbiri 89 dobite pri „Luna" Maribor, samo Glavni trg 24		Lepo priložnost za neveste! Mongol svila din 12'-, Crepe satim din 20'-meter pri 88 1. Trpinu, NariDor, Vetrinjska 15
	1761 Zahtevajte cenike!	
	illlNIllilllllil!^	
-3DnaomnaoaaooajüüGUDaDooaamaaciaaDDnDDao
a
Hranilnico Dravske banovine Maribor
Centrala: Maribor	Podružnica: Cclfc
t lastni novi palači na oglu	nasproti pošte, prej Južnošta-
Gosposke-SIovenshe ulice.	27	iersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim * premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
V S A K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
I		ar r	ta	ložite	i ► najbolje in najvarneje pri	
Spodnfeštaierski itudskl g Oosposka ulica 23 | FIliSlElillll l						Kisofilnicl Ulica 10. ohtoDra
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo. ¡BEjT" Hranilne vloge se obrtitujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 —.						
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Prane Hrastelj v Maribor«