Poltnina platana v gotovini.
■osna itavilka ataae 1*35 Din.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku.
CIALIST
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedež uredniitva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Stcv. 7.
Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije
V Ljubljani, dne 3. februarja 1925.
leto III.
¥ zadnjem tednu.
'Oti srede novembra vrše naši zaupniki, agitatorji in govorniki s potrojenim naporom svoje delo za koristi delavnega ljudstva. Kakor so njihove moči že močno izčrpane, vendar jih bodo v zadnjem tednu odločilne bitke še podeseterili.
Ali tudi to še ne zadostuje! Kajti v zadnjem tednu se bije bitka za liste volivce, ki se v normalnem času sploh ne brigajo za politično življenje. Taki se šele v zadnjem tednu odločijo ali bodo šli na volišče ali ne in koga bodo volili.
Taki indiferentni ljudje se rekrutirajo po večini iz delavskega stanu, zato nam ne sme biti vseeno, kako se bodo odločili. N*i vseeno, ali bodo oddali zopet svoj glas svojim izkoriščevalcem, ki bodo iz njihovih kroglic izpletli še hujši bič, ki bo padal po njihovih in naših ramah.
Zato je potrebno, da jih pritegnemo v naš tabor! Te naloge pa ne morejo izvesti le posamezni zaupniki in agitatorji, temveč je potrebna pomoč vseh članov in somišljenikov. Zato velja v zadnjem tednu za vse naše člane, prijatelje in somišljenike parola:
V^i možje na krov!
Obujte si .škornje, vzemite v roke popotno palico in pojdite od hiše do hiše, od vasi do vasi! Obhoditi je
treba vse sosednje vasi zlasti one, kjer ni naših somišljenikov in kjer se ni vršil noben shod naše stranke.
Nesite s seboj strankin manifest in agitacijski material, zlasti še letake z rdečim robom, na katerih so označene številke naših skrinjic. Razložite jim naš program in naše hotenje! Dokažite jim, da je njihov interes na naši strani. V volivnem manifestu naše stranke imate cel delavni program in če jihi tega razložite jih boste pridobili.
Zlasti pa skrbite, da bodo naši letaki, ki nosijo rdeč okvir nabiti na vseh javnih mestih. Noben plot ali hiša, ki stoji ob prometnih ulicah naj ne bo brez našega letaka. V vsakem proletarskem oknu naj bo naš letak! — Vsak volivec naj dobi naš letak!
Na dan volitev 8. februarja naj pa bodo vsi naši možje in fantje pripravljeni, da bodo preprečili vsako nasilje od katerekoli strani. Če bi se zgodil kak tak slučaj naj takoj pristopi par resnih mož in haj z odločno in dostojanstveno besedo posredujejo v prilog volivne svobode.
Vsi na bojišče za boljši in pravičnejši svet. Samo starci in otroci naj ostanejo na zapečku!
Glavni vollivni odbor SS.L
Brezmejna predrznost!
(Ali jo to depolitizacija
Mi smo že obširno poročali o skrpucalu, ki naj bi sc imenoval pravilnik za bratovske skladniče. To skrpucalo je bilo samo zato mogoče, ker je bilo treba na hitro roko nekaj napraviti, kar naj bi služilo demokratski stranki za volivni manever.
A ta blamaža še ni bila dovolj pouka, da delavski zavarovalni zavodi niso sredstvo za vplivno agitacijo.
Sedaj pošilja tajništvo demokratske stranke na rudarje-retnike pismo s tole vsebino:
Narodni dom, 1. nadstropje Tajništvo demokratske stranke Ljubljana
Telefon št. 123.
Št. *
Y Ljubljani, dne 15. jan. 1925.
.Spoštovani gospod!
Obveščamo Vas, da je na posredovanje Narodnega bloka in osobi-to na prizadevanje gospoda ministra dr. Žerjava bilo doseženo, da
delavskega zavarovanja I)
Vam je Osrednji urad za zavarovanje delavčev v Zagrebu nakazal izredno podporo v znesku *** Din.
Denar je nakazan in ga prejmete-v najkrajšem času!
Z odličnim spoštovanjem
za Narodni blok: Rape s. r,
Mi protestiramo najodločneje proti brezmejni predrznosti, ki je zapopadena v tem pisrtiu. Delavsko zavarovanje ni domena, v kateri bodo delili razni dr. Bohinci ih dr. Ar-zelini milost, — ampak so z delavskim denarjem vzdrževani zavodi, kjer naj dobi delavec svojo pravico. Ta način agitacije ni le predrzen, ampak je tudi skrajno neumen, če politični šarlatani, ki pisarijo taka pisma tega še ne vedo, bodo zvedeli 8. februarja, da delavstvo za take stvari ni naprodaj. Do duš delavstva pa ne bo prišel tisti nikdar, kdor se jim skuša približevati s tako agitacijo.
Rentniki-rudarji bomo volili vsi do zadnjega liste z rdečim robom.
Svoboda, demokracija in zakonitost.
V zadnjem volivnem boju tekmujejo protirežimske stranke med seboj, katera se bo izkazala za bolj svobodoljubno, za bolj demokratično in za večjo zaščitnico zakona. Veseli nas, da so te stranke tako vnete za svobodo, demokracijo in zakonitost. Iskreno želimo, da bi tem lepim načelom, ki jih sedanji režim na tako očiten in drzen način skruni in tepta, vse naše protirežimske stranke v bodoče vedno zveste ostale! Da bi le njihova trdna volja vsaj približno odgovarjala njihovim bojevitim in odločnim besedam!
Da bo pa njihov trden sklep bolj popoln, bi priporočali našim proti-režimskim strankam, da bi si nekoliko izprašale svojo lastno vest, v
javna oblastva ali oblastne uredbe ali ki bi celo samo kazali odpornost zoper javne organe, z zaporom do 3 mesecev obenem z denarno kaznijo do 10.000 kron. Ta policijska kazen je pa imela biti samo za priboljšek, ker je vrhu tega storilca čakala še huda kazen pred kriminalnim sodiščem.
Tudi SLS ima na svojih plečih težko butaro pregreh zoper svobodo, demokracijo in zakonitost. Naj omenjamo samo naredbo celokupne deželne SLS vlade, ki je tiskana v Uradnem listu iz leta 1920. pod štev. 185, kjer si jo lahko vsakdo ogleda in tudi lastnoročne podpise pod njo. S to uredbo je tedanja dr. Brejčeva vlada sploh prepovedala vse shode, tudi shode po § 2, omejene na vabljene osebe — pod kaznijo do 20.000 kron in zaporom do 6 mesecev. Ker tudi v letu 1920 ni-
smo živeli v brezzakonju, temveč smo imeli vsaj tiste ustavne svoboščine, ki jih je priznavala prejšnja Avstrija, je ta naredita očitna kršitev tedaj veljavnih ustavnih določb in je protiustaven, absolutističen in reakcionaren čin. Ko je tedanji so-cialnodemokratični »Naprej« skušal to absolutistično naredbo prav rahlo kritizirati, je bil seveda zaplenjen. Res ne vemo, kako moreta dr. Brejc in dr. Gosar, ki sta jo tudi podpisala, opravičiti to naredbo pred svojo pravniško vestjo, da se pri tem ne sklicujemo na njun čut za svobodo in demokracijo. Vsekakor pa kažejo navedeni primeri, da se nam socialistom ne srne zameriti, ako nam še manjka vere, dri so se naše protirežimske stranke temeljito izpremenile in definitivno poboljšale.
Zakaj smo izstopili iz »Naprejeve« skupine?
(Prepis dopisa, katerega smo poslali »Napreje-vi« skupini; ali načelo javnosti molči o tem ko grob.) Dopis se glasi dobesedno takole:
•Sporočamo vam sklep naše organizacije, da odstopa kompaktno iz vaše skupine in se priključuje SSJ, to je Socialistovi skupini iz sledečih razlogov:
1. Naša organizacija je sklenila-enoglasno 7. XII. 1924., da gre v skupen volivni boj.
2. šiirša konferenca 21. XII. 1924. je isti sklep potrdila in si je osvojila resolucijo, katero je poslala po svojem delegatu na kongres, ki se je vršil 25. in 26. XII. 1924 v Ljubljani. Omenjbna resolucija je bila sicer prečitana in potem vržena v koš. Kongres jo ni vpošteval, ker se ni zavedal posledic katere so nastale. Kongres je mislil, da ni potrebno vpoštevati suverenosti posameznih organizacij, ampak postavil se je popolnoma na diktatorsko stališče. Zavedamo se, da smo krših pravilnik, ali zavedamo se tudi, da smo ga kršili v korist proletariata,
in zavedamo se da ga je kršil kongres v škodo proletariata. Zavedamo se tudi prav dobro, da pri vas kršijo posainezne osebe pravilnik vsak dan desetkrat, in še več, ali o tem bomo pozneje govorili. Zakaj ni kongres pustil, da bi bil dal član nadzorstva svoje poročilo? Mi smatramo to najbolj važnim — nadalje, zakaj je kongres Sprejel v načelstvo človeka S temno preteklostjo, in ki je komaj par dni organiziran, tu ste kršili pravilnik § 4. in 5.; govoriti bi se dalo tukaj mnogo. Povemo vrini, da smatramo mi disciplino zri aobtd stvar ali samo tako dolgo dokler ni prisiljena, kadar pa pristane VsiljiVa ali diktatorska, jo odklanjamo. Nadalje se bomo pogovorili, če bo treba javno. Posledice še večje razcepljenosti nosite vi. Vsakega glasu, ki bo došel po vaši krivdi v prid buržuaziji je škoda. Sedaj pa namerite na nas najtežji kaliber in mi vam bomo odgovarjali.
Ivan Baraga, 1. r.
predsednik.
Dopis iz Tržiča.
koliko so same pomagale plesti bič, ki sedaj žvižga preko naše države.
Kar se narodnih socialcev tiče, je že dovolj znano, da so v ustavo-tvorni skupščini glasovali za zakon o zaščiti države in so s tem pomagali ustvarjati prilike za vsa sledeča preganjanja delavstva in protivladnih strank.
Ker so narodni socialisti že očitno obžalovali to svojo težko pregreho, preidemo takoj na njihovega sedanjega zaveznika drja. Ravniharja. Tudi dr. Ravnihar ni brez greha! Ko še ni bilo zakona o zaščiti države in državne obznane, je že g. dr. Ravnihar _ v bratskem sporazumu z g. Ribnikarjem izdal posebno obznano za (Slovenijo in je z njo zagrozil vsem, ki bi 'omalovaževali
Volitve se bližajo: Zato so vse buržurizrie stranke, kakor od istih kupljene frrikcije na delu in to intenzivno, da se more priprost človek vprašati: Zakaj je temu takol
In ako malo premišljuješ, ti pride nehote na misel, da je to dobro preračunjena in dobro plačana taktika. V taktiki so predvsem mojstri naši bojeviti komunisti, kateri si ne upajo povedati, kaj da so.
To smo imeli priliko opazovati V nedeljo 18. jan. v Delavskem domu v Tržiču, ko se je vršilo zborovanje, najprej strokovne organizacije pre-dilničarjev in po istem volivni shod URJ. Na teh zborovanjih je poročal naš stari in izkušeni bojevnik sodrug Melhijor Čobal iz Zagorja V zelo stvarnih in poučnih predmetih.
Tn glej ga spaka: Po končanem referatu se oglasi k besedi en zelen in zagrizen komunistič, kateremu celi referat sodr. Čohala ni bil všeč, ker je bil stvaren in poučen. Zato je začel na tak naumen način blatiti vse delavske voditelje, da se je le treznosti tukajšnega delavstva zahvaliti, da ga ni postavilo na hladno in da sc mu ni drugega zgodilo, kakor moraliČna 'blamaža, katero mu je zadal sodrug Čobal tako, kakor more to storiti le en pošten, izkušen in vstrajen delavski bojevnik in voditelj.
Lsti dan zvečer so imeli tudi liberalci svoj volivni shod. Tudi na liberalnem shodu je bil tisti zeleni komunistič ali ni se oglasil k besedi po govoru ministra Žerjava, ampak jo je popihal tako potepeno, kakor kužek s plesišča.
Gotovo g. Žerjav ni govoril v svojem referatu bojevito in koristno za delavstvo, kakor je 'storil isti dan dopoldan sodrug Čobal. Vkljub temu je bil ta zeleni komunistič z Žerjavom zadovoljen, ali se pa m upal oglasiti k besedi, ker je slutil, da ga liberalci ne bodo poslušali, da bi klatil svoje že neštetokrat premlete fraze, ampak bi ga kratko-malo na hladno postavili in hi ne pustili svojih organizacij razbijati, kakor je to storilo isti dan dopoldne delavstvo.
Delavstvo se pa naj vpraša, zakaj komunisti samo njihove voditelje in organizacije blatijo in podirajo, nadalje se naj vpraša, kaj so že komunisti storili za delavstvo sploh, odkar obstoji njihova od Moskve vzdrževana organizacija in plačani provokatorji in naj pogledajo nazaj, kdo jim je to pridobil, kar danes že imajo in zakaj nimajo še tega, kar jim še pritiče? Po tem izpraševanju vesti delavstvo ne bo več pustilo, da mu pridejo ha hje-govo zborovanje tako želeni komu-
nisti organizacije razdirat in jemat ugled njihovim zaslužnim vodite ljem, ampak bodo kakor skala stali na braniku za vse zgoraj navedeno in bodo take elemente iz svojih domov pometali, da ne bo več sledil o njih.
Delavci in mali posestniki, vi pa storite na 8. februarja s tem svojo dolžnost, da vrže vsak svojo kroglico v 8. skrinjico, ki bo imela rdeč rob. S tem boste pokazali, tla imate farbanja od kupljenih kreatur vseh vrst dovolj.
Delavci, volilel mesta Ljubljane!
Demokratska stranka je dala razpisati volitve tudi za ljubljanski občinski svet. V sredo dne 18. mar*-ca t. 1. bodo volitve, vlaganje kandidatnih list se pa mora izvršiti \ dneh od 30. januarja do 8. februarja t. 1., torej d« dne, ko se bodo vršile volitve v narodno skupščino.
Tako početje demokratske stran ke smatramo za poizkus, ki naj povzroči v vrstah ljubljanskih volilcev, ki so se za skupščinske volitve grupirali po političnih vidikih in načelih, zmešnjavo in da izkoristi to zmešnjavo v svoje strankarske namene.
Nerodno in nespretno početje demokratske stranke kaže, da ima ta •stranka očiten namen ob volitvah v narodno skupščino, izrabiti položaj v svoje partizanske namene proti volji velike večine ljubljanskih volivcev.
Vrhutega razpisuje demokratska stranka občinske volitve v Ljubljani v sredo, dne 18. marca 1.1.,
torej na delavnik,
kar v Ljubljani že dolgo več ni bil običaj, z očitnim namenom, da delavstvu otežkoči udeležil« pri občinskih volitvah. Delavec težko pogreša dnino, ki jo utegne izgubiti zaradi udeležbe na volitvah, toda spričo važnosti udeležbe delavstva v bodoči upravi mestne občine ljubljanske bodo delavci kljub zvitemu načrtu izvršili svojo dolžnost ter s tem dokazali, da jih tudi najrafini-ranejši načrti niso v stanu oropati elementarnih pravic.
Volitve v ljubljanski občinski svet se bodo vršile kakor zadnjič, po
volivnem redu, ki je nalašč prikrojen za ljubljansko občino, da prote-žira demokratsko stranko.
Delavci! Volivci! Ne pozabite, da je demokratska stranka z vsem svojim ravnanjem zadnja tri leta, z neopravičenimi razpusti svobodno in pravilno izvoljenih občinskih svetov jasno pokazala, da smatra ljubljansko samoupravo za igračo, s katero se sme igrati in jo ovirati v delu za obči dobrobit ljubljanskega prebivalstva.
Volivci, zgledujte se na svojih prednikih, ki so stoletja reakcije z uspehom branili ljubljansko samoupravo pred vsemi napadi nasilne feudalne gosposke kakor tudi pred prepotenco tuje avstrijske birokracije. Kakor so ti nekdaj branili pravice svobodne občine, tako jih morajo volivci braniti tudi danes.
Ljubljanski volivci so zavedni, ki spoštujejo svoje pravice in demokratizem. Zaradi tega je vsak apel na ta čut ljubljanskih volivcev nepotreben. Zato pojdejo v boj proti sramotnemu terorizmu.
Ljubezen do svobode, ljubezen do samouprave občine in protest proti kršitvi demokratičnih pravic svobodoljubnih ljubljanskih volivcev, naj bo vodilni klic vseh Ljubljančanov v volilnem boju za svobodo občinske uprave mesta Ljubljane.
Mi smo pripravljeni. Razpis volitev v občinski svet ljubljanski nas ni presenetil.
V Ljubljani, 30. januarja 1925. Krajevna organizacija socialistične stranke Jugoslavije v Ljubljani
Rdeči blok
združenih delavcev in kmetov.
Pišece. (Votivna pesem.) Ker su bližajo volitve v narodno skupščino, so tukaj, kakor povsod, klerikalci pri najhujšem delu za agitacijo. Ker vedo, da so Pišece socialistične tembolj si brusijo pete, da ni konca ne kraja, zato kličem vsem:
Na noge stopite P’šečani v volivni boj kak lani — ko občinske so b’le volitve dobro uspešne za socialiste.
Srdil se je gospod župnik namenjen, da bo občinski zastopnik srdili so se klerikalci, ko so iz volišča šli domov ob palci.
In letos trobijo zopet na svoj rog, češ, letos mora it brez vseh nadlog, da polna mora biti prva skrinja če ne od kroglic, pa od domišljanja.
Za nas, socialisti, bo prava ta deseta bodočnost boljšo nam obeta s tigri pa nazaj v brloge ker mi smo siti njih nadloge.
Samostojni so pa že pri kraj želimo njim počitka raj zato Vam kličem vsem na glas: deseta skrinjica je za nas!
Socialist.
Tacen pod Šmarno goro. Pretečeno nedeljo smo imeli v Vi k reali pri Kovaču zelo dobro obiskan vo-livni shod, na katerem je orisal naš •stari sodrug Melhidr Čohal v ll/2 urnem govoru naš socialistični program ter zelo stvarno pojasnil kje
Za svobodo in pravico za enakost vseh ljudi!
so vzroki naše gospodarske in politične mizerije. Ožigosal je vse meščanske stranke, blokaške, ustavo-tvorne, republikanske in sporazu-maške. Vseh teh strank namen in težnja je, delavno ljudstvo to je malega kmeta in delavca, katera .predstavljata 90% našega prebival-. stva, izkoriščati. Ožigosal je drža-votvorce, ki so danes na vladi, tako tudi oni, ki so bili pred par meseci na vladi. Storili niso ne eni ne drugi ničesar drugega, kakor to, da nalagajo vedno večja direktna kot indirektna davčna bremena, pod katerimi ječk ves naš narod. Niti ena teh strank ni storila ničesar koristnega za blagor naroda, delavca, malega kajžarja, uradnika. Edino za kar skrbijo, je to, da zvišujejo militaristična bremena. Za njegovo poučno predavanje je žel vsestransko odobravanje. Ogromna večina volivcev se je izrekla za to, da vrže 8. februarja svoje kroglice v 8. skrinjico. Ker se nihče ni oglasil k besedi, je odgovarjal še v kratkih besedah sodr. Tomc na nekatere medklice, osobito nekemu klerikalnemu petelinu, ki je vedno mrmral o republiki. Povedal mu je, da smo mi program;\tični republikanci, ne pa kot oni: danes največji avstrofilski monarhisti, jutri na jeziku republikanci. Po še en k atnern pozivu predsednika shoda, če 'želi kdo besedo, se je oglasil končno gospod Pastorek. Mislili smo, da nam bo kaj stvarnega povedal, a smo bili zelo razočarani. Pričel je z osebnimi napadi, osobito na poštenega s. Čoha-
la, Delavsko zbornico, Okrožni urad, vse vprek same neotesane psovke, prav po Bernotovem evangeliju. Veliko razdiračev smo že slišali govoriti, a vse prekaša g. Pastorek s svojimi lažmi, da je njegova stranka, ki pa ni stranka, temveč ena mala sekta, za enotnost, da pa iste naša stranka noče. S tem se je razkrinkal govornik samo. Vsi navzoči so se zgražali nad gnusnim judeže-virn delom Bernot - Pastorekove sekte. Obračun ne bo izostal.
Jesenice. Po dolgem času smo zopet enkrat slišali iz ust s. Čohala pameten in stvaren govor o programu, ki naj ga delavski zastopnik? skušajo uveljaviti v parlamentu. Tudi na Jesenicah smo že siti Pastorekove slame in Bornotove filozofije. Ker se zavedamo, da je naša moč le v skupnosti in enotnih političnih, strokovnih, .gospodarskih in kulturnih organizacijah, zato bomo tudi mi oddali svoje krogljice staremu borou na dan 8. februarja \
8. skrinjico združenih delavcev in kmetov >StS J.
Guštanj. čitali smo v »'Cillier .Zeitung« kandidatno listo nemške stranke. Pri tem smo videli, da kandidira na tej listi tudi neki delavec oziroma mojster iz naše jeklarne po imenu Heinrih Škof. Pa smo se prav zavzeli in smo rekli:	Kako more
kandidirati ta človek na kandidatni listi nemške stranke, ko je pa že od leta 1920 v naši socialistični stranki organiziran. A zato se nismo prav nič jezili, pač pa smo rekli, (la naj gre vsak tja, kamor ga srce vleče. Ali nekaj drugega se nam je čudno zdelo. Kako je mogel ta človek, ki je Ivi tako pameten, prodati svojo čast. Saj vsak neumen človek .ve, da ne bo izvoljen. Nemci so rekli: Tudi tegale borno dali na listo, mogoče bo malo vleklo. Če bosta izvoljena veleposestnik gospod Osjander in namestnik delavec, bo izvoljen en trd Nemec in en Slovenec in g. Osjander bo napregel svojo lepo kočijo pa se bo peljal v Beograd, gospod škof, ki kot delavec nima kočije, bo moral pa zadaj za kočijo leteti. To bo fletno in luštno! Kaj ni res gospod Škof? Na zadnje nas pa veseli, da se človek pokaže, kaj da je. Zakaj mi ne maramo v naši stranki ne nemških ne sloven-. skih nacionalcev. Naša stranka je socialistična stranka Jugoslavije, je v internacionalni zveze celega sveta, zato bomo g. Heinriha Škofa izključili iz nje.
Oplotnica. Ker imamo volitve v narodno skupščino pred durmi, so razvile razne stranke živahno agitacijo, posebno »žegnani« gospodje. Ti pošiljajo potoni svojih zaupnikov, kakor pri zadnjih volitvah tudi sedaj pozivnice vsakemu, do katerega imajo količkaj upanja, da bo ž njimi potegnil. Cenjeni sodrugi in somišljeniki! Znano vam je, da izmed nas nima nobeden časa, stranka pa ne denarja za agitacijske namene. Zatorej pa bodi vsak mož posebej agitator. Razložite volivcem pomen streljanja z gumijevimi kroglicami. Kaj je doseglo tistih 21 klerikalnih poslancev za kmetsko-de-lavsko ljudstvo v zadnjih 2 letih? Ničesar nimajo pokazati svojim volivcem, čeravno so jim zadnjič obljubili, da bodo vse dosegli, ako bodo imeli le nekaj čez polovico glasov. Imeli so jih tri četrtine in vendar nimajo sedaj ničesar pokazati v prihodnje pa tudi ne boljše, ker 21 poslancev ne bodo več dosegli v Sloveniji. Kmetsko-delavsko ljudstvo ima le od svoje organizacije kaj pričakovati. Zatorej pokažite dne 8. februarja, da ne marate praznih obljub in da hočete braniti tiste male pridobitve naših^ pred-bojevnikov, katere nam hočejo sedaj meščanske stranke vzeti. Vsi tisti gospodje od meščanskih strank nas rabijo samo pri volitvah, za vojno in če jih je sicer treba na kak način braniti. Sicer pa gledajo na nas, kakor na nekaj manj vredne-
ga. Obrnimo jim tudi mi hrbet in nesimo pri volitvah svojo kroglico v 10. skrinjico. S tem smo volili našo kmečko-delavsko stranko, ki bo zastopala pošteno koristi delavca in kmeta.
•(jiornji Grad. Malo kedaj se sliši iz našega kraja kakšen glas. 1 zgleda tako, kakor da bi že čisto zaspali. Volitve so nas zopet zbudile. Spočetka smo se malo jezili, da imamo letos pri volitvah toliko skrinjic. Če se že buržuazija medsebojne tepe, nam nič ni mar, žalostno se nam pa je zdelo, da se proletarske stranke ne najdejo. Mi smo se odločili pomagati napraviti temu konec. Naših glasov ne bomo cepili, temveč agitirali bomo v celem našem okolišu, da bodo oddali vsi kompaktno svoj glas za Socialistično stranko Jugoslavije, ki bo imela 10. skrinjico. Dne 27. jan. se je vršil zvečer od naših somišljenikov dobro obiskani sestanek, katerega se je udeležil naš kandidat s. Koren iz Celja. On je s svojim predavanjem našo zavest poživel, tako, da bomo vsi kakor en mož šli med volivce in jim razložili, da se ne bodo njih glasovi zgubili med tolikimi strankami, ki se nam ponujajo pri sedanjih volitvah. V našem kraju nas je mnogo amerikancev, ki smo v svetu že nekaj poskusili in znamo dobro do deset šteli. Nas razne stranke in strančice ne bodo motile. Konečno si bodo vendar enkrat premislili razni avanturisti, še kandidirati, če bodo vsi volilci cele štajerske naredili tako kakor mi, potem bomo imeli pri bodočih volitvah samo dve, kvečjemu pa tri kandidatne liste. Naj živi socialistična internacionala! Naj 'živi rdeča savinska dolina!
Šoštanj. V Šoštanju so razmere na sploh zelo čudne. V javni upravi predvsem z razsvetljavo mesta. Kemična tovarna, ki je v rokah družbe Židov, daje mestu električni tok katerega razsvetljava ne odgovarja najzadnji vasici. Luči v mestu svetijo tako brljavo, da se zgraža nad tako razsvetljavo vsak tujec, ki pride v mesto. Dostikrat pa še te mižavosti ni, ker je naprava tako slaba, da ima elektrarna včasih 24 ur popravilo. Radovedni smo kakšna pogodba obstoja med mestom in družbo za dobavo luči. Apeliramo na delavski občinski klub, da se za to stvar malo zanima. Tudi upravne razmere pri mestni občini so v neredu. To se je pokazalo v času reklamacij za skupščinske volitve. Cela vrsta delavstva je, ki dela že leto dni v Woschnaggovi tovarni in stanuje v hišah istega podjetja, toda mestni urad je vse te reklamacije zavrnil, češ, da mu ni znano, da bi ti delavci stanovali v občini. Kakšna je torej uprava, ki bi morala po zakonu imeti v evidenci vse naseljence v teku 48 ur, pa jih še čez leto dni nima. Tudi v tem oziru priporočamo občinskim odbornikom, da napravijo red. Kajti delavstvo si ne bo pustilo še nadalje krčiti svojih zakonitih pravic na ljubo pisane gospode. Še bolj čudne pa postajajo razmere tik pred volitvami. Kemična tovarna odpušča delavstvo; 27. in 28. t. m. je odpustila celo vrsto delavcev ne meneč se, da je ravno v sredi zime, ko si delavec ne more pomagati. Tsti poti sledi četudi v manjšem obsegu tovarna Woschnagg. V tej tovarni seveda ni vzrok prekinjenje dela kakor v kemični, ampak se izljubi nekaterim gospodom odpuščati samo organizirane delavce. Tako je napri-mer odpuščen sodr. Primužič. Umevno, saj nemčurskemu g. ravnatelju Mravljaku je vsaki agilnejši sodrug trn v peti. Delavstvu naj bo to v preizkušnjo, ker ie zadnje čase zanemarilo svojo strokovno organizacijo. Ako bi bilo delavstvo organizirano kot bi moralo biti, bi si gospoda kaj takega ne upala. Pozivamo delavstvo, da se strezni in odgovori na teror s tem, da pristopi do zad-
Kandidatne liste na naših skrinjicah imajo rdeč okvir!
njega moža v svojo strokovno organizacijo. To velja za obe tovarni, kajti le solidaren nastop delavstva bo razmere ozdravil. Dalje so prav čedne razmere v Šoštanju tudi v stanovanjskem oziru, Polno je stanovanj, toda oblasti se ne ganejo. Nasprotno, na ljubo je cela stanovanjska oblast kapitalistom, ki 2 vsemi štirimi odganjajo na cesto družine. 1. ;iko na primer je bilo po .napornem in dolgem iskanju nakazano stanovanje družini A. B. A slovenski kapitalist in demokrat g. Švare se je proti odloku oziroma nakazilu stanovanja v njegovi hiši pritožil. Priziv je bil zavrnjen ter zaukazano, da ima takoj odstopiti določeno stanovanje stranki. Ako bi se še nadalje protivil ima stranka pravico s pomočjo orožniške asistence iti v stanovanje. Ali glej pokorščino podrejenih oblasti. Ko je imenovani prosil pri županstvu za asistenco z odlokom okrajnega glavarstva. v roki, se mu je reklo, da •mora prašati za navodilo na isto glavarstvo, ki je odlok izdalo. Da, da, smo pred volitvami, bog ne daj zarnire kapitalistu, četudi se družini prostaka krivica godi. Take so torej razmere v Šoštanju in bodo ostale še nadalje dokler ne bo potom močne organizacije delavstvo pometlo z vsemi, k> nočejo opravljati službe katero zavzemajo, tako, kot bi jo morali. Drugič kaj več.
Iz Prekmurja. V nadeljo 25. jan. •se je vršil volivni shod naše stranke v Bodonci h, veliki evangeličanski fari, ki obsega 15 občin. Okoli 350 volivcev je napolnilo velike prostore gostilne g. Škraba 11 a tako, da jih je mnogo stalo pred gostilniškimi prostori. Shod je otvoril in vodil •naš kandidat s. Gumilar, poročal a je njegov namestnik s. Komavli. Navzoči so z velikim zanimanjem ■sledili izvajanjem poročevalca in ■navdušeno odobravali temeljito ožigosanje protiljudske politike vseh meščanskih strank. Posebno so navzoči volivci pritrjevali onemu delu govora, ki se je bavil z milijonarjev Hartnerjem, koji je imel eno uro preje v istem lokalu volivni shod in na kateremu je bilo kakih 100 poslušalcev. »Mali kmet« Hartner se je v Bodoncih lahko prepričal, da bo dne 8. februarja »mlel« prav malo volivnih kroglic, ker
Nov voli vili red? Nacionalni blok že predvideva svoj volivni poraz in vodilni njegovi politiki že študirajo nov volivni red, ki naj bi PP-jevcem osigural »državotvorno« večino za večne čase. Tako smo te dni čitali, da je Pribičevič na nekem shodu govoril o potrebni iz-prebembi volivnega reda, ki naj bi potom malih volivnih okrožij z relativno večino (angleški način) izigral proporc. Mi smo sicer vedeli, da večjih političnih idiotov ni, kakor so samostalni demokrati, da pa so tako neumni, kakor kaže ta najnovejša Pribičeviceva ideja, tega •pa vendar nismo vedeli. Tak volivni red bi vendar pohrustal zadnjega sam. dem. poslanca — in to bi bila edina dobra stran novega volivnega reda —, tega se Pribičevič očividno ne zaveda! Delavstvo in kar je drugih »protidržavnih elementov v državi, ki «bi jih tak volivni red izročil na milost in nemilost, Pašicu, Spahi, Radiču in Korošcu, si pa takega krivičnega volivnega reda vendar ne bo dalo tako mirno do-pasti, kakor si Pribičevič predstavlja!
Pod naslovom »Zahtevamo takojšnje remedure« smo objavili v 48. števiki dopis iz Maribora, v katerem se očita gospodoma dr. Novaku in dr. Dernovšku, da nista dala potrebne pomoči ponesrečenemu delavcu Juriču, za katerega jo obstojala nevarnost, da izgubi vid. OUZD nas prosi, da pojasnimo, da v navednem slučaju ni šlo 7a izgbubo vida, ker sta zdravnika gg. dr. Novak in dr. Drnovšek pri Juriču takoj ugotovila, da ni nobe-
Ijudstvo je spoznalo, da spada Hartner med male kmete kakor Pilat v čredo! Z ozirom na okolnost, da so se nedeljskega shoda udeležili volivci iz sedem volišč, je shod dosegel veliki uspeh; ker je v teh ■krajih mnogo delavcev, ki (delajo čez leto v Avstriji, kjer so organizirani in ker so ti delavci razvili živahno agitacijo za našo stranko, smemo pričakovati na dan volitev lepe uspehe.
Dne 23. t. ni. jezačel ponovno izhajati »Naš dom«, glasilo nar. soc. stranke, ki ga izdaja g. dr. Vesnik iz Murske Sobote. List se seveda zavzema in piše za listo »bratskega sporazuma« ter vehementno napa ■da samost, demokrate (kormany-part) — vladna stranka, v katere skrinjico ne sme pasti nobena kroglica. D a si razumljivo, je vendar zelo značilno, da so si Davidovičevci in samost, demokratje zelo v laseh ter skušajo eni drugim odvzeti čim več prekmurskih glasov.
Socialistični volivci, p-osoor! Ker naši nasprotniki vidijo, da naša stvar .posebno na Goričkem dobro napreduje, so začeli z raznimi intrigami in obrekovanjem. Tako n. pr. raznašajo nekateri lažnjivo govorico, cla je naš kandidat s. Gumilar dobil za agitacijo 15.000 Din, kar je seveda lažnjiva intriga, ker naša proletarska stranka ne razpolaga s tajnimi fondi, kakor jih imajo meščanske1 stranke. Naši zaupniki agitirajo iz prepričanja, ne pa za denar in pijačo, kakor delajo korteši drugih strank. Naše zaupnike opozarjamo, da vsakega, ki raznaša proti naši stranki take in enake laži, takoj naznanijo na naslov sodrn-ga Komavliia v M. Soboti, ki bo poskrbel, da se tem tičem stopi na pršite!
Pozor volivci! Ne navdajte lažem nasprotnikov! Ču jemo, da nameravajo naši nasprotniki zadnje dni pred volitvami razširjati izmišljene senzacije in lažnjivo vesti, da bi s tem begali volivce. Mi žal nimamo toliko časopisja, da bi za mogli vsako laž še pred volitvami razkrinkati. Naši volivci se naj torej ne puste begati, vsi lažniki bodo dobili odgovor, kakršnega zaslužijo!
ne nevarnosti za oči, kar pa paci-jent očividno ni hotel verovati. To pojasnilo OUZD, ki temelji na uradnih ugotovitvah, lojalno prinašamo.
Požar. V bližini Bistrice nad Mariborom je izbruhnil dne 19. t. 111. ponoči velikanski požar, ki je uničil skoraj popolnoma parno žago in lesne zaloge, lesnega trgovca g. Kobeja. Delo gasilnih društev, ki so prihitela na pomoč, je bilo zelo ovirano vsled pomanjkanja vode. Razvidno je zopet, kako potrebne so v krajih, kjer je pomanjkanje vodovodne naprave. Seveda kapitalistični podjetniki nato ne mislijo, ampak je njihova glavna misel, si kupičiti milijone. Za obžalovati so delavci; približno 40 po številu, kateri so vsled te nezgode sedaj brez x>osla.
Demokrati in klerikalci najjjrši škodljivci, se sedaj upravičujejo. Zadnje čase čitamo vsak dan v »Jutru« ;n »Slovencu« kako podtikajo eden drugemu zamenjavo s 4 za 1 in nobena teh dveh strank noče biti kriva na tej veliki škodi, ki jo je doživela Slovenija oziroma vsi pre-čan.ski kraji. V provizoričnem narodnem predstavništvu, ki se je sestalo 28. februarja 1919. je v mesecu marcu istega leta. ko se je pričelo zapirati avstrijsko mejo proti Sloveniji in na podlagi sklepa ministrskega sveta v katerem sta sedela dr. Korošec od klerikalne in dr. Kramer od demokratske stranke je socialistični klub na podlagi mu došlih pritožb o visoki carini in prepovedi uvoza povzročil, da se je sklicalo v narodno skupščino vse ta-
kratne slovenske poslance, da se pogovorijo glede tažkoč uvoza in carin, ki so se vsled avtonomnega Darilnega tarifa za Srbijo, ki se je na podlagi sklepa ministrskega sveta razširil tudi na prečanske kraje. Na tistem skupnem sestanku so socialistični zastopniki svarili klerikalce in demokrate, da se z ono državo, kjer smo živeli stoletja gospodarsko skupaj, ne sme na enkrat kakor bi odrezal prekiniti gospodarske zveze. .Socialisti so celo trdili, naj se kupi v Nemški Avstriji, Ceho-slovaški, Ogrski vse kar je mogoče, da se znebimo ničvrednih starih avstrijskih kron. Ali gosp. dr. Korošec je molčal, gospod dr. Kramer pa je dejal: »Vi hočete nazaj Avstrijo«. izrabljal je torej dr. Kramer že takrat šlager austriakantstva. Trud socialističnega kluba je bil torej zaman. Sklep ministrskega sveta v katerem sta sedela gori navedena gospoda se jo izvajal in tako povzro-č'l milijardno škodo slovenskim in prečanskim krajem. Namesto, da bi bili takrat skušali se znebiti slabih avstrijskih kron, se je dajalo še izvoznice za žito, mast itd., da smo jih dobili še več. Se je napravila še ta budalost, da so po občinah žigosali star denar. Da nahajajočega starega avstrijskega denarja na teritoriju Jugoslavije ni bilo več mogoče spraviti proč, pač pa smo dobivali še nove raztrgane avstrijske kronce, ki se jih je potem gotovo iz napačnimi žigi še pomnožilo; name-
Klerikalizein. Celje. Dne 18. t.
111. se je vršil pri nas javni shod klerikalcev, na katerem je govoril dr. Korošec. Shod je bil že iz radovednosti precej dobro obiskan. Toda gospod dr. Korošec naj* se ne 'postavlja za narodnega rešitelja, ker je samo narodni farbar. Nikar naj ne misli, da smo bili na shodu ■■vsi pristaši SLS. Ali je že pozabil, •da je — po njegovem — bas on zatajil slovenski jezik in Slovence, ko je postal minister v Belgradu. Seveda si je dr. Korošec tudi na tem shodu zasigural »mir in red« s pomočjo policije beograjskega režima. Na tak način je hotel prepričiti vsak medklic. Zopet prihajajo razni demagogi med narod lagat in pridigat, češ, da hočejo rešit Slovence izpod radikalizma in biro-kratičnega žerjavizma. Vprašamo, Žerjavovega sorodnika drja Korošca, ali se še kaj spominja na Zaloško cesto, na kateri so ravno tako streljali delavce kakor jih strelja PPŽ režim. Seveda je dr. Korošec izrabljal takrat zakon za zaščito države, nakar pa so njegovi sorodniki izvršili še hujše hudodelstvo, ko so obsodili in takoj ubili sodru-ga Fakina. Dr. Korošec menda misli, da Zaloška cesta ni zločin, ali mi je še nismo pozabili. Sodrugi, somišljeniki, prijatelji, nikar ne verujte farizejem, ki so prišli spet med vas, ki so v parlamentu zatajili obljubljeno avtonomijo, sedaj so zopet postali Slovenci, ter nam mečejo razne slovenske samouprave pred oči. Dosedaj še niso storili ničesar za nas, delavski sloj, in vemo dobro, da tudi ne bodo nikdar ničesar storili. Zato volite vsi 10. Skrinjico z rdečim robom.
Tz Maribora. Ali še ne bo kanca? — Odkar je nastala delovna kriza, ie tvrdka Klančnik & Kompara v Mariboru začela zaposleno delavstvo tako sovražiti, da presega že vse meje. Gospodom ni nič po volji. Vkljub temu, da so skoro vsi delojemalci pri gotri omenjeni tvrdki že nad dve leti zaposleni, so začeli ž njimi surovo postopati. Nekaj časa sem gospodom podjetnikom vsako delo predolgo traja; ali pomočniki ne delajo več, kakor so delali? Mi smo prepričani, da delajo pomočniki tako, kakor so delali, ako ne boljše. Ako pajco-spodje podjetniki ne delajo takšnih dobičkov, kakor je njih želja, naj nikar pomočnikov ne sovražijo, na ■katerih ne leži krivda. Gospod Klančnik in Kompara sta dokaj
sto da bi jih bili spravili iz države nakupili stroje in druge gospodarske potrebščine, ki bi bile na vrednosti le pridobivale. Ko so napravili gospodje klerikalci in demokratje prve dve nemirnosti in privlekli večino ničvrednega denarja v Jugoslavijo, so napravili še tretje nepošteno dejanje, da so prvi sklenili provizorično zamenjati 4 krone za 1 dinar in drugi namreč klerikalci sklep odobrili kot definitiven. Tako i zgleda cela zadeva in volivci pa sedaj naj sodijo kdo je škodljivec in kdo je napravil škodo slovenskemu narodu.
KAJ V PRVI VRSTI ZAHTEVAMO OD PRIHODNJEGA LJUBLJANSKEGA OBČINSKEGA SVETA?
Gradnjo najmanj 80 malih delavskih stanovanj.
To jo naša minimalna zahteva, ki je izvršljiva že v stavbni sezoni 1925!
Potrebna denarna sredstva se dajo dobiti!
S tem se dvigne tudi stavbna podjetnost in se zmanjša brezposelnost v obrti in industriji.
Investirani denar ostane doma, ker ga zaslužijo naši delavci, produktivne zadruge in domači obrtniki.
Delavci, ne odstopite od te minimalne zahteve!
prepovedati delati, in to radi tega, ker so gospodje inventar delali. Pa ako so že imeli namen, naj bi vsaj toliko olike imeli, in povedali .zaupniku, zaupnik bi obvestil druge sodruge, da bi se vsaj vedeli ravnati. Ali gospodom je to pod častjo bilo, da bi povedali zaupniku, kaj nameravajo. Ali so gospodje morda to radi tega tako tajno izvedli, ker so za božične praznike delavstvu prostovoljno pol ure več izplačali? Nihče .drugi mariborskih ■mizarskih obrtnikov, pa bil najmanjši zeljar, bil tovarnar, ni pustil delavstvo radi inventure brez dela in zaslužka.
Za mariborsko mizarsko slive-strovo veselico je daroval g. Kompara 25 Din., ikar je lepo, g. Klančnik pa je kupil eno vstopnico in ■se je izrazil: Vam ne damo radi, ker na« v časopise dajete. G. Klančniku v vednost povemo, da ne hrepenimo za tem, da dajemo koga v časopise in tudi ni to naš kruh, celo ljubše nam je, ako je vse v redu, ali včasi res ne gre drugače. Zaposleno delavstvo ne bo pozabilo odpovedanega mu zaslužka radi 'inventarja 1. 1925! Prišel bode čas, iko bo delavstvo to izgubo na zaslužku vrnilo!
Oblasten gospod hišni posestnik.
Pomanjkanje stanovanj izrabljajo nekateri hipernarodnjaki na nezaslišan način. Evo vzgleda: Gospod Boj.ec, državni inžener, ima na Polu! ah posestvo in majhno kmečko leseno hišo. On sam je najemnik v mestu in vživa tudi sam dobrote zakona o zaščiti najemnikov. Pa pustimo tega oblastnega gospoda hišnega posestnika samega .govoriti. Citajte, kaj piše svojemu na-ienuniku:	•Gospod	rame	Opookul,
delavec, Polule, štev. 16. Jaz sem sklenil z Vami meseca novembra 1923 službeno pogodbo, glasom katere ste se Vi zavezali pomagati mi opravljati dela na mojem posestvu v Polulah štev. 16 in mi stati za vsa taka dela o'b dotičnem času na. razpolago. Ta služba se je dogovorila na nedoločen čas. — Za plačo za tako delo se je dogovorilo, da imate Vi prirodninsko stanovanje v moji hiši in da dobite vrhu tega vsako delo plačano (Opomba: G. Boječ je plačal samo za košnjo, za vse druge opravke pa ničesar). Stanovanje, katero imate še sedaj, Vam je bilo tedaj od mene prepuščeno 'kot del
Tedenske vesti.
DOPISI.
predrzna, ker sta se usodila zaposlenemu delavstvu dne 2. in 3. t. m.
plače in to stanovanje ni zaščiteno po obstoječih najemniških zakonih. V smislu § 1159 e Vam jaz v sledečem priporočenem pismu to službo odpovem z veljavnostjo 1. januarja 1925 na 15. januarja J925, tako da se to službeno razmerje med nama preneha e potekom 15. januarja. Od tega dne dalje Vam tedaj ne pristoja prirodnimsko stanovanje, katero morate dne 16. jan. dopoldhe meni izročiti in se iz tega odstraniti, in mi vrhutega še ves inventar v redu oddati. — Ko bi Vi stanovanje tistega dnp ne izpraznili, vložil bom nemudoma zoper Vas izpraznit ven o tožbo, kar Vam bo povzročilo dosti stroškov, ker je treba plačati za sam kolek 1200 K. Poživljam Vas tedaj še enkrat, da stanovanje 16. januarja 1925 do 12 ure spraznite in meni izročite. Celje, dne 21. decembra 1924. — Boječ 1. r. — Za zahvalo, da je tega delavca žena celo leto vse delo, kolikor ga je potrebno pri takšnem ■ gospodinjstvu opravljala zastonj, samo za to milo stanovanje, jo meče sedaj oblasten hišni gospodar sredi tzime na cesto in to zato, ke\ je blagoslovljena s 5 otroci. Delavci, kako dolgo boste še pustili, da se tako z vami postopal
Meščanska morala.
Neki Oskar Mozer, reetavrater
iz Iloka v Sremu, išče natakarico in se je zato obrnil na neko posredovalnico za službo s sledečo ponudbo: Išče se natakarica, ki ni starejša kot 18—22 let, je lahko tudi mlajša, naj bo lepa, ne sme biti grda, mora bi ti pismena in r. kat. vere. Trafika je njena in pripominjam, da čez dan ne sme iti z gosti na sobo, zvečer si pa sme, če dopuščajo razmere in po »fajrontu«, vedno vzeti gosta tudi za celo poč, prehod i,z utlice do njene sobe je odprt in lahko vedno na ta način nekaj zasluži, kakor je do danes še vsaka na ta način kaj zaslužila. Zdravniške vizite nima, v zadnjem času je to odpravljeno. Lahko povesite natakarici, da bom ustmeno bolj natanko razložil pogoje radi zaslužka, kajti včasih pridejo prav ugodni trenutki in takrat se zamo-re vse napraviti, lahko vsaki natakarici rečete, da je mesto dobro in iskreno povedano, tudi sama se bo o tem prepričala. Natakarica mora gostom sama streči in kasirati. — Mislimo, da taka ponudba ne rabi nobene kritike, vprašamo samo: kje je meščanska »morala«, kje 'so zastopniki meščanske »pravice« in »zakona« ter »oblasti«, da puste takega lopova, kakor je Oskar Mozer, da hodi po svetu svoboden in da ni zaprt?
Komunalna politika«
Mariborski proračun!
V torek, 20. jan. se je bavil mariborski občinski svet s proračunom za leto 1925. Novi občinski svet sestoji, kot znano, iz 32 članov takozvanega narodnega bloka to so: klerikalci, narodni socialisti, demokrati in radikali. Kazen teh je manjšina, ki sestoji iz 4 socialistov, 4 nacionalnih Nemcev in enega komunista. V prejšnjem obč. svetu so imeli socialisti relativno večino. 'Žerjavova volivna geometrija pa je povzročila, da se je skoraj vsa buržuazija pri volitvah združila, samo Nemci so za enkrat zunaj. Toda ne bo več dolgo in Nemci bodo tudi v meščansko kolo vstopili. Na podlagi Žerjavovega »demokratizma« imamo socialisti na mesto 8 mandatov samo 4! Pri proračunski debati pa se je že jasno videlo, da so gospodarski interesi močnejši kot pa nacionalizem.
Nemci so šli čez drn in strn za slovensko reakcijo. Nemec Olaser je potrdil vsako besedo poročevalca Jerovška, ko je napadal ter zmerjal občinske delavce z lenuhi, ki po cel dan samo po cestah postopajo in nič ne delajo, zato pa imajo silno visoke plače. Vse to je G laser potrdil med tem ko je veletrgovec z vinom in miljonar Pfrimer naravnost pohvalil Jerovškovo politiko štedenja zlasti pri mestnih delavcih.
Večina je sicer sklenila, da je .razpravni jezik samo slovenski, ampak ker je g. Pfimer hvalil politiko večine, zato se mu je kljub temu dovolilo govoriti nemško. Samo dva mlada vročekrvneža in orjunca sta se šla ta čas ven hladit.
Proračun je bil predložen po
mestnem knjigovodstvu	sledečo:
Potrebščina	Din	8,104.941.—
Pokritje	Din	7,915.818.50
Primanjklaj	Din	189.123.50
Večina je še neke postavke zvišala in nekatere vpostavila kot nove s čemur so se izdatki zvišali, a obenem je tudi večina restringira-la izdatke in sicer z motivacijo, ker je dinar narastel in se bodo vsled tega nabavke pocenile.
Socialisti se s tem niso v polni meri strinjali, ker cene na domačem trgu gredo še kvišku namesto dol in kaj še pride, se ne ve. Toda kakor so gospod župnik rekli tako so oili drugi prikimali. 'Gospod župnik Jerovšek so se zlasti v odseku silno razkoračili in so se še nekoliko napihnili, ko so govorili o nemarnih delavcih, ki nočejo venomer mahati s krampom, ampak si včasih oddahnejo. Zato so pa v svo-
ji sveti jezi sklenili, da se 5 delavcev odpusti ter požene na stare dni v njih domačo občino. Stari delavci so itak za nič, zato pa jih naj le domača občina redi. Kako občine zlasti na deželi s starimi delavci postopajo, je splošno znano.
Mestna občina bo pri naslovu: ceste, ulice, trgi in sprehajališča izdala 470.630 Din namesto 546.080 dinarjev. Vsa kritilka sodruga obč; svet. Bahuna in tudi naglašanje stavb, referenta g. uadsvetnika Baumola ni zalegla nič. Naše silno razsežno mesto nima nikakor pr e* več delavcev, marveč premalo. Je-rovšek je prepričan, da je delavcev preveč in če se pet odpusti, tedaj morajo ostali zato bolj nategniti.
Da se sedemdeset tisoč pri delavcih prihrani, zato se vrše dlvesto-tispč mestnemu gledališču v žrelo, katero služi po večini bogatinom, ki pa ga nočejo redno obiskovati, medtem ko ga delavci in uradniki vsled premajhnih prejemkov ne morejo, kar je posledica, da ima velik primanjkljaj, ker država vsled impotence klerikalnih poslancev, ki jih je samo v Mariboru boli pol ducata in vsled Stojadinovičeve mrž-nje do tega mesta, noče dati nobene podpore. Sodrug Bahun je že v odseku povedal, kaj smatrajo socialisti za potrebno in to je tudi v plenumu ponovil. Pri generalni debati so se oglasili vsi štirje soc. obč. Svetniki med tem ko se Nemci niso spuščali v razpravo razen Pfrimer-ja, ki je izjavil, da se strinja s tem, da se hoče štediti.
Sodr. Bohun je omenil drugim, da so nekatera izvajanja referentova netočna, ki je bil sicer bolj skromen kot v odseku.
Referent je sumničil in nedoločno očital socialistom, da so lahkomiselno metali in razmetali obč. denar, da so zvišali plače obč. delavcem in nastavljencem, dostikrat ne da bi isti sploh kaj zahtevali, da so stavbeni urad n. pr. silili, da je moral delavca, ki je bil odpuščen iz službe, nazaj vzeti in da so vobče se za delavce potegovali, kar v bodoče ne sme več biti! Socialisti so se res vedno potegovali ne samo za tiste, ki so pri njih organizirani, ampak za vse one, ki se jim je godila krivica in to bodo tudi v bodoče delali. Nadalje, je govornik pobijal politiko štedenja pri delavcil in izjavil, da ni v tem trenutku nobenega vzroka delavce odpuščati, ko vlada največja brezposelnost. Namesto tega bi morala občina lotiti se gotovih del, kjer bi lako par sto delavcev zaposlila. Na pr. so zelo nuj-
ne kanalizacije in ceste za napraviti. Javna stranišča so taka, da se vse zgraža. Takšna dela bi se to zimo prav lahko izvršila. Vsaka druga mestna občina nekaj dela, da zaposli delavstvo, ali pa nudi brezposelnim podpore v gotovini.'Da ne bi bilo denarja, je prazen izgovor. Saj ga nikoli ne bo, če ga ni kdo ne zahteva!
Sodrug Bahun je stavil sledeče pogoje, da bodo socialisti glasovali za proračun, sicer bodo glasovali proti:
1. Delavcev se ne reducira.
2. V proračun se vpostavi oz. se zviša postavka:	hrana oskrbovancem v mestni ubožnici od 98.5550 dinarjev na 109.550, da dobe oskrbovanci belo kavo namesto črne.
3. Zviša se postavko: prehrana ubožnih slojev od Din 100.740 na Din 122.640, da dobe mestni reveži poleg juhe še košček kruha.
4. Zviša se postavka za šolsko kuhinjo od 100.000 na 100.000 Din, da se zamore nuditi 325 revnim šolskim otrokom dvakrat na teden goveja juha.
5. V proračun se vpostavi svota Din 5O.O0O za nabavo obleke ubogim šolskim otrokom.
6. Postavka: 100.000 Din za samo učila se ne sine znižati.
Toda vse te skromne zahteve je večina brez utemeljitve gladko odklonila ter je glasovala za Jerov-škove predloge, kot mrtev stroj. Klerikalci so reakcionarni do kosti, a demokrati in pici so pa samo njih privesek brez lastne volje.
Kakšni so klerosi v občini, takšni so tudi v državi. Povsod delajo protiljudsko politiko. V mestni ubožnici znaša prehrana 3.60 Din dnevno in v ljudski kuhinji pa 2.30 Din. Vsak si naj sam napravi sodbo, kaj se more za tako malenkost nuditi. Ampak če ne bi bilo socialistov, še tega ne bi bilo. Saj pravd Jerovšek, da socialisti »razmeta-tavajo«, medtem ko so oni za »špa-ranje«. Da, da, črni trebuharji, ki žive na račun ljudstva, ne šparajo pri sebi. Znano je, kako se po fa-rovških kuhinjah kuha, peče in cvre. Koliko pa spijejo gospodje, ki drugim ne privoščijo niti bele kave?
Sicer pa je to šola za ljudstvo, ki rajo trpi kot da bi se otreslo pijavk, pa naj že bodo v kuti ali pa v fraku.
#
Studenci pri Mariboru. Pri nas
se je vršila dne 15. jan. peta redna seja občinskega odbora, ki je bila izvanred.no dobro obiskana, in se je vršila še precej mirno, se pač vidi, da smo se iznebili Orjunašov. Precej živahna debata se je razvila pri drugi točki dnevnega reda nujni predlogi. Sprožilo se je namreč vprašanja električne razsvetljave, katero nameravamo vpeljati in katera jo v resnici nujno potrebna. Razpravljalo se je med drugim tudi o tem, kdo je največ zakrivil, da do sedaj do gradbe električne razsvetljavi še ni prišlo. Prvi krivec je bilo gerentstvo, katero ni imelo za tako nujne potrebe dobre volje, četudi bi se tistikrat gradilo gotovo za 150% ceneje kot pri današnjih razmerah. Ampak gospodje pri ge-rentstvu so čakali, da prevzamejo občinsko gospodarstvo v roke socialisti, češ, oni bodo že izvršili take nujna dela; če bo sedaj stalo to podjetje par miljonov kron več, kot poprej, to je njim deveta briga, glavna stvar je, da se počaka na socialiste. Po drugi strani nas .ovira pogodba, katero je sklenila občina Maribor z elektrarno Fala in glasom katere je edino občina Maribor upravičena 'tukaj graditi. Ali pogoji katere nam stavi občina mariborska so za nas skoraj nesprejemljivi, že prvič iz tega vzroka, ker je proračun za cestno omrežje, kateri je v znesku 660.000 Din previsok. K temu moramo pripomniti, da stavijo tuje tvrdke, katere se za to gradbo interesirajo, proračune približno za 100% ceneje, in katere morajo za zgradbo ravno tako jamčiti, kakor občina Maribor, če bi ona gradila. Tudi se občina Studenci ne strinja s tem, da bi to podjetje
ostalo za zmiraj lastnina občine Maribor, ampak da bi v zato določenih letih pripadlo nam, kakor dovoljujejo to druge tvrdke, katere so voljne graditi. Na predlog socialističnega kluba se jo sklonilo, da gre sodrug župan Kolah z dvoma odbornikoma, k novoizvoljenemu županu občine Maribor, gospodu dr. Leskovarju, in da poskusijo priti v tem oziru do potrebnega sporazuma. Dalje se je sklonilo, da se v kratkem začne z delom pri občinski hiši.
Iz seje občinskega sveta občine Okolica • Celja. V nedeljo, dne 25. jan. se je vršila občinska seja, na kateri so se naši sodrugi zopet pokazali, da razumejo, zakaj jih je ljudstvo izvolilo v občinski odbor. Klerikalci so imeli pripravljeni predlog, da takoj odpustijo iz‘služ-be dolgoletno zaposlenega cestarja, češ, da ga gospod Strenean nikdar ne vidi na cesti, in da se naj takoj razpiše cestarska služba. Sodrug Vodopivc se je v svojem govoru postavil na stališče, da je to sramotno, če hoče obč. odb. človeka, ki ga vidimo celo leto pridno izvrševati svoja dela, meni tebi nič vreči na cesto, samo zato, ker je že precej star. Kam pa naj gre ta revež sredi zime, posebno v sedanji gospodarski krizi! Na odločni protest socialistov sklene nato obč. odbor, ugotoviti, koliko je na tem resnice, da cestar ne izvršuje svojih dolžnosti. Najbrž e imajo klerikalci kakega priporočenca na razpolago. Na dnevnem redu je bila tudi točka o združitvi okoliške občine z mestom. Klerikalci šo hoteli to točko takoj spraviti z dnevnega reda brez debate za vČčno, ne da bi navedeli vzrokov proti združitvi. Sodrug Vodopivc pa jo klerikalcem štreno zmešal, kajti za združitev govori celo vrsto razlogov. Ta ideja ni nova, temveč so se s tem vprašanjem pečali že pred 20 loti. Takrat so bili v mestu Celje Nemci gospodarji in združitve niso marali iz nacionalnih ozirov, kajti bali so se Slovencev, ki bi dobili v razširjeni občini premoč. Pa ne samo to, naša občina je bila poprej enkrat z mestom skupaj samo ona občina in se je očividno razdražila samo iz nacionalnih ozirov. Danes so v mestu gospodarji Slovenci, razlog svoje-časne razdružitve je torej odpadel. Socialisti gledamo na to vprašanje iz druzega vidika. Združena občina bo_ velika občina, ki bo štela skupno približno 15.000 prebivalcev, ki bo mogla mnogo več vstrajati na gospodarskem, socialnem, kulturnem in zdravstvenem poprišču, kaor pa zmoreta stvarjati dve razdraženi občini, ki štejeta vsaka nekaj črez 7000 prebivalcev. Pa ne samo to; ti dve občini sta geografsko tako ena v drugo zrastle, da je vsak razvoj ene kakor druge odvisen od tega* če se bo v njih delo vršilo po enem in istem načrtu. Posestniki bi morali združitev celo pozdravljati, ker pomeni posestvo čisto nekaj drugega, če jo v mestu, kakor če leži v podeželski občini. Za oskrbo revežev bi se dalo skupno mnogo več doseči, kakor se zmore danes nuditi našim revežem. Cesto, kanalizacija, Šola in celo vrsto stvari bi lahko naveli, ki govorijo za to, da se v principu izrečemo za združitev. S. Vodopivc je predlagal na to v imenu socialističnega kluba, da se obč’nski odbor izreče v principu za združitev. Na to se je razvila debata, iz katere je bilo jasno razvidno, da so Nemci in klerikalci v svojih konzervativnih nazorih edini. Edini obč. odb. ravnatelj Baeb-ler je spoznal, da je zadeva daleko sežnega pomena. Konečno se sklone izvolitev na prihodnji seji poseben odsek, ki bo to vprašanje natančno proučil in pripravil predlog, ki ne bo delal sramote občinskemu odboru in celi javnosti.
Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik: France ,Svetek.
Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani.