KAKO JE CICEK JEZDIL  MIŠKO
Kaj iz luknje pogleduje                       pa izgine — en, dva. tri!
in se Cicku posmehuje,                        Cicek skloni se, stnni...

Sment, to mora čudo biti:                     Brrr, nenadoma kot piš
treba se bo bolj skloniti.                       pridrvi iz luknje miš

in čez sobo jc ureže...                         v trdo steno prileti,
Cicek naš, nevajen ježe,                       da vse v zvezdah se iskri!