Poskusi pri socialistih EISENHOWERTEV PROGRAM Pri občinskih volitvah koncem maja v Italiji je levičarski blok dobil skoraj pol miljona več glasov, kakor pa pri vo¬ litvah v letu 1948. Sicer vodijo v Italiji občinske in pokrajinske volitve zelo raz¬ lični vidiki, vendar bi ta izid kazal, da je koalicija levice, to je komunistov, so¬ cialistov in ostalih manjših levičarskih skupin, še vedno zelo trdna in nevarna. Vendar je bil ravno Nenni, vodja so¬ cialistov, ki sodelujejo s komunisti, ti¬ sti, ki je nakazal, koliko ima ta levi¬ čarska koalicija moči v sebi. Ves čas vo¬ lilne borbe je Nenni na shodih svoje stranke govoril opazno pomirljivo in zmerno; v večini svojih govorov Toglia- tija in komunističnih zaveznikov sploh omenil ni. Na posebni seji vodstva stranke so ga zato mlajši radikalnejši člani napadali, toda Nenni jih je hitro spravil k molku. Kmalu po volitvah pa so ameriški listi prinesli v precej sen¬ zacionalni obliki novico, da je Nenni po¬ nudil De Gasperiju vstop v vlado, kar bi pomenilo, da je pripravljen prelomiti s svojimi komunističnimi zavezniki. O teh Nennijevih potezah je takoj iz¬ šla cela vrsta ugibanj in komentarjev, v katero smer misli kreniti Nenni in njegova soc. stranka. Italijanska soc. stranka je vedno uživala poseben slo¬ ves med evropskimi socialisti in so nje¬ ni voditelji vedno igrali vodilno vlogo v socialistični internacionali. Ko se je za¬ čel Nenni vezati s komunisti, je prišlo do razkola v njegovi stranki, Nenni sam pa je bil s svojo stranko izključen iz socialistične internacionale. Toda vkljub temu, da ima Nennijeva stranka trdne tradicije v mednarodnem socializmu, je vendarle težko predvidevati, da bi mo¬ gel kaj kmalu najti pot nazaj v inter¬ nacionalo, dasi sedanji zastopnik itali¬ janskih socialistov v internacionali Sa- ragat v svojo novo soc. stranko ni po¬ tegnil mnogo starih italijanskih sociali¬ stov. Ko se je začela razvijati debata o tej novi Nennijevi taktiki, sta evropske socialiste v posebnih govorih posvarila pred nevarnostmi totalitarizma voditelja angleške soc. stranke Morisson in Att- lee. Toda v angleški delavski stranki tli naprej razkol med levim krilom, ki ga vodi Bevan in strankino sredino, ki jo vodita Attlee in Morisson. V Franciji se socialistična stranka vedno bolj pomika proti levi. V Nemčiji raste moč sociali¬ stične stranke, ki jo vodi dr. Schuma¬ cher. Delne volitve v Angliji so v zad¬ njih tednih pokazale, da bi pri morebit¬ nih volitvah v bližnji bodočnosti spet zmagali socialisti. V Franciji se lomi moč komunističnih sindikatov in s tem pridobivajo socialisti. V Italiji se pa Nenni pripravlja za trenotek, ki bi o- mogočil poravnavo v socialističnih vr¬ stah in njeno edinost. Bevanovi emisarji pa so v zadnjem času večkrat potovali v Beograd. Neka¬ teri od njih pa niso bili samo Bevano¬ vi predstavniki, ampak jih je pooblašča¬ la za te obiske celo laboristična stran¬ ka. Iz Jugoslavije so se vračali ti dele¬ gati z ugotovitvami, da “socializacija napreduje”, titovski propagandisti pa so tudi začeli pogosteje uporabljati zase izraze, da ustvarjajo v Jugoslaviji “so¬ cialistično družbo” in “socializem”. To povdarjanje je ponekod celo privedlo do objavljanja novic, da misli Tito svojo komunistično stranko preimenovati v “laboristično” in tako svoj režim naslo¬ niti na zahodno evropsko socialistično akcijo. Bevan je v svojih govorih pogosto omenjal, da Združene države ne bodoj vzdržale v tekmi oboroževanja in da se bo kapitalistični svet na tem zrušil. Za Evropo napoveduje rešitev pred komu- j nizmom samo v pospešeni socializaciji vsega evropskega gospodarstva in v no- j tranji socialistični preureditvi. Druga [ socialistična internacionala bi tako do-1 bila nov pogon za delo, ako stopijo njej na čelo Bevan, Nenni in Schumacher. Močna injekcija bi pa bila, tako mislijo nekateri socialistični ekstremisti, ako se | jim priključi — Tito. Seveda, ako Tito-: General Eisenhower je koncem maja podal ostavko na službo v ameriški voj¬ ski in takoj prve dni v juniju nastopil agitacijsko potovanje po vsej Ameriki. Več tednov se bo sedaj vozil s posebnim vlakom iz kraja v kraj in volilcem raz¬ lagal svoj program. Prvi tak govor je imel v svojem rojstnem kraju, v Abile- nu, dne 6. junija, ko ga je na domači stadion prišlo poslušat okrog 60.000 vo- lilcev, ki so vzdržali skoraj ves popol¬ dan, dasi je lilo kot iz škafa. Uvodoma je Eisenhower povdaril, da mora voditi ameriške državljanje danes, tako kakor je vodila njih prednike, glo- boga vera v božjo Previdnost, vera v Boga, “kajti Njegova roka nas je ved- on vodila in ščitila. Zavest, da smo bož¬ ji otroci, mora biti v nas in mora pre¬ vladovati golo borbo za vsakdanje živ¬ ljenje. Božji zakoni so tisti, ki so pro¬ glasili pravico človeka do svobode. Ker je ta vera prevevala tiste, ki so usta¬ navljali našo državo, zato so njeni te- j melji vzdržali in se ohranili. Ker nas preveva ta vera, nas notranje in zuna-1 nje težave ne morejo premagati.” Seveda pa nismo imuni proti vsem nevarnostim. Največja nevarnost, ki nam grozi, je inflacija. Dolar je v ne¬ varnosti, ker si slede proračuni, ki niso v ravnotežju. V ameriškem gospodar- [ stvu lahko inflacija prinese posledice, ki | bodo spodnesle svobodno podjetnost — to je: gospodarski temelj človeški svo¬ bodi. In to, da sedanja vlada ni mogla preprečiti inflacije, je njena glavna j krivda. Nova vlada mora ustvariti rav- , notežje v proračunu in to bo prvi ko¬ rak, ki naj privede dolar na zdravo pod- I lago. Kakor pa mora vlada preprečiti inflacijo, tako mora tudi omejiti obdav- . čenje, ki je doseglo previsoko stopnjo.j , Združene države imajo mnogo predrago j birokracijo. Poleg tega so uradniki v ve¬ liki meri taki, da niso sposobni za svo-, | je delo. V uradih se pojavljajo znaki ko- rupcije. Zvezna vlada bo morala biti or- . | ganizirana tako, da bomo spet čutili, da vladajo v vladi taka načela, kakor so: cenenost, plodovito delo, štednja. Zdru¬ žene države morajo odpraviti vse slabo¬ sti in napake v svoji upravi in postati vzgled prave demokracije vsemu svetu. Naš največji nasprotnik pa je komu¬ nizem, ki se razteza in steguje proti nam iz Evrope in iz Azije. Dejstvo, da je Kitajska padla kot žrtev komunizma, je največja nesreča naših časov. Narodi po svetu so začeli postajati plašni pred to kom. nevarnostjo. Izgubljali so po- I gum in postajali so neodločni v zavesti, da se te nevarnosti ne morejo otresti, širila se je beda in mednarodne trgov¬ ske zveze so se podirale, ker za njimi ni bilo oboroženih sil, ki bi te zveze ščitile. Toda zmeda je trajala le malo časa, ker so se Združene države zaved¬ le, da je treba kom. nevarnost ustaviti in njeno propagandno moč zbiti. Samo ameriško posredovanje je lahko vposta- vilo ravnotežje med kom. svetom in sve¬ tom, ki hoče ostati svoboden. S svojimi oboroženimi silami je Amerika sprejela izzivanje kom. sveta in se postavila na vodilno mesto, ki ga mora imeti. Mi moramo vedeti, kaj hočemo in naši za¬ vezniki morajo vedeti, kaj morajo sto¬ riti; vse pa moramo opravljati tako, da ne bomo klecnili pod težo gospodarskih bremen, ker bi to prineslo v svet popol¬ no zmedo. Vse to pa moramo opravljati jasno in odkrito in izginiti mora tista tajnost, ki je spremljala sklepe, ki so bili sprejeti v Jalti (1944). Evropo pod¬ piramo v njenem ideološkem boju proti komunizmu tudi zato, ker vemo, da je tam delavstvo izvežbano, da je tam in¬ dustrija z velikimi produkcijskimi mož¬ nostmi in ker so tam tudi važni viri si¬ rovim Ako je ne podpremo, bi vse to padlo komunistom v roke. Evropo pod¬ piramo, ker vemo, da nas bo njeno obo¬ roževanje vedno manj stalo in ker bo doseženo ravnotežje. Toda vsak korak za zedinjenje Evrope je prav tako korak za resnično končno zmago. Za zedinje¬ nje Evrope se moramo boriti z vsemi svojimi silami in pobijati needinost med evropskimi narodi. V naši notranji politiki pa vlada že od zdavnaj načelo diskusije in debate. In to debato in diskusijo so nam omogo¬ čale politične stranke. Zdravje naše po¬ litike bi bilo v veliki nevarnosti, ako bi se zgodilo, da bi vedno ena in ista stranka nosila vso politično odgovornost. Velika nevarnost grozi ameriški demo¬ kraciji, ako ostane samo ena stranka predolgo zasidrana na vodstvu države. Da imamo danes toliko nesposobnih lju¬ di na upravi in da nas tepe toliko na¬ pak javnega življenja in delovanja, je samo posledica tega, ker je bila ena stranka predolgo na vodstvu državne po¬ litike. Sistem dveh političnih strank se mora ohraniti v naši politiki. Na ta na¬ čin se namreč omogoči sodelovanje vseh državljanov pri političnih poslih in na vodilna upravna mesta bodo prišli urad¬ niki po strogi izbiri. Združene države štejejo 156 miljonov prebivalcev in vsak dan se rodi 5500 novih državljanov. Vsak dan rabimo več hrane, več stanovanjskih hiš, več stro¬ jev in več zaščitnih socialnih naprav. Vsak ameriški državljan mora gledati na državno politiko, na krajevno politi¬ ko kot na svojo osebno zadevo in kadar bo vsak državljan politik v tem smislu, tedaj bo politika postala najbolj pleme¬ nita obrt — in tudi najbolj koristno de¬ lo za vso skupnost. Ostati moramo duhovno močni, naša vojaška sila pa mora sloneti na hladni logiki in tako bo Amerika mogla ščititi drugim narodom svobodo ter tako nosi¬ ti breme voditelja svobodnega sveta. ENTRAR0N EN VfGOR US C0NSTITUC10NES EN LAS DOS NUEVAS PROVINCIAS El ministro de asuntos politicos, informo ayer que han entrado en vigor las constituciones de las nuevas provincias Presidente Peron y Eva Peron, de con- formidad con las disposiciones de la ley de provincializacion 14037. Expreso el doctor Subiza que, por imperio de la mišma ley, corresponde con- vocar inmediatamente a comicios para designar las autoridades provinciales y elegir senadores y diputados al Congreso de la Nacion. Expreso asimismo que esta sera la primera vez en el pais que se aplicara en la provincia Presidente Peron el voto sindical par el cual se le dara repre- sentacion especial al trabajo organizado. Indico luego que las nuevas constitu- ciones contienen disposiciones especiales de indemnizacion al trabajo en caso de detencion indebida y organiza el jurado haciendo que la justicia se realice por intermedio de los trabajadores argentinos. USTAVI ZA DVE NOV! PROVINC! STOPILI V VELJAVO Minister za politične zadeve Dr. Subiza je sporočil, da sta stopili v veljavo ustavi dveh novih argentinskih provinc PRESIDENTE PERON in EVA PERON v smislu določil zakona o provincializaciji 14037. Minister Dr. Subiza je naglasil, da je v smislu določil tega zakona sedaj po¬ trebno takoj razpisati volitve za izvolitev guvernerja novih provinc ter poslan¬ cev za Narodni kongres. Dejal je tudi, da se bo sedaj prvič zgodilo v provinci Presidente Peron, da bodo pri volitvah upoštevani tudi sindikati in bo tako dobilo svoje zastopnike tu¬ di organizirano delavstvo. Ustavi novjh provinc imata tudi določila o odškodnini delavstvu za slučaj neupravičene ustavitve dela v obratih in sodišče, v katerem bodo argentinski delavci izvajali pravico. Razvoj in potek 3. svetovne vojne Bivši južnoafriški minister Oswald Pirow je dal tamkajšnjim dnevnikom na razpolago v objavo svoj dnevnik, v katerem takole napoveduje potek tretje svetovne vojne: Vojna se začne 24. av¬ gusta 1952, ko sovjeti zapro vse doho- i de v Berlin in sestrelijo ameriško pre- j vozno letalo. 26. 8. 52: ameriški bomb¬ niki z oporišč v Turčiji uničijo sovj. petrol. vrelce v Baku in Batumu. 27. 8. 52: štiri petine angleške in dve tretji¬ ni ameriške vojne mornarice so uničene zaradi težkega sovj. atomskega napada. 28. 8. 52: Z ZSSR zagrozi z atomskim bombardiranjem desetih angleških mest, če Anglija ne podpiše premirja. 29. 8. 52: Sovjetski predlog je sprejet. Na Churchillovo mesto pride Bevan. 31. 8. 52: ZSSR prizna suverenost zahodnih držav, če ji dovolijo prost prehod do atlantske obale. 10.9.52: Deset zapadnih držav podpiše premirje z ZSSR, prav ta¬ ko Indija in Pakistan. 16.9.52 Sovjet- Afomsko letalstvo in atomska artilerija Vse vojskovanje zahodnih zaveznikov proti sovjetom bi se naj po dosedanji na¬ meri naslanjalo na letalsko bombardira¬ nje z atomskimi bombami. Ameriško skladišče ima baje že nad 1000 atom¬ skih bomb, dočim še vedno grade naj¬ večji bombnik, ki bi mogel te bombe po¬ nesti nad vse sovjetske cilje. V ameriških listih pa še vedno raz¬ pravljajo o tem, ali imajo sovjeti atom¬ sko bombo ali ne. Vojaški komentator “New York Timesa” Hanson piše, da še ni jasno, ali jo imajo in kakšna bi ta bomba bila. Hanson meni, da je Stalin še vedno pristaš tiste strategije, s ka¬ tero je v drugi vojni podil nemške voj¬ ske iz svoje zemlje. In največ uspeha je imel s svojo artilerijo in pehoto. Ako ima Stalin zalogo atomskih bomb — go¬ tovo je, da njegovi strokovnjaki delajo priprave za njeno uporabo in da imajo nalog ustvariti sovjetom primerno zalo¬ go atomskih eksplozivov — tedaj je ne va vloga nima naloge, da bi bila samo moskovski trojanski konj v rahli trd¬ njavi socialistov. misli uporabiti kot napadalno sredstvo za strateško bombardiranje ameriških središč, ampak kot nekake vrste atom¬ sko artilerijo. Sovjetske atomske bombe bi bile samo podpora pehoti, kakor je to navadno topništvo. Hanson meni, da so številke o veliki moči sovjetskega letal¬ stva resnične, toda sovjeti šele grade ve. liki šestmotorni bombnik, ki bi bil spo¬ soben ponesti atomsko bombo nad vsako ameriško središče. — Vendar meni Han¬ son, da bi bilo računanje na zaostalost Stalinove strategije zgrešeno, ker se ne ve, kdo bo glavni strateg nove vojne tak¬ tike pri sovjetih.. Stalina lahko nadome¬ sti mlajši član politbiroja, ki bo imel močnost in sredstva spremeniti doseda¬ nje načrte sovjetskih štabov. In to, da sovjeti tudi hite, domneva Hanson iz novic, ki so prihajale izza že¬ leznega zastora, češ da so sovjeti po¬ zorno spremljali vse ameriške pos¬ kuse z atomskimi eksplozivi v Las Ve- gas v Nevadi. Takoj nato so tudi sami priredili v južni Sibiriji celo vrsto ma¬ nevrov, le da z manj hrupa in javnega obravnavanja. ZMEDA NA KOREJI Na Koreji se v preteklem tednu po¬ gajanja še vedno niso premaknila z mr¬ tve točke. Nekatere delegacije ZN so predlagale, naj bi zavezniki in komuni¬ sti sklenili premirje brez končne rešitve vprašanja vojnih ujetnikov, ki naj bi se potem odločili, kam hočejo iti in bi tja tudi odšli. Ta predlog sedaj Amerikan- ci preučujejo. Na bojišču je bilo mirno. V Pusanu pa je prišlo do hude krize zaradi Rhee-jevih zahtev, da parlament sme izvoliti nove¬ ga predsednika republike samo pod po¬ gojem, da prej pristane na njegove za- hateve, ki so: predsednika voli narod na splošnih volitvah in ne več parlament kakor se je doslej po ustavi dogajalo. Še prej more kongres. seveda spremeniti ustavo v tem smislu. Rhee je zavrnil a- meriške obtožbe, da uvaja diktaturo in jih opozoril, da ne poznajo notranjega položaja južne Koreje. Tudi drugi ameriški komentatorji na¬ vajajo te podatke. Da so sovjeti še za Amerikanci v atomski oborožitvi, bi da¬ lo tudi slutiti dejstvo, da je letošnje leto sovjetska diplomacija začela s precejš¬ njo popustljivostjo. Sovjeti še ne izzi¬ vajo preveč vsaj za enkrat ne. skim bombnikom se ne posreči bombar¬ dirati ameriških mest. 20.9.52: Države Srednjega vzhoda podpišejo premirje z ZSSR. Oktober: Amerikanci zapuste juž¬ no Italijo, Grčijo in Turčijo ter se u- trdijo v severni Afriki in Španiji. Kitaj¬ ci okupirajo Hongkong. December: Kombinirane kitajske in indijske čete propadejo pri izkrcanju na vzhodni afriš¬ ki obali. Velike sabotaže v južni Afriki. April 1953: Nova velika kitajska ofen¬ ziva na Afriko je odbita. Maj 1953: Ame¬ rikanci se umaknejo iz Rodezije. Junij 1953: Splošen upor proti Angležem in drugim kolonijalnim silam v Afriki. Kon¬ cem 1953: Amerikanci z atomskimi bom¬ bami uničijo sovjetske oboroževalne cen¬ tre v Rusiji in na Kitajskem in se iz¬ krcajo v Sibiriji preko severnega tečaja. Pomlad 1954: Notranji razkroj v sovjet¬ ski in kitajski armadi. Poletje 1954: Ameriške armade se razlijejo po Evro¬ pi, Aziji in Afriki: konec vojne brez podpisa premirja in splošen kaos. Po- 1 letje 1955: Svet se umiri in počasi pre¬ haja v red. — Svoj dnevnik Pirow kon¬ ča: Te napovedi lahko niso verjetne, to¬ da kdo more reči, da ne bi bile možne? Zveza begunskih športnikov Na pobudo zveze begunskih časnikar¬ jev so športniki, ki so prišli v zadnjih letih iz dežel za železno zaveso osnova¬ li v USA Zvezo svobodnih; vzhodno - evropskih športnikov. Naslov nove orga¬ nizacije je 107 East 73Street, New York, N. Y. USA. Predsednik pripravljalnega odbora je Madžar Antony Szapary, pod¬ predsednik pa Jugoslovan Grga Zlato¬ per. Nova zveza je že vložila pri med¬ narodnih športnih organizacijah svoje pritožbe in želje glede sodelovanja šport¬ nikov, ki so začasno izgubili državljan¬ stvo svojih domovin, ker so postali žrtve komunističnega preganjanja in sedaj ne morejo nastopati na mednarodnih prire¬ ditvah in tekmah niti pod zastavami svo¬ jih rojstnih domovin, niti drugače. Zve¬ za je stavila predloge kako naj se nedo- statek odpravi, da bo mogel vsak šport¬ nik po svoji sposobnosti pri vsaki pri¬ ložnosti pokazati uspehe svojih prizade¬ vanj in svoje izvežbanosti. Zveza želi nastopati v korist športnikov beguncev tudi na drugih poljih. Podpirajte SVOBODNO SLOVENIJO Prispevajte v tiskovni sklad Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 12. VI. 1952 IZ TEDNA V TEDEN »j USA: Taft je dobil vseh 14 poslancev j v državi Južna Dakota ter vodi pred j Eisenhowerjem s 76 delegati (Taft 464, | Eisenhower 388). — Dosedanji sovjet, j veleposlanik v Washingtonu Panjuškin je odletel v Moskvo. Na njegovo mesto ' je bil imenovan sovj. posl. v Londonu j Zarubin. ! Senat je odobril načrt vlade za voja¬ ško in gospodarsko pomoč svobodnim državam za boj proti komunizmu v vi¬ šini 6.447 milijonov dolarjev. Ta pomoč je za 1.500 milijonov nižja, kakor je pa predlagala vlada. DOMINIKANSKA REPUBLIKA: j Hector B. Truhillo Molina je proglašen za predsednika republike. ANGLIJA: Lord Alexander, minister za obrambo, je odpotoval nujno na Ko¬ rejo, da se bo na licu mesta prepričal o sedanjem tamošnjem položaju, za ka¬ terega pravi Churchill, da je kritičen. FRANCIJA: Francoski komunisti so s svojimi pozivi na splošno stavko vsega delavstva, ki ga imajo organiziranega v svoji Glavni delavski zvezi v znak protesta radi aretacije glavnega tajnika kom. stranke poslanca Duclosa, doživeli popoln polom. Učinkovite stavke niso mogli nikjer izvesti, ker je bilo povsod na mestu protikomunistično delavstvo, oblasti pa so podvzele tudi najstrožje varnostne ukrepe. Pri preizkavah v taj¬ ništvih kom. stranke in pri posameznih vplivnejših komunistih je policiji prišel v roke materijal, iz katerega je razvid¬ no, da so komunisti pripravljali po na¬ vodilu kominforma splošno revolucijo. Po vsej Franciji so imeli dobro razpre¬ deno obveščevalno službo za Sovjete,, posebno v vojaških središčih in pomor¬ skih bazah. Imeli so pripravljene točne načrte za izvrševanje sabotaž v teh sre¬ diščih, na železnicah in po elektrarnah. Na podlagi teh dokumentov policija na¬ daljuje z arestacijami v zaroto zaplete¬ nih komunistov. ITALIJA: V ponedeljek bo prispel v Italijo na obisk novi poveljnik zahodno¬ evropske vojske general Ridgway. Itali¬ janski komunisti za ta dan pripravljajo po vsej Italiji demonstracije. Notranji minister Scelba je komunistom že vna prej sporočil, da ima vlada v rokah vsa sredstva, da bo že v kali zadušila sle¬ herni poskus komunistov za vprizarjan- je neredov in demonstracij. Zato je izda¬ la najstrožja navodila podrejenemu var¬ nostnemu osebju za nastopanje proti kom. izgrednikom*, ki so n. p. v Livornu šli celo tako daleč, da so začeli uprizar- | jati atentate na ameriške vojake. NIZOZEMSKA : V Haagu se je začela razprava pred Mednarodnim sodiščem o sporu med Perzijo in Anglijo radi na¬ cionalizacije perzijskih petrolejskih vrel¬ cev. Na razpravo je prišel sam predsed¬ nik perz. vlade Mosadeg ter je v svo¬ jem govoru hudo obtoževal Anglijo. Oči¬ tal ji je, da je bila v Perziji država v državi, da je sramotno nizko plačevala perzijske uradnike in delavce, da je ime¬ la v Perziji svojo obveščevalno službo, da je rušila njeno gospodarstvo itd. JORDANIJA: Vlada je določila re- gentski svet, ki naj v bodoče vodi kral¬ jevske posle namesto kralja Talala, za katerega so zdravniki izjavili, da je nje¬ govo duševno stanje tako, da kraljevske oblasti ni v stanju izvrševati. Kralj Ta- lal se je zdravil v Parizu. Z njim je bila tudi kraljica Zain z otroci. Ta je pa pred nekaj dnevi z otroci od njega pobegni¬ la v Švico in se je sedaj tam, ko je zve¬ dela, da se kralj Talal preko Švice vra¬ ča domov, skrila s prestolonaslednikom in ostalimi otroci. V Parizu ji je namreč kralj Talal grozil, češ, da mu streže po- življenju. TURČIJA: Grški kralj Pavel je prišel s kraljico na uradni obisk v Turčijo. VZHODNA NEMČIJA: Komunistična vlada je odredila mobilizacijo vseh mo¬ ških v starosti od 16 do 50 leta in vseh žensk od 18 do 45 leta. Vojaško so začeli organizirati tudi delavstvo po tovarnah. Delavce vadijo v streljanju z raznim o- rožjem, delavke pa uporabljajo za ko¬ panje strelskih jarkov. POLJSKA: Vlada bo “zaprosila” ZSSR za vključitev Poljske v Zvezo sov¬ jetskih socialističnih republik. PERZIJA: Policija je odkrila zaroto polkovnikov, ki so nameravali v odsot¬ nosti predsednika Mosadega izvršiti dr¬ žavni udar. Pet zarotnikov so zaprli. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo - PORAVNAJTE NAROČNINO! - Slovenci na 35. Mednarodnem Evharističnem kongresu v Barceloni V' številkah “Svobodne Slovenije” z dne 29. maja in 5. junija smo poročali o začetku in zaključitvi 35. Mednarodne¬ ga Evharističnega kongresa v Barcelo¬ ni. Poleg Slovencev, ki smo jih že naved¬ li v prejšnjih poročilih, so prišli še na kongres iz Koroške čč. gg. L. Luskar, Ciril Lavrič, Vinko Zaletel in gdč. Jo¬ žefa Urek. Č. g. Jože Flis je pa bil v kongresnem odboru in je storil vse, da ■so imeli slovenski udeleženci kongresa čim več ugodnosti. Poleg splošnega programa kongresa so imeli posamezni narodi še svoja last¬ na zborovanja in molitveno uro. Č. g. dr. Matija Šeruga pa je bil s svojim go¬ vorom o apostolatu sv. Cirila in Metoda na sporedu enega izmed glavnih zboro¬ vanj. Vseh narodnosti je bilo na kongresu zastopanih 56. Največ kongresnikov je poslala Francija (4.500), sledijo ji USA z 4.000, nato Italija s 3.000, Anglija 2.100, Belgija 1.800, Argentina nad 1.600, Kolumbija 1.000, Meksiko 900, Nemčija okrog 800, Čile, 650, Irska 620, Avstrija 560, itd. Slovencev pa je bilo vseh skupaj nekaj nad 30. Sprejem papeževega zastopnika je bil veličasten. S prečltanjem papeške bule in govo¬ rom papeževega zastopnika Tedeschini- ja v stolnici se je 35. Mednarodni Evha¬ ristični kongres začel. Drugi dan kongresa, t. j. v sredo 28, maja, so Slovenci imeli svoje zborovanje Vodil ga je predsednik pripravljalnega odbora za kongres č. g. Jože Flis, ki je na kratko podal pregled vseh kongresnih prireditev in slovesnosti. Spomnil se je tudi slovenskega Evharističnega kon¬ gresa v Ljubljani pred vojno, na katere¬ ga je tedaj prihitelo tako veliko število Slovencev. Na sedanjem Evharističnem kongresu v Barceloni je zastopstvo slo¬ venskega naroda majhno. Zato je pa tre¬ ba tem bolj prositi Kristusa za mir, ki ga more dati samo On in to mir našim dušam, mir našim slovenskim in krščan¬ skim družinam, mir med socialnimi raz¬ redi in mir med narodi. Vse je prosil naj molijo tudi za trpeči narod doma. Omenil je tudi pozdrave, ki so jih poslali na kongres Slovenci iz raznih držav. Ta¬ ko predvsem prevzvišeni škof g. dr. Rož¬ man iz USA in p. dr. Hugo Hren iz Ri¬ ma in drugi. Vsi navzoči so nato zapeli evharistično pesem “Mogočno se dvig¬ ni”, nakar je sledilo branje “Povzdigo¬ vanje” iz Črne maše GG. Matija Pav¬ čič in Marijan Magister sta pozdravila navzoče v imenu barcelonskih in madrid¬ skih slov. akademikov, vsi so pa nato za¬ peli pesem “češčena bodi Ti kraljica”. Glavna točka zborovanja je bilo preda- j vanje č. g. Toneta Iskre o Evharistiji in Slovencih. V jedrnatem govoru je nani¬ zal vse dogodke iz naše narodne zgodo¬ vine, jih navezal na Evharistijo in ča¬ ščenje Mašere božje ter dal pregled slo¬ venskega umetnostnega ustvarjanja v zvezi z Najsvetejšim zakramentom. G. dr. Šeruga je nato sprožil prost pogovor. Naslednjega dne, so se odpeljali Slo¬ venci z vlakom nekoliko med hribe. Se¬ stali so se v neki utici sredi gozda ter začeli sestanek pri pogrnjenih mizah. Med Slovence je prišel tudi duh. svet¬ nik Tensundern, ki deluje med slovenski mi rudarji v Vestfaliji. Podal je obširno poročilo, kako je s slovenskimi rudarji v Nemčiji, z njihovimi organizacijami ter njihovim udejstvovanjem na kultur¬ nem in verskem polju. Č. g. Tone Iskra je poročal o Slovencih, ki žive še v Ita¬ liji. Jih je kakih 600. Omenjal je tudi ža¬ lostno smrt župnika iz Logatca g. Anto¬ na Skubica, v it. predelu Tirolske... Kako žive Slovenci na Koroškem sta povedala čč. gg. Ciril Lavrič in Vinko Zaletel. O Slovencih v Buenos Airesu je poročal g. dr. Stanko Mikolič. Po tem se¬ stanku so se slovenski kongresniki tega dne še udeležili polnočnike na Trgu Pi¬ la XII, v petek dopoldne pa glavnega ^ sestanka kongresa na univerzi, kjer je imel Slovenec g. dr. Matija Šeruga na¬ povedano predavanje o sv. Cirilu in Me¬ todu ter Slomškovem apostolstvu. Slo- I venski akademiki so v tem času delili | posebne knjižice o sv. Cirilu in Metodu ter o škofu Slomšku med številne odlične predstavnike raznih narodnosti. Knjiži¬ ce so vzbujale veliko zanimanje zlasti med slovanskimi udeleženci kongresa. Popoldne tega dne je bila v cerkvi Sv. Družine prošnja za mir. Zastopniki raz¬ nih narodov so eden za drugim prečrtali molitev za mir v svojem jeziku. V slo¬ venščini jo je prečrtal v imenu vseh Slo¬ vencev dr. Matija Šeruga. V nedeljo so pa bile zaključne sloves¬ nosti kongresa. Dopoldne pontifikalna legatova maša, zvečer pa procesija na Trg Pija XII., ki je bila po sodbi vseh dosedaj največja katoliška manifestaci¬ ja. Udeležilo se je je nad 3 milijone lju¬ di. V procesiji sami so bili v glavnem le duhovščina — vseh je bilo 16.000, zastop¬ niki oblasti in raznih društev ter zast. na¬ rodov, po pravilu 8 za vsak narod. Slo¬ vensko zastopstvo je štelo 10 članov, ki so korakali za slovensko zastavo, kate¬ ro je nosil akademik iz Barcelone, napis pa akademik iz Madrida. Pri mimohodu je bila tudi slovenska delegacija deležna posebne pozornosti in odobravanja. Pro¬ cesija je trajala dobre tri ure, nato je pa sledilo poslušanje papeževega govora j preko radia iz Rima in blagoslov z Naj- j svetejšim, s čemer je bil 35. Mednarod¬ ni Evharistični kongres zaključen. Slovenci so ostali še en dan v Barce¬ loni, da so si lahko ogledali zanimivosti mesta in razne razstave. Tisti ki so pri¬ šli na kongres iz Italije in Koroške so se odpeljali v Francijo, da mimogrede še poromajo v Lourdes. Vsi pa so ponesli s seboj s kongresa nepozabne vtise. Borba in življenje ŽALOSTNA OBLETNICA KOROŠKIH SLOVENCEV V dneh 14. in 15. aprila t. L so se zavedni koroški Slovenci spominjali ža¬ lostne obletnice, ko so pred desetimi le¬ ti začeli nacisti izvajati svoj peklenski raznarodovalni načrt nad njimi in so za¬ čeli z množičnim preseljevanjem koro¬ ških Slovencev v razna nemška tabori¬ šča. Domove in kmetije zavednih sloven¬ skih gospodarjev so zaplenjali in jih nato podeljevali šovinističnim Nemcem iz drugih nemških dežel. Na ta način so hoteli radikalno izvesti svoj raznarodo¬ valni načrt in slovenskim krajem na Ko¬ roškem vtisniti nemški pečat. Izvedbo tega načrta je pred desetimi leti prepre¬ čil samo preobrat vojne sreče v korist zahodnim zaveznikom. Za to žalostno obletnico je hotel govo¬ riti v celovškem radiu g. Janko Ogris iz Bilčovsa. Vodstvo radijske postaje pa za prenos tega govora ni dalo dovoljenja z utemeljitvijo, češ, da je govor “preo¬ ster in bi povzročil vznemirjennje med ljudstvom”. Tudi posredovanje pri pred¬ stavniku zasedbenih oblasti za radijski prenos omenjenega govora ni imelo u- speha. Tako so tudi sedanje avstrijske oblasti doprinesle nov dokaz, da se v svojem odnosu do Slovencev prav nič ne razlikujejo od vseh prejšnjih avstrij¬ skih vlad, pa tudi ne od nacističnega re¬ žima po priključitvi Avstrije k Nemči¬ ji. Ker g. Ogris svojega spominskega go- koroškiti SSo^encev vora o desetletnici nasilnega izseljevanja Slovencev iz rodnih tal ni mogel govoriti preko' celovške radijske postaje, ga je v celoti objavilo glasilo zavednih koro¬ ških Slovencev. “Naš tednik - Kronika”. V govoru g. Ogris odkrito pribija, da sta glavna krivca za žalostne dogodke pred desetimi leti na Koroškem samo “narodna nestrpnost in šovinizem goto¬ vih ljudi.” Iz njegovih izvajanj tudi izvemo, da “do danes še ni popravljena vsa škoda, ki so jo utrpeli slovenski izseljenci, kljub številnim korakom in intervenci¬ jam pri oblasteh na Dunaju in v Celov¬ cu.” Pa ne samo to. V sedanji demokrat¬ ski Avstriji se dogaja celo to, da so se začeli oglaševati bivši nekaznovani kriv¬ ci izselitve proti povračilnim zakonom in zahtevajo odškodnino za svoje delo, za katero sedaj pravijo, da so ga vršili “v prid izseljencev.” Tako se morajo koroški Slovenci tudi pod sedanjo avstrijsko vlado boriti za svoje najosnovnejše demokratske pravi¬ ce, kakor so se morali pod vsemi prej¬ šnjimi, čeprav lojalno izpolnjujejo vse svoje obveznosti do države. STOLETNICA ROJSTVA IN 40 LETNICA SMRTI DR. JAKOBA ŠKETA Dne 14. aprila t, 1. je minilo 40 let, kar je v Celovcu umrl profesor dr. Ja¬ kob Šket, dne 2. maja t. 1. pa 100 let, odkar je bil rojen v Mestinjah na Šta- ITALIJANSKI FILM V SLUŽBI PROPAGANDE ZA PRIKLJUČITEV TRSTA K ITALIJI Italijanski šovinizem je vključil v svo¬ jo propagandno službo tudi italijanska filmska podjetja. Tako se je v zadnjem času začelo pojavljati v Trstu vedno več filmov z besedo “Trieste”. Zadnji tak film ima naslov “Ombre su Trieste — Sence nad Trstom”. Te “sence” so po prikazovanju filma “quelli di la”, t. j. Slovenci in Hrvati, odn. Slovani. Reži¬ ser je v film položil vse svoje sovraštvo do Slovanov. Ta film je opdoben onemu z naslovom “Trieste mia”, ki je bil tako šovinistično pobarvan, da ga je celo za¬ vezniška uprava, ki je skrbno pazila, da se Italijanom ne bi s čim zamerila, mo¬ rala prepovedati. Film “Ombre su Trieste” so hoteli sne¬ mati v neki občini na Tržaškem, pa je to preprečil nek zaveden Slovenec in ra¬ di tega so film nato izdelali nekje v Furlaniji. S takšnimi filmi Italijani samo še bolj netijo sovraštvo med obema narodoma. Goriški “Katoliški glas” poziva vsa slov. politična društva naj budno pazijo na vsak nov film z naslovom “Trieste” in naj mu s skupnim nastopom pomaga¬ jo na pot nazaj v domovino, kakor se je to zgodilo s filmom “Trieste mia”. SLOVENSKI TISI ¥ ARGENTINI VREDNOTE, 3. in 4. številka. Izdaja Delovno občestvo za katoliški institut. Vsebina: Dr. Al. Odar — Pravne novo¬ sti v stanovih krščanske popolnosti; Fr. Gorše —- Sv. Janez Krstnik; Dr. Ivan Ahčin — Socialna pravičnost; Fr. Gor¬ še — Anton Bonaventura Jeglič; Božo Fink — Pravni pomen kazenskega pozi¬ tivizma; Jože Osana — Musiča perennis; France Ahčin — Materinstvo; Mari¬ jan Marolt -— Slovenstvo v likovni u- metnosti; Anton Kacin — Slovstveno delo Slovencev pod Italijo v času med obema vojnama; Bara Remec — Obraz dečka; Jeremija Kalin — Na Vergilo¬ vem grobu; Vinko Beličič — Astre, Gluh šumot borov, V senci leskovega gr¬ ma; Jože Krivec — Vinogradnikov ko¬ nec; Igor —- Pomladna noč; Milan Ko¬ mar — Filozofija in praksa; Božo Fink: še o načelu zakonitosti v kazenski poli¬ tiki FLRJ. Pisma. S to dvojno števil¬ ko je zaključen I. letnik Vrednot za le¬ to 1951. Družabna pravda, junij, štev. 58. Vse¬ bina: Ob 60. letnici Prvega slov. kat. shoda (Milan Majnik); Anketa Družab¬ ne pravde; Zakaj naj tudi v tujini pre¬ učujemo socialno vprašanje. Prispevki: Invitacion al estudio de la sociologia di- rigida a los emigrados Eslovenos (Univ. prof. p. dr. Alberto Riera, Madrid), Dr. Jože Basaj, N. York, p. dr. Hugo Bren, OFM, Rim, L. M., San Luis, Dr. iLudo- vik Puš, New York, Karel Škulj, San Martin, Žakelj Vinko, Belgija, prof. dr. A. Šuštar, Švica, Anton Merkun, USA, Dr. St. Mikolič, J. Z. Bolivija, Albin Ma¬ gister, ftamos Mejia in Poročilo o IV. rednem občnem zboru “Družabne prav¬ de”. jerskem ta za slovensko šolstvo in kul¬ turo zaslužni mož. V počastitev njegovega spomina je bi¬ la 18. maja v Celovcu, kjer je deloval 31 let ,lepa akademija. Na sporedu so bili skupinski nastopi deklet iz Podjune, Roža in Zilje,, prizori iz Špicarjeve “Mi- klove Zale” in petje kvarteta “Slavček”. Dr. Jakob Šket je kot šolnik najprej izdal knjigo “Slovenisches SPrach—und Uebungsbuch ( 1879). Knjiga je dožive¬ la 7 izdaj. Zadnja je iz leta 1949 v za¬ ložbi Mohorjeve družbe. Na Koroškem jo po šolah uporabljajo še danes. Sketo- ve slovenske čitanke za srednje šole so pa izšle v letih 1889, 1891, 1892 in 1893. Za višje razrede srednjih šob je sestavil tudi slov. slovstveno čitanko. Napisal je tudi slovensko slovnico, ki je ob nje¬ govi smrti leta 1912 doživela že 10. iz¬ dajo. Za slovenske leposlovce je v letih 1881—1896 izdajal v Celovcu leposlovno revijo “Kres”. Pri Mohorjevi družbi ie deloval kot odbornik 30 let ter je za tisk pripravil 54 knjig leposlovne in poljud¬ no - znanstvene vsebine. Najbolj pa je dr. Jakob Šket znan po svoji ljudski povesti “Miklova Zala”, ki je dosedaj izšla že v 8 izdajah. Je tudi dramatizirana in ga ni večjega kraja v Sloveniji, kjer je ne bi bili igrali z ve¬ likim uspehom. Komponiranja dramati¬ zirane Miklove Zale se je sedaj lotil prof. Tonče Nagele iz Št. Jakoba in bo¬ mo tako Slovenci dobili z njo tudi ro¬ mantično opero. ARGENTINA Potres v Sai Juanu. V torek ob 21. uri je bil na področju San Juana, Mendoze in Cordobe močan potres. Najmočnejši potresni sunki so bili v San Juanu, ki je že 15. jan. 1944 do¬ živel tako katastrofo, ko je bilo od potresa porušeno skoro celo mesto. V mestu samem potres ni zahteval smrtnih žrtev, pač pa v kraju Abani- co, kjer je pod razvalinami hiše na¬ šel smrt petletni otrok, več ljudi pa je bilo ranjenih. Radi potresa je po¬ vsod nastala med ljudmi panika. Po¬ tresni sunki so bili tako močni, da so bile prekinjene telefonske in brzo¬ javne zveze. Zvezo s temi področji je imela zvezna policija v Bs. Aire¬ su s svojo radijsko postajo ter je sproti sporočala vse novice iz priza¬ detih krajev predsedniku republike generalu Peronu. Gospa Eva Peron je takoj odredila pomoč prebivalstvu iz Fundacion Eva Peron. Dne 4. junija, ko je general Peron po zaprisegi nastopil drugo predsed¬ niško poslovno dobo, je priseglo tudi 13 novoizvoljenih guvernerjev argen¬ tinskih provinc. Vlada je potrdila na svojih dose¬ danjih položajih več visokih državnih funkcionarjev. Tako je bil potrjen do¬ sedanji buenosaireški župan arhitekt J. Sabate, tajnik za informacije g. Apold, šef prestolniške policije gene¬ ral Bertollo in njegov pomočnik Gam- boa. Sladkorne tovarne v Tucumanu bo¬ do do 31. maja t. 1. pripravile 14.839.874 kg sladkorja. Vrhovni svet Peronistične stranke je toplo pozdravil predlog, ki je iz¬ šel iz sredine peronističnih poslancev, da se postavi v Buenos Airesu spo¬ menik gospe Evi Peron. Spomenik predsedniku generalu Peronu in nje¬ govi g-ospe soprogi Evi Peron bodo postavili tudi v Sierra de Santa Ana. Za izplačijo pokojnih po zadnji spo- polnitvi zakona za upokojence je vla¬ da odobrila vključitev v proračunske izdatke dodatni kredit 300 milijonov Pesov. V Buenos Aires je v torek prispel peruanski zunanji minister dr. Ma- nuel Galagher. Tu je imel več raz¬ govorov z zun. ministrom dr. Remo- rino. Sprejet je bil tudi pri predsed¬ niku republike generalu Peronu. Dirigent orkestra Britanske radij¬ ske družbe Sir Malcolm Sargent je prispel v argentinsko prestolnico ter bo tu dirigiral 2 velika simfonična koncerta. Senat je na včerajšnji seji sprejel med svoje člane 10 novoizvoljenih se¬ natorjev, ki so bili do 4. junija gu¬ vernerji posameznih provinc. Antartični mraz, ki je zajel celo področje republike, še ni nič popustil. Temperatura se je radi tega povsod močno znižala. V Andskih predelih so znova divjali snežni vetrovi in za¬ meti. V nedeljo zjutraj je tempera¬ tura v Buenos Airesu padla na 4.8 nad ničlo ter se je do ene ure popol¬ dne dvignila samo na 8 stopinj. Noč med nedeljo in ponedeljkom je bila izredno hladna, ker je nastopil hladen suh veter. Zjutraj ob osmi uri je ter¬ mometer kazal o.2 stopinj pod ničlo. Prav takšno temperaturo so tega dne imeli na argentinski Antartidi na vremenoslovni postojanki Decepcion. Temperaturo pod ničlo je tega dne imelo zelo veliko krajev v Argentini. Vremenoslovci napovedujejo, da bo mraz trajal še naprej. Dr. E nr klil e Dickmann je vpliven mož med argentinskimi socialisti. Ka¬ kor smo poročali je imel svoj čas raz¬ govor o političnih vprašanjih s pred¬ sednikom generalom Peronom. Vod¬ stvo stranke pa s tem ni soglašalo ter je strankinim organizacijam pred¬ ložilo njegovo izključitev. Pri notran¬ jem strankinem glasovanju se je ve¬ čina izrekla za izključitev dr. Dick- mana, kar bo imelo za posledico moč¬ no trenje med socialisti. Radikali so imeli v nedeljo volitve strankinega vodstva. V Buenos Ai¬ resu je krilo intransigentov dobilo 45 delegatov, unionisti pa 35 delega¬ tov. Juan Manuel Fangio, svetovni prvak v avtomobilizmu, se je pri ne¬ deljskih avtomobilskih dirkah v Mon¬ zi v Italiji težko ponesrečil. Njegovo življenje ni več v nevarnosti. Predsed¬ nik gral Peron in gospa Eva Peron sta mu brzojavno izrazila želje po čimprejšnji ozdravitvi. Buenos Aires, 12. VI. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA SUraa X FRAN LIPAH UMRL V Ljubljani je koncem aprila t. 1. umrl znani slov. gled. igralec in pisatelj Fran Lipah. Njegova smrt je za slov. narodno gledališče v Ljb. nov hud uda¬ rec, ki ga je zadel v tem letu. Pok. Lipah je bil rojen 23. maja 1892 v Dobrunjah pri Ljb. V Ljb. je dokončal študije na I. drž. gimnaziji. Po maturi je bil jurist na Dunaju in se udeleževal •dela pri Preporodu. Med I. svet. vojno je bil ves čas na fronti. L. 1919 se je vpisal kot eksternist na dunajsko akade¬ mijo za glasbo in gled. umetnost. V. ljb. dramo je vstopil 1. 1921, kjer se je udej¬ stvoval kot igralec in režiser. Bil je tudi učitelj v dram. šoli in urednik Gledali¬ škega lista. Njegove najznačilnejše vlo¬ ge so bile: Shakespeare: Polonij in prvi igralec v Hamletu, Gonzalo v Viharju, Čas v Zimski pravljici, Shylok in pater Lorenzo v Romeo in Juliji; zdravnik v Buechnerjevem Vojčku, Raguenau v Cy- ranoju, Golobček (Galsworthy), Modest Petrovič v Andrejevem Profesorju Sto- ricinu, Brissot v življenje je lepo (A- ehard), Trotter v Koncu poti (Sheriff), Blenkinsop v Sliawowem Zdravniku na razpotju in dr. Kot pisatelj je začel naj¬ prej z gled. poročili in eseji o dram. u- metnosti. Napisal je zgodovinsko dramo Matija Gubec (1916), enodejansko vojno sliko Dopust (1917), orientalsko poetič¬ no enodejanko Cvetje bajam (1922) eno¬ dejanko Gospod poročnik (1929) in po¬ pularno veseloigro Glavni dobitek (1930). Razen tega je napisal celo vrsto feljtonov in spominskih člankov, poseb¬ no o Borštniku in njegovi igri. JUGOSLOVANSKI ŠPORTNIKI ZAPUŠČAJO TITA Nedavno smo poročali, da sta gosto¬ vala v Rimu jugoslovanska teniška prva¬ ka Mitič in Branovič. časnikarjem sta izjavila, da se ne marata vrniti več do¬ mov pod komunistično diktaturo in bo¬ sta raje ostala v svobodnem svetu tako dolgo, dokler bo doma na oblasti komu¬ nizem. Tako sta napravila Mitič in Branovič. Na mednarodne tekme v drsanju na Dunaju sta pa bila povabljena znana slo¬ venska prvaka v tem športu Palmetova in Lajovic. Po končanem tekmovanju se tudi ta dva nista marala vrniti domov in sta na lastne stroške odšla na trening v Monakovo, kjer sta večkrat javno na¬ stopila v okviru tamošnje revije za dr¬ sanje. Po približno tritedensken nasto¬ panju in bivanju v Monakovem sta Mar¬ ko Lajovic in Silva Palmetova napisala Šport, društvu Ljubljana pismo, v ka¬ terem sta kratko sporočila, da prepu¬ ščata svoje mesto v športu mlajšim mo¬ čem, onadva pa da odhajata med profe¬ sionalce. O tem pismu je ŠD Ljubljana večkrat razpravljalo. Večina člonov se je po¬ stavila na stališče, da sta Palmetova in Lajovic ravnala čisto pravilno, ker da doma zanju ni bilo nobenih izgledov za večjo spopolnitev in da proti njima ne morejo ničesar podvzeti, ker nista nav¬ zoča. Lahko bi ju samo črtali iz sezna¬ ma članstva, kar da sta pa že pravza¬ prav sama storila. Radi takega stališča ŠD 'Ljubljana v 1 zadevi nevrnitve Palmetove in Lajovi¬ ca je sedaj nastal doma pri komunistih vik in krik. Oficielna Zveza za drsanje in hokej na ledu LRS, ki je seveda na liniji pravoverne komunistične politike, je imela sejo ter je v ljubljanskih kom. dnevnikih dala objaviti naslednjo svojo odločitev: 1. Najodločneje obsojamo zahrbtnost, neiskrenost in izdajstvo Lajovica in Pal¬ metove, ki sta poteptala svojo nacional¬ no čast, oblatila ime športnikov naše so¬ cialistične domovine in podlo prodala svoje znanje, pridobljeno z vsestransko podporo naših delovnih ljudi. 2. Obenem obsojamo ŠD Ljubljana, da za korak Lajovica in Palmetove ni našlo drugih besed in ukrepov, kot samo črta¬ nje iz seznama članstva. 3. Marko Lajovic in Silva Palmetova sta doživljenjsko diskvalificirana in iz¬ ključena iz vrst športnikov nove Jugo¬ slavije. 4. Odvzeti so jima vsi naslovi, ki sta jih prejela v športnih vrstah. Radi te “kazni” komunistične Zveze za drsanje in hokej na ledu se Palmeto¬ va in Lajovic pač nista niti malo raz¬ burjala, ker sta v svobodnem svetu. Po poročilih sta Palmetova in Lajovic sklenila s podjetjem Karla Sčhaeferja v Monakovem enoletno pogodbo in bosta verjetno s tem podjetjem odpotovala v Južno Ameriko. Titovci znova popisujejo begunce. V zvezi z Rankovičevo kampanjo, da bi se vrnilo čim več beguncev domov, da bi jih imeli doma lepo “na varnem” in da ne bi mogli več v svobodnem svetu raz¬ krinkavati laži titovih plačanih propa¬ gandistov, hodijo doma Oznovci okoli ljudi, ki imajo koga kot begunca v sve¬ tu. Poizvedujejo za njihove naslove, da jih potem sporočajo titovim poslani¬ štvom v različnih deželah, ki jim nato pošilja pisma, da se lahko vrnejo domov. Svojce beguncev pa tudi prisilijo, da morajo sami pisati pisma svojim dragim v svet in jih vabiti domov, kjer da jih “služba in zaposlitev že čakata.” V zad¬ njem času so Oznovci hodili po hišah posebno po Primorskem in so popisovali vse begunce, ki so pobegnili v Italijo. Na Rankovičev poziv jug. beguncem po svetu, da se lahko na državne stro¬ ške vrnejo domov, se je odzvalo njego¬ vemu vabilu po poročilu inf. biltena “Hr- vatski Dom” do 10. februarja t. 1. samo 50 ljudi. Po istem viru pa je samo v de¬ cembru 1951 pobegnilo iz Jugoslavije: V Trst 45 ljudi, v Italijo 118, v Avstri¬ jo 180 in v Grčijo 82. Skupno torej 425 ljudi. Koliko jih je pobegnilo v komin- formistične države pa sploh ni znano. Umrli so. V Ljubljani:: Karel Kalin, biv. predsednik in član Zelenjadarske zadruge v Trnovem, Frančiška Bub, roj. Krisper, M. Kavčič, Štefa Strojnik, A- nuška Dermota, Alojzija Premrov, roj. Zavrtanik, Alojzij Wall, Ana Kalčič, trg. poslovodkinja, Franc Vurnik, Pepca Mo¬ lan, Ivanka Jaklič, roj. Arko, vdova pi¬ satelja in učitelja v p., Ivanka Sajovic, roj. Korošec, Franc Pirš, kolarski moj¬ ster, Oskar Kuret, knjigovodja v p., Se- rafina Dacar, učiteljica osnovne šole in 1 Jožefa Srakar, upok. Tobačne tovarne na Viču, Berta Silvester, roj. Cotič, vdo¬ va po Radoslavu Silvestru v Vipavi, An¬ tonija Potočar na Viču, Anton Jeraj, de¬ lavec v opekarni “Bobovk” pri Kranju (...“podlegel zlečinski roki”), Antonija Potočar, roj. Brancelj v Borovnici, Ma¬ rija Fraiseger, roj. Erjavec v Št. Vidu, Luigia Pelc, roj. Sgubin, upok, name- ščenka Soc. zavoda v Fmmecello v Itali¬ ji, Franc Huber, biv. trgovec Kočevju, sed. komercialist mestnega trgov, pod¬ jetja “Trgopromet” v Kočevju, Avgušti¬ na Pratnemer v Bjelovaru, Mihael Verd¬ nik, uslužbenec tovarne usnja v Šoštan¬ ju, Florijan Kolenc v Irci vasi, Ivan Miiller, pos. in gostilničar v Črnomlju, Rudolf Knez v Žirovnici, Franc Rakov- šček, drž. upokojenec na Bledu, Zinka Kolšek, roj. Mandelj v Šmartnem pri Litiji, Anton Hribar, čevljarski mojster v Litiji, Josipina Stare v Kamniku, Da¬ vorin Majcen, prof. v p. v Mariboru, Ka¬ rol Nebec, delavec Tobačne tovarne v Babni gorici, Janez Sojer iz Podgorice pri Ljubljani in Ivanka Vidic, roj. Sevč¬ nikar v Želečah. Koncem maja v Sloveniji burja, mraz, slana in sneg. Poročila iz Slovenije na vajajo novo nesrečo, ki je zadela sloven¬ ske kraje. Koncem maja je namreč za močnim deževjem nastopila burja z moč¬ nim mrazom, slano in ponekod tudi s snegom. O tem smo kratko sicer že po ročali, sedaj smo pa dobili na razpolago točnejše podatke jih radi zanimivo¬ sti objavljamo. Takih' pripoveduje stari očanec iz Litije, da so tam imeli tako vreme leta 1889. Le|ps je moral koncem maja nositi še kožuh in je koso klepal v njem, ker ga je tako močno zeblo. Dne 20. maja je namreč na grebenih na Sv. Gori, Kumu in Jančah med deževjem naletaval sneg. Prav tako na Novi go¬ ri nad Sv. Križem. V številnih hribov¬ skih vaseh so imeli močno slano, ki je uničila lepo obetajoče sadje. Na Tirni pod Sv. Goro je slana uničila vse orehe. Slana je močno prizadela tudi kraje v Dravski dolini, na Ptujskem in Drav¬ skem polju, po Slovenskih goricah in v Pesniški dolini ter je nežno rastlinje popolnoma ožgala. Dravinjsko dolino je slana čisto pobelila, pravtako dolino ob Ličnici ter področje med Bočem in Po¬ horjem. Fižol, koruza in delno povrtni¬ na je popolnoma uničena. Mraz in slana sta povzročila veliko škodo tudi v vseh ostalih slovenskih krajih. Ponekod je le¬ tošnji vinski pridelek popolnoma uničen. Vsled slane so bili prizadeti tudi brnelj- ski nasadi v Savinjski dolini, povsod pa tudi sadno drevje. Ljudje so tem bolj pobiti, ker je le¬ tos doma vse tako lepo kazalo, sedaj je pa vse upanje, da si bodo z dobrim pridelkom malo opomogli, uničeno. Slovenci v Argentini iimeims Aires Odbor Društva Slovencev poziva vse Slovence, člane in nečlane DS, da se v čim večjem številu udeleže proslave srebmomašniškega jubile¬ ja g. župnika Janeza Hladnika, ki bo 29, t. m. v Lanusu. USTANOVITEV SLOVENSKEGA ČASNIKARSKEGA DRUŠTVA V BUENOS AIRESU Po daljših pripravah je bil v soboto 29. maja t. 1. v Buenos Airesu ustanov¬ ni občni zbor Slovenskega časnikarske¬ ga društva. Na njem je bil izvoljen na¬ slednji odbor: Predsednik Ruda Jurčec, podpredsednik Janko Hafner, tajnik Pavle Rant, blagajnik Pavle Fajdiga, odbornik dr. Tine Debeljak. V nadz. od¬ boru sta dr. Ivan Ahčin in France Krem¬ žar, v razsodišču pa Joško Krošelj. Namen Slovenskega časnikarskega društva je zbrati slovenske nekomunis¬ tične časnikarje v emigraciji, pospeše¬ vati tovariške vezi in podpirati strokov¬ no delovanje članov, nuditi medsebojno pomoč, stanovsko in socialno, gojiti zve¬ ze s podobnimi drugimi organizacijami in mednarodnimi zvezami ter vzdrževa¬ ti in ohranjati zveze z drugimi emi¬ grantskimi društvi. Ker bi rad odbor čimprej izvedel I. redni občni zbor, je vsem slovenskim nekomunističnim časnikarjem v emigra¬ ciji, za katere je imel naslove, poslal vabila za vstop v Slovensko časnikarsko društvo, vse ostale pa, za katere nima naslov pa naproša, da kar sami pošlje¬ te pristopnice na naslov predsednika Slovenskega časnikarskega društva Ru¬ do Jurčeca, Olazabal 2338, Buenos Aires, Argentina. Na občnem zboru Slov. dekliške orga¬ nizacije v nedeljo dne 8. junija t. 1. je bila izvoljena za predsednico gdč. Kati¬ ca Kovač, za podpredsednico gdč. Mar¬ tina Maček, za tajnico gdč. Vera Ko¬ kalj in ga blagajničarko gdč. Francka Strah. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Ivana Rodeta in njegove gospe Ane, roj. Mo¬ der, se je rodila hčerka, ki je pri krstu dobila ime Anica. Srečnim staršem na¬ še čestitke! ILmmm s Slovenski dan v Lanusu V nedeljo dne 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla bo slovenski Lanus praznoval poseben praznik, na katerega že danes vabi vse rojake. Ta dan bo g. župnik Janez Hladnik slavil 25. letnico svojega mašništva. Slovesnost srebrne maše bo ob 10.30 uri dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Po ma¬ ši bo družabni dan z asadom in prilož¬ nostnim kulturnim sporedom. Po konča¬ nem kosilu ob 14. uri bo uprizoritev igre Rožni venec in pozdravne čestitke srebr- nomašniku g. Janezu Hladniku. Vstopnina: za asado in prireditev $ 6.—, za samo prireditev $ 2.—. Vstopnice se dobe v društveni pisarni na Victor Martinez 50, na Paternalu pri sestrah, V. Vlila Devoto pri Cotičevih (Av. Fr. Beiro 5388), na Avellanedi pri Šerugi in v vseh krajih, kjer je sloven¬ ska maša po končanem svetem opravilu. V nedeljo, 15. t. m. bo ob pol petih po¬ poldne po popoldanski cerkveni pobožno¬ sti vzgojni sestanek. Na sporedu so de¬ klamacije, pevske točke, otroški prizor in vzgojno predavanje. Lepo vabljeni vsi! Prosvetno predavanje in ustanovitev krajevnega odbora Društva Slovencev v Lanusu sta privabila lepo število za¬ vednih slovenskih mož in fantov v ne¬ deljo 8. junija v povečano cerkveno dvo- III© pripravlja sprememb ustave za utrditev sw®j© komunistične diktat« Tito pripralja spremembo ustave v I svojem pašaluku. Ustava v diktaturi si¬ cer ne pomeni nič. Kos papirja je, ki se malo lepše ali malo slabše bere in vča¬ sih uporablja kot pretveza za diktatorje¬ ve želje in namene. Prav zato je težko reči kaj je nagnilo jugoslovanske komu¬ niste, da se sedaj, ko tiče v vodovju stisk do vratu, pečajo z ustavnim vprašanjem, Najbrže pa ne bomo daleč od resnice, če kar rečemo, da titovci hočejo utrditi svojo diktaturo na znotraj in pripraviti zopet nekaj propagandnega kiča za zu¬ nanji trg. Kaže, da bodo to napravili. Komunistični listi pišejo, da je zako¬ nodajni odbor pripravil predlog za spre¬ membo ustave in da naj bi ta predlog prišel že v juniju ali juliju v razpravo in na glasovanje v Narodni Skupščini. Po dosedanjih vesteh naj bi bile glav¬ ne spremembe v najvišjih telesih držav¬ ne zakonodaje in uprave. Doslej je drža¬ va imela dve zakonodajni telesi Dom Narodov in Zvezni Svet. Obe zbornici sta bili izvoljeni v direktnem glasovanju vseh volilcev v državi. Na vsakih 50.000 državljanov je bil voljen po. en poslanec za Zvezni Svet, vsaka republika je dala po 30 poslancev v Dom Narodov, iz Voj¬ vodine jih je bilo pa 20 in iz Kosmeta 15. Po novem predlogu bi Dom Narodov odpadel. Namesto te politične druge zbornice predvideva načrt nekako so- cijalno - gospodarsko zbornico “Svet proizvajalcev”, ki se bo bavil samo z go¬ spodarskimi vprašanji. Dom proizvajal¬ cev bo imel v gospodarstvu in financah veto pravico napram politični zbornici. Članov “Sveta proizvajalcev” pa ne bodo volili pri splošnih volitvah, ampak naj bi jih imenovale Strokovne Zveze delav¬ stva v proizvodnji, prometu in trgovini, oziroma razdeljevanju blaga. Tudi politična zbornica ne bo več vo¬ ljena. Po načrtu naj bi bili poslanci do¬ ločeni potom okrajnih in mestnih odbo¬ rov. Neposredne volitve bi torej popol¬ noma odpadle. Na vsakih 60.000 prebi¬ valcev pride po načrtu en član politične federalne zbornice. Podoben način imenovanja članov re¬ publiških parlamentov in vlad odpravlja tudi tam neposredne volitve. Državljani bodo torej mogli neposredno voliti samo že najnižje organe po občinah in mest¬ nih, morda tudi okrajnih zastopih. Tiste posebne dolžnosti, ki jih je na papirju doslej imel Dom Narodov, nam¬ reč urejevanje odnosov med posamez¬ nimi republikami in republik napram federalni upravi, naj bi po načrtu prešle na nekak ustavni sodni dvor. Parlament vsake republike bo poslal po enega za¬ stopnika v to ustanovo. Potemtakem naj bi po načrtu komuni¬ stična Jugoslavija imela tele zakonodaj¬ ne organe. Politično zbornico, ki jo bodo sestav¬ ljali poslanci imenovani po Krajevnih in Mestnih Odborih. Gospodarsko zbornico, v katero bodo imenovani zastopniki stanovskih ali stro¬ kovnih zvez proizvajalcev. Ustavno in upravno sodišče, v katero bo vsak republiški parlament imenoval po enega zastopnika. Tudi dosedanjo vlado Federativne Re¬ publike Jugoslavije načrt odpravlja in jo nadomesti z novo. Vrhovna upravna oblast po načrtu prehaja na Predsed- ništvo Ljudske Republike Jugoslavije. To predsedništvo voli naroda skupščina izmed svojih članov. Predsednik pred- sedništva je ob enem predsednik federa¬ tivne republike, vrhovni poveljnik vojnih sil vse države in predsednik vrhovne u- prave. V sedanjih razmerah se praktično to pravi, da bo Tito tudi po pisani besedi ustave postal vsemogočni vladar: pred¬ sednik republike, predsednik vlade in vrhovni poveljnik vojnih sil. Federalna vlada bo namesto dosedan¬ jih ministrov imela šefe z bolj ponižnim imenom tajniki. Načrt predvideva tajni¬ ka za zunanje zadeve, za notranje stvari, za vojsko, za finance in pred¬ sednike odborov za socialno politiko, za zdravstvo, za vzgojo, za znanost in kulturno in za gospodarstvo. Načrt nanovo uvaja tudi ljudsko gla¬ sovanje (referendum), ki ga odredi pred¬ sedništvo po sklepu skupščine. Kolikor moremo torej doslej vedeti ima novi načrt tele značilnosti: nepo¬ sredne volitve so odpravljene za vse vrhovne zakonodajne in upravne orga¬ ne. Tudi republiški zastopniki bodo v bodoče imenovani in ne več izvoljeni ne¬ posredno od naroda. Načrt nima nikakih določil o politič¬ nih svoboščinah. Nikjer ni nobene bese- Drušlvo Slovencev g. Janezu Hladniku G. župnik J. Hladnik praznuje letos več jubilejev: 25 letnico mature, 25. let¬ nico mašništva in petdesetletnico roj¬ stva ter 16. letnico svojega plodonosne- ga delovanja kot slovenski izseljenski duhovnik med Slovenci v Argentini. Njegove zasluge za slovenske stare in posebej še za nove naseljence, žrtve komunističnega nasilja v stari domovi¬ ni, so izredne. Slovesna proslava srebmomašniškega jubileja g. Janeza Hladnika bo dne 29. junija t. 1. v Lanusu. Društvo Slovencev, katerega častni predsednik je g. Hladnik od ustanovitve, je v zahvalo g. Hladniku za njegovo požrtvovalno delo za novonaseljence, sklicalo izredno sejo odbora v sredo dne 4. junija t. 1. Nanjo so prišli vsi odbor¬ niki Društva Slovencev ter so prisrčno pozdravili v svoji sredini g. Hladnika, ki se je odzval povabilu, da prisostvuje tej seji. Sejo je začel predsednik Društva Slo¬ vencev g. Miloš Stare. Zahvalil se je g. Hladniku, da se je odzval povabilu, nato pa se je v svo¬ jem govoru spominjal težke poti, ki jo je moral opraviti g. Hladnik od tedaj, ko je prišel v Argentino. Bila je polnia požrtvovalnosti, a tudi uspehov. Njego¬ vo delovanje v Argentini je razdelil ne¬ kako v 3 dobe. Prva, ko je deloval kot izseljenski duhovnik med slov. naseljen¬ ci v Argentini. Druga se je začela te¬ daj, ko je izposloval pri predsedniku re¬ publike generalu Peronu dovolitev za prihod 10.000 slovenskih beguncev v Ar¬ gentino. V obeh teh dobah je bil g. Janez človek izredne požrtvovalnosti ter je na¬ pravil brez števila potov in posredovanj in dobrih del za Slovence, katere ne¬ izmerno ljubi, bolj kot marsikdo drugi. Zatem je prišel na 3. dobo njegovega delovanja, ko se je preselil v Lanus, kjer po njegovi zamisli nastaja slovensko na¬ selje in kjer iz nič raste nova fara, za katero se g. Hladnik žrtvuje kot pravi misionar. G. Hladniku se je najiskrene- je zahvalil v imenu odbora DS in vseh Slovencev za njegovo požrtvovalno delo. G. Hladnik se je vidno ginjen zahva¬ lil za td))le pozdravne besede predsedni¬ ka DS g. Stareta ter je naglašal, da je ves čas vršil le svojo dolžnost, katero je kot izseljenski duhovnik in kot Sloven- venec z veseljem izpolnjeval. Predsednik DS g. Stare je nato za¬ ključil sejo, odborniki DS pa so z g. Hladnikom preživeli prijateljski ve¬ čer ter z izrednim zanimanjem posluša¬ li duhovite prikaze raznih dogodkov in dogodivščin iz delovanja g. Janeza med Slovenci v Argentini. rano v Lanusu. Sestanek je vodil g. Jo¬ že Rome, Besedo je dal takoj g. Marija¬ nu Maroltu, ki je imel tretje in zaključ¬ no predavanje o slovenski zgodovini. Splošna želja je bila naj bi predavatelj obdelal tudi najnovejšo dobo slovenske zgodovine, t. j. od leta 1918 dalje. Za tem se je ustanovil krajevni odbor društva Slovencev v Lanusu. Izvoljen je bil petčlanski odbor, ki je prevzel nase naloge za kulturni, socialni in gospodar¬ ski dvig Slovencev v Lanusu. de o možnosti več političnih strank. Ko¬ munistična stranka ostane tudi vnaprej edina dovoljena politična organizacija, ki se skriva za imenom Ljudska Fron¬ ta. Komunistična diktatura pa postane nekoliko bolj očita, ker so neposredne vo¬ litve v glavnem odpravljene. Slej ko prej bo Politbiro določal državno politiko in gospodarstvo, centralni odbor komuni¬ stične partije bo dajal ukaze, vsi fede¬ ralni in republiški organi pa jih bodo izvrševali. Tito bo torej na znotraj utrdil svojo oblast, če« jo je že mogoče utrditi, na zu¬ naj pa bo oznanjal, da je odpravljena u- stava po sovjetskem vzorcu in uvedena nova, ki ima predsednika nalik ameriš¬ kemu predsedniku in uvaja celo ljudsko glasovanje nalik demokraciji švičarske konfederacije. Dejansko pa se ne bo spremenilo nič. Z novo ustavo ne bo Tito pridobil niti e- nega človeka in njegova vlada se bo o- slanjala na tajno in javno policijo dokler bo šlo in bo propadla tisto uro, ko to ne bo več mogoče. Zapad se ne bo dal več veliko varati z novimi papirji, le ko¬ munistični sopotniki bodo imeli zopet nekaj prilike pisati o “spremembah” r Jugoslaviji. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 12. VI. 1952 SLOVENCI Belgija Slovenski begunec Dimitrij Jeruc, ki študira v Louvainu, pripravlja za izda¬ jo svoje pesmi z naslovom “Večerne pesmi.” Negacija V Gladbecku na Vestfalskem sta praz¬ novala Jožef Dobravec, dolgoletni pred¬ sednik društva sv. Barbare, in njegova V zadnji štev. “Svobodne Slovenije” smo poročali, da je goriški “Katoliški glas” objavil laskavo oceno o Tineta De¬ beljaka najnovejši pesnitvi “Poljub” in o Koledarju - Zborniku Svobodne Sloveni¬ je za leto 1952. Zadnjič smo objavili oceno pesniške zbirke “Poljub", danes pa prinašamo v odlomkih mnenje kriti¬ ka T. V. o Koledarju-Zbomiku Slove¬ nije za 1952. Za Koledar-Zbornik pravi, da je to že četrti koledar, kar jih je izdala “Svo- P O SVETU soproga Frančiška srebrno poroko. Pri slovensni maši je imel župnik Tensun- dern slovenski nagovor. Na Dobravče- vem domu je bila nato 2 dni svatba, na katero je bilo povabljenih veliko gostov. Župnik Tensundern je v svojem govoru naglašal velike zasluge, ki si jih je pri¬ boril Dobravec kot predsednik društva sv. Barbare za slovenske rudarje. Na svatbi sta nastopala tudi 2 pevska zbo¬ ra in sicer slovenski in nemški. bodna Slovenija”, a kot zbornik drugi, nato pa nadaljuje: “že obseg (256 stra¬ ni) in format pričata, da so se kultur¬ ni delavci v tujini zares uveljavili. Po¬ men tega zbornika vidim zlasti v član¬ kih in razpravah, ki prinašajo mnogo novega gradiva za spoznavanje sloven ske zgodovine zadnjih deset let. Dogod¬ ki iz tega časa so nam danes sicer še pre¬ cej živo pred očmi, a vedno bolj bledi¬ jo. Ako očividci in poznavalci ne zapi¬ šejo in objavijo, kar vedo, se bo marsi¬ kaj pozabilo. Prav pa je, da se ta raz¬ burkani čas resnično in kritično ovetli od vseh strani, da se poda o njem prava, objektivna slika. So namreč na delu sile, ki zgodovinsko resnico sistematično pa¬ čijo in potvarjajo. Omenim naj samo Sa¬ jetovo skrpucalo, ki ne zasluži, da bi člo¬ vek z njim zakuril peč, ki pa vendar me- šn. glave nerazsodnim ljudem.” Zatem našteva članke, ki spadajo v to vrsto ter ! med drugim pravi za članek o begun- j skem šolstvu na Koroškem in v Italiji, da je “odličen dokument tvorne sile in življenske volje slovenske politične emi- . gracije.” Prav tako ima pohvalne bese- i de za vse ostale prispevke v koledarju, Končno omenja leposlovje ter pravi: “Vrednost koledarja močno dvignejo izvirne ilustracije slovenskih slikarjev Kramolca, Remčeve, Skebeta, Gorazda in Snoja”. Svoje poročilo pa zaključuje z nasled¬ njo ugotovitvijo: “Ko odložiš to knjigo in jo začneš primerjati z neužitnim literarnim žagan¬ jem, ki ga nudi publicistika pod rdečo diktaturo v Sloveniji, se popolnoma in do kraja zaveš, da je resnično znanstve¬ no in umetniško delo možno le v svobo¬ di. Zato naj Slovenci sežejo po tej vse binsko bogati knjigi!” Goriški "Katoliški Glas" o Koledarju-Zbomiku Svobodne Slovenije za leto 1952 Vse šolske potrebščine: zvezke raznih vrst, svinčnike, birome svinč¬ nike, nalivna peresa, navadna peresa, risalni papir, ravnila, barvi¬ ce, barvne svinčnike, tintnike, radirke. Rožne vence raznih vrst, od preprostih do najfinejših, primernih za darilo. Kipe, podobe, svetinjice, podobice. Vam nudi po zmernih cenah SANTERIA Y PAPELERIA "SANTA JULI A" Victor Martinez 39, Buenos Aires Sprejemamo naročila za živilske pakete, ki se pošiljajo iz skladišč v Trstu in pridejo v 20 dneh. Pošiljajo se paketi po 5, 10, 15 in 20 kg. Seznam predmeta je na razpolago v trgovini SANTA JULIA, Victor Martinez 39, Bs. Aires. S L O VENSKI ODER priredi 6, julija Schillerjevo dramo KO VARSTVO IH LJUBEZEN COSQUIN 65 LBNIERS Predprodaja vstopnic na Alvarado 350, Telefon 658-0827, R. Mejia Planinska zveza Slovenije je pripravi¬ la v svoji založbi nov turistični zemlje¬ vid, ki prikazuje v merilu 1: 75.000 vse glavne dele Zahodnih in Vzhodnih Julij¬ skih Alp od Breškega Jalovca do Blega- ša in od Kanalske pa Zgornje Savske doline do Cerkna in njegovih hribov. Pri redili so ga prof. dr. V. Bohinjec, prof. Fr. Planina, docent Malovrh C. in dipl. ekonomist J. Planina. Marsikdo še me ve... .. .da imajo Eskimi, ki žive oko¬ li Severnega tečaja, od vseh člo¬ veških ras največje možgane. ... da možgani, kadar močno de¬ lujejo, postanejo težji, tako pri člo¬ veku, kakor pri živali. .. .da oko dojenčka v prvih me¬ secih zaznava vse predmete po¬ stavljene na glavo, prav tako ka¬ kor fotografska leča. .. .da malokatera žival zaznava barve, pač pa vidi samo črno-belo, kakor mi v nebarvnem filmu. Prav tako vidijo vse predmete samo v ploskvah ter samo iz izkustva po¬ znajo vogale in okrogline predme¬ tov. Ssisiitiaf« de Idšoiaias GUALEGUAYCHU 2404, Slovenski, castellano, angleški, latinski, francoski, nemški in ita¬ lijanski jezik se poučujejo po $ 20.— mesečno. Imprehta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires V globoki žalosti sporočava sorodnikom, prijateljem in znan¬ cem, da so dne 14. maja 1952 v 77. letu svoje starosti za vedno za¬ tisnili svoje trudne oči naša predobra mama Frančiška Laskar. roj. Manček K večnemu počitku so jih položili na domače pokopališče v Št. Vidu na Planini (pri Sevnici) dne 16. maja. Vaša tako vroča želja, da bi še enkrat videli zbrane vse svoje otroke, kolikor jih je še po vojni vihri ostalo, se Vam, žal, ni mogla izpolniti. Naj se Vam izpolni vsaj želja, ki ste jo v zadnjem pismu izrazili: "Rada bi mirno spala, ker sem tako trudna, a ne morem''. . . Za vse Vaše trpljenje in nepopisljivo ljubezen naj Vam bo Bog obi¬ len plačnik! Žalujoča: sin Franci in soproga Katica, roj. Vedenik v imenu ostalega sorodstva Malargiie (Mendoza-Argentina); Santa Rosa (California-USA); Kamen na Koroškem; Št. Vid na Planini; Celje; Sv. Pavel v Savinjski dolini; Tržišče na Dolenjskem. OBVESTILA “VREDNOTE” CERKVENI OGLASNIK TELOVSKA PROCESIJA ZA SLO- Izšla je 3. in 4. številka revije “Vred¬ note” kot zaključni zvezek prvega let¬ nika. Naročniki jo te dni prejemajo po pošti, ostalim je pa revija na razpolago na Victor Martinez 50, v papirnici San¬ ta Julija, Victor Martinez 39 in v “Ča¬ sa Boyu”, Olazabal 2336. Naročnike lepo prosimo, da poravna¬ jo zaostalo naročnino. Socialno-organizacijski tečaj Družab¬ ne pravde bo v ponedeljek, 16. junija t. 1. točno ob pol osmi uri zvečer v prosto¬ rih Društva Slovencev na Victor Marti¬ nez 50. Predava univ. prof. g. dr. Ivan Ahčin. V Sloveniji je bil nedavno stavljen v obrat daljnovod Ljubljana-Velenje. Dalj¬ novod ima 110.000 voltov napestosti in 65 km dolžine ter služi za prenos elek¬ trične energije med dravskim, savskim in soškim elektroenergetskim bazenom. VENCE bo v nedeljo, 15. junija tl .. v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia. Sv. maša ob 10.30 uri, nato oslovesna procesija. Na praznik sv. Petra in Pavla, v ne¬ deljo dne 29. t. m., bo proslavila nova župnija Marije Pomagaj v Quilmesu, kjer je za župnika g. Franc Glavač, svo¬ je prvo proščenje. G. župnik Glavač va¬ bi rojake, da se te farne slovesnosti u- deleže. Dohod: iz Constitucion se vzame kolektiv Expreso La Plata — via Saran- di v ulici Garay in se izstopi na Avda. Calehaqui Km 22,5, tik pred cerkvijo; iz Plaza Miserere (Once) se vzame kolek¬ tiv Rio de la Plata in se izstopi kakor pri prejšnjem; z vlakom je možno iti do Floreneio Varela s Constituciona, s postaje Floreneio Varela pa s kolekti¬ vom Halcon ki ima dvakrat številko 1, in se izstopi prav tako pred cerkvijo. W CASA II01'I’’* — urama in zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 NAKUP ZLATNINE IN UR JE STVAR ZAUPANJA — | ZATO KUPUJTE SAMO PRI ZANESLJIVI IN SLOVENSKI TVRDKI PO IZJEMNIH CENAH VAM NUDIMO: poročni prstani, 18 krt zlato, par ... $ 180.— uhani v 18 krt zlatu .. „ 42._ damska zapestna ura posebno lepe izdelave z garancijo . „ 145.— krasna zlata damska zapestna ura, Anker s 15 rubini z zapest¬ nico, vse iz masivnega 18 krt zlata in obložena z bague ru¬ bini, s triletno garancijo . „ 1460._ ENKRATNA, POSEBNA PRILOŽNOST: “OMEGA”, zapestna, avtomatična, s fosforescirajočo šte¬ vilčnico, samo en komad . „ 1150._ VSA ZLATARSKA IN URARSKA POPRAVILA — strokovno in hitro. Ob sobotah in nedeljah se lahko naše stranke zglase tudi v našem stano¬ vanju, ki je v isti hiši v prvem nadstropju dto 5, to je Olazabal 2338 dto 5. JO-VAR M M M (ali Maiajevega Matica Matic) PRELJUBA TONČKA “Preljubi Matic!” “Preden ti nadalje pišem, te najprej čez hribe in doline, a ker tu hribov ni, čez širno ravan, čez Munro, Florido, Ballester in Lurdes, čez Ciudadelo in Ra¬ mos Mejio in vse kraje tja do San Jus¬ ta prav lepo pozdravljam, in ti sporo¬ čam, da sem tvoje prelepo pisemce z največjim veseljem prejela.” Z največjim veseljem!... O, preljubi Matic, si že na konju! Sadika se je pri¬ jela! ... Že rase!... “Vedela sem, da ne čakam zaman in da bo nekega dne naš poštar s tvojim pi- semcen potrkal na naša vrata. Kako nestrpno sem ga že pričakovala! Koliko krat sem si na skrivaj brisala solze, ko sem videla poštarja iti mimo hiše, ne da bi se ustavil. Ali je res moj ljubi Ma¬ tic pozabil name? sem si mislila m se bala. Pa v dnu hrepenečega srca mi je vendarle tlelo živo upanje, da mi prisi- je nekoč zarja tistega veselega dne, ki bo oznanil mojo srečo. In nisem se va¬ rala! ... Ne veš, ljubi Matic, kako od tistega koncerta dalje, zmirom, noč in dan, mi- j slim samo nato! In le po enem hrepenim: da bi se e' mprej spet mogla zazreti v tvoje čarobne oči, v tvoj lepi in prikupni obraz in tvom ponosno postavo! Tako globoko si se zarasel v moje ubogo srce, j da se mi zdi, da bi izkrvavelo, če bi te karkoli hotelo iztrgati iz njega... Oh j Matiček, ko bi ti vedel, kako mi je hu¬ do pri misli, da boš mogoče ti pozabil j name!. .. Koliko noči sem že prejokala, da mi je bilo zglavje vse mokro od solz, ko mi je takale bridka misel sili¬ la v glavo.. . Zato pa si lahko misliš, ljubi Mati¬ ček, kako me je vzradostilo tvoje dra¬ go pisemce, v katerem mi zagotavljaš svojo vročo ljubezen! Od veselja in sre¬ če bi bila skoraj ponorela, prav res — se nič ne lažem! Ves dan sem prepevala ko ptičica v gaju in če bi imela perutni¬ ce, bi poletela ko drobni škrjanček pod nebo in žgolela, žgolela v neizmerni sre¬ či!... Dež je padal včeraj pri nas, kot bi lilo iz škafa — v San Justo mogoče ni deževalo — meni pa se je zdelo, ko da pomladno sonce sije in vse okrog me¬ ne rožice cveto!... Ko pa sem sinoči malo k sebi prišla in začela vso stvar resneje premišljati, pa se mi je naselila neznana tuga in skrb v srce; Kaj če se moj Matic le šali in ne misli zaresno ? ... Ne smeš mi zameriti, dragi Matiček, saj veš, kakšni so fantje dandanes! Mogoče, da ti nisi tak? Oj, kako srečna bi bila, če bi z gotovostjo vedela, da res tako misliš, kakor mi pi¬ šeš! Potem bi se mi zdelo, ko da sem že v raju in prav rada bi se ti tiho približa¬ la, pa ti ljubko zašepetala na uho: Ma¬ tiček, ljubim te!... In nobene ovire bi ne bilo več, da bi za vse življenje po¬ stala tvoja zvesta družica!...” Srečen, presrečen smehljaj, ki je do¬ slej Maticu širil ustnice, mu je počasi plahnel z obraza. V srce se mu je prikra- j dla trpka nejevolja in mu začela risati ostrejše poteze v obraz. Hudika, da si le more misliti kaj ta¬ kega o meni! Zakaj bi mi ne mogla ve¬ rjeti, če pa sem ji pisal črno na belem, da jo imam rad? Saj nisem baraba!... Kar s pestjo je udaril po mizi, da je kozarček visoko odskočil in se prevrnil. A takoj ga je začelo obhajati blažje čustvo in skušal je dekliča razumeti. Se¬ veda, preklemano, ko pa so ti zlodjevi fantalini danes taki! Bučmani, samo za zabavo plendrajo za dekleti in jih opihu- jejo, resno pa nobeden ne misli! Saj!. . . Prav ima deklič, čisto prav, in pame- | ten je! In prav zato mi še bolj ugaja! Matic mu hoče dokazati, da ni tak kolim- pre. Bo že videla Tončka — in lahko ga bo vesela! Res, to pa lahko reče!. . . Pred njim je stal natakar in ga vpra¬ šujoče gledal. Matičev udarec po mizi ga je priklical. “Una copita mas?” “Bueno... Si...” Natakar je odhitel k točilnici in se hi¬ tro vrnil s polno čašico. Matic ga je v dušku zvrnil, potem pa bral dalje. “Zato pa mi z dejanjem in pred vse¬ mi dokaži svojo ljubezen, da bom vede¬ la, da te niso same besede! Glej, Matic, za menoj lazi tisti zoprni Blaže — saj ga poznaš. Kako rada bi se ga otresla, te¬ ga potegona, pa nobena beseda nič ne izda. Ti me ga reši, Matic! Večkrat si predstavljam, da sem kakor sveta Marje¬ ta, o kateri se bere, da jo je odnesel zmaj v svoj brlog in jo noč in dan stražil pred njim. Revica pa je čakala junaka, da bi jo rešil. Pa je prišel sam sveti Ju¬ rij in zmaja ugnal. Tudi ti bodi tak ju¬ nak, Matic! Uženi Blažeta, tega zmaja, pa boš za nagrado mene dobil za ne¬ vesto! Veš kaj, pridi v nedeljo popoldne k nam v vas! Gotovo bo tudi Blaže pri j nas, kot zmirom, ta kleštra nadležna. Nič ne maraj, če bom jaz spočetka sla¬ be volje! Kdo bi ne bil v Blažetovi druž¬ bi! Mogoče se še zmenila ne bom zate | in zanalašč bolj z Blažetom govorila. A to bo samo na videz, v resnici pa bom kar drhtela od veselja, da si mi blizu! Ko boš pa videl, da se Blaže okrog me¬ ne smoli, pa ti možato vstani, stopi k Blažetu in mu tako okrog ušes pripelji, da bo tri sonca videl in še luno pa zvez¬ de povrhu! Zraven pa reci: Poberi se, nadlega, izpred mojih oči, če ne ti gla¬ vo razčesnem! Tončka je moja! Potem pa stopi k meni in me korajžno polju¬ bi!. .. Ko boš to storil, bom pa tudi jaz vpričo Blažeta in matere rekla, da si ! moj fant! To bo Blažeta za zmirom od- \ neslo iz hiše. Midva pa bova potem srečna, neskončno srečna, in nobena stvar naju ne bo več ločila!. . . V trdnem upanju, da se ne varam nad teboj in tvojo odločno ljubeznijo, ki si mi jo tako krasno razložil v svojem pismu, te še enkrat iz vsega hrepeneče¬ ga in ljubečega te srca prisrčno pozdrav¬ ljam, želeč biti samo tvoja Tončka. Ni ga peresa, ki bi moglo popisati ne¬ znansko blaženost in srečo, ki je zdaj Maticu napolnila srce! Sam svojim očem ni mogel verjeti: ali ga morebiti ne va¬ rajo in ni napisano tako, kot se bere? . . . Je, vsekakor je! Saj vendar zna brati! Da ga ima Tončka tako nazarensko rada in da tako neizmerno hrepeni po njem, da kar koprni v bojazni, če Matic nemara ne misli zaresno — tega bi si niti v sanjah ne upal domišljati! Pa je ! vendarle res, tako preklemano res! Saj stoji tu črno na belem, z njenim podpi¬ som, lastnoročno napisanim!. . . “Oh, Tončka, ko bi ti vedela, kakšno veselje si mi napravila!”.. . Še in še je bral pismo, kot bi se ga hote! na pamet naučiti. Ko pa je vendar tako nebeško lepo! Da ga zna Tončka tako lepo zložiti! Ti presneti deklič, kdo bi si mislil!. .. Seve, ko pa ga ji je srce samo narekovalo.. . Saj pravijo, da lju¬ bezen pesnike dela! Pogoji, ki mu jih je stavila Tončka v dokaz njegove ljubezni, so se mu zdeli zdaj sami po sebi razumljivi in pametni, čeprav se jih je prvi hip nekoliko ustra¬ šil. Jasno, na koga pa naj se deklič obrne v svoji stiski, da jo reši vsiljivega opihovača, če ne nanj, ki jo tako gore¬ če ljubi in tudi on njo? In s tem bo ubil dve muhi na en mah: rešil bo sebe in njo neljubega napotnjeka, istočasno pa ji pred vsem svetom dokaže, kako jo ima rad. Sicer je Blaže hrust in robavs, a tudi Matic ni od muh! Saj je z Mataje- vine doma! Tako mu bo pripeljal, da jo bo mesec dni nosil, — Matičeva pest je trda! Ne enkrat je vse Zaplance ugnal, ko se je ženil pri Manci.. . Edino drugi pogoj — tisti salamenski 'poljub’ mu še dela skrbi. Prekvato, ra¬ je bi se z desetimi Blažeti stepel! Ni¬ koli še ni poljubil kake ženske — nema¬ ra kdaj svojo mater in še to kot otrok... Zdaj pa naj bi dekliča kar vpriča vseh? — No, ko bi bilo to kje na samem, bi se navsezadnje še ne branil, vsaj pri Tončki ne! Tako pa... Pa že mora, ko tako hoče... Prekvat deklič! Seveda, ženska je... Bržkone želi, da bi ji tu¬ di z nežnostjo dokazal svojo ljubezen, ne ie z grobostjo... da bodo vsi videli, da se ne zna samo tepsti!. . . Ne, deklič ni neumem! Pa naj bo. Njej na ljubo! Za Tončko stori vse!. . . ‘Mozo!... Una copita mas! Doble!”—