MIRAN KOROŠEC: »NOVINARSTVO JE TRDA DROGA!« SKUPINA ZA HUJŠANJE NA DOPUSTU darovali smo za operacij sive mrene Veseli smo, da s svojim prispevkom pomagamo skrajšati vrsto tisoč posameznikom, ki čakajo na operacijo sive mrene. Sodelujemo v akciji "Skrajšamo vrste" Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ker je dobro videti dobro. O lanska banka Mercator (§®doG@[? (MJ© nedelja, 26. junij 2005 «.< od 9. do 12. ure:Ustvarjalnica in družabnica ob 11. «t ŠIVILJA IN ŠKARJICE SS'Jjl ÍV/Mv CELJE N - -r >c-> o i^M'ryl, s— m»* cs îr-""'*"'' ' — studentsku SERVIS 2APRT0 isciTe pei-o NA z AVoOU ZA ZAPOSLOVALE. Do kdaj bodo študentski servisi še opravljali vse sedanje dejavnosti7 predlogom zadovoljni, saj pravijo, da je dobro, da se da tudi njim možnost, da se izkažejo na tem področju. Kot je dejala namestnica direktorja celjske območne službe zavoda za zaposlovanje Tanja Pintar-Korent, se bo zavod na posredovanje teh del pripravil, ko bodo stvari dorečéne. Vsekakor pa bodo morali izpopolniti informacijski del in najti ustrezne kadre, ki se bodo s tem ukvarjali. Rok Steiner iz Študentskega servisa Celje pravi, da se konkurence v obliki zavoda za zaposlovanje ne bojijo: »Imajo veliko prednosti - kadrovsko zasedbo, infrastrukturo itn. Na področju študentskih servisov pa smo mi milijon svetlobnih let pred njimi, predvsem v smislu fleksibilnosti. Za kidanje snega na primer potrebujemo le 20 minut od telefonskega klica do tega, da najdemo ustreznega kandidata. To so primanjkljaji zavodov za zaposlovanje, ki jih bodo po mojem zelo težko nadoknadili v dveh, treh letih.« Glede prenosa del pa so dosti bolj skeptični v ŠOS. »Zavod za zaposlovanje ni dovolj dostopen, poleg tega pa študentski servisi poleg po- sredovanja del nudijo tudi dodatne ugodnosti. Dvomimo, da bo zavod za zaposlovanje lahko nudil takšno pod poro, takšna posredovanj, del, kot jih nudijo študent ski servisi,« pravi Miha Ul čar. Dodaja še, da pričakuje, da jih bo ministrstvo s temi ukrepi seznanilo, kljub temu, da so že za te ukrepe izvedeli šele iz medijev. Ulčar pričakuje tudi, da bo ministrstvo upoštevalo predloge ŠOS. Erik Kos pa ima glede »sodelovanja« s ŠOS popolnoma drugo predstavo: »Študentom smo povedali, da jih bomo kot socialne partnerje povabili na razgovore, ko bomo šli iz ene operativne faze v drugo. Ampak to ne pomeni, da smo dobesedno enaki. Povabili jih bomo na raz govore, če bomo od njih po trebovali kakšne podatke ŠOS pa se žeh postavljati isti položaj, kot da nam lah ko z vidika civilne družbe dik tira nekatere pogoje.« Dogovori med ŠOS in mi nistrstvom naj bi potekali mi nuli petek, vendar so jih pre stavili na torek. Predstavniki ministrstva so na sestanku vztrajali pri svoji strategiji in dejali, da bodo predstavnike ŠOS povabili na pogovore v začetku julija, ko bodo od njih pričakovali zgolj nekatere podatke. ŠPELA OSET Foto: GREGOR KATIČ 'S i - *•( Jr STAJERSKI VAL Servisi milijon svetlobnih let pred zavodi? Obetajo se spremembe na področju študentskih servisov - Zavod za zaposlovanje tudi za študente Vsi na zavod! Zagotovo bi zlorabe lahko (ali vsaj lažje) zajezili s tem, da bi zavod za zaposlovanje prevzel del nalog študentskih servisov. Na zavodu so s tem Št. 46 - 24. junij 2005 - Študentsko populacijo je presenetila vest ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da se bo štu-) dentsko delo spremenilo. Sprva so mediji objavili vest, da bodo študentske servise preprosto ukinili, vendar je minister Janez Drobnič v uradni izjavi na novinarski konferenci to malo omilil. Študentskim servisom nameravajo namreč odvzeti še nekaj več od koncesijskih dajatev, poleg tega pa naj bi študentsko delo nudil tudi zavod za zaposlovanje. Medtem ko se na zavodu že veseli-I jo novih izzivov, pa je zaskrbljena predvsem Študentska organizacija Slovenije (ŠOS). Eden izmed razlogov, da so na ministrstvu začeli o tem razmišljati, je v približevanju Evropi, ki tovrstnega načina dela ne pozna. Kljub VSemu na ministrstvu pravijo, da bodo ohranili študentsko delo, ki pa ga bodo spremenili v tej meri, da bo denar, ki se steka v študentske servise, dejansko namenjen študentom oziroma dijakom. Poleg tega naj bi presežek denarja, ki se nabere v študentskih servisih, namenjali za t. i. šti- pendijski sklad. Kot opozarja sodelavec za marketing Študentskega servisa Celje Rok Steiner, pa je vprašanje, ali so na ministrstvu dobro izračunali, koliko denarja dejansko ostane študentskim servisom. Študentski servisi dobijo 10 odstotkov koncesijskih dajatev in dva odstotka dodatnih koncesijskih dajatev. Slednja sta v celoti namenjena za gradnjo študentskih domov in tehnično opremljenost univerz. Iz tistih desetih odstotkov pa je nekaj namenjenih za poslovanje ŠOS, nekaj za poslovanje samostojnih visokošolskih zavodov, delovanje lokalnih študentskih skupnosti, nekaj pa ostane študentskim servisom kot priznanje pavšalnih stroškov. Ministrstvo je tako ugotovilo, da je 74 študentskih servisov s svojimi 169 poslovalnicami v lanskem letu pridelalo s koncesijskimi dajatvami dobrih osem milijard tolarjev, od tega je bilo za 4,5 milijarde tolarjev priznanih stroškov. Steiner poudarja, da so lanski podatki popolnoma drugačni, kot so bili leta prej ali kakršni bodo letos, saj je bil lani tik pred vrati nov dohodninski zakon: »Novi dohodninski zakon, nove specialne zahteve, kot je to, da moramo pošiljati izstavljene napotnice davčnemu uradu in inšpektoratu za delo, so bistveno zmanjšali obseg poslovanja. Ocenjujemo, da bo obseg poslovanja v letošnjem letu približno za 35 odstotkov manjši.« Nova delovna mesta? Da bodo imeli študentski servisi v letošnjem letu, ko sta se zakonodaja in tudi nadzor dokaj poostrila, manjši dobiček, priznava tudi v. d. direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Erik Kos. Hkrati poudarja, da niso nikoli nameravali študentskih servisov ukiniti: »Radi bi le tovrstno delo izenačili z drugimi oblikami dela. Kajti nevzdržno je, da se tu vzpo-stavlja! nek paiasistem.« S preswukturiranjem študentskih servisov bi denar nemudoma iz študentskih servisov romal v štipendijski sklad, s tem pa bi pridobili do pet tisoč štipendij. Rok Steiner pravi, da je ideja sicer dobra, vendar si ministrstvo od tega denarja preveč obeta. Steiner predvideva, da bi bilo teh štipendij največ dva tisoč. Kot že prej omenjeno, so namreč podatki, na podlagi katerih je ministrstvo pripravilo predloge, vprašljivi. Če se bo trend zmanjševanja obsega poslovanja študentskih servisov nadaljeval, bo ob koncu leta za študentske domove in za štipendije ostalo le 2,5 milijarde tolarjev. In če so na študentskih servisih kljub vsemu dokaj optimistični, saj so pripravljeni tudi na konkurenco v obliki zavoda za zaposlovanje, pa veliko bolj črno gledajo v ŠOS. Predsednik predsedstva ŠOS Miha Ulčar pravi, da je študentsko delo velik socialni korektor, ki mnogim študentom in dijakom sploh omogoča, da lahko študirajo: »Minister Drobnič je rekel, da nam bo ponudil 5.000 štipendij, dejansko pa jih bo vzel 150.000. Mi se zavedamo, da sta reforma in celostna ureditev štipendijskega sistema potrebna, ampak morata temeljiti v iskanju novih virov, vključevanju gospodarstva, lokalnih skupnosti in podobno. Mi tako pričakujemo, da bodo na ministrstvu v kratkem predstavili tudi prvi štipendijski oz. sistemski zakon štipendira--nja v RS.« Na ministrstvu so ugotovili še, da bi s postopnim prenašanjem dela s študentskih servisov na zavod za zaposlovanje pridobili ne le štipendije, ampak tudi od 25 do 30 tisoč novih delovnih mest. Po njihovem namreč študentsko delo, ki je dostikrat tako, da že ima vse oblike prave zaposlitve, odžira mesto tistim, ki iščejo delo. Na ministrstvu pa pozabljajo, da je bil prav to razlog za bolj strogo zakonodajo, ki določa, da morajo študentski servisi napotnice pošiljati davčni upravi in tudi inšpektoratu za delo. Sedaj se torej dogaja, da študentski servisi dobijo manj dela, še vedno pa veliko mladih dela. Dela brez pogodb, brez urejenih delovnih razmerij in - kako zanimivo - tudi brez študentskih servisov. Plačilo na roko torej. Za to pa najverjetneje niso krivi študentski servisi, ampak prej delodajalci in pa seveda inšpekcijske službe, ki to dopuščajo. 6 GOSPODARSTVO cetis Tuš vodi »trgovsko« kolo v Makedoniji Celjani bodo največji tuji investitorji v Makedoniji - Na 30 parcelah po vsej državi za 61 milijonov evrov naložb Celjski Engotuš bo na več kot tridesetih velikih parcelah, ki jih ima že izbranih v petnajstih mestih, začel v Makedoniji graditi svojo prvo trgovsko verigo v tujini. Prve supermarkete bodo odprli že prihodnje leto, sicer pa celotni investicijski cikel, ki je vreden kar 61 milijonov evrov, predvideva še gradnjo več bencinskih servisov, sodobnega logističnega centra in Planeta 1\iš. Engrotuš ima v Makedoniji že nekaj dobaviteljev, tam pa tudi že proizvaja nekatere izdelke s svojo blagovno znamko. Direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek je povedal, da so za zavarovanje celotnega posla že pridobili ustrezne mednarodne garancije, njihov projekt pa so tudi že podprla pristojna ministrstva makedonske vlade. »Prepričala jih je predvsem naša namera, da gradimo na območju celotne države, da bomo zagotovili nova delovna mesta in da bomo v projekt vključili tudi njihova podjetja,« pravi Svetelšek in poudarja, da v svojem projektu vidijo tudi veliko Aleksander Svetelšek. možnosti za krepitev bilateralnih odnosov med Slovenijo in Makedonijo. V Tuševi trgovski verigi bodo novo priložnost za povečanje prodaje lahko dobila tudi številna slovenska podjetja. Ob supermarket!!) tudi bencinski servisi V prvem delu investicijskega ciklusa načrtujejo 23 super-marketov, ob katerih bodo gradili tudi bencinske servise. Pet supermarketov naj bi stalo v glavnem mestu Skopju, kjer nameravajo zgraditi tudi Planet Tuš. Prvi del verige bodo odprli že prihodnje leto. V drugem delu, napoveduje Svetelšek, bodo širitev nadaljevali nekoliko počasneje. Z izgradnjo takšne trgovske verige bo Engrotuš postal eden od največjih tujih investitorjev v Makedoniji. JANJA INTIHAR Konjiške šivilje terjajo odpravnine Okrožnemu sodišču v Celju na prvi dražbi ni uspelo prodati preostalega premoženja Konjiške konfekcije. Gre za zemljišče okoli proizvodne hale, za katerega je stečajni upravitelj Branko Đorđevič želel iztržiti 35 milijonov tolarjev. Đorđevič upa, da bo bolj uspešen v drugem poskusu, ko bo cena nekoliko manjša, in da bo zemljišče kupil eden od bivših solastnikov podjetja, nemški državljan Heinz Walter. Walter je namreč septembra lani že kupil proizvodno halo, ki jo je kmalu po stečaju najprej vzel v najem in proizvodnjo nadaljeval z dvajsetimi delavkami. Sodišče mu je zgradbo prodalo pod pogojem, da zaposli trideset delavk, to je polovico vseh, ki so bile zaposlene v podjetju ob stečaju, sam pa se je zavezal, da bo vložil 10 milijonov tolarjev v popravilo strehe, ki je bila močno poš- kodovana ob avgustovskem neurju. Konjiška konfekcija je šla v stečaj maja lani, delo pa je takrat izgubilo 59 delavk. Te so sicer bile že od sredine aprila doma brez dela in tudi brez plačila za januar, februar in marec. Njihova socialna stiska je bila tako huda, da jim je z nekaj denarja priskočila na pomoč konjiška občina. Kmalu po stečaju so jim zaostale plače poplačali iz Sodišče v Slovenskih Konjicah prodaja tudi velik del zemljišča v industrijski coni, ki je pripadalo nekdanjemu Konusu. Na prvi dražbi zanj nihče ni bil pripravljen plačati 310 milijonov tolarjev. Novega lastnika pa je dobila Konusova poslovna stavba. Od Banke Celje jo je kupilo ljubljansko podjetje Alpexo logistica. jamstvenega sklada, vprašanje odpravnin pa je ob-viselo v zraku. Celotno premoženje podjetja je namreč pod hipoteko. Kot je povedal Branko Đorđevič, so delavke prepri- čane, da bi jim odpravnine morali izplačati kot strošek stečaja, zato so vložile tožbo pri celjskem delovnem sodišču. Prva obravnava bo v ponedeljek. JI Lorger zapustil Comet Vodenje zreškega Co-meta je včeraj prevzel Aleš Mikeln. Nadzorni svet podjetja ga je za predsednika uprave ime- i noval 10. maja, potem ko ni podaljšal mandata dosedanjemu predsedniku uprave Marjanu Lorger-ju. Lorgerju, ki je Comet vodil od leta 1995, je mandat potekel 22. junija, skupaj z njim pa tudi članu uprave Albinu Matav-žu. Zamenjavo vodstva v Co-metu so po sicer neuradnih informacijah zahtevali največji lastniki podjetja, nadzorni svet pa je svojo odločitev pojasnil kot »običajni postopek, ki lahko podjetju prinese priložnost za nov zagon«. Novi predsednik uprave Cometa Aleš Mikeln, 42-letni univerzitetni diplomirani inženir strojništva, je bil nazadnje predsednik uprave sladkogorske tovarne papirja Paloma. Poslovno pot je začel v ravenski železarni, potem pa je delal v dveh proizvodnjah stavbnega pohištva - pri radeljskem Gašperju in Kovinotehni Les v Oplotnici. Marjan Lorger, ki je prav tako kot Mikeln Mariborčan, bo v Cometu ostal le še toliko časa, da preda posle svojemu nasledniku. V katerem podjetju bo nadaljeval kariero, še ni povedal. JI Saša uspešna, razlike Matjaž spet praznuje -r- se povečujejo Občine Šaleške in Zgornje Savinjske doline so lani za beležile 7-odstotno rast prihodkov - Produktivnost pada Gospodarstvo regije Saša, to je devetih občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline, je lani v primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami po povprečju kazalcev poslovanja zasedla osmo mesto. Po netu izvozu je bila tretja. Direktorica območne gospodarske zbornice Alenka Avberšek, ki je pripravila analizo lanskega poslovanja, ugotavlja, da regija še vedno kaže dokaj zadovoljive rezultate, vendar v primerjavi z nekaterimi drugimi območji vendarle niso zadovoljni. V nekaterih kazalcih se namreč razlike povečujejo. Na primer pri brezposelnosti, kjer ugotavljajo 11-od-stotno stopnjo in so nad državnim povprečjem. Sicer pa so gospodarske družbe tega območja lani ustvarile skoraj 449 milijard tolarjev skupnega prihodka, kar je nominalno za 7 odstotkov več kot leto prej. Skoraj 40 odstotkov prihodkov so ustvarile z izvozom, ki je znašal 175 milijard tolarjev in je bil za 11 odstotkov večji. Izvažale so v 88 držav sveta, od tega tretjino v Nemčijo. Presežek izvoza nad uvozom se je v primerjavi z letom 2003 povečal z 253 milijonov evrov na 298 milijonov. Več kot polovico prihodka so ustvarili v predelovalni industriji, sledijo gradbeništvo, rudarstvo, ki mu je nekoliko padel delež, in energetika ter trgovina. Bruto dodana vrednost se je povečala za šest odstotkov, a je še vedno za 11 odstotkov pod slovenskim marginalija, d.o.o. , rimska cesta 98 a, 3311 Seinpet« I marginahja w - 03 70310 60, fax: 03 70310 70 e-mail info$*narginaliJa.si povprečjem. V posameznih panogah, predvsem v delovno intenzivnih, ki so poslovale z neto izgubo, je kazalec še mnogo slabši, saj je padec skoraj za trideset odstotnih točk. Vzpodbuden je podatek, da so podjetja tega območja lani ustvarila za 9 milijard tolarjev čistega dobička, za dobro četrtino več kot leta 2003. Število družb z dobičkom se je povečalo, število tistih z izgubo je ostalo enako. Skrb pa po besedah Alenke Avberšek zbuja dejstvo, da na tem območju še vedno opažajo »padajočo rast« produktivnosti. Neto čisti dobiček je v sedmih letih sicer bistveno povečal, vendar primerjava kazalcev poslovanja med regijo in na ravni države kaže, da povprečna rast slovenskega gospodarstva presega gospodarsko rast regije Saša. Od leta 1997 je razmerje padlo celo za 14 odstotkov. JANJA INTIHAR Podjetje Matjaž iz Pe-trovč pri Žalcu je včeraj pripravilo posebno slovesnost ob 15-letnici delovanja, na katero je povabilo svoje številne poslovne partnerje in sodelavce. Osnovna dejavnost podjetja, ki je v lasti Matjaža Gorš-ka, je prodaja in montaža garažnih in industrijskih vrat, njihov največji partner pa je nemški Hôrmann, ki v Evro pi velja za največjega proizvajalca stavbnega pohištva kot celote. Podjetje Matjaž že ves čas delovanja beleži nenehno rast. V samo zadnjih petih leti so prihodke iz prodaje, ki so lani znašali blizu 1,6 milijarde tolarjev, skoraj podvojili. V Sloveniji imajo pri prodaji garažnih vrat največji tržni de- Popravek Direktor Intrabenza energetski sistemi dr. Robert Golob nas je opozoril, da smo v članku Glina nihče noče, ki je bil objavljen 17. junija, napačno navedli, da je bilo podjetje Glin TIP Brest tudi v lasti Istrabenza energetski sistemi. Za napako se opravičujemo. lež, pri prodaji industrijskih vrat, s katero ustvarijo 30 odstotkov prihodkov, pa so na drugem mestu. JI radiocelje ■KT^rih frekvencah Ne čakajte na maj, uresničite si že zdaj. KREDITI Z ZNIŽANO OBRESTNO MERO, DEPOZITI Z ZVIŠANO OBRESTNO MERO. Oglasite se v eni izmed 100-ih enot, ki se nahajajo po vsej Sloveniji. Tam lahko najamete hitre, potrošniške, stanovanjske in drage kredite z ugodnejšo obrestno mero. Će pa imate prihranke, lahko sedaj iz njih dobite već. Za vezavo v obliki depozitov boste nagrajeni z višjimi obrestmi. Izkoristite ugodnosti in se prepričajte o celoviti ponudbi bančnih in finančnih storitev. S Deželna Banka Slovenije vedno blizu [etUl I putuwr i iwjM/mi okmom INTERVJU 7 »Novinarstvo je trda droga« Zaljubljen v svoj poklic, predan radiu, vdan novinarskemu cehu, pobraten z resnico: novinar Miran Korošec Prestižno novinarsko nagrado Consortium veritatis - Bratstvo resnice, ki ga vsako leto podeljuje Društvo novinarjev Slovenije, je za izstopajoče novinarske dosežke, objavljene v letu 2004, na slovesnosti v Ljubljani v začetku junija prejel tudi novinar Miran Korošec, dopisnik Radia Slovenija iz Celja. Razlog, da smo ga povabili na pogovor, je bil pravi in v pravem času. Nagrado Bratstvo resnice je Miran Korošec prejel zlasti za profesionalno, tankočutno, celovito, doživeto in resnicoljubno poročanje ter komentiranje o dogodkih in dogajanjih na Celjskem, zlasti v zreškem Cometu, Tekstilni tovarni Prebold in Steklarni Rogaška, kjer so se in se še dogajajo prave odesijade ponižanih, razžaljenih, ogorčenih, odpuščenih, zavrženih delavcev. Kot pravi zaveznik je bil z njimi, iščoč resnico, tudi novinar Miran Korošec. Kako se pri svojem novinarskem delu bratiš z resnico, kako iščeš poti do nje? Novinar je pri svojem delu zavezan resnici, ki pa ima, kot vemo, marsikdaj več plati. Nenehno mora iskati ter svojim bralcem, poslušalcem ali gledalcem posredovati vse tiste pomembne informacije in različna mnenja, na podlagi katerih si lahko sami ustvarijo mnenje o določenem problemu, dogodku itd. Ena poglavitnih razlik med dobrim in slabim novinarjem je ravno v tem, da dober novinar zna poiskati in posredovati javnosti več verodostojnih informacij. Dolžan je torej javnosti utirati pot do resnice, ji odpirati »možnost izbire« med različnimi »resnicami«, s katerimi nas danes bombardirajo z vseh strani. Seveda imam kot novinar svoje mnenje o določeni zadevi in ga imam, tako kot vsak drug državljan, pravico tudi javno povedati. Vendar ga ne smem prodajati kot suho zlato, kot edino pravo resnico. To bi bilo neprofesionalno in bilo bi zavajanje javnosti. Je nagrada zate breme, spodbuda, še večja odgovornost? Za ocenjevanje mojega dela so sicer najbolj poklicani poslušalci. Oni razsojajo o tem, kdo je zanje dober in verodostojen novinar in kdo ne. To sem trdil že preden sem prejel to nagrado in to trdim še danes. Bilo pa bi nečimr-no, če ne bi priznal, da mi najvišja stanovska nagrada veliko pomeni - še posebej zato, ker so me zanjo predlagali tisti, ki najbolj kritično in strokovno spremljajo in najbolje poznajo moje delo, to pa so moji uredniki na radiu in člani celjskega aktiva Društva novinarjev Slovenije. Predlagati so me oboji, ne da bi vedeli eni za druge. Nagrado pa jemljem tudi kot širše priznanje delu dopisnikov. Za dopisništvo trdim, da je to posebna zvrst novinarstva. Radijski, pa tudi drugi dopisniki smo na svojih območjih na preži tako rekoč štiriindvajset ur na dan, ob petkih in svet-kih, marsikdaj delamo tudi ob nedeljah in praznikih. Spoznati pa se moramo na vse: zjutraj poročamo o gospodarstvu, popoldne o politiki, zvečer s kakšnega kulturnega dogodka, vmes pa še o kriminalu, naravnih nesrečah, šolstvu, sociali in še o čem. To je garaško delo, ki ne zahteva le ogromno energije, temveč tudi poznavanje vseh področij ter sposobnost samostojne uredniške presoje, kaj je pomembno za širšo slovensko javnost in kaj ne. V obrazložitvi nagrade med drugim piše, da si pri poročanju vedno prvi. Kako ti to uspeva in kako se počutiš, če se kdaj vendarle zgodi, da nisi prvi, da te z informacijo kakšen kolega prehiti? No ja, tista, da sem vedno prvi, je malce pretirana! Ob tolikšnem številu medijev in dobrih novinarjev, ki stikajo za istimi informacijami kot jaz, je to praktično nemogoče. Je pa res, da mi je cilj biti prvi od nekdaj velik profesionalni izziv. Vendar nikakor prvi za ceno verodostojnosti. Informacije nikoli ne objavim, dokler je stoodstotno ne preverim. V tem pogledu sem raje tretji kot prvi. Priznam pa, da ne ostanem povsem ravnodušen, ko me kdo prehiti. Takrat pač poskušam hitrejšega kolega ali kolegico »preseči« s popolnejšo informacijo. Med večino novinarjev na Celjskem sploh vlada ostra, a zdrava konkurenca, ki nas vse sili k še boljšemu delu. Kako že celih trideset let prenašaš in premaguješ to nenehno bitko s časom? Vzel sem jo v zakup v tistem trenutku, ko sem se odločil, da bom radijski novinar. Aktualnost je namreč ena temeljnih zakonitosti in največja konkurenčna prednost radia pred drugimi mediji, nacionalni radio pa si je tudi v tem pogledu postavil še posebej visoke profesionalne standarde. Marsikdaj je to bitka s sekundami. Pogosto imam le deset minut časa, da napišem, preberem, opremim s posnetki s terena in pošljem v Ljubljano minuto in pol dolg prispevek za kakšno informativno oddajo, ki med tem že teče. Ko se takšen »porod« srečno konča, sem sicer izžet kot cunja, a se počutim kot ponosni ata. Kako ti to uspeva? Priznam, da v veliki meri po zaslugi rutine in dolgoletnih izkušenj. Je pa to res peklenski in ubijalski tempo, ki z leti začne človeka načenjati. Ttidi tiste, ki si domišljamo, da smo bolj »štrapac-ni« in da imamo trdo kožo. Se splača, je vredno? Gledam, da o tem čim manj razmišljam. Novinarstvo je pač trda droga in vsaj zaenkrat kaže, da sem v tem pogledu neozdravljivi zasvojenec. Saj sem že poskusil z odvajanjem, pa ni šlo. Kako postane novinar pravi profesionalec? Predvsem je potrebno znanje. Novinar, ki ne obvlada obrtniških veščin svojega poklica in ki ne pozna dobro področja, ki ga pokriva, ne more delati profesionalno in ne more biti verodostojen. Seveda je pomemben tudi pogum, vendar v kombinaciji z znanjem. Sam prisegam na možgane z jajci! Si novinar stare šole, zaljubljen v svoj poklic in poslanstvo. Kakšna je ta stara šola? Imel sem to veliko srečo, da sem kot novinar - začetnik še za »za rep« ujel tisti čas, ko uredniki niso vrgli vajenca v vodo in potem brezbrižno čakali, ali bo splaval ali utonil. In če ostanem pri prispodobi s plavanjem: na Radiu Ljubljana, kamor sem prišel kot študent -honorarec leta 1975, sem imel odlične trenerje. Mentorji in uredniki so pozorno spremljali moje začetniško »čofotanje«, mi pilili slog in tehniko, me spodbujali, pa tudi okarali, ko sem kdaj po svoje klatil po vodi. Novinarska šola na radiu je bila takrat trda, a vrhunska. Dve leti je trajalo, preden so me spustili pred mikrofon. Današnjim mladim novinarjem pa delodajalci vcepljajo v glavo, da je to serijska proizvodnja, pri kateri ni najpomembnejše to, da ima »izdelek« dušo, ampak da je čim cenejši in da prinaša dobiček na trgu. Danes prihajajo iz šol mladi novinarji z veliko več teoretičnega in uporabnega znanja kot v času mojega študija. Žal pa v veliki večini novinarskih hiš sploh nimajo več mentorjev, ki bi sistematično delali s temi mladimi ljudmi, jih usmerjali ter jim pomagali s praktičnimi izkušnjami. Prepuščeni so večinoma sami sebi ter dobri volji urednikov ali posameznih izkušenih kolegov. V takšnem okolju se tudi mnogi talenti izgubijo ali pokvari-jo. Je novinarstvo v poplavi privatizacije in komercia- lizacije medijev danes v hudi krizi? Zaradi neizprosne bitke za preživetje na zasičenem medijskem trgu in s tem povezane komercializacije ter zaradi poskusov politike, da bi si podredila medije, se je slovensko novinarstvo znašlo na prelomni točki odločitve, komu bo v prihodnje služilo: javnosti, kar je temeljno poslanstvo novinarjev v vsaki demokratični družbi, ali pa interesom politike in kapitala. Glede na vse, kar se dogaja, se bojim, da bomo imeli najmanj besede pri odločitvi o tem prav novinarji. V sprivatiziranih medijih bodo o tem odločali lastniki, torej kapital in marsikje prek njega posredno tudi politika, ta pa bo sama odločila, komu bo v prihodnje služila RTV - ali bo javna ali državna. Kljub tako črni perspektivi pa menim, da si bomo tudi sami novinarji morali odgovoriti na vprašanje, komu smo pripravljeni služiti in za kakšno ceno. Pri ceni ne mislim le na plače, ki so zdaj v večini hiš sramotno nizke, temveč tudi na profesionalnost in novinarsko avtonomijo, ki ju prav tako ogrožajo pritiski politike in kapitala. Kakšne namene ima politika, kaže sprejemanje zakona o RTV. Kolikšno moč ima pritisk kapitala, pa je lepo pokazala lanska stavka, ko si velika večina novinarjev v manjših medijih, kjer imajo najnižje plače in jim ne priznajo novinarske kolektivne pogodbe, sploh ni upala stavkati zaradi groženj uprav. Ti pritiski so zares hudi in se jim je težko upreti. Še težje pa se jim upre novinar, ki ne pozna niti tistih svojih pravic, ki mu jih dajeta delovna in medijska zakonodaja, kolektivna pogodba in drugi akti, ter pravic in dolžnosti, ki jih določa novinarski kodeks. Pritiskom pa se je mogoče upreti le z znanjem in profesionalnim delom. Prej ali slej bodo morali tudi lastniki in politika spoznati, da mediji, ki so navadna trobila oglaševalcev, državne ali lokalne oblasti, niso verodostojni, izgubijo bralce, poslušalce in gledalce in propadejo na trgu. Ljudje pač niso neumni in znajo ločiti zrnje od plev. Je položaj novinarjev v velikih medijskih hišah kaj boljši kot v manjših? Tudi v velikih medijskih hišah se ta položaj vidno poslabšuje, odkar so se začela lastniška prerivanja. Pozna se, da novim lastnikom gre predvsem za dobiček, na RTV pa se tudi čuti, da so uredniki prestrašeni in da se namesto s programom čeda- lje več ukvarjajo z vprašanjem, kdaj jih bodo odžagali. Nekaj časa si bil urednik na našem radiu. Kakšni so ti spomini? Najlepši! Skupaj smo se učili delat profesionalni radio, sam pa sem se takrat kot novinar, »izdelan« v centralni redakciji v Ljubljani, tudi naučil ceniti pomen lokalne informacije, kar mi je bila dragocena izkušnja po tem, ko sem šel za dopisnika. Kaj počne Miran Korošec, ko ni novinar? Že prej sem rekel, da je novinarstvo trda droga, zasvojenost od nje pa ne traja le nekaj ur, ampak štiriindvajset ur na dan. Zato tudi marsikdaj v prostem času, ko sam ne delam, preberem kakšen časopis ali revijo. Pa ne člankov o politiki, gospodarstvu in drugih temah, ki sem jih že iz svojega dela sit, temveč na primer kakšen zanimiv podlistek, intervju s kakšnim raz-mišljajočim človekom ali kaj drugega, kar širi človekova obzorja. Recimo, da je to moj glavni hobi. Sicer pa v prostem času ne počnem nič takega, kar ne bi počela večina drugih ljudi. V tem pogledu sem za intervjuje nezanimiv človek. Ko želim popolnoma izklopiti službo, pa zlezem na kakšen hrib. Ni pomembno, ali je dvatisočak ali kakšen grič nad mestom. Glavno je, da se z vrha daleč vidi.Tudi v vsakdanjem življenju ne maram plank, ki zastirajo pogled. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ Nepogrešljivi Peter S psi ima Peter Razgoršek iz Zadobrove le dobre izkušnje, pa saj je po kitajskem horoskopu tudi sam pes POZOR, HUD PES Urlaub dem praznih rok in se polem pošalim, da sem prišel le povedat, da danes ne bo reklam,« pravi Peter o avtoma-tizmu, s katerim so se že okužili vsi pismonoše. »Vendar je ravno to naš kruh, pa vaš tudi, dandanes velja to za Za zadnji junijski članek se spodobi spregovoriti o počitnicah, dopustu. To je pravzaprav čas za metafiziko in filozofijo. Prideta sama po sebi, filozofija in metafizika namreč. Sprememba biološkega ritma in običajno sprememba prostora sama po sebi vsiljujeta vprašanje, zakaj sploh živim. Ali živim, da delam, morda zato, da uživam? Je užitek, kakršnekoli vrste že je, tisto, k čemur stremimo? Nekateri imajo celo težave, ker jih ob uživanju, ali pač ob tem, kar si mislijo, da je užitek, pograbi slaba vest, občutek krivde. Potem se sprašujejo po izvoru tega občutka krivde, ker uživajo, ker to naj bi bilo bojda namenjeno komu drugemu, njim ne. Dostikrat slišim tudi besede, kot so: da mi eden ne spregovori o službi, da le ne vidim kakšnega sodelavca. Življenje se potemtakem deli na prijazno obdobje počitnic in neprijazno obdobje dela, na ljudi, ki si jih ne želiš videti in ljudi, ki so ti blizu in lahko z njimi med drugim tudi počit-nikuješ. Obstajata vsaj dva, sta pa zagotovo najpogostejša, če že nista edina tipa počitnikovanja. Prvi je t.i. poležavanje, kjer človek ne dela nič. K temu niču sicer spada prebiranje sproščajoče, napete, romantične, ža-nrske literature, ob kateri ni potrebno misliti, drugi tip pa so aktivne počitnice, ko se ljudje odpravijo na pohode v gore, ko se sprehajajo po naravi in skušajo živeti v skladu z njo. Najbolj komičen del počitnic pa so pravzaprav priprave nanje, ne glede za kakšen tip po- Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com čitnic se Človek odloči. Kaj vse tovoriti s seboj in koliko je sploh prostora, kako priti čim boljše in čim ceneje skozi. Bil sem že priča pravim družinskim dramam okoli tega in zgodilo se je že, da so se na počitnice odpeljali sprti in so tam ostali še naprej, ker jim je metafizika navrgla tudi drugo vprašanje in sicer, zdaj naj pa še tole tečnobo prenašam na dopustu, v času, ki mi je, menda od Boga dan. Čas za globlji premislek je tista skušnjava, ki se pojavlja v obdobjih brezdelja in na dopustu se znova potrjuje tista znana trditev, da se najboljše ideje rojevajo iz lenobe, lenobnosti. Torej je nasvet, da se počitnice preživljajo aktivno, pomemben predvsem v smislu ničesar ne želim spremeniti, ohraniti želim ritem; če pa se počitnice preživljajo na plaži, je človek pred hudo skušnjavo. Seveda poleti tudi hor-mončki igrajo svojo vlogo in težave so lahko v hipu tu. Torej, odločitev je vaša, ste za spremembe ali ne. Kakorkoli se boste že odločili, vam želim prijeme počitnice in v vsakem primeru, vzemite naš cajtng s seboj. TUdi poleti bom lajal, zame ni dopusta. Tokrat nas pot ni zanesla daleč, obiskali smo Petra Razgorška, pismonošo na Ljubečni, še enega v nizu vaših najbolj priljubljenih, za katerega radi pošiljate glasove. Tudi njega smo, tako kot vse njegove predhodnike, podrobno za- slišali o tem, kaj pomeni biti JfiKKE'^S^fl^l Z domačimi živalmi ima dober pismonoša, ki ga ljud- Peter vse se jMffl^HHfl^H čeprav ima Petra smo zmotili v času J^^^HJ^A^jT^^^^^^^^I vsaka druga hiša kakšnega hu- dopustaingavrhtegašeneu- ^k^^r dega čuvaja. Pravi, da si psi smiljeno zvlekli iz vinogra- ^^^y^BBMBMĎ^^At^^n^fflBifl zapomnijo vsako slabo izkuš- da, kjer se v prostem času rad njo, sam pa še nikoli nobe- zadržuje. »Tam, kjer je veli- ' « nemu ni storil nič slabega, ko rož,« je odločno odvrnil ^^^BBM^ŽVfc^/^ra^Nr^&/U /C ft^TreJt »Mogoče pa obstaja kakšna na vprašanje, kako ga najti. ^H^^^^^HMMMff^BQt^ ^^H skrivnostna povezava, ker res smo v Zadobrovi našli sem po kitajskem horosko-pravi mali raj, hišo v cvetju, ki je Petrove dru- kokeršpa-Peter eden po svetu hodi z odprtimi oč- v avt0 na sprednji sedež mi in ušesi in ga je po njego- ga čuva, Peter pa mu potem yih besedah delo na terenu, ponavadi vrže kakšno igra- vsak dan med ljudmi, mar- V naslednjem letu bo be- membi ne razmišlja več. čo, da Rikija njegov odhod sikaj naučilo. »Čeprav v ne- ležil deset let, odkar je v tem »Priznam pa, da sem imel na ne bi preveč užalostil. Zara- katerih primerih raje pravim, poklicu, za katerega zatrju- začetku kar hudo krizo, ko di ljubezni do živali je imel da nam je bog dal dve ušesi, je, da je razgiban, na trenut- res nisem vedel, če bom zdr- že bližnje srečanje s kobilo, zato da gre v enega noter, iz ke sicer težak, vendar mu je žal,« pripoveduje Peter v pri- ki se je pasla na travniku in drugega ven,« se nasmeji. zlezel pod kožo in o spre- jetni senci vrtne ute. Je izu- ko jo je Peter prijazno poz- čen mehanik, vendar je oprav- dravil, mu je to hitro vrnila, w ljal različne poklice, kjer se pomolila glavo skozi okno lyj^j P1SMONOSE 2005 'e navadil dela z Uudmi: de- avtomobila in ga zelo od bli- s.* ■ ' lal je kot prodajalec, razva- zu pogledala. No, na srečo Do včeraj smo v uredništvo prejeli skupaj 8.735 gla- žal kruh in mleko, nato pa je ostalo le pri pogledih, sov, ki ste jih porazdelili med 104 pismonoše s Celjske- po naključju pristal na po- Sicer pa Peter z veseljem ga- šti, kjer se je nekoč, kot pra- napoti kakšnega popotnika vi, kar težko dobilo prosto na pravi naslov in nasploh 1. Gabrijel Novačan (Nova Cerkev) - 1.202 glasov mesto. »Še posebej v časih, je vsak dan nova pustolovš- 2. Silvo Šeško (Gorica pri Slivnici) - 1.146 ko sem z raznašanjem pošte čina. Spominja se prigode, 3. Damijan Leber (Vojnik) - 1.005 poskusil kaj zaslužiti kot di- ko ga je z balkona poklicala 4. Srečko Pele (Celje) - 758 jak,« pravi Peter, ki tako kot dama, češ da se je pokvari- 5. Boštjan Kokot (Sotensko pri Šmarju) - 520 mnogi ostali opaža, da za ta lo dvigalo in ne more iz hi- 6. Zdravko Maček (Škofja vas) - 503 poklic med mladimi ni več še. Peter je poklical njene- 7. Damijan Rabuza (Kalobje) - 451 zanimanja. Kalil se je na raz- ga moža in mu razložil si- 8. Slavko Kršlin (Loka pri Žusmu) - 443 Učnih poštah, v Celju, Voj- tuacijo in ko dotični ni ta- 9. Alojz Vogrinc (Laško) - 439 niku, Škofji vasi, Šmartnem, koj doumel težavnosti polo- 10. Alfonz Pačnik (Frankolovo) - 383 zadnja tri leta pa se je spe- žaja, je žena povedala nekaj Gorazd Pihler (Dobrna) - 383 cializiral za Ljubečno, ki jo krepkih, ki jih je vrli pismo- opisuje kot mešanico pred- noša vestno ponovil v tele- Med prejetimi kuponi smo izžrebali dobitnico hišne na- mestja in podeželja. fon ... A tudi ta zgodba je grade NT&RC, ki jo tokrat prejme Olga Potočnik, Straža Sam ima več stika s t.i. po- imela srečen konec. 14, 3253 Nova Cerkev. ; • deželjem, z avtomobilom po Sicer pa Peter prosti čas vsem terenu razvaža pakete, namenja ženi Mojci in hčer- HBIHIHHE""} X 1 1 • T T V^HH^H^H nato se loti pisemskih pošiljk, ki Sari, njegova velika lju- p )\|J U I lil okoli 260 gospodinjstev ima bežen in strast pa je cvetje. *—1 ■ ™ na skrbi. »Podeželje se seve- Marsikatera gospodinja, ki m'tmiTA V'ť< w/v//vmr.wr<1m OWAim da močno razlikuje od me- si domišlja, da se spozna na N^I BMMQMO.SfU2EQH .»«t»-«).*!.»»*- goM^bi^i^od .............*J *—* »Mi..*!.* »*mmJ> želi, predvsem starejših, ki zavisti ob pogledu na boga- se pismonoše zelo razveseli- t0 ocvetličenost. Poleg tega Glasujem za »*»a| pismonošo )0 v mestu si več alj manj ,e se Peter, po duši ekolog in 2005« (ime in priimek, točen naslov) uslužbenec in niti ni stika s ljubitelj »vsega, kar raste« strankami, tukaj pa me pri- sProsti Pri obdelovanju vr- ............................................. čakajo že na vratih, povpra- tička in vinograda. Nepo- šajo po kakšnih novicah, po- grešljiv m vsestranski, tak- --------------------------------------------- gosto me čaka malica, pa tu- šen >e vaš Peter! di navajeni so, da kar pri meni POLONA MASTNAK Moj naslov plačujejo položnice.« In kak-(ime in priimek, ulica in kraj) šen mora biti pismonoša, za katerega naši bralci tako ra- .......................*..................... dl glasujejo? »Predvsem na- pjsala nam je naroenica Marija, ki očitno ni bila izžrebana za izlet s Tušem, je pa zato smejan, zmeraj si mora vze- skrbno pregledala objavljene fotografije z izleta. Opazila je deklico, ki po njenem ni sodila v -.........................................- - - 11 'u ,in.s® P°. sv°'' družbo starejših naročnikov in je takoj posumila, da gre »za kakšno poznanstvo, saj otroci Kupon pošljite na Novi tednik, Prešer- [J10 potruditi, daJim lan- njso naročniki«. V pojasnilo njej in še komu naj povemo, da je osnovnošolka Monika Drame « o onnn r-ii. »«il. !,„„„ ko pomaga,« razmišlja Peter, iz Velenja sama pošiljala kupone, ker si je zelo želela na izlet (o tem smo že pisali v reportaži), nov. 19 3000 Celje. Vs^ teden bomo Vehko dodatnega dela mu na- časopis paimajo naročen vdri^. o čemerpriča mdinaročniskaite^lka (iterilka 003327), med pošiljatelji Izzrebali dobitnika red, promocijski material. W kaže. da limjo Novi tednik že dolp desetletja. Rojsme letnice za izlet nismo zahtevali, nas hišnega darila. »Včasih se že kar na pamet vsekakor veseli, da imamo med rednimi bralci tudi mlade. Uredništvo ustavim pred vsako hišo, pn- ——- št 46 -24. junij 2005 - ffljic N Si nova Slovenija SPOŠTOVANE CELJANKE IN CELJANI! Državnemu zboru je predlagano v razpravo večje število sprememb zakonov, med drugimi tudi spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V čem bo predlagani zakon koristil upokojencem, kako bo vlada zagotovila sredstva za predlagane spremembe? O tem zakonu in o spremembah t.i. vojnih zakonov, reševanju problematike nezaposlenosti, spremembi sistema dela mladih preko študentskih servisov in preprečevanju zlorab na področju prejemanja socialnih pomoči bo v ponedeljek, 27. junija 2005, ob 19. uri v Celjskem domu, Krekov trg 3 v Celju (vhod skozi kino Union) govoril minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnlč. Teme so gotovo zanimive za starejše in mlajše, zato vljudno vabljeni, da se udeležite okrogle mize. Minister bo z veseljem odgovatjal tudi na Vaša vprašanja. Vljudno vabljeni! MO N.Si Celje Pojasnilo HUJŠAJMO rZ NT&RC Skupina obljublja, da se ne bo dala St. 46 - 24. junij 2005 - IPC Naši udeleženci še zadnjič pred odhodom na »dopust«, med njimi prim. Jana Govc-Eržen z velikim cvetno-sadno-zelenjavnim šopkom. Sadno-zelenjavno, a tudi sladko slovo Skupaj shujšali za 183 kilogramov - Pogodba s samim seboj V zraku je bilo čutiti slovo. Slovo, ki pa še zdaleč ni dokončno. Udeleženci zdravega hujšanja so si obljubili, da bodo tudi med poletnimi počitnicami, ko delavnic ne bo, ostali v stiku. Predvsem pa bodo drug drugemu v oporo, če bo kdo na poti do cilja zašel na »pregrešno« stranpot. Udeleženci še niso dosegli želenega in zastavljenega cilja, zato jih med poletjem čaka delo in septembra neusmiljena tehtnica. Začelo se je z govorom Brigitě Vizjak, ki se je v imenu vseh zahvalila prim. Jani Govc-Eržen, dr. med., in jo prijetno presenetila z ogromnim šopkom, na katerem so se poleg bogatega cvetja bohotile banane, jabolka, limone, kumara, paprika ... v slogu zdravega prehranjevanja, torej. Prijetno pa so presenetili tudi avtorico članka s šopkom vrtnic obdanih s sladkimi lizikami ... Še preden pa so se udeleženci uradno poslovili, so jih na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, ki je tudi letos odstopil svoj prostor, čakali še zadnji nasveti glede prehranjevanja v poletnem času. Slišali smo, da je za zajtrk na dopustu najbolj priporočljiv kruh brez mastnih namazov, namesto masla, marmelade ali paštete pa naj bo na krožniku manj mastna sveža skuta. 100 gramov manj mastne skute vsebuje namreč 28 gramov maščobe, 100 gramov masla 82 in 100 gramov margarine 80 gramov maščobe. Pri kosilu uporabljajte malo maščob, na zelenjavo ali krompir ne dajajte masla, pri dušenju mesa, rib in zelenjave pa tudi ne potrebujete maščob. Za boljši občutek si lahko kupite tudi novo posodo. V restavracijah in hotelih uživajte manjše porcije, za svoj denar pa lahko vedno zahtevate lahko hrano. Bitke še ni konec Skupina je lažja za 183 kilogramov in vsi udeleženci so se kar se da dobro seznanili z namenom delavnic in osvojili pomen zdravega prehranjevanja in življenja. »Ta sprememba jim prinaša tudi več zdravja,« poudarja Govc-Erže-nova. Udeleženci so na polovici poti, osvojili so delne cilje, še vedno niso na cilju. »Venomer poudarjamo zdravo hujšanje, zato proces še ni zaključen. Še vedno morajo upoštevati navodila.« Lagodno življenje poleti ima lahko pozitivne učinke, lahko pa pomeni tudi skušnjavo. To so priložnosti za druženja in piknike. »A dobro se lahko zabavamo tudi ob zdravi prehrani,« še pravi. S podpisom pogodbe s samim seboj, ki kot obvezni del vsebuje tudi podpis dobrega prijatelja, so se udeleženci zavezali, da bodo vsakodnevno izvajali zdrav, aktiven življenjski slog. Podpisali so naslednje: 1. Sebe bom imel rad takšnega, kot sem sedaj. 2. Ne bo več mislil, da moram biti kot model iz reklame. 3. V svoj način življenja bom vključil telesno dejavnost. 4. Zdravo se bom prehranjeval, užival veliko polno- zrnatih izdelkov, sadja in zelenjave ter vlaknin, skromne količine mleka in mlečnih izdelkov ter pusto meso. 5. Imel bom redne dnevne obroke hrane: zajtrk, malice in kosilo. Ne bom zaužil premalo kalorij in ne bom lačen. 6. Občasno si bom dovolil »prepovedane obroke«, ne da bi imel občutek krivde. 7. Zavedal se bom, da je spreminjanje prehranskih navad dolgoročen proces in ne le trenuten poskus. 8. Zavedal se bom, da imam tudi sam, tako kot vsak, svoje dobre in slabe dni. Pomembno je, da me slabi dneve ne zavedejo. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ SOLSKI CENTER CELJE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Pot na Lavo 22, 3000 Celje Ali se še odločate o svoji poklicni karieri? Želite postati INŽENIR(-KA) GRADBENIŠTVA, INŽENIR(-KA) STROJNIŠTVA, INŽENIR(-KA) MEHATRONIKE, TEHNOLOG(-INJA) PROMETA? Odločitev je na vaši strani, mi pa Vam pri tem lahko pomagamo. V študijskem letu 2005/2006 se še lahko prijavite . in vpišete v višješolske strokovne programe, ki jih izvaja naša šola. Za dodatne informacije pokličite telefon 03 428 58 53 ali nas obiščite na spletni strani www.vss-ce.com Nepremičninski sklad PIZ d.o.o. Mala ulica 5, Ljubljana in v njihovem imenu ter za njihov račun Upravljalec stanovanj Supra stan d.o.o. Adamičeva 1, Celje Objavljata RAZPIS za zbiranje ponudb za obnovo kopalnic v stanovanjih na lokaciji v Vojniku - Predmet razpisa je kompletna obnova 22 kopalnic v stanovanjih lastnika Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.o.o., Ljubljana, ki se nahajajo v objektu Keršova 5, Vojnik. - Razpisno dokumentacijo lahko dvignete na sedežu podjetja Supra stan d.o.o., Adamičeva 1, Celje, in sicer od ponedeljka, 27. 6. 2005, med 8. in 14. uro. - Pisne ponudbe pošljite ali oddajte v zaprti ovojnici s pripisom »Ponudba NS PIZ d.o.o.« na naslov Supra stan d.o.o., Adamičeva 1, Celje, najkasneje do torka, 12. 7. 2005 do 12. ure. - Pri izbiri ponudnika bomo upoštevali ugodnejšo ceno, garancijo, rok izvedbe, plačilne pogoje in reference. - Naročnik zbiranja ponudb na podlagi tega razpisa ni zavezan k sklenitvi pogodbe o izvedbi objavljenih del in si hkrati pridružuje pravico do spremembe števila kopalnic, predvidenih za obnovo. Rok za izvedbo del je 30. 11. 2005. Vsa pojasnila v zvezi z zbiranjem ponudb lahko zainteresirani ponudniki dobite na sedežu podjetja Supra stan d.o.o., Adamičeva 1, Celje, tel. 03/425 22 00 ali 03/ 425 22 13 (upravnica Maja Spasić). Udeleženci so svoja doživetja in izkušnje z delavnic zlili tudi na papir in nastal je naslednji tekst: Vsaka stvar na tem svetu ima svoj začetek, sredino in konec. Tudi naša srečanja se bližajo h koncu. Zato bi se radi zahvalili vsem, ki so »krivi«, da smo dobili možnost, da nekaj naredimo zase, da danes bolj samozavestno zremo v svet, da smo pridobili tako čudovite prijatelje, znance ... Na biserno ogrlico spadajo biseri. Za našo ogrlico so bili potrebni trije biseri: Novi tednik&Radio Celje,Top-Fit in primarij Jana Govc-Eržen (dodajamo še Hervis in Interspar). . Člane skupine so prevevali različni občutki, ko smo izpolnjevali prijavnico v Novem tedniku, ki je kar vabila »prijavi se«. Mnogi so rekli: »Pa kaj, saj nimamo kaj izgubiti!« Pa kako smo se motili! Izgubili smo kilograme, nekateri manj, nekateri več. Imamo se prima, včasih nam gre dobro in takrat radi pohvalimo drug drugega, ga vzpodbujamo, včasih pa nam ne gre. Takrat pa si zopet stojimo ob strani in se tolažimo, da bo bolje. In je bolje, ker nam ob strani stoji skupina in gospa primarij Jana. »Ko osvojiš goro, si jack!« nam je na enem od srečanj dejala gospa primarij Jana Govc-Eržen. Plezali smo, plezamo in še bomo plezali vsak po svoji gori, ki pa je različno visoka. In vemo, da bomo enkrat, nekoč, dosegli vrh, da se bomo na vrhu ozrli novim obzorjem naproti. Bili smo tudi medijske zvezde. Z velikim veseljem ob torkih in petkih prebiramo Novi tednik, kaj je novinarka Mateja Jazbec tokrat zapisala na deveto zeleno stran in povedala v oddaji Hujšajte z nami. Še bolj kul pa je bilo, ko znanci, prijatelji, domači opazijo naše pojave v časopisu, nas vzpodbujajo, sprašujejo, kaj neki počnemo, kako nam uspeva ... Prav radi povemo, kako se je potrebno pravilno prehranjevati, kako zelo pomaga gibanje v Top-Fitu, kako se imamo »fajn«... Top-Fit. Tu smo se na začetku dostikrat spraševali, ah nam je treba tega, da se moramo tako »matrat«, če pa je bilo prej tako dobro. Sedaj prav radi hodimo v fitnes, eni vsak dan, drugi zaradi raznih obveznosti ne. Radi smo hodili na skupinske vaje. Še posebej so nam pri srcu žoge, kar gospa Nataša Šuster dobro ve! Po telovadbi pa obvezna kava in klepet. Uživali bomo med poletnim premorom, vitkejši, srečnejši, bolj samozavestnejši, z mislijo, da se septembra spet srečamo. SKUPINA ZDRAVEGA HUJŠANJA ~ Optika okulistjčni S\A)Ï r PREGLEDI iJIVl Lt VSAK ČETRTEK Smole NataSa s.p. Preiemova 6, 3000 Celje, tel.: 03/548 30 20 Zabaviščni klub Gabcrje je ob 4. obletnici svojega delovanja pripravil razstavo umetniških fotografij z naslovom Pogled skozi okno na temo arheoloških izkopavanj Mariborske ceste. Razstava je po besedah predsednika kluba in enega izmed avtorjev fotografij, Silva Blazinška, nekaj posebnega, saj so jo v soboto otvorili na prostem. »Na srečo nam je služilo tudi lepo vreme,« je povedal Blazinšek, eden glavnih »krivcev«, da se je nekoč zanemarjeno divje odlagališče, kjer sedaj domu-je zabaviščni klub, skupaj s športnim in otroškim igriščem, v zadnjih letih spremenilo v prijeten kotiček za druženje in ustvarjanje. Fotografsko razstavo je pripravila Mestna četrt Gaberje v sodelovanju s člani Fotografskega društva Celje in ekipo celjske območne enote Zavoda za varovanje kulturne dediščine, ki je izkopavala na Ma- \WSm OBVESTILO ^^ favne naprave javno podjetje, d.o.o. Celje obvešča uporabnike storitev odvoza odpadkov, da so se skladno s 3. in 7. členom Uredbe o predhodni prijavi cen komunalnih storitev Ur. L RS, št. 52/04 povečale cene obiranj a, odvoza in ravnanja z odpadki za 1,3 % v Mestni občini Celje. Na osnovi obvestila Ministrstva za gospodarstvo se nove cene ravnanja s komunalnimi odpadki uporabljajo od 1. 6. 2005 dalje. Vedno pripravljeni pomagati Lions kluba Celje in Ce-lje-Mozaik ter Leo kluba Celjski Vitezi in Mavrica Celje so v Zdravilišču Laško pripravili dobrodelno prireditev, katere izkupiček 300 tisočakov so namenili slabovidnemu otroku iz Celja, za katerega želijo, da ostane neimenovan. Člani omenjenih Lions in Leo klubov vsako leto pomagajo nekomu, ki je pomoči najbolj potreben. Za nasvet komu, so se tokrat obrnili tudi na celjski center za socialno delo. Del denarja so zbrali od vstopnic, nekaj s prodajo penine ter licitacijo štirih tort, ki so jih posebej za to priložnost spekle članice omenjenih klubov. Pripravili so tudi kulturni program, ob koncu prireditve pa so slabovidnemu otroku izročili simbolični ček z vsoto zbranega denarja. BA Pogled skozi okno Fludernik namesto Gracerja Rotary club Celje je v ponedeljek na novinarski konferenci predstavilporo-čilo delovanja v letošnjem letu. Svoje glavno poslanstvo humanitarnosti so tudi letos udejanjali skozi socialne, družabne ter klubske in izobraževalne dejavnosti, v katerih so v tem letu razdelili skoraj 3,4 milijona tolarjev. Na mestu predsednika je Mirana Gracerja nasledil Bogdan Fludernik. Velik del sredstev so namenili za štipendije nadarjenim študentom in enkratne denarne pomoči mladim. Podprli pa so tudi delovanje svojega podmladka, ki je sicer združen v samostojnem klubu Rotaract Celje, druš- tvo za cerebralno paralizo Sonček, društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč in medicinsko fakulteto v Ljubljani v programu zdravniki za Kenijo. Slovenski rotarijci so postavili cilj, po katerem naj bi v letu ali dveh prišli do samostojnega distrikta. Pogoj za to pa je 40 obstoječih klubov s približno 1000 člani. Trenutno v Sloveniji deluje 23 klubov. Jeseni bo zaživel Rotary klub v Žalcu, kjer so Celjani prevzeli botrsko vlogo. V prihodnje naj bi ustanovili še en klub v Celju in se razširili tudi na Šmarje, Rogaško, Rogatec in Konjice. SAŠKA TERŽAN Čisto nič zarjaveli Turistično društvo Štore je v soboto pripravilo 2. srečanje društev v občini. Kulturno-rekreacijsko-glasbena prireditev pod naslovom Rja fest 2005 se je na nogometnem igrišču na Lipi odvijala vse od popoldneva pa do poznih ali bolje rečeno zgodnjih jutranjih ur. Udeleženci so se za začetek sestavili v devet ekip in se pomerili v bolj ali manj športnih disciplinah, kot so nošenje vode, vlečenje vrvi, tek z zvezanimi nogami, met železa v daljino, hitrostno pitje in še kaj bi se našlo. Za dvigovanje temperature so poleg poletnega sonca poskrbeli tudi razgreti navijači, najboljše ekipe pa so prejele unikatne pokale. Dodatno so obiskovalce po polnoči razgibali člani skupin Sugar Sox in Zeus, ki so za spektakel in ognjeni perîor-mans poskrbeli skupaj z bruhalci ognja Magic fire, na koncu pa so na oder stopili še »dečki s Sotle«, Mi2. PM, foto: ZORAN ŠUČUR Praznična Ljubečna Z leve: novi in dosedanji predsednik, Bogdan Fludernik in Miran Gracer, ter Brane Piano Krajevna skupnost Ljubečna je ob svojem prazniku pripravila kar dvodnevno slavje. Športne, zabavne in kulturne prireditve so dosegle vrhunec v soboto, ko so svečano otvorili nove prostore krajevne skupnosti in društva upokojencev. Že v petek je bilo pestro, saj se je okoli 200 krajanov udeležilo rekreativnega pohoda na Sv. Tomaž, hkrati so se odvijale tudi druge športne aktivnosti, v dvorani gasilnega doma pa so na ogled postavili razstavo kulinarike in ročnih del. Prizidek k zadružnemu domu je ob predsedniku Krajevne skupnosti Ljubečna, Maksu Nagliču, pomagal otvoriti celjski podžupan Marko Zidanšek, oba pa sta poudarila pomen dragocene pridobitve in se zahvalila vsem, ki so pri gadnji pomagali. Novi prizidek je prilagojen vsem, ki imajo pri gibanju težave, torej predvsem starejšim in invalidom, saj nima stopnic. Letos so najvišja priznanja prejeli Marko Zidanšek za prizadevanja pri izgradnji lokalne infrastrukture ter Danica in Jure Naglič za urejeno vrtnarijo. Tradicionalno so v okviru srečanja starejših krajanov obdarovali tudi najstarejša udeleženca, Anico Gorjup in Ivana Ein-sidlerja. Za veselo razpoloženje in prijetno druženje so poskrbele Polka punce, za pogostitev pa domače gasilsko društvo. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA riborski. Potrebne bodo sicer še dodatne analize, vendar je že sedaj jasno, da so arheološke raziskave ta prostor zapisale med pomembnejša najdišča tudi v širšem evropskem okviru, sta ob postavitvi razstave zapisala Matjaž Novšak in Robert Krempuš. Obiskovalce je sobotna razstava na prostem navdušila, hkrati so se s svojimi izdelki, ki so nastajali v likovni delavnici, predstavili tudi najmlajši člani kluba. »Tudi mladim je potrebno privzgojiti kulturne in estetske navade,« je povedal Milan Pa-vlovič, stalni obiskovalec prireditev zabaviščnega kluba. Za dodatno popestritev je poskrbel še polet z balonom in pogled na Gaberje z drugačne perspektive. Razstava bo od 29. junija do 31. julija na ogled v Muzeju novejše zgodovine Celje. POLONA MASTNAK Foto: SILVO BLAZINŠEK NOVI TEDNIK BRASLOVČE J VELENJE j MOZIRJE 11 v Braslovče in Žalec: uspešno Računsko sodišče je delo nadzornih odborov v občinah Braslovče in Žalec kljub odkritim napakam ocenilo za uspešno Včeraj so bile znane ugotovitve Računskega sodišča Republike Slovenije (RS), ki je pregledovalo predlansko in lansko delovanje nadzornih odborov (NO) v 20 slovenskih občinah. Med »izbranimi« sta bili tudi občini Žalec in Braslovče, »našima« občinama pa je RS izreklo mnenje s pridržkom, saj je, podobno kot v ostalih 18 revidiranih občinah, odkrilo napake. Splošna ugotovitev RS se glasi, da določila občinskih aktov pri nobeni izmed občin ne zagotavljajo v celoti pogojev za uspešno delovanje NO. Recimo, ena izmed ugotovitev, ki se nanaša tudi na občino Žalec, je, da se RS pri 18 občinah ni opredelilo, kaj je hujša kršitev predpisov oziroma nepravilnost pri poslovanju občin - negativne točke pa zabeležilo tem občinam. V bistvu je večina ugotovlje- % # termotehnikâ I toplotne črpalke W • hladilni sistemi Smo vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Zaradi povečanja dejavnosti iščemo sodelavce - monterje za izdelavo: toplotnih črpalk, hladilnih naprav in inštalacijskih sistemov - IV. ali V. stopnja izobrazbe s področja vodovod.-ogrevalnih inštalacij, ključavničar oz. strojni tehnik - ustrezna izobrazba (želene nekajletne izkušnje) - vozniško dovoljenje B kat. NUDIMO: - zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo, - delo na perspektivnem področju (obnovljivi viri energije) in v mladem kolektivu, - možnost dodatnega izpopolnjevanja - delo pretežno v delavniških prostorih - povračilo potnih stroškov - toplo malico v podjetju - stimulativno plačo. Pisne prijave sprejemamo na naslov: TERMO-TEHNIKA d.o.o. Orla vas 27/a 3314 BRASLOVČE Dodatne informacije na telefon: 03/703 16 20. nih nepravilnosti vezana na statut in poslovnik NO ter nepravilnosti na področju nadomestil članom NO. V vseh občinah morajo v roku 90 dni izdelati odzivno poročilo, v RS pa so zahteve za vsako občino posebej oblikovali. RS je občini Braslovče in Žalec uvrstilo med uspešne občine, s tem da je pri Žalcu dodana ocena, da bi lahko bilo izvajanje nadzora uspešnejše. V RS so opozorili tudi na OBČINSKIH SVETOV Soglasje za tretji oddelek MOZIRJE - TUdi v prihodnjem šolskem letu bodo na Rečici ob Savinji delovali trije oddelki vrtca. Tretji oddelek so odprli lani marca, že takrat pa so svetniki upravi vrtca naročili, da mora še pred novim šolskim letom pripraviti poročilo in preveriti interes za vpis. V vrtcu ugotavljajo, da število vpisanih ostalo praktično nespremenjeno. Tako bo s septembrom v vrtec Mozirje, kamor sodi tudi vrtec na Rečici, skupaj v 11 oddelkih 182 otrok, od tega 48 na Rečici. V treh oddelkih bi sicer po normativu lahko bilo " maksimalno 55 otrok. US V otroškem bazenu najbolj uživajo malčki. Na kopanje v Pingo V Savinjski dolini je v teh dneh odprto samo kopališče Pingo v rekreacijskem centru Cizej v Orli vasi. V centru so trije bazeni, velik tobogan, igrišče za odbojko na mivki in za badminton. Kot je povedal lastnik Stanko Cizej, so kopališče odprli prejšnji teden, voda je ogrevana, tako, da je za kopanje prav prijetna, cene pa zelo dostopne. Tako stane celodnevna karta za odrasle 900 tolarjev, za otroke pa 700, popoldanska, od 14. ure dalje pa za odrasle 700, za otroke pa 500 tolarjev. Cizejevi in kopalci si želijo predvsem vročega poletja. TT primere dobrih praks - za Žalec so navedli možnost, da lahko člane NO imenujejo tako pravne kot fizične osebe. Za Braslovče so kot primer dobre prakse izpostavili ustrezno delovanje NO. Ob zaključku v RS ugotavljajo, da kljub odkritim nepravilnostim NO dobro delujejo, česar pa, vsaj neuradno, ne bi mogli trditi za RS glede na odziv županov Marka Balan-ta in Lojzeta Posedela. Braslovški župan Marko Ba-lant je sicer povedal, da poročilu RS nima kaj dodati in da uradno nima pripomb ter da bodo strokovno navodilo s strani RS v celoti upoštevali. Žalski župan Lojze Posedel včeraj podrobnosti iz poročila RS še ni poznal, saj je zanj izvedel od novinarjev. Pred1 vsem je omenjal slabo zakonodajo, saj niti v RS ne opredeljujejo lažje ali težje kršitve, ni točno določeno, kdo je lahko član NO ... »Spoštujem določila, ki so napisana, pri delu RS pa to pogrešam,« je omenil župan Posedel. US NAKRATKO Nevaren čas počitnic ŽALEC - Na javni tribuni z naslovom Počitnice so tu, pamet v glavo, so se zbrali predstavniki več organizacij in zavodov, ki poznajo probleme, ki jih s sabo prinese brezskrbni čas počitnic. V prostem času otroci pozabijo na pasti in težave, ki jih lahko doletijo pri igri, na cesti ali pri športu. Na posledice brezskrbnega ravnanja, za katerega pa niso vedno krivi samo otroci, so opozarjali na sredini javni tribuni. Odrasli so govorili o prometnih nesrečah in drugih nevarnostih, ki prežijo na cesti, velikokrat pa so opozarjali tudi na probleme, ki jih s sabo prinašajo droge. Počitnice so namreč dokaj nevaren čas, da se otroci srečajo z različnimi opojnimi substancami. Na javni tribuni so govorili tudi o drugih nevarnostih, ki so jim izpostavljeni otroci, žal pa je bil odziv med tistimi, ki bi jim bila tribuna najbolj namenjena, spet dokaj slab. Koncert v braslovški cerkvi BRASLOVČE - Ljubiteljem cerkvenega petja je bil name njen koncert župnijskega mešanega zbora Marije Vnebov zete, ki ga vodi Mija Novak, in moškega zbora Mannercho iz Rothenbacha, ki ga vodi Peter Kurzemann. Pevce in šte vilne poslušalce je pozdravil braslovški župnik Milan Gosak, ob koncu pa se je nastopajočim zahvalil župan Marko Balant. Pri skladbah, ki zahtevajo klavirsko spremljavo, je na klavir igrala Manca Šoštarič. Pevce iz Rothenbacha je spremljal tudi župan Bert Schendler, ki je bil nad krajem, ljudmi in koncertom navdušen, sprejel pa ga je tudi braslovški župan, s katerim sta se dogovorila o nadaljnjem sodelovanju in srečevanju. Dan športa in iger VELENJE - Na torkovi novinarski konferenci sta OO SD Velenje in Mladi forum Šaleške doline predstavila prireditev z naslovom »Skupaj v poletje - dan športa in iger«, ki bo na Titovem trgu v soboto dopoldne. Pobuda za prireditev je nastala znotraj aktivnosti stranke z namenom, da mlade s športnimi aktivnostmi popeljejo v poletje, najmlajšim pa ponudijo prijetno dopoldne v igri in druženju. V ta namen bodo ob zaključku petim KS v trajno last podelili koše za ulično košarko, da bodo lahko mladi z igro preživljali počitnice. Vsi željni igre in druženja se bodo lahko v soboto pomerili v ulični košarki, namiznem tenisu, otroških ustvarjalnih delavnicah, skakali po napihljivih igralih ali se igrali z baloni, delili pa bodo tudi sladoled. TT, US Center izjemnih dijakov V Šolskem centru Velenje so na slovesnosti v sredo najboljšim dijakom podelili 123 priznanj. V centru, kamor poleg višje strokovne šole spadajo poklicne in tehniške rudarska, strojna, elektro in računalniška šola, šola za storitvene dejavnosti ter splošna in strokovna gimnazija, so se nekateri izkazali z odličnim uspehom, drugi so blesteli pri raziskovalnih nalogah, spet tretji pa so zmagovali na športnih, kulturnih in še kakšnih tekmovanjih. Skupno je v šolski center vpisanih 3.646 dijakov in študentov, o pomenu znanja in drugih vrlin pa je spregovoril direktor centra Ivan Kotnik. Poleg priznanj za dosežene rezultate so v vsaki šoli izbrali tudi najbolj izjemnega dijaka oziroma dijakinjo, za najboljša dijaka velenjskega šolskega centra pa so razglasili gimnazijca Luka Steinerja in Mitjo Balažica s poklicne in tehniške elektro in računalniške šole. Oba dijaka poleg uspeha odlikujejo dosežki na različnih področjih tudi v državnem merilu, poleg tega pa sta večkrat zastopala barve velenjskega šolskega centra in sodelovala z drugimi di- srečo na nadaljnji življenj- jaki v razredni skupnosti, ski in poklicni poti zaželel Zbranim dijakom, nekateri tudi velenjski župan Srečko so v glasbeno šolo prišli sko- Meh. raj dobesedno z mature, je US 12 ŠENTJURj LAŠKO j KADEČI | NOVI TEDNIK Igre in prapor privabljala Rejci in ljubitelji konj z Vrha nad Laškim so se pred tremi leti na občnem zboru krajanov odločili, da ustanovijo svoje konjerejsko društvo. Rečeno, storjeno, pri čemer so si za prvo nalogo zadali pripravo tekmovanja v hitrostnem in spret-nostnem jezdenju. Tega so ponovili tudi lani, v soboto pa so se ljubitelji konj na domačiji Selič v Leskovci zbrali že tretjič. »Prvo leto je bila udeležba bolj skromna, letos je sode- Šentjur praznuje na Planini Osrednjo občinsko praznovanje ob dnevu državnosti bo občina Šentjur letos pripravila na Planini. V kraju bodo s tem počastili tudi dve pomembni obletnici in odprli novo podobo planinskega trga. Jutri, v soboto, se bo praznovanje začelo ob 16.30 pred stavbo KS, kjer bodo odprli obnovljen planinski trg, kar bo primerna počastitev njegove 660-letnice. Hkrati Planinčani proslavljajo tudi 60-letnico osvoboditve. Ob 18. uri se bo dogajanje prestavilo na športno igrišče, kjer bo najmlajše zabavala Romana Krajnčan, ob 19.30 pa se bo začela osrednja prireditev. Kulturni program z Legendo o skrivnem grajskem rovu pripravlja Klub mladih Planina. Celotno prireditev bo povezoval Matjaž Romih, zabavni večer pa se bo nadaljeval z ansamblom Gašperji in Moniko Pučelj. ST lovalo že 18 tekmovalcev in nekateri so prišli celo z Gorenjske, s Koroške in z Dolenjske,« ne skriva zadovoljstva pobudnik in organizator tekmovanja Ivan Selič, ki je imel še en razlog za veselje, saj je njegov mlajši sin Matjaž v soboto spet zmagal v spretnostnem jezdenju pri ju-niorjih (do 15 let). Matjaž je bil najboljši jezdec tudi lani, poleg tega pa. je prvo mesto v hitrostnem jezdenju lani osvojil tudi v Trbovljah. Pri seniorjih je bila v spret- nostnem jezdenju najboljša Teja Kelec z ranča Čanč, v hitrostnem jezdenju pa Niko Rdenšek iz Topolovške konjenice. Konjeniške igre pa niso bile edini razlog, da se je v soboto v Leskovci zbrala velika množica obiskovalcev. Člani KD Vrh nad Laškim so namreč razvili tudi prvi prapor (na sliki), program pa se je do poznih ur nadaljeval z ansamblom Jurovski gadi. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: MATIC MAROT Rečica praznuje KS Rečica praznuje 2. julija svoj praznik in v kraju pripravljajo ta in prihodnji konec tedna vrsto prireditev. Jutri vabijo vse pohod nike na tradicionalni 7-urni pohod po Rečiški krožni poti, ki se bo začel ob 7. uri izpred Sindi kalnega doma v Hudi ja mi in zaključil na Zavra-tih z rudarsko malico. V nedeljo ob 17. uri pripravljajo kulturni program, v katerem bo zazvenela domača ljudska pesem in ropot plesalcev KD Lipa Rečica. Sodelovali bodo še Rečiški prijatelji in Šentjurski muzikantje, na prireditvi pa bodo podelili tudi krajevna priznanja. Zlati znak bosta prejela podjetje Gratex za večletno pomoč pri razvoju kraja in Peter Tkalec za strelske uspehe in razvoj strelstva, srebrne znake pa gasilec Anton Bukovec, strelec Blaž Gre-šak in planinec Cveto Brod. Prihodnjo soboto rečiški gasilci pripravljajo nočno tekmovanje in družabno srečanje z ansamblom Vigred, dan kasneje ga bo-, do ob počastitvi 3.-julija, dneva rudarjev, pripravili še srečanje rudarjev. Drevo želja za prvošolčke Živahno v in ob Kulturno-turistično-re-kreacijski center in Občina Radeče tudi letos organizirata Dneve splavarjenja na Savi, zdaj že tradicionalno prireditev etnološko-etno-grafskega značaja, ki temelji na bogatem ljudskem izročilu. Prireditev bo na treh lokacijah (prireditveni prostor ob Savi, nogometni štadion in staro mestno jedro) privabljala obiskovalce od danes do nedelje, organizatorji pa so tudi tokrat pripravili pester in zanimiv program, ki vključuje kulturne in športne prireditve, prireditve za otroke in še posebej tiste, ki oživljajo nekdanji način življenja in dela splavarjev in prebivalcev doline Sopote. Začelo se bo danes ob 15. uri s srečanjem Za-savcev in nadaljevalo s proslavo ob dnevu državnosti. nočnim tekom po ulicah Radeč in veliko zabavo s Kingston!. Jutri se bo dogajanje s kopnega preselilo v Savo, pri čemer bodo največ zanimanja poleg voženj splava, jadrnic, raftov, modelov jadrnic in različnih tekmovánj zagotovo poželi skoki v Savo s starega železnega mostu in prihod rečnega božanstva Savu-sa. Seveda ne bo manjkal niti veličasten ognjemet, za zabavo do jutranjih ur pa bo poskrbel ansambel Avia Big Band. Zanimivo bo tudi v nedeljo, ko se bodo med sabo pomerili harmonikarji, turistična društva Zasavja in Po-savja v kuhanju splavarskega golaža ter gasilci v veslanju. Sledil bo sprevod oldtimer-jev, pred zaključkom pa še parada pihalnih orkestrov in ma-žoretnih skupin. BOJANA AVGUŠTINČIČ Vrnitev Odona v Jurklošter Spomladi so v Jurkloštru ustanovili zavod Odon, da bi tako načrtno ohranjali bogato kulturno dediščino kartuzije Jurklošter in okolice. Minulo nedeljo pa so v tamkajšnji cerkvi sv. Ma-vricija prvič predstavili življenje blaženega Odona Kar-tuzijana, priorja v Jurkloštru. Blaženi Odon se je konec 11. stoletja rodil v Novari in si že v otroških letih izprosil sprejem v bližnji kartuzijan-ski samostan, v času krize jur-kloštrskega samostana pa so ga bratje soglasno izvolili za priorja, saj so menili, da bo lahko s svojo svetniško pri- zadevnostjo rešil samostan pred propadom. Kartuzijane je vodil le dve leti, potem pa se je zaradi spora s sosednjim škofom odpravil iz Jurklo-štra. Čeprav ni dolgo vodil kartuzije, je njegovo bivanje v Jurkloštru zapustilo pridih svetosti, so prepričani v zavodu Odon. Prizadevajo si, da bi oživili tudi območja iz okolice samostana, ki so v zgodovini že bila sestavni del kartuzije, danes pa bi pripomogla, da bi se kartuzija še lepše povezala s samim krajem. V aktivnosti zavoda želijo vključiti tudi krajane in ostale ustanove, ki so pripravljene sodelovati. BA Kmalu CIPS tudi v Šentjurju Na povabilo župana mag. Štefana Tisla je Občino Šentjur pred časom obiskal minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič. Predstavili so mu stanje na področju gospodarstva in sociale ter ga seznanili s prizadevanji občine za čim hitrejši gospodarski razvoj. Za prvošolčke OŠ Primoža Trubarja Laško je bil zadnji petek v maju prav poseben dan, saj so bili sprejeti v skupnost učencev. »Prestrašeno in radovedno so nas gledali, ko smo vstopili v razred, mi pa smo jim podarili najbolj širok nasmeh, kar smo ga premogli. Za bolj sproščeno vzdušje smo začeli s poučno zgodbico Bine Štampe-Žmavc Drevo življenja. Potem so dobili težko pričakovana priznanja. Kako ponosni so bili, ko so jih končno držali v rokah!« pripoveduje socialna delavka Metka Čulk. Po priznanjih je prišel še glavni del - prvošolč-ki in njihovi starejši kolegi so s skupnimi močmi na majhni zelenici pred šolo posadili drevo želja (na sliki), ki bo s 1. a in b devetletke raslo vseh devet let. Bomo videli, kdo bo na koncu večji - drevo ali učenci? BA 1.000.000 SIT s i ljubljanska banka Na prvem mestu so prizadevanja za zmanjšanje nezaposlenosti, saj je Šentjur s 12,6 odstotka nezaposlenimi še vedno nad slovenskim povprečjem. Ministra je še posebej zanimal sistem subvencioniranja podjetij, ki podeljujejo kadrovske štipendije. Občina bo v sodelovanju z RA Kozjansko in občinsko enoto Zavoda RS za zaposlovanje odprla center za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS), kjer bodo nudili tovrstno pomoč tako iskalcem zaposlitve kot tudi mladim, ki se šele odločajo za svojo poklicno pot. ST www,radiocelje.com NOVI TEDNIK ROGAŠKA S. ŠMARJE P. J.| KOZJE ® Posebej ponosni na košarkarje V Šmarju pri Jelšah, kjer je osnovna šola med največjimi v državi, so pripravili županov sprejem za najboljše učence. Župan Jože Čakš je čestital in izročil knjižne nagrade petdesetim najboljšim učencem iz centralne šole ter njenih šestih podružnic, iz glasbene šole ter šole za učence s posebnimi potrebami. Prav tako je čestital in izročil denarne nagrade ekipi starejših dečkov košarkarjev, ki se je uvrstila na prvo mesto v državi, ekipi šolske košarkarske lige kot drugi v državi ter ekipi mlajših košarkaric, ki je prav tako dosegla drugo mesto v državi. Najboljši učenec šole je Tomaž Žlen-der, ki je prejel zlato, srebrno in bronasto Vegovo priznanje ter je bil nagrajen s sofinanciranjem udeležbe na raziskovalnem taboru po lastni izbiri. Učenci so sicer osvojili vsega skupaj 328 različnih priznanj. V Šmarju so ponosni, da je kar 35 odstotkov učencev zaključilo šolsko leto z odličnim uspehom. Med vsemi devetsto učenci centralne šole in njenih podružnic tudi ni nikogar, ki razreda ne bi izdelal. Na prireditvi, ki je bila v Kulturnem domu, je bila tudi predstavitev devetih raziskovalnih in projektnih nalog, pri katerih je sodelovalo približno petdeset učencev. BJ S sprejema najboljših učencev v občini Šmarje pri Jelšah pri županu Jožetu Čakšu. Od gorce do gorce Kresna V občini Šmarje pri Jelšah bo jutri, v soboto, največja prireditev v okviru praznovanja občinskega praznika. Gre za prireditev Od gorce do gorce na Sladki Gori, ki naj bi postala tradicionalna. Slovesna otvoritev pohod-niške poti med gorcami, ki jo bo predal namenu župan Jože Čakš, bo ob 10.30, prireditev pa bo trajala vse do 20. ure. Udeleženci se bodo lahko peš napotili do šestih gore, kjer bo med drugim na voljo pestra ponudba pijače in jedače ter še marsikaj. Tako bo odprta tudi gorca slikarja Slavka Jeriča, kjer bo likovna razstava (na temo stare kmečke arhitekture) ter predstavitev vtisov slikarje-ve hčere, ki je doživela cu-nami na Tajskem. V Smoletovi gorci bo med drugim recital pesmi avstrijskega pesnika Aloisa Hergoutha (s slovenskimi koreninami na Sladki Gori), saj imajo tam njegovo spominsko sobo. Hergouth je namreč posvetil Sladki Gori pesniško zbirko, udeleženci prireditve pa si bodo lahko ogledali tudi bližnjo Hergouthovo hišo, ki je postala njegov drugi dom. Dodatno zanimivost bodo ponudili v Čebularjevi gorci, kjer je tudi kozji park. Prireditev pripravljajo sladkogorski vinogradniki, občina, TIC, društvo Trta, župnija in krajevna skupnost. Organizatorji omenjajo, da bodo za jutri s priložnostnimi markacijami označeno pohodniško pot v bližnji prihodnosti nadomestile stalne markacije. Podobni vinski poti načrtujejo tudi na Tin-skem ter v okolici Šmarja, čez Dvor, Vrh in Bobovo. BRANE JERANKO Glasbeni seminarji v Podsredi Kozjanski park vsako poletje pripravi več glasbenih seminarjev, ki se jih udeležijo študenti glasbe iz Slovenije in tujine. Prvi seminar za prečno flavto bo od 25. junija do 2. julija. Sodelovalo bo osem študentov glasbe iz Slovenije. Uvodni koncert profesorjev Lize Hawlina - Prešiček in Milene Perič s korepetitorko Ma- tejo Urbane bo na večer otvoritve seminarja ob 19. uri na gradu Podsreda. Na zaključnem koncertu 2. julija se bodo predstavili semina-risti. Seminar za rog, ki je bil lani prvič v programu, bo od 2. do 8. julija, štirinajst študentov iz Italije, Hrvaške in Slovenije pa bosta vodila profesorja Boštjan Lipovšek in noc Nocoj ob 20.30 bodo v vasi Lipa v Termah Oli-mia v Podčetrtku pripravili kresno noč z nastopom Folklorne skupine Kozje. Osrednja občinska proslava bo v soboto ob 19. uri v vasi Lipa s tradicionalnim srečanjem članov Območnega združenja veteranov za Slovenijo in Združenja častnikov na območju UE Šmarje pri Jelšah. Na dan državnosti bo v Velbani gorci nad Virštanjem ob ognju kresne noči tradicionalno srečanje mladih literatov Virštanj 2005, v Pristavi pri Mestinju pa ob 16. prireditev ob 80-letnici domače- www.novitednik.com Maks Bruggaier. Seminar za saksofon bodo pripravili od 23. do 30. julija, prijavljenih je že sedemnajst udeležencev z Nizozemske, iz Nemčije, Avstrije in Slovenije. Seminar bosta vodila Dejan Prešiček in Daniel Gauthier. Zadnji seminar bo za violino od 20. do 28. avgusta, trenutno pa je prijavljenih pet kandidatov. Uvodni in zaključni koncerti vseh seminarjev bodo na gradu Podsreda, razen za rog, ki bo v cerkvi v Olimju. društva in prevzemom ter blagoslovom novega gasilskega vozila. 13 Vodovodi pod Bočem V občini Rogaška Slatina, kjer gradijo s pomočjo evropskega denarja pet vodovodov na odmaknjenih območjih Boča in Ravnocerja, so v torek slovesno predali namenu prva dva vodovoda. Vodovoda z 12 priključki, ki sta v višjih predelih nad Kostrivnico, služita za potrebe Čače vasi in Svetega Lenarta, njuna vrednost pa znaša 32 milijonov tolarjev. Na slovesnosti ju je predal namenu župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič. Občina namerava vseh pet vodovodov, ki naj bi stali v celoti 125 milijonov tolarjev, dokončati letos, pri čemer naj bi naslednji otvoritvi sledili v juliju. Gre za eno od največjih letošnjih naložb, s katero bo v tej občini zagotovljena skoraj stoodstotna pokritost z javnim vodovodnim omrežjem. BJ Vodohran za Šmarje V okviru praznovanja občinskega praznika Šmarja pri Jelšah bo danes otvoritev vo-dohrana za občinsko središče ter bližnjo okolico, ki bo zadostil za približno polovico potreb. Vodohran, ki je pod cerkvijo sv. Miklavža, je bil potreben zato, ker so se v konicah pojavljali izpadi vode, težave pa so bile tudi v sušnih letih. Obi. čina je s pomočjo denarja iz dila vodohran z zmogljivostjo 250 kubičnih metrov, z nave- zovalnim vodom na glavni napajalni vodovod. Z deli so začeli lani, dokončali pa so .jih letos, ko so namestili hidrome-hansko in drugo opremo. Vrednost celotne naložbe znaša 38 milijonov tolarjev, od česar je blizu 23 milijonov evropskih sredstev ter dva milijona tolarjev iz naslova amortizacij, ki jih je posredovalo komunalno podjetje OKP Rogaška Slatina. Vodohran bo predal namenu župan Jože Čakš, njegov upravljavec pa bo podjetje OKP. BJ Razpis za direktorja Kozjanskega parka V Uradnem listu, ki je izšel 17. junija, je ministrstvo za okolje in prostor objavilo razpis za direktorja Kozjanskega regijskega parka, ki ga po odstopu dolgoletnega direktorja Francija Zidarja zdaj kot v. d. vodi Marjan Drofenik. Kandidat naj bi ob izpolnjevanju razpisnih pogojev imel tudi najmanj osem let delovnih izkušenj. Kandidati morajo vloge v roku petnajst dni poslati na ministrstvo, končno besedo pa ima vlada. Marjan Drofenik meni, da bi ob ugodnem razpletu lahko Kozjanski park dobil novega direktorja v roku dveh n Etnološka delavnica na Križan Vrhu V okviru mednarodnega projekta Evidentiranje in dokumentiranje podeželske stavbne dediščine so v letih 2000-2003 na Križan Vrhu, v zaselku Trebeže, izvedli etnološko raziskovalno delavnico. Letos bodo z njo nadaljevali od 27. junija do 1. julija. V njej bo sodelovalo dvanajst študentov Filozofske fakultete Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ter na priporočilo Zveze za tehnično kulturo Slovenije tudi dva domačina, dijaka Tina Faller iz Le- Grad i m o za sičnega in Marko Sok iz Kozja. Vodja delavnice mag. Jasna Sok iz Kozjanskega parka pravi: »Pri strokovnem vodstvu mi bo pomagala kolegica Vesna Zakonj-šek, med delavnico pa nas bo obiskalo več strokovnjakov s tega področja. Dopoldne bodo udeleženci popisovali objekte na terenu in se pogovarjali z domačini, popoldne pa bodo urejevali zapiske in si ogledovali zanimivosti v Kozjanskem parku, kot so Levstikov mlin, Trebče, suhe travnike na Veterniku in drugo. S terenskim delom bomo poskušali zbrati čimveč podatkov, ki pričajo o materialni kulturi obstoječega zaselka.« Trebeže v osrčju Kozjanskega regijskega parka s štirimi domačijami namreč predstavlja čudovit primer podeželske stavbne dediščine. TONE VRABL VITANJE J SL. KONJICE! VOJNIKj NOVI TEDNIK Za izgled in vsebino V Vitanju za praznik nova knjižnica, kanalizacija v trškem jedru in urejeno okolje Vitanje pričakuje svoj 10. občinski praznik in dan državnosti ne le s cvetjem, obnovljenim grajskim obzidjem in urejenim parkiriščem na območju nekdanjega Lipa, temveč tudi z novo knjižnico in v celoti obnovljeno kanalizacijo v starem trškem jedru. »Po dveh letih dela so sedaj končno vidni sadovi,« je upravičeno ponosen župan Slavko Vetrih. Za majhno občino, kakršna je vitanjska, sta bili zlasti knjižnica in kanalizacija velik zalogaj. Čeprav je za knjižnico, lei so jo uredili v kletnih prostorih graščine, v kateri do-muje občinska uprava, 6,8 milijona tolarjev prispevala država in je z milijonom pomagal tudi zreški Unior, je občina še vedno morala odšteto 25 milijonov tolarjev. Uredili in opremili so prostor, ki je že dve desetletji samo propadal. Poleg knjižnice je tudi večji večna- menski prostor, ki bo prišel še kako prav vitanjskim društvom in organizacijam. Knjižnico bodo slovesno odprli danes, 24. junija, ob 18. uri, v prisotnosti ministra za kulturo dr. Vaška Simoni-tija, ki bo tudi slavnostni govornik na osrednji proslavi v Kulturnem domu. Ta se bo pričela ob 19. uri, na njej pa bodo podelili tudi letošnji priznanji občine. Ob 30-let-nici delovanja bo priznanje občine z denarno nagrado prejelo Planinsko društvo Vitanje, pisno priznanje župana pa Gorazd Korošec za osebni prispevek k razvoju obline Vitanje. Tik pred začetkom praznovanj so v Vitanju zaključili tudi s celovito obnovo kanalizacije v starem trškem jedru. Dober kilometer ločenih vodov za fekalije in meteorne vode jih je stal 23 milijonov tolarjev. Hkrati so posodobili električ- ne napeljave in seveda z novo asfaltno prevleko prekrili sledove razkopavanj. Ker so zaključili tudi z lani začetimi obnovitvenimi deli na grajskem obzidju, kjer so zaščitili tudi sam vhod na dvorišče graščine, je ves ta najstarejši del Vitanja kot prerojen. Kakšen, je videti tudi na novi razglednici in turističnem prospektu Vitanja. »Vse to smo naredili za naše občane. Njim so tudi namenjene prireditve ob prazniku,« povabi Slavko Vetrih ne le na današnje osrednje prireditve, temveč tudi na otroški Živ-žav (od 15.-18. ure), prodajno razstavo konjiških likovnikov, ki so si za temo izbrali Vitanje (med 14. in 20. uro), na nočni pohod na Stenico (ob 20. uri), jutri pa še na četrto srečanje Rakovčanov v Rakovcu (ob 11. uri) in na vaške igre na športnem igrišču v Vitanju (ob 15. uri). MILENA B. POKLIČ Obiskovalcem Starega trga so na dan turizma otroci iz konjiških vrtcev delili ročno pobarvane kamenčke za srečo, konjiške zastave in druge simbole kraja, kot se za mesto cvetja spodobi, pa tudi šopke rož. Enega je dobil tudi župan Janez Jazbec. Turizem ne pozna meja Gospodarsko interesno združenje Dravinjske doline je v sredo v okviru Konjiškega tedna že peto leto zapovrstjo pripravilo dan turizma. Na Starem trgu so se predstavila turistična društva, za kulturni program pa so poskrbeli gostje iz hrvaških Gornjih Stu-bic. To je bila tudi priložnost za podpis listine o prijateljskem sodelovanju med konjiškim in stubiškim turistič- nim društvom, jeseni pa lahko po napovedih obeh županov, Janeza Jazbeca in Želj-ka Lisca, pričakujemo še podpis listine o pobratenju občin. Področje, na katerem občini vidita največ možnosti za tesno sodelovanje, je ravno turizem. Ta postaja po oceni Janeza Jazbeca na Konjiškem vse bolj pomembna panoga, ki daje delo in kruh vedno večjemu številu ljudi. Za njegovo usmerjanje skr- bi v prvi vrsti Giz Dravinjske doline. Kljub neobveznemu članstvu se je število njegovih članov s 24 ustanovnih v letu 1997 povzpelo že na 46. Prizadevanja na področju turizma očitno postopoma «ojevajo sadove. Letos je konjiško občino obiskalo že 20 tisoč gostov, kar je za dobrih 15 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Do konca leta jih skupno pričakujejo preko 55 tisoč. Privlačni Znani Konjičani Mestna galerija Riemer je bila v ponedeljek premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so prišli na odprtje dveh razstav v organizaciji Centra za kulturne prireditve in Zgodovinskega društva Slovenske Konjice. Avtor prve razstave z naslovom Znani Konjičani je Vili Hasenbichel iz Ruš. Rojen Straničan je obiskoval šolo v Slovenskih Konjicah in v Ljubljani, s slikarstvom pa živi šele zadnjih pet let. Portreti znanih Konjičanov so njegova prva samostojna razstava. Kot je v nagovoru poudarila njegova mentorica Jelka Leskovar, mu je pri tem uspelo preseči zgolj preslikavo starih fotografij, saj je v njih vedno iskal človeka. Portreti so večinoma v oljni tehniki, nekaj pa je tudi akri-lov. Drugo razstavo so uredili predsednik Zgodovinskega društva Slovenske Konjice Jože Baraga, zgodovinarka Aleksandra Boldin in Foto Nareks, naslovili pa so jo Naši kraji na starih razglednicah in danes. Razstavljenih je 16 razglednic, ki so izšle med leti 1897 in 1930, na njih pa je upodobljena naravna in kulturna dediščina Konjiškega. Med priljubljenimi motivi na starih razglednicah so Žička kartuzija, konjiški Stari grad, dvorec Trebnik, cerkve in stari konjiški trg s kužnim znamenjem, ki je do danes ohranil srednjeveško podobo. MBP Predsednik Zgodovinskega društva Slovenske Konjice Jože Baraga in aytor razstave Znani Konjičani Vili Hasebichel Phare se predstavi Na Dednem Vrhu pri Vojniku bo v nedeljo, 26. junija, prireditev Podeželje se predstavi, ki bo v znamenju javne predstavitve dveh Pharovih projektov. V okviru projekta Usposabljanje - korak k razvoju, katerega nosilec je Kmetijsko gozdarski zavod Celje, so usposabljali zainteresirane za dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter pripravili delavnice v celjski in koroški regiji. Delavnic, ki so bile od decembra do tega meseca, se je udeležilo več kot petsto udeležencev. Na predstavitvi projekta bodo med drugim predstavili dvojezični Katalog dobrih praks na kmetijah (vodnik za ekskurzije), na stojnicah pa bodo sodelovale posamezne sodelujoče kmetije. Na prireditvi bodo prav tako predstavili Pharov projekt S sodobnostjo do tradicije, katerega cilj je bila izdelava spletne računalniške aplikacije za sodelovanje na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Nosilec tega projekta je Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, ki je pripravil delavnico tudi v Ce-lju. Med prireditvijo bodo predstavili nadaljnje aktivnosti za projekt Razvojni program podeželja. Pripravlja jo Kmetijsko gozdarski zavod Celje, v sodelovanju s programskim odborom za razvoj podeželja iz celjske, laške, štorske in vojniške občine. Sofinancirana je z evropskimi in državnimi sredstvi. Celotna prireditev z različnimi predstavitvami ter kulturnim programom bo med 10. in 14. uro, vmes pa bo maša na prostem. Po 14. uri bo sledila prireditev Lum-parije na Dednem Vrhu, z ljudskimi pevci in godci, ki jo organizira tamkajšnje tu-ristično-kulturno društvo. BRANE JERANKO Častni občan msgr. Ivan Pajk Konjiški občinski svet je izbral dobitnike letošnjih najvišjih občinskih priznanj, ki jih bodo podelili 30. junija na slavnostni seji ob občinskem prazniku. Naziv častni občan bo prejel konjiški arhidiakon msgr. Ivan Pajk, zlati grb občine direktor podjetja Isokon Avgust Gorinšek, srebrn konjiški grb prizadeven gasilec iz Tepanja Jurij Hohler, bronastega pa aktivistka Rdečega križa iz krajevne skupnosti Vešenik-Brdo Jožica Kolarič. Nagrado občine bo prejelo "Itiristično društvo Mlače, priznanja župana pa Aleksandra Boldin, Ivo Pančič in Bogomir Kolarič. MBP Janezi, v nedeljo v Žičko kartuzijo! V Žički kartuziji bo konec tedna Janezova nedelja. Prireditev že tretjič organizirata Občina Slovenske Konjice in Turistično društvo Špitalič. Janezova nedelja se bo začela ob 15. uri. Bogat kulturni in zabavni program bo dopolnila podelitev priznanj za 6. grajsko ocenjevanje vin vinogradniških in vinarskih društev Dravinjske doline, brez domačih dobrot pa v teh krajih tako in tako ne gre. Poskusili jih bodo lahko vsi obiskovalci, še posebej pa so povabljeni Janezi. Navsezadnje je prireditev povezana z zavetnikom žičkih kartuzijanov, sv. Janezom Krstni-kom, po katerem so poimenovali kar celo dolino. MBP VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o._ Lava 2a,300D CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. lfsesledje pustilo novo sled OCENJUJEMO Orfejev krst Je bila kriva radovednost ob prvem javnem nastopu ali dobra organizacija ali kar oboje, da je bila dvorana celjskega Narodnega doma zopet polno zasedena? S krstnim koncertom se je predstavil mešani pevski zbor Orfej iz Celja. Ne zgodi se ravno pogosto, da se šele pred pol leta nastali zbor tako kmalu izpostavi javni oceni in kritiki, vendar pa je že ob prvem nastopu postalo jasno, da imajo pevci in dirigent izdelane kriterije, podprte z znanjem in rutino ter trdim in poštenim delom. Tudi ni mogoče spregledati umetniških ambicij ter velike vneme pri oblikovanju zvoka in interpretacije. Nastavki vseh teh kvalitet so bili na tem koncertu zaznavni. Kljub začetniškim težavam, kot so nepopolno izdelane glasovne linije in njihova medsebojna razmerja, uporaba registrov in izraba dinamičnega prostora, pa je bila koncertna predstavitev zgledna in dostojna. Glasovni potenciali pevcev so bili smotrno izkoriščeni in zato tudi pevsko prepričljivi. Draž in posebnost koncertnega večera je bila v njegovi stilni in tematski zasnovi, ki je izstopala iz običajnih pro- gramskih manir letnih koncertov večine naših zborov. Poudarjena povednost Kosovelove poezije s trpkim značajem Primorske, iz katere rasteta in oblikujeta svoj glasbeni izraz skladatelja Vilko Ukmar in Ubald Vrabec, rojena točno pred sto leti, popolna sodobnika, postroman-tika z močno poudarjeno eks-presionistično miselno in čustveno izpovednostjo. Tako je bil ves koncertni večer namenjen samo tema dvema skladateljema, kar že samo po sebi kaže, v katero smer bo zbor brusil svoj programski profil. V ta okvir je sodil tudi nastop mlade kitaristke Lucije Lavbič z izborom Ukmarje-vih petih Bagatel ter Štirih glasbenih verzov Vilka Ukmarja u duetu Tina Blazin-šek, flavta in Tomaž Marčič, harmonika. Za obe solistki velja poudariti, da sta že uveljavljeni koncertni poustvar-jalki. Program je bil izvajalsko zahteven in zaznati je bilo sugestivno moč mladega Tomaža Marčiča, debitata, ki s tem nastopom začenja zahtevno pot zborovskega dirigenta. Znanja in muzikalnosti mu ne manjka. MARJAN LEBlC Poetično v Metropolu To soboto se je v Mestnem kinu Metropol predstavila nova slovenska revija za poezijo in poetično, ki jo je izdal regionalni odbor Društva slovenskih pisateljev. Urednik Ivan Dobnik pravi, da želijo s Poetikonom združevati najboljše v slovenski poeziji in da revije, ki bi v tolikšni meri zadevala poezijo, pesnike in vse s tem povezano, v Sloveniji še nismo imeli. »Čeprav je revija nastala na Celjskem, bo vendarle odprta pesnike mojstre poetičnega iz vse Slovenije, lotevali pa se bomo tudi prevodov in stvaritev pesnikov, Slovencev, ki živijo v tujini.« Na predstavitvi so pesmi brali Matej Kranjc, Zoran Pevec, Marijan Pušavec, Anjuša Belehar, med pesniki pa v precej obsežni reviji najdete še Iztoka Osojnika, Braneta Mozetiča, Eriko Vouk, in druge. Po predstavitvi je obiskovalce s koncertom pogrel Andraž Polič. PZ Revija malih vokalnih skupin Laška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, občina in Kulturni center Laško vabijo nocoj ob 19.30 na proslavo ob dnevu državnosti in na medobmočno revijo malih vokalnih skupin. Na njej se bodo predstavili vokalna skupina Vodomke iz Laškega, vokalna skupina Lyra KD Zibika iz Šmarja pri Jelšah. Vokalna skupina KD Vitis iz Rogaške Slatine, KD Celjski oktet, kvintet kolednikov KD Jurij iz Mozirja, mešani nonet Grič iz Dobja pri Planini ter vokalna skupina Dust KD Vladka Mohoriča iz Zreč. Vse skupine bodo odpele po tri pesmi, program pa bo povezoval Rok Matek. MM i kredita; 1.000.000 SIT = 30 minut + darila ljubljanska banka IRC Celjsko literarno društvo je v teh dneh izdalo že 22. številko revije Vsesledje, ki jo odlikujejo zanimivi prispevki domačih in tujih avtorjev, njen velik del pa je namenjen članom društva in njihovi poeziji in prozi. Letos mineva tudi štiri leta od ustanovitve Celjskega lite-j ramega društva. »Štiri leta je I za okolje relativno malo, za društvo kot tako pa je veliko, saj ta doba govori o vztrajno-I sti. Glede na dosežke nekaterih posameznikov tudi o pomembnosti tega obdobja, v zvezi z literarno revijo pa še o razsežnosti in kakovosti dela v društvu,« pravi urednik Vse-sledja in predsednik društva Zoran Pevec. Revija, ki izha- ja do štirikrat letno, je namenjena predvsem literarno ozaveščenim bralcem, pa tudi širši javnosti, kar na nek način pove že njeno ime. »Vse, kar človek naredi, ostaja za njim kot sled.« To želijo ustvarjalci revije povedati tudi z njeno vsebino, saj so prepričani, da je literatura, kljub temu da življenje pogosto enačimo s »kupovanjem in hlastanjem po porabniških dobrinah«, še vedno zelo pomembna, kajti z njo in skozi njo »lažje razumemo neotipljivo, nerazumljivo, onostransko«. In kaj prinaša tokratna številka? V uvodu se Zoran Pevec sprašuje o pomenu Celjskega literarnega društva, v rubriki Urbani Celjani pa je Ana Mari- ja Justin predstavila letošnjo častno meščanko Celja, slikarko Darinko Pavletič-Lorenčak. V oddelku o poeziji lahko ob peti obletnici skupne pesniške zbirke preberemo poezijo treh avtorjev - Marka Novaka, Ar-turja Šterna in Zorana Pevca. Prevedena literatura prinaša v slovenski prostor dva posebna avtorja - pesmi Glena Soreste-da, ki jih je prevedel Marcello Potocco, ter zgodbo Naslada lanskoletne Nobelove nagrajenke Elfride Jelinek, ki jo je prispeval Matej Krajne. Etnolog Rok Komel se je v esejistično-raz-pravnem delu razpisal o lončarstvu, o spletometriji pa mag. Kari Petrič. Literamico, dopisno šolo kreativnega pisanja, nadaljuje Zoran Pevec, doma- čo stran pa tokrat zapolnjujejo večinoma avtorice ali avtorji, ki so bili v zadnjih letih izbrani med najboljše mlade pesnice, pesnike ali seniorske literate v Sloveniji. Nova številka Vsesledja prinaša tudi dve novi rubriki - Prve korake, v kateri svoje pesmi objavlja komaj 13-letna Urša Petelinek, ter Slovstveno folkloristiko, kjer so umeščeni književnice ali književniki, ki izhajajo iz pristnega ljudskega jezika. Revijo zaključuje razmislek Zorana Pevca o Krajnčevem prevodu pesmi Leonarda Cohena, posebna Zadnja stran pa izpostavlja t.i. haiku pentljo o Celju, ki jo je napisala Ljudmila Conra-di. BOJANA AVGUŠTINČIČ Zazrti v Preteklost Komaj mesec je minil, ko je Celjan Matej Krajne izdal svoj roman, že je iz tiskarne pokukala njegova štirinajsta pesniška zbirka Preteklost, s katero se je pred kratkim predstavil tudi na literarnem Herbersteinsko -Literinem srečanju v Velenju. Krajne je v zbirki Preteklost zbral nesonete pesmi, ki so nastale med leti 2001 in 2005 in ki so že bile objavljene na Radiu Slovenija in v revijah Zvon in Mentor. V Preteklost je avtor sprejel tudi večino besedil s plošč Vse pesmi so tihe (2002) in Likvidamber (2004), ki naj bi veljali za njegovi najbolj cenjeni glasbeni deli. Tudi naslovnico zbirke je vzel s plošče Vse pesmi so tihe ... »Matej Krajne v zbirki Preteklost ni satirični komentator, kakršen se je pojavljal, denimo, v Vsakdanjosti in Treh pesnitvah, ali 'rock so-netisť, kakršnega vidi Boris A. Novak v izboru pesmi Umila me je neka čudna rosa, temveč (zgolj) lirik, za-zrt vase in v svojo preteklost. Pesmi v zbirki vežejo skupaj motivi spominjanja in minevanja ter eksistenčna negotovost. Pesnik zmore negotovo občutje iz citiranih verzov še stopnjevati z domiselno vizualizacijo preteklosti, ko podobe iz preteklosti postanejo dejanske podobe, torej slike in fotografije,« Krajn-čevo Preteklost oceni Matjaž Zaplotnik, ki je opazil tudi to, da je treba humorné vložke, ki so sicer očitna stalnica Krajnčeve poezije, v tokratni zbirki iskati med vrsticami ... BOJANA AVGUŠTINČIČ Poletje pri Hermanu Herman Lisjak bo tudi v poletnih mesecih vabil najmlajše pod svoje okrilje, saj je pripravil v svojem brlogu deset različnih lutkovnih predstav za otroke od 3. leta starosti ter štiri dopold-neve različnih aktivnosti. V pravljični svet igrivih lutk, živahne igre in glasbe se bodo najmlajši lahko podali že jutri ob 10. uri, ko bo Hermanovo gledališče obiskala Mojca Pokrajculja, do 27. avgusta pa bodo otrokom ob sobotah družbo delali še razigrani Trije pujski, Jazbečar Tobija, Princeska na zrnu graha, Janko in Metka, Dobrodušni velikan, Navihani Pavliha, Štirje muzikantje ter predstavi o babici Pra in izgubljeni dudi. BA L Še skupna fotografija v Lamoríayu pred odhodom domov. Celjani navdušili Francoze Plesalci in plesalke Plesnega foruma Celje so se v nedeljo zvečer zadovoljni in polni vtisov vrnili s štiridnevnega gostovanja v Franciji. Na mednarodnem festivalu v Lamoríayu pri Parizu so se z velikim uspehom in odmevom pod vodstvom koreografinje Goge Stefanovič-Erjavec predstavili občinstvu. Obiskovalci niso skrivali navdušenja nad nastopom celjskih plesalcev, ki so v treh slikah na izviren in atraktiven način predstavili stare ljudske slovenske običaje: kurentovanje (pregon zime), praznovanje pomladi z Zelenim Jurijem in kresovanje s plesom ognja. Z dolgim in močnim aplavzom ter vzkliki »C'est magnifique!« so nagradili nastop edinih predstavnikov iz Slovenije, ki so med številnimi nastopajočimi iz cele Evrope izstopali tako po svoji kostumski in koreografski izvirnosti, kot tudi po scenski prepričljivosti. Številne pohvale in čestitke različnih predstavnikov držav ter vabila za nadaljnja mednarodna sodelovanja pa so dokaz, da so plesalci Plesnega foruma Celje svoje poslanstvo na festivalu opravili več kot odlično. BA ---Št. 46 24. junij 2005 - —- Št. 46-24. junij 2005 Nl-Kl je kubični metri suhih drv, običajno je to hrastov ali bukov les. Ritual poteka večfaz-no, ves čas ga spremljajo različni postopki, od sklenitve kroga in prenosa energije med udeleženci do različnih meditacij in petja prastarih hin-duističnih manter. Ritual hoje po žerjavici je preprosta metoda, s katero lahko vsakdo spozna moč vere in zaupanja, obvlada svoje strahove in se osvobodi negativnih vzorcev o sebi. Preseganje lastnih meja in pomikanje meja možnega je vznemirljiva, veličastna izkušnja, ki lahko velikokrat pomaga v vsakdanjem življenju. Med ritualom hoje po žerjavici se namreč ustvari harmonija, povezanost z elementom ognja, mistična transformacija se zgodi nevidno in neslišno. Dogaja se, da se še tik pred zdajci kateri od udeležencev bojuje z dvomi in s strahom, potem pa v nekem trenutku prevlada magičnost ognja in zgodi se prvi korak po žerjavici. In potem se zgodi še tisti čudoviti občutek: »Zmogel sem!« 24 na žareči preprogi Mojstrov, voditeljev rituala hoje po žerjavici je pri nas že kar nekaj in vedno več je ljudi, ki se zanj odločijo. Tlidi po trideset, petdeset in več jih sklene obroč okrog (s poseb-» nim ceremonialom) prižganega ognja, ki se v večernem času iskri, dviga v nebo in se kasneje spremeni v žerjavico, po kateri se posamezniki podajo drug za drugim ob miselni in mantrični podpori celotne skupine. Vsak udeleženec se, takoj ko prehodi žarečo preprogo, prikloni in zahvali ognju, simbolu ljubezni in čiste zavesti, s katerim je navezal stik in kateremu je »žrtvoval« vse tisto, česar se je hotel znebiti. Zanimiv je del rituala, ko udeleženci, ki obkrožijo (predhodno s soljo ali z rižem posvečen) ogenj, vše svoje slabosti, ki se jim hočejo odreči, napišejo na list papirja (ali kak drug naravni material) in ga potem kot svojo »žrtev« ognju odvržejo v plamene. Sicer pa je potek ritualov hoje po žerjavici različen, vsak mojster vnese vanj svoje elemente, meditacije, postopke in izkušnje, da čim varneje in čim bolj učinkovito pripelje ritual do konca. Ogenj nas očisti s tem, ko mu »žrtvujemo« naše bolezni, strahove, slabe navade, razvade, slabe lastnosti, nas osvobodi škodljivih odnosov, prepričanj , duševnih stisk... O tem pripovedujejo tisti, ki že imajo izkušnjo hoje po žerjavici. Eden takšnih ritualov se je zgodil tudi na nedavnem sejmu zdravilstva, zeliščarstva, zdrave prehrane in duhovnosti v Celju. Ritual je vodil mojster Franjo Trojnar iz Maribora, junakov, ki so pod njegovim vodstvom prehodili žarečo preprogo pa je bilo kar 24, za večino je bila to prva takšna izkušnja. Bistvo je očem nevidno »S tem, ko gremo čez žerjavico, prebudimo svoje skrite moči, svoj notranji ogenj, raven samozavesti se dvigne in postanemo bolj zreli, da lahko uspemo v vsakdanjih življenjskih preizkušnjah in da uresničimo svoje sanje. Uspe nam nekaj, za kar smo mislili, da je nemogoče, da ne zmo- remo in nek stari vzorec spremenimo v novega. Gre za proces notranjega čiščenja, za obvladovanje strahu in odlaganja vse tiste navlake, ki nas v vsakdanjem življenju omejuje in nam škoduje,« je moč ognja in misterij rituala hoje po žerjavici na kratko opisal mojster Trojnar. V svoji knjigi z naslovom Ognjena pot pa duhovni mojster Tej Baba, ki je doživel že mnoge spiritualne izkušnje, med drugim razloži: »Tisti, ki hodi po ognju, stopa v svet, v katerem na splošno sprejeti zakoni začasno ne veljajo - na njihovo mesto stopijo novi. Če se človek opeče, se opeče predvsem zato, ker se ali prestraši ali mu preprosto ne uspe prepoznati teh novih zakonov.« Mi smo o hoji po žerjavici nekaj slišali, nekaj prebrali, nekaj videli in nekaj tudi sami izkusili ter na tej strani nekaj malega zapisali. Za neomajne nejeverneže bo to branje le še en izziv za zanikanje in zgražanje v njihovem trdnem prepričanju, da gre pri hoji po žerjavici in podobnih avanturah za navadno potegavščino, zavajanje. Zakoni fizike so vendar jasni in če stopiš na žerjavico, se grdo opečeš in greš z opeklinami na urgenco. Prav imajo. Mi pa se (jih) sprašujemo, po kakšni žerjavici so hodili ljudje, ki smo jih videli hoditi po njej in kakšne podplate so si nadeli, da jih ni opeklo. Znanstveniki in ostali racionalisti iz opozicije, odgovorite nam, prosim. Mali princ je še vedno prepričan, da je bistvo očem nevidno. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ PREDSTAVNIŠTVO LAŠKO NA NOVI LOKACIJI Cenjene stranke Zavarovalnice Triglav, d.d., Območne enote Celje obveščamo, da posluje Predstavništvo LAŠKO od 27. junija 2005 na NOVI lokaciji na Trubarjevi ulici 21 v Laškem. Obiščite nas lahko v ponedeljek, torek, četrtek od 8. -16. ure, v sredo od 8. -17. ure in v petek od 8. -15. ure. El triglav Po žerjavici je treba hoditi z glavo Kateri imajo prav: tisti, ki verjamejo v moč uma, ali oni, ki prisegajo le na stvarno in dokazljivo? Hoja po žerjavici je eden najstarejših in najbolj razširjenih ritualov na našem planetu, ki v novi dobi in v sodobnih kulturah spet vse bolj stopa v prakso. Sodoben človek išče nove poti iz stisk in težav ter se pri tem ozira v davno preteklost, mi-stičnost, duhovnost. Hoja po žerjavici je v svojem bistvu duhovna izkušnja, ki je za večino smrtnikov nerazložljiva. Ogenj je vroč in nas opeče, to vemo vsi. V vseh nas je prirojen strah pred njim. Tudi žerjavica je vroča ter pekoča in teh lastnosti ne izgubi, ko hodimo po njej. V času hoje po žerjavici vstopimo v svet, v katerem za nas ne veljajo več splošno veljavni zakoni, odgovarjajo mojstri tega rituala na vprašanje, kako je mogoče, da je lahko hoja po 700 in več stopinj vroči podlagi nepekoča. Sprememba zavesti Ogenj je med hojo sicer še vedno vroč in pekoč, vendar je naša povezava z njim drugačna. Stanje naše zavesti se spremeni. Seveda ne v trenutku in kar tako. Na hojo po žerjavici ali žareči preprogi, kot ji hodci po vročem radi rečejo, se je treba dobro pripraviti. Odgovornost mojstra, ki vodi ta ritual, je velika, saj mora skupino najrazličnejših ljudi, ki jih praviloma ne pozna, spraviti v stanje absolutne medsebojne podpore, zaupanja in močne kolektivne zavesti. Te priprave, ki vključujejo različne meditacije, mantre... trajajo kar nekaj ur, preden se skupina poda na pot po žareči preprogi. Zanimivo je, da večina tistih, ki se prvič udeleži priprav na ritual hoje po žerjavici, močno omahuje in ni jih malo, ki na začetku izjavljajo, da si ne bodo upali stopiti na žerjavico. Na koncu pa se zgodi to, da si upajo prav vsi, izjeme so sila redke. Zgodi se ognjeni krst, ki je veličastna, nepozabna izkušnja, ki pa vsakogar zaznamuje. Ne z opeklinami in bolečinami, ampak z novim zavedanjem o sebi. Na nekaterih delih stopala se sicer res lahko pojavi rahlo skelenje, tudi kakšen majhen mehurček lahko nastane, a to že po uri ali dveh popolnoma izgine. In to po tem, ko udeleženec prehodi od pet do deset metrov dolgo in dva do štiri metre široko žarečo pot, katere temperatura znaša od 750 do 950 stopinj Celzija. Običajno so za žerjavico, ki jo mojster rituala z lopato in grabljami spremeni v stezo, potrebni dva do štir- Ko je ves tvoj svet v še enem koraku Viktor Mlinar po prihodu z Mount Everesta, kjer je za vedno ostal njegov prijatelj Marko Lihteneker Razmere v gori so ekstremne, tudi če na bele strmine sije sonce. Viki Mlinar Viki in Marko opremljena in pripravljena na vzpon. Na predvečer odhoda je rekel, da ga malo zvija v želodcu, čeprav ga širok nasmeh ni zapustil niti za trenutek. V začetku junija se je po dobrih dveh mesecih vrnil z izkušnjami, ki človeka zaznamujejo za vse življenje. V Himalajo se je napotil s prijateljem, stal je na strehi sveta, a domov se je vrnil sam. Viktor Mlinar se je na neki točki v življenju ustavil in se odločil slediti svojim sanjam. Četudi ne dvomi, da je pot prava, mu ta zastavlja več vprašanj, kot daje odgovorov. A si vseeno nikoli ne pusti izbrisati nasmeha z vedno vedrega in prijaznega obraza. Viki je doma pod Resevno v Šentjurju. Sam pravi, da ni bil nikoli nič posebnega in da je plezanje odkril čisto po naključju, pa še to precej pozno, ko ga je sosed, oskrbnik koče, neko poletje povabil s seboj na Korošico. Tu je spoznal gornike in plezalce. Kmalu je poskusil tudi sam. Takrat se je na koči tudi prvič lotil višinskih del, s katerimi si zdaj služi kruh. »Ampak zadeve sem se lotil od spodaj navzgor, ker pač nisem imel pojma, kako se stvari streže,« v smehu razlaga Viki. »Čutil, da se nikjer zares nisem našel, še najmanj pa v železarni v Štorah, kjer sem takrat delal. Bil sem star kakih 23 in ko je na delu moj nadrejeni nad delavci up4žđtjđl «motivacijski« nagovor. v smislu, naj se kar javijo tišti, ki jim ni tako nujno hoditi v službo, je moja roka štrlela v zrak še preden sem se dobro zavedal, kaj počnem. Moji domači so bili šokirani, toda vedel sem, da je moja pot drugje in o vsem skupaj nisem pretirano razglabljal.« Viki kot gorski reševalec ve, da se v nedrjih gora skrivajo tako neizmerna sreča kot globok obup in žalost. Občutek svobode pa mora biti tako in tako vgrajen v atome zraka, ki ga diha. Pa naj bo na turni smuki ali na motorju. Na strehi sveta je gneča Od leta 1995 je Viki član Šentjurskega plezalnega kluba Rifnik. Za seboj ima tri odprave v Ande in štiri v Himalajo. Prva velika smer se je zgodila v Peruju, na zadnji je osvojil najvišji vrh sveta Mount Everest. »Sliši se sicer kar nekaj, vendar sem na zadnji poti srečal alpinista, ki ima za sabo 23 odprav in je s 66 leti najstarejši Zemljan, kar jih je kdaj prišlo na vrh Gore.« Viki Everesta pravzaprav nikoli ni imel zares v načrtu'. »A kot kaže, se za-rečenega kruha res veliko poje. Na Everest dandanes ni tako težko priti, kot je drago. Gre za prestiž, ki ga znajo temu primerno tudi prodati. Z dovolj denarja ga lahko osvojiš tudi kot turist. Na drugi strani pa tudi najboljšim ne uspe vedno. Če me ne bi povabil Marko in če si on te gore ne bi tako zelo želel, jaz verjetno ne bi nikoli stal na njej. Naju je pot v organizaciji Rusa Abramova stala deset tisoč dolarjev. Ampak to so res dejanski stroški odprave, ker z nama tudi ni imel praktično nobenega dela in skrbi. Sicer pa cena lahko doseže tudi vrtoglavih 60 tisočakov ah več.« Viki se je skupaj z Markom Lihteneker jem iz Šaleškega alpinističnega odseka v Himalajo odpravil konec marca. Prve tedne sta preživela na potepanju po Nepalu in Tibetu. Telo namreč potrebuje precej časa, da se navadi na višino nad 4.000 metrov. S kolesi sta križari-la po mestih in vaseh ter hodila po okoliških hribih, ali bolj rečeno gorah Katmanduja. »Ko sva se vzpenjala iz tabora v tabor, sem imel sam kar precej težav zaradi višine. Še posebej zvečer in ponoči so bili glavoboli itbijalski. Sicer je bilo po vsakem vzponu malo bolje, ampak tablete proti bolečinam so me spremljale še kar nekaj časa. In ko se je Marko včasih zjutraj preteg-nil in potožil, da ga je neravna podlaga tiščala v hrbet, jaz pa zaradi glavobola sploh nisem zatisnil očesa, mi je kar malo sapo pobralo.« Pot na vrh se je začne v taboru ABC na višini 6.400 metrov. Prvi dan se gre do severnega sedla na 7.000, drugi dan do dvojke na 7.800, tretji do trojke na 8.300, četrti dan do vrha in potem nazaj do tabora ABC. »Razmere na tej višini so res nepredstavljive. Zelo hitro se prehladiš, pozdraviš pa strašno težko. Vse poteka obupno počasi, saj telo pride v neko fazo vegetiranja.« Pri vsem tem zbrati dovolj moči za včasih nadčloveške napore, ki jih zahteva pot na vrh, ni mačji kašelj. Iz tabora tri do vrha in nazaj nosijo alpinisti po dve štirikilogramski jeklenki kisika. Na tej višini so od njiju življenjsko odvisni. Brez minimalnega dovoda kisika tudi spati ni mogoče. In kot pravi Viki, je spomin na tiste dni nekoliko meglen: »Trenutno na Everestu ni veliko snega, a sva vseeno uporabljala dereze. TUdi vreme ni bilo najbolj idealno, pa je bilo kljub temu ogromno ljudi na poti k istemu cilju. Včasih sem se spraševal, kako je šele v boljših razmerah. Zadnjih 600 metrov je najtežjih. Zdi se, da vso energijo porabiš za to, da dihaš in premagaš tisti meter, ki ga trenutno vidiš pred sabo. O ničemer ne razmišljaš, nobenih čustev ni, samo neskončna utrujenost. Na poti sem imel srečo, da sem na pravih mestih lahko prehitel nekaj plezalcev, zato sem prišel na vrh uro pred Markom. Zdaj se v polnosti zavedam besed Nejca Zaplotnika, ki je rekel, da če je cilj vse, kar nosiš v sebi, boš ostal prazen, ko ga boš dosegel. Na tako želenem vrhu ni bilo nobenih čustvenih izbruhov, samo olajšanje, da se je pot končala in kanček skrbi glede vr- nitve nazaj. Ljudje na vrh prinašajo in odnašajo vse sorte stvari. Jaz sem odnesel z vrha tri kamne. Enega sem dal Markovi ženi Marjani, dva še hranim doma. Ko sem se vračal, sem kakih 50 metrov pod vrhom srečal Marka. Rekel sem mu, da nima več daleč, a se mi zdi, da se zaradi mask nisva prav dobro razumela. Takrat sem ga zadnjikrat videl. V tisti trenutek sem se vrnil že tisočkrat. Sprašujem se, ali bi bil še živ, če bi ga pregovoril, da se z mano vrne. Takrat tako nisi sposoben realno razmišljati in kdove, če bi me bil pripravljen poslušati 50 metrov pod vrhom gore, za katero je živel zadnji dve leti.« Kaj se je Marku zgodilo potem, ne zna z gotovostjo povedati nihče. Viki se je vrnil v tabor, zunaj pa se je razdivjala snežna nevihta. Upal je, da je Marko v zavetju katerega od šotorov na gori. Naslednji dan so Kitajci sporočili, da so našli truplo. Markovo. »Če te zavesti ne přineseš s seboj, te ponižnosti nauči gora. TUdi smrt je del tega. Mnogo ljudi ostane v steni za vedno. Sam sem šel mimo dveh trupel v snegu. Nič nisem čutil. Bili sta del gore in del usode, v katero sem se zapletel tudi sam. A takrat nisem pomislil na to, da bo tako nekoč nekdo stopal mimo mojega prijatelja. Težko je ... Že drugič sem v gori nekoga izgubil. Sprašujem se, kaj me hoče življenje naučiti, kaj povedati ...« . V gorah bližje nebu in Bogu In če gore segajo visoko pod nebo, bi lahko rekli, da so nekako bližje Bogu. »Ko sem začel plezati, o tem nisem nikoli razmišljal in tudi po- menilo mi ni dosti. Zdaj pa vse bolj spoznavam, da med pravimi hribovci praktično ni ateistov. Tisočkrat se znajdeš v situaciji, ko enostavno veš, da obstaja višja sila, ko prosiš za pomoč, ki ti je človek ne more ponuditi. Ko veš, da bo tvoja roka zdržala, z vsako mislijo pa prosiš Boga, naj zdrži tudi kamen, za katerega se držiš ti in še kdo pod tabo. In potem ne pride občutek zmage, ampak hvaležnosti.« Tisto nekaj, kar alpiniste žene v goro, nepredvidljivo in včasih smrtno nevarno, je težko ubesediti. Je zgolj občutek, pot in ne toliko cilj. Viki ni poročen in se lahko v polnosti posveti alpinizmu. »Občudujem pa kolege, ki to usklajujejo z dolžnostmi in odgovornostmi do družine. Ni jim lahko. S strahom in slabo intuicijo mora človek opraviti preden se odpravi na pot, vmes ne smeš misliti na to.« Partnerstvo z ekstrem-nimi športniki in tveganimi poklici očitno zahteva neskončno potrpljenje in spoštovanje človekove osebne svobode. In kot je nekoč dejal Aco Pepevnik: »Čloyek zato ni slab, če vse to vzame v zakup ... Biti mora velik, enostavno velik.« Viki se je srečno vrnil domov. Obtežen in obdarjen z izkušnjo, ki ostane. Pred dnevi so se na spominski maši in slovesnosti poslovili od Marka, ki je z velikim pričakova-njem in navdušenjem odšel na pot, a se z nje ni vrnil. Ženi Marjani in otrokoma poskuša prenesti spomine Markovih zadnjih dni in živeti dalje. O naslednjih odpravah trenutno ne razmišlja, čeprav ve, da bodo gore vedno ostale del njega. SAŠKA TERŽAN Foto: VIKI MLINAR Kamnito obeležje ob vznožju gore spominja na prvega Slovenca, ki se z Everesta ni vrnil. Pogumno srce Ko človek posluša življenjsko zgodbo leta 1960 rojenega »športnega upokojenca« Miša Toplaka, direktorja Top-Fita in trenerja ženskega rokometnega kluba Celje Celjske mesnine, ne more verjeti, kar sliši. To ni navadna zgodba. To je zgodba heroja. Zgodba junaka vseh junakov, ki bi v Ameriki že zdavnaj dobil svoj film. In Mišo ni izmišljen. Mišo ni filmski lik. Mišo je bolj realen od resnice in bolj življenjski od življenja. To je človek, ki se je dvakrat spopadel s smrtjo in zmagal. To je človek, ki je raka poslal žvižgat rakom. In človek, ki se ni predal niti takrat, ko je izgubil vse. Nevarna bolezen ga je prvič napadla pri 19 letih. V času, ko je bil na vrhuncu slave. V času, ko je polnil strani rumenega tista in buril domišljijo svojih oboževalk. Pravljice je bilo konec, začela se je tragedija. Šla je kariera, šli so prijatelji, šli so lasje, šla so pljuča, šla je vsa energija. Toda ostala je volja. Močna volja. Jeklena volja. Volja človeka, ki se ni predal. Ki ni vrgel puške v koruzo in je začel znova. Vse do številke 30, ko je rak usekal drugič. Še močneje, še bolj divje, še bolj nesramno in z željo, da svoje klešče stisne do konca. Toda Mišo ni obupal. Imel je svojo ženo Dašo, svoji hčerki Kajo in Ulo ter svoj izreden smisel za humor. In zmagal je še enkrat. Za vedno. Do konca in naprej. Se postavil na noge, spet zaigral rokomet - prijatelje, ki so se izkazali za hinavce, poslal k vragu - postavil svoj fitnes studio in postal eden najuspešnejših trenerjev ženskih rokometašic daleč naokoli. Pred kratkim se je vrnil s Škotske. Iz kraja, kjer so snemali njegov najljubši film Pogumno srce. Film o človeku, ki bi mu lahko bilo ime kar Mišo Toplak. In ko sem z njim sedel za isto mizo, poslušal njegove zabavne zgodbe in se skupaj z njim spomnil njegovih najbolj tragičnih spominov, nisem vedel, kaj naj rečem. Pred mano je bil velik človek. Človek, ki ga je treba občudovati. In potem je segel v denarnico ter mi pokazal sliko iz svoje mladosti. Sliko, na kateri je bil star 18 let. Nasmejan, poln energije, nedolžen, gostih črnih las in nepripravljen na tragedijo, ki ga je usekala malce kasneje. In dejal je: »Poglej me. Iztok. Vidiš, tudi jaz sem bil nekoč lep fant tako kot ti. Vesel sem, da sta me hčerki videli z lasmi.« Nemo sem gledal v sliko in poslušal njegov naslednji stavek: »Ko človek doživi takšno nesrečo, se vpraša o smislu Boga. Še posebej, ko vidi, da za rakom umirajo tudi dojenčki. Le kaj so storili, da jih je tako zelo zgodaj poklical k sebi?« Mišo, hvala vam. Dali ste mi zgodbo, ki je ne bom nikoli pozabil. Pogovor, ki mi bo za vedno ostal v srcu. In voljo, ki je ne bom izgubil niti takrat, ko se bova čez sto let srečala v raju. Vi boste Svetemu Petru pripovedovali šale o medicinski sestri iz Bosne, jaz pa se vam bom od srca smejal in pil bananin sok. Na vaš račun seveda. Slišal sem, da ste s svojimi bolniškimi prijatelji uš-pičili marsikatero neumnost. Povejte mi jih nekaj. Tega je bilo veliko. Šale so nas ohranjale pri močeh in humor je bil takrat edina stvar, ki nas je sproščala. Spomnim se neke medicinske sestre iz Bosne, ki je rada tudi pozimi odpirala okna v naši sobi. Nekega dne sem ji rekel, da ne bi rad staknil gripe, pa mi je odvrnila, da imam raka in da mi gripa ne bo škodila. Ali recimo dogodek, ko smo se napili piva in nam potem niso mogli narediti transfuzije, ker smo vso kri zamenjali s pivom. To so bili po svoje smešni časi. Nekoč ste dejali, da je vaša žena sedmica na lotu. To drži še danes? Drži. Žene ne bi zamenjal za nič na svetu. Ni ga denarja, ki jo lahko nadomesti. Sicer pa je loto vsak teden, ona pa ostaja za vedno. Je torej ne bi zamenjali niti za vašo najbolj seksi igralko Demi Moore? Demi Moore je zelo seksi ženska, toda ostajam pri prejšnji trditvi. Žene ne zamenjam. Niti za honorar Demi pri filmu Striptiz (smeh). Se strinjate z izjavo, da ste bili nekoč eden najbolj obetavnih rokometašev v državi? Strinjam se. Pri šestnajstih letih sem bil eden najmlajših igralcev v prvi ligi. In spomnim se, da sem bil tudi med dekleti zelo popularen. Ko me je napadala bolezen, sem seveda moral nehati, toda že mesec dni po operacijah sem bil znova na treningu. Rokomet tudi danes ostaja moje velika ljubezen. Pa greva k vaši hčerki Kaji. Ste zelo strogi do fantov, ki bi radi osvojili njeno srce? Vzgajam jo v duhu brez laži, kar pomeni, da si bo partnerja izbrala sama. Res je, da lahko starši svojim otrokom vcepljajo svoj okus, toda po moje si te pravice ne bi smeli jemati. Saj veste, tisto, kar je prepovedano, je še bolj sladko. Moj cilj je bil vedno ta, da jo skozi puberteto pripeljem brez droge. In to mi je tudi uspelo. Kaj pa njene slike na prav vseh orodjih v vašem fitnes klubu? Se vam ne zdi, da dekoncentrirajo moški del obiskovalcev? Fitnes je družinsko podjetje in če na orodja prilepiš sliko svoje hčerke, ni treba plačati reklame (smeh). Sicer pa je Kaja v tem poslu že od majhnih nog. Najprej kot plesalka, potem kot inštruktorica. Kaj pa vi, hodite v fitnes ali pa je kovačeva kobila vedno bosa? Moram se pohvaliti, da sem v zadnjem mesecu izgubil štiri kilograme. Ugotovil sem, da sem prišel v leta, ko bo treba skrbeti za kondicijo. Drugače nimam dosti prostega časa. Je pa res, da se veliko ukvarjam s kolesarjenjem in smučarijo. Naštejte mi vsaj dva izjemno znana gosta, ki hodita v vaš fitnes klub. Dosti znanih pride na rekreacijo v naš klub. Med drugim tudi župan Bojan Šrot in podjetnik Mirko Tuš. Plačujeta članarino? Mirko vedno plača, župan pa ima občinsko karto (smeh). Kaj pa lepa dekleta in fitnes. Lahko moški ostanejo zbrani? To bi morali vprašati tiste, ki vadijo. Mislim, da jih lepa dekleta na orodjih ne motijo in da jim dajejo še dodatno inspiracijo za mišiča-sto telo. To je čisto normalno. Miselnost se spreminja. Zdaj v fitnes neobremenjeno hodi zelo veliko ljudi. Ste pomislili na pravilo, da bi morale ženske vaditi popolnoma gole? To v tujini počnejo že nekaj let. Morda trend pride tudi k nam. Prvi bi lahko bili celjski nudisti, ki so pred kratkim izgubili svojo plažo (smeh). Vidim, da ste zelo odprt človek. Kaj bi storili, če bi v Playboyju zagledali slike vaše Kaje? Prav nič. Z veseljem bi jih pogledal. To je njena odlo- JTJTEKS 48 JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC čitev. Glede na to, kaj se danes dogaja mladini, bi bil to še najmanjši šok od vsega. Sicer pa je Kaja lepo grajena ženska, tako da se nima česa sramovati. Dobro, verjamem vam, zato vas sprašujem, kako lahko kot trener ženske rokometne ekipe ostanete le na profesionalni ravni? To delo opravljam že nekaj časa in doslej nisem imel še z nobeno izmed punc kakšnih težav. Še nobena se ni zaljubila vame (smeh). Šalo na stran, v tem poslu je treba biti pošten in ločiti službo od zasebnosti. Treba se je držati pravil. S tem ni heca. In rezultati kažejo, da vam gre delo trenerja odlično od rok. V Evropo ste praktično pripeljali nekaj povsem vaških klubov. Kako vam je to uspelo? Tisti, ki me poznajo, vedo, kakšen človek sem. Delam z ljubeznijo. Ko se človek poistoveti s sredino, v kateri dela, uspeh pride sam od sebe. Dekletom sem kot drugi oče. Zaupajo mi vse svoje težave. To je kot matematika. Če uspeš v praksi dokazati vsako situacijo, si zmagal. Če ti dekleta verjamejo, je pot do uspeha zagotovljena. Pa sva pri vaši drugi hčerki Uli, ki igra v celjskem klubu. Kako vama gre? To so veliki problemi. Starši so starši in gledajo na svoje otroke s starševskimi očmi. Skušam biti pošten do njenih soigralk. Ula je pod pritiskom. Tega se zavedava oba. Je moj strelovod, ki dobro prenaša prav vse. Moram pa reči, da ni enostavno. In ko sem jo videl, kako dobro je igrala v polfinalu državnega prvenstva, sem ugotovil, da je najin trud v celoti poplačan. Katero znano Celjanko, Slovenko in svetovno zvezdnico bi radi videli med raztegovanjem v vašem fit-nesu? Celjanko Natašo Špat, še-fico trgovine Andraž, kjer kupujem smučarsko opremo, saj mi nenehno obljublja, da bo prišla na vadbo. Pevko Piko Božič, ki bi povzročila, da bi naši gostje vadili še bolj zagnano. Od svetovnih zvezd pa bi bila seveda prava samo Demi Moore. Pa greva k vašim hobijem. Jih imate? Obožujem rože in živali. Nekoč smo imeli šnavcerja. Sedaj imamo dve mucki. Imeli smo tudi belo miško. Da o kuni, ki mi žre živce na podstrešju hiše, niti ne začenjam govoriti. To je prava vojna (smeh). Pa končajva tako, kot sva začela. Kaj vam je dejal človek, ki je na igrišču namerno povzročil vašo tragično poškodbo, zaradi katere ste potem kar dvakrat dobili raka? Ne boste verjeli. To je preprosto neverjetno. Po dolgih letih sem ga spet srečal na Hrvaškem, v Reki, kjer dela kot trener. Ko sem mu povedal, kaj se mi je zgodilo, mi je v obraz zabrusil, da me je očitno premalo, da bi me mogel še bolj. Ko človek sliši takšne reči, preprosto ne more verjeti, da se lahko v ljudeh skriva takšna zloba. Mišo, hvala za pogovor, pripravili ste me do smeha in do solz. Upam, da bom uspel o vas nekoč posneti celovečerni film. Ste za? Tema je prava. Mešanica drame in komedije. Sebe bom igral kar sam, mojo ženo pa naj igra Demi Moore (smeh). IZTOK GARTNER Tekmovanje na Savi Osnovna šola Marjana Nemca je v sodelovanju z ra-deškim Kulturno-turistično-rekreacijskim centrom na umetni zajezitvi Save organizirala tekmo državnega prvenstva z daljinsko vodenimi čolni. Glede na moč motorja je potekala v treh kategorijah. Do 3,5 ccm je zmagala Neli Golavšek pred Samom Golavš-kom, oba Velenje. V kategoriji 7,5 ccm je s 76 krogi slavil Julijan Golavšek (Velenje), druga pa je bila zmagovalka šibkejše kategorije. V kategoriji 15 ccm so bili najboljši Koprčani Marko Koban, Boris Balažic in Claudio Burlin. Slednji se je najbolj izkazal na tekmovanju v OFF-SHORE daljinsko vodenih čolnih, ki je bilo prvič v Radečeh. Najboljšim sta ravnateljica osnovne šole Simona Zupančič in organizator tekmovanja Jože Hiršelj podelila pokale. BA NA KRATKO Kata že v 3. krogu London: Velenjčanki Katarini Srebotnik se je uspelo uvrstiti v tretji krog teniškega turnirja za grand slam v Wimbledonu. Z 2:0 je izločila Južnokorejko Yoon Yeong Cho. Niza sta se končala s 7:5 in 6:4. Srebotnikova se bo v naslednjem krogu pomerila z branilko naslova Rusinjo Marijo Šarapovo, ki je Bolgarko Karatančevo izločila s 6:0 in 6:1. Naša najboljša teniška igralka in Japonka Ši-nobu Asagoe sta med dvojicami premagali Španki Marto Marrero in Arantxo Parro Santonjo s 6:3, 3:6 in 6:3. V naslednjem krogu ju čakata Avstralka Evie Dominikovič in Japonka Aiko Nakamura. Jugoslovanki Celje: Rokometni klub Celje Celjske mesnine so zapustile Maja Grudnik, Anja Fic in Duška Pršič. Slednjo naj bi nadomestila Jugoslovanka Marjana Trbojevič, ki si jo bo strokovno vodstvo ogledalo na Sredozemskih igrah v Španiji. Zanima se tudi za njeno rojakinjo, levičarko Majo Mi-nič, ki ima pri 22 letih diplomo ekonomske fakultete. Se brez trenerja Šoštanj: Precej sprememb se je zgodilo in se še bo pri odbojkarskih podprvakih. Odšli so igralci Rok Satler, Da-vor Čebron in Andrej Tot, ki so po mnenju nekaterih precej rovarili in bili glavni krivci, da odbojkarski klub Šoštanj Topolšica ni obranil naslova državnega prvaka. V klubu ostaja najboljši. Dejan Fujs, novinca bosta Luka Slabe in Al-mir Muharemovič. Glede naslednika trenerja Bruna Najdi-ča je predsednik kluba Franc Sevčnikar sprva pogledoval proti Kopru (Željko Rulofs), sedaj pa proti Ljubljani (Saba-hudin Pelto). »Beli« Čiro v Celju Celje: V nedeljo ob 20. uri se bodo nogometaši CMC Pub-likuma pomerili s hrvaškim prvakom, splitskim Hajdukom, ki ga vodi karizmatični Miroslav Čiro Blaževič. Publikum bo v Rogaški Slatini igral z Zagrebom v sredo, konec naslednjega tedna (sobota) pa bo pričakal še moštvo zagrebškega Dinama. DŠ Celjske zvezde tretjič Celje: MNK Galeb bo jutri organiziral tretji turnir v malem nogometu »Celjske zvezde« s pričetkom ob 9. uri na Skalni kleti. Tekmovalo bo 16 ekip, v drugem sledi izpadanje do finala. Prireditev bodo s svojim prihodom popestrile rokometašice ŽRK Celja Celjskih mesnin, obiskovalci bodo lahko sodelovali v nagradni igri ter stavili na rezultate tekem. Najboljše štiri ekipe čakajo lepe nagrade, prav tako jih bodo deležni najboljši igralec, strelec in vratar. Lanskoletni naslov »Celjskih zvezd« brani ekipa Zeus sporta, ki je v finalu ugnala gostitelje. JŽ PANORAMA mali nogomet Kladivar ponovno najboljši! Novi tednik pripravlja vsak teden v svojem jubilejnem letu pregled prispevkov skozi desetletja. Pred petdesetimi leti smo se v Celju intenzivno ukvarjali z regulacijo Savinje. 24. 6. 1955: »Šesta etapa regulacije Savinje bo letos končana. V to etapo spadajo vsa regulacijska dela Savinje od Polul do kapucinskega mostu, vključno prestavitev železniške proge na levi breg bodoče struge. Hkrati je že začrtana bodoča struga Vo-glajne, ki pa zaenkrat še ne bo urejena. Cesta na Bregu, ki bo zvezala promet z Ulico XIV. divizije in celjsko postajo, tudi še ne bo letos urejena - ta odsek pride v gradnjo naslednje leto, ko bo postavljen tudi nov cestni most. Nevarnost ponovne poplave z izvršitvijo 6. etape Še ne bo odstranjena, zato je treba nemudoma nadaljevati s 7. etapo, ki bo trajala dve leti in bo terjala nadaljnjih 530 milijonov dinarjev. Ta odsek bo dolg 2 km in iz struge bo treba izkopati 450 tisoč kubičnih metrov materiala.« Savinja pa je kljub temu Celje in kraje ob svoji neukrotljivi strugi poplavljala še naslednja desetletja. Leta 1965 pa izjemnih uspehih naših športnikov. 25. 6. 1965: »Pretekli teden je prispela v Celje vesela novica. Atletska zveza Jugoslavije je razglasila najboljše atletske kolektive po njihovih ekipnih dosežkih kakor tudi po uspehih posameznikov. Prvo mesto je z 889,5 točkami osvojil celjski Kladivar. Kot nagrado bo društvo prejelo komplet ovir, katere jim bo zastopnik osrednje atletske zveze predal ob celjskem občinskem prazniku, ko bona celjskem stadionu troboj ženskih reprezentanc Švedske, DDR in Ju- Osmina finala pokala Štor: Škorpion - Marinero 3:4, Kasper - Index 0:3, Štore Steel - Laška vas 1:4, Dikplast -Cene sokoli 0:3, Svetina - B.S. Štore 3:4, Torpedo - Stopar 2:8, Vard - Storkorm 3:4, Pečovje - Polule 6:1. Čez desetletje smo obiskali Pilštanj, kjer so krajani pošteno pljunili v roke za izgradnjo nove ceste. 26. 6. 1975: »Želja, da bi končno imeli spodobno cesto, je dobila trdno podlago: pred dnevi so Pilštanjčani sami začeli z gradnjo ceste, ki bo ne le velik korak naprej v napredku kraja, občine in Kozjanskega nasploh, temveč tudi za kmete kooperante, ki tod preko vozijo svoje pridelke. Ko smo obiskali de-lovišče, smo prišli na mravljišče, ki pa ni bilo podobno enakim drugod. Na cesti je bilo zbrano vse: od najstarejšega tržana do najmlajšega, ki je komaj držal v rokah motiko. Tisti pa, ki niso zmogli ne enega ne drugega, so zvesto hodili okoli pridnih delavcev z vinom in prigrizkom. Dobremu delavcu je treba nuditi tudi dobro hrano, ■ki jo tržani dajejo za svoje ljudi zastonj.« Leta 1985 pa smo pisali o obnovi Splavarskega mostu čez Savinjo, ki ga še dandanes dnevno prečkajo številni sprehajalci, in ugotavljali, da ni bil ravno trdno zgrajen. 27. 6. 1985: »Po približno 25 letih je most že precej načet. Večji del sedaj potrebnih obnovitvenih del gre na rovaš nesolidnih graditeljev, ki so na primer položili izolacijo samo med robnima pasovoma. Voda pa je ves ta čas zatekala ob strani in precej načela beton. Most seje med nosilcem tudipovesilza približno 10-15 cm. Raziskave so opravili delavci ljubljanskega Zavoda za raziskavo materiala, statična varnost je zaenkrat še zagotovljena. Strokovnjakom bi lahko bili pri raziskavah v precejšnjo pomoč osnovni načrti in zapis o tehničnem pregledu, vendar te dokumentacije ni v celjskem zgodovinskem arhivu, prav tako na mostu ni nobene označbe, kdo je most tako površno zgradil.« Toliko o trdnem mostu ... In kdo bi prevzel odgovornost, če bi se nič hudega sluteči Celjani z njim vred zrušili v Savinjo? Dvojice v tenisu Zdravilišče Laško v sodelovanju z Zvezo paraplegi-kov Slovenije dvakrat letno pripravi turnir v mešanih dvojicah med člani zveze in zaposlenimi zdravilišča. Tokratni je bil že enajsti zapovrstjo. V soboto se je na tenis igrišču v Marija Gradcu pri Laškem zbralo devet članov zveze in enajst zaposlenih zdravilišča. Po štirih kolih, v katerih so vsakič znova izbirali nove pare igralcev, sta po dobri in požrtvovalni igri zmagala Janez Češnovar (zveza) in Jernej Gostečnik (zdravilišče). Naučimo se plavati Vse za vodo - naučimo se plavati je projekt, ki ga Sokolska zveza Slovenije organizira že od leta 1998. V ta projekt se je že šestič vključila tudi Mestna občina Celje, saj ima Celje zelo razvit sistem tečajev plavanja. Na letnem kopališču so tako v torek člani Kajak kanu kluba Nivo Celje pripravili demonstracijo veslanja, Plavalni klub Posejdon je demonstriral igranje vaterpola, Fitnes zveza Slovenije in Sokolska zveza Slovenije pa sta predstavili svoje programe. Istočasno so se na zunanjih površinah odvijale demonstracije igranja odbojke na mivki, ki jih je pripravilo Športno društvo Fedrca, Košarkarski klub Keleja Celje pa je demonstriral igranje košarke. Pri projektu je sodelovala tudi Športna zveza Slovenije, ki je poskrbela za tehnično izvedbo in koordinacijo s športnimi društvi. Torek pa je bil poseben tudi zaradi tega, ker je bilo koriščenje športnih objektov brezplačno, do 12. ure pa je bil v dogovoru z ZPO brezplačen tudi vstop na bazen. MOJCA KNEZ Foto: GREGOR KATIČ Ob osmih - z litrco Vandalizmi v celjskem mestnem parku in še zlasti v zunanjem lapidariju presegli meje Predstavniki celjskega pokrajinskega muzeja in osrednje knjižnice so z novinarsko konferenco v sredo poslali zadnji, že kar obupan apel javnosti, naj s pritiskom na občino vendarle doseže, da bodo po desetletju nezaslišanih van-dalizmov v zunanjem lapidariju pokrajinskega muzeja ogradili le-tega. 2.555 kvadratnih metrov velik zunanji lapidarij pred Pokrajinskim muzejem Celje je bil ponos mesta - velik, otipljiv dokaz bogate kulturne dediščine. Bil. Zdaj vse bolj postaja sramota, saj je vsakodnevno prizorišče zbiranja mladih, med katerimi je vse več vandalov. Ti na vse možne načine skru-nijo spomenike preteklosti. Njihov zadnji »dosežek« je, da so rimske miljnike - stebre, ki so označevali vsako miljo rimskih cest - izbrali za WC. In v neizmerni objestnosti z nalepkami celo označili, kateri so kot stranišče namenjeni ženskim in kateri moškim potrebam iztrebljanja. Direktorica pokrajinskega rňuzeja Darja Pirkmajer na vprašanje, kaj vse se dogaja v zunanjem lapidariju, odgovarja: »Vse, kar se ne bi smelo. S spreji čečkajo po fasadah in ostankih rimskih stebrov, lapidarij je poln razbite steklovine, kamne vlečejo sem in tja, enega so celo preklali na dvoje... Vse to se dogaja vsak dan, podnevi in ponoči, poletí in pozimi, v petek in svetek... Naš dan se začne s pogledom na mlade, ki ob osmih zjutraj v lapidariju začenjajo svoj dan z litrco ...« Zgodbe muzealcev in knjižničarjev Vsak od muzealcev in knjižničarjev ima vsaj pet pikantnih zgodbic o dogajanjih v lapidariju. Od knjigoveza, ki mora skoraj vsak teden skozi okno svoje knjigoveznice opazovati figure veneris nadobudnih, vse preveč- Darja Pirkmarjer krat opitih mladoletnikov, do drugih, ki se zgražajo nad tekmovanji v slogu »kdo bo več spil« ... »Kdo bo s prazno flašo zadel drevo«... »Saj ne upaš...« Ne le knjižničarji in muzealci. To vemo vsi Celjani. Rimski miljniki so postali WC - levo ženski, desno moški. In nihče ne ukrene nič! Policija nima ustreznih pooblastil, občinsko redarstvo tudi (še) ne, še pred leti vsaj delno učinkovito ukrepanje naročenih zasebnih družb za varovanje je občina ukinila. Kje je konec te »špage«? Kaj je sploh mogoče storiti? Vandalizmi v parku trajajo že deset let. V muzeju in knjižnici je obisk ob petkih močno upadel. Zavod za turizem pošilja pred sobotnimi vodenji po mestu v park oglednike, ki ocenijo, ali je glede na smrad, razbite steklenice, človeške iztrebke ... lapidarij sploh mogoče pokazati turistom! Prizadevanja za ograjo vsaj okoli tega kulturnega spomenika so bila doslej zaman. Tudi akcija fundacije Veronika Deseniška, ki jo je za podobne akcije ustanovila Regionalna razvojna agencija, je na 400 poslanih prošenj za donacije dobila odziv vsega 12 institucij in posameznikov, ki so skupaj darovali le 475 tisoč tolarjev. Prošnje občini kot ustanovitelju muzeja so bile doslej bob ob steno, kljub temu da muzej občini letno plačuje 600 tisočakov Dan slovenske policije Velenjska policijska postaja pripravlja danes od 16. ure dalje na igrišču v Topolšici srečanje velenjskih policistov, upokojenih in rezervnih policistov PP Velenje, članov združenja Sever - krajevnega odbora Velenje in vseh, ki so v času vojne pomagali policiji. Gre za srečanje ob dnevu slovenske policije, na katerem bodo podelili tudi spominske znake za Slovenijo, za kulturni program pa bodo poskrbeli otroci iz Topolšice. Sicer pa so policisti na Celjskem svoj dan obeležili v sredo prav tako v Velenju, kjer je bil ob tej priložnosti koncert Orkestra slovenske policije. SŠ Velika akcija konjiških policistov Konjiški policisti pripravljajo danes Dan odprtih vrat policijske postaje Slovenske Konjice. Na travniku pri podjetju Konus bodo predstavili različne oblike policijskega dela in na ogled postavili tudi policijsko opremo. Med 12. in 18. uro si bodo obiskovalci lahko ogledali nastop konjenikov policistov, vodnikov službenih psov, različna prisilna sredstva, ki jih uporabljajo policisti, policijski helikopter in opremo, ki jo ob ogledu kraja kaznivega dejanja uporabljajo kriminalisti. Na ogled bo postavljen tudi poseben kovček za odkri- vanje mamil, predstavila pa se bo tudi specialna enota policije. Po 14. uri si bo možno ogledati še specialno policijsko oklepno vozilo, posebno oborožitev, opremo, ki jo uporabljajo za naloge pod vodo, v visokogorju in jamah, v Konjicah bo tudi specialno vozilo za obravnavo prometnih nesreč in vozilo z vgrajeno napravo za merjenje hitrosti - Provida. Policisti bodo odgovarjali na morebit- na vprašanja in svetovali, kako se zavarovati pred vlomom, tatvino, kako ravnati, če so osebe udeležene v prometni nesreči, govorili bodo tudi o policijskih pooblastilih in pravicah občanov v policijskih postopkih. Obiskovalci bodo lahko izvedeli več tudi o vsebini projekta Samostojna policijska postaja Slovenske Konjice, ki se poskusno _ izvaja v okviru državnega pro-"jekta. SŠ www.novitednik.com zemljiškega prispevka. Denar bi lahko koristneje porabili za odkupe. Polulana zgodovina Irena Lazar, arheologinja iz Pokrajinskega muzeja Celje pravi, da v Celju zmotno velja, da je zunanji lapidarij manj vreden kot notranji. Da so zunaj pač kamni, ki jih niso zmetali na odpad. »V lapidariju imamo največjo zbirko ohranjenih rimskih miljni-kov v Sloveniji. Tam so tudi ostanki starorimskega foruma, najdeni ob izkopavanjih na današnjem Trgu celjskih knezov in ob Knežjem dvoru. Vsi eksponati so izredno dragoceni, prav nič manj vredni od tistih v notranjem lapidariju. Postavili smo jih v park, na oči javnosti. Eksponate veličine starorimske Celeie, ki zdaj pografitani, pošpricani, polulani, obkle-sani, kažejo (ne)kulturno raven dela celjske mladine.« Vabilo na novinarsko konferenco so sklicatelji zabelili z nekaj fotografijami. Reakcija je bila takojšnja, saj sta dan pred njo prišla dva komunalca in lapidarij - bržkone zaradi sklicane novinarske konference - temeljito počistila. In zakaj občina okleva, saj pri težkih milijardah, ki jih namenja naložbam, 3,5 milijona tolarjev, kolikor bi stala postavitev ograje, res ne bi smeli biti problem? Ali ograja torej bo? Podžupan Stane Rozman pravi, da bo občina zanesljivo poskrbela za ograjo. Denar so predvideli v predlogu rebalansa letošnjega proračuna, ki ga bodo svetniki potrjevali v torek. »Je pa res, da mnenja o ograji niso enotna. Osebno sodim, da tak spomenik ne bi smel biti ograjen. Ampak, ker ni nobene druge možnosti, bomo za to pač morali poskrbeti.« Ograjeno mesto Seveda se lahko strinjamo z vprašanjem, kam vodi postavljanje ograj. Je torej naslednji korak postavitev ograje okoli celotnega parka? In razumnega Stane Rozman slednjič - okoli celega me- I sta? V osnovi bi se morali proti ograjam boriti, a ker so pri fenomenu celjskega parkovnega druženja in pijančevanja pretežno srednješolcev zatajili vsi - od staršev do šolnikov in zlasti mladi sami, i ki s svojim početjem na debelo pljuvajo v lastno skledo, druge rešitve pač ni. Podobna rešitev se je dobro obnesla na bližnjem otroškem igrišču, kjer so igrala preživela že kar nekaj let, v nasprotju z igrišči, ki niso ograjena in niso pod nadzorom. In kulturni spomenik neprecenljive vrednosti velja ohraniti zanamcem. Četudi z ograjo. Ta seveda ne pomeni, da lapidarij ne bi bil več dostopen. Bil bi - v času, ko je odprt muzej, z vhodom skozi muzej in z normalnim plačilom vstopnine za ogled vseh muzejskih zbirk. Tako je povsod v svetu in tako bi moralo biti tudi pri nas. A problem vandalizma ni le v zunanjem lapidariju. To je splošen, velik celjski problem. Kako ga razrešiti? Podžupan Rozman pravi, da mu i je to hudo naglas izreči, toda »očitno bo treba poseči po I represivnih ukrepih, kar bo mogoče, saj se zakonodaja na teh področjih spreminja. Tre- | ba bo spremeniti odlok o občinskem redarstvu in redarjem omogočiti, da bodo uporabljali tudi nepriljubljena sredstva. Žal gre za mlado generacijo, pretežno med 14. in 18. letom. Zanje velja Ke-brov zakon o prepovedi točenja alkohola, pa z lahkoto prihajajo do pijače. Verjamem, da bi fotografski ali vi-deoposnetki zlasti petkovih dogajanj v parku dobesedno šokirali nekatere starše.« Že, že. A pokažite mi junaka, ki se bo petek proti večeru sprehajal po parku s kamero ... Bržkone bi končal kot nesrečnež pred leti, ki je šel na potrebo v postavljeno WC-kabino in skupaj z njo končal v Savinji ... Vandali-zem v mestnem parku j e prešel vse meje razumnega. Us- ' tavimo ga! Četudi z ograjo. BRANKO STAMEJČIČ Hrovat in Fijavž na prostosti Na sojenju Danijelu Hrovatu in Sašu Fijavžu, ki ju obtožnica bremeni neupravičenega prometa z mamili, je kot priča končno nastopil Sašo Stanković. Slednji naj bi pol kilograma heroina, ki naj bi ga priskrbel Fijavž in ki naj bi ga v zračni filter avtomobila skril Hrovat, prepeljal v Srbijo. V omenjeni slovensko-srbski navezi sta bila tudi Kristjan Kamenik in Marinko Zemunovič, ki so ju v Srbiji že obsodili na sedem let zapora. Sašo Stanković je bil obtožen že v Beogradu, vendar je bil oproščen. Stanković naj bi namreč o nameščenem heroinu resnično ne vedel ničesar. Kot že omenjeno, je Stanković končno pričal tudi pred celjskim sodiščem, potem ko je že decembra lani začel z delom v Združenih državah Amerike in se je vračal v Slovenijo le za nekaj dni. Tudi na tej obravnavi je Stanković trdil, da o heroinu ni vedel ničesar. Hrovat, ki ga pozna že deset let, naj bi mu namreč naročil, da mora v Beograd peljati rezervne ključe od nekega pas-sata, saj naj bi original nekdo izgubil. Kot je pričal Stanković, sta ga v Beogradu čakala neki fant in dekle, s katerima so se nato skupaj odpeljali v neko varovano garažo, kjer je dekle v avtu počakalo, onadva pa sta odšla nekaj pojest. Tri ali štiri ulice naprej naj bi ju are- tirali policisti. Policisti naj mu ne bi povedali, zakaj je aretiran, prav tako pa heroina niso vzeli iz avtomobila takrat, ko bi bil Stanković zraven. Poleg tega naj bi Stanković večkrat opozoril, da naj s paketkov s heroinom vzamejo prstne odtise. Policisti naj bi mu dejali, da to ni možno. Stanković tako ni podpisal papirjev, da so mu bili zaseženi paketki, prav tako pa trdi, da ni podpisal papirjev, da so mu pregledali avtomobil, čeprav je ta papir podpisan z njegovim imenom. Stanković se je tako moral za sodišče petkrat stoje in petkrat sede podpisati, da bodo lahko primerjali podpise. Nobena stran pa zaenkrat še ni zahtevala, da bi podpise primerjal grafolog. Sicer pa se je Stanković le malo stvari spomnil natančno, saj je dejal, da želi dogodke v Beogradu čimprej pozabiti, kot mu je zaradi njegovega slabega psihičnega stanja svetoval tudi zdravnik. Po zaslišanju Stankovića so zaslišali tudi Veselina Jefti-ća, ki je za Saša Fijavža ugotavljal, zakaj so v Beogradu aretirali Kristijana Kameníka. Jeftič se je tako dobil s Fijavžem in poklical ženo Marinka Zemunovića. Tako naj bi Fijavž izvedel za mamila šele preko Jeftićevih pogovorov z Zemunovićevo ženo. Zanimivo je sicer, da je klical iz telefonske govorilnice. Jeftić pravi, da zato, ker je tako ceneje. Na vprašanje, Sašo Fijavž (prvi z desne) in Danijel Hrovat (tretji z desne) ali je bil lani aprila v Bolgariji in ali je od tam imel stike s Kamenikom in Zemu-novićem, pa ni želel odgovoriti. Zaslišali so tudi sestro Kristjana Kamenika Klavdi-jo Fideršek, ki je dejala, tako kot Jeftić, da je Kristjan želel v Beogradu odpreti igralnico in da je bil zato tam. Ko so Kamenika aretirali, je ta Klavdiji poslal sms, da je zaprt. Klavdija je dejala, da je nemudoma poklicala Fijavža in mu to povedala, po- HALO, 113! Javna dražba najdenih stvari Ob 11. uri bo na Policijski upravi Celje 2. javna dražba najdenih stvari. Javna dražba bo na dvorišču celjske policije na Ljubljanski 12 - vhod je iz Ipavčeve ulice. Najdene predmete, med katerimi je več moških in ženskih koles in nekaj ostalih predmetov, si bo mogoče ogledati med 9. in 10.30. Prijeli vlomilce Celjski policisti so v ponedeljek izsledili tri osebe s Celjskega, stare 42, 33 in 26 let ter osebni avtomobil, v katerem so našli tudi kovinsko blagajno in večjo količino različnih srečk. Trojico so pridržali, saj so najdene stvari nakazovale, da so omenjeni vlomili v bencinski servis v Medlogu, ki je v neposredni bližini kraja, kjer so bili prijeti. V vozilu so našli še maske z izrezom za oči ter vlomilsko orodje. Dva izmed prijetih naj bi v začetku junija vlomila še v poslovne prostore Vekinga na Teharski cesti, eden aprila v trgovino Era na Teharski in februarja v trgovino Helkom. Policisti s preiskavo še niso končali, saj sumijo, da imajo omenjeni na vesti še nekaj vlomov na Celjskem. V torek jih je zaslišala tudi preiskovalna sodnica, ki je zoper vse tri odredila sodno pridržanje. Komaj rešili živino V torek popoldne je zagorelo gospodarsko poslopje v Mali Pristavi. Gasilci in domači so iz gorečega poslopja rešili 23 glav živine, štiri so bile poškodovane. Uničeno je ostrešje in leseni del objekta, nekaj kme- tijskih strojev in večja količina sena. Požar so gasili prostovoljni gasilci iz Šmarja pri Jelšah, Šentvida pri Grobelnem, Kristan Vrha in Mestinja. Škode naj bi bilo za 10 milijonov tolarjev, do požara pa naj bi prišlo zaradi okvare elektromotorja na puhalniku za seno. Policisti bodo po končani preiskavi podali poročilo na okrožno državno tožils- Za tri milijone tolarjev pa je nastalo škode v sredinem požaru na gospodarskem poslopju v Vrhu nad Laškim. Ogenj naj bi zanetila strela. Hop čez mejo Policisti Policijske postaje Rogaška Slatina so pri poskusu ilegalnega prehoda državne meje v minulih dneh prijeli pet tujih državljanov. Na prste so stopili tudi dvema tujima državljanoma, ki sta ilegalce proti plačilu poskušala pretihotapiti na območje Slovenije. Neprevidno prehiteval Prometna nesreča s hujšimi posledicami se je zgodila v ponedeljek, nekaj minut pred IZ uro, na glavni cesti v Levcu. 17-letni voznik kolesa z motorjem je med vožnjo skozi naselje začel prehitevati osebni avto v trenutku, ko je voznica na predpisan način že zavijala levo proti eni izmed trgovin. Mlad motorist je trčil v avto, izgubil ravnotežje in se pri padcu lažje, njegov sopotnik in sovrstnik pa hudo telesno poškodoval. Oba so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so sopotnika zadržali na zdravljenju. SŠ klicala pa ga je zato, ker je Fijavž Kristjanov najboljši prijatelj. Nato naj bi se dogovorila, da bo Fijavž izvedel, zakaj je zaprt. Klavdija pa je to izvedela že prej od odvetnika, ki ga je Kristjan dobil v Srbiji. Sprva je zatrdila, da je to izvedela šele naslednji dan popoldne, potem pa je na vprašanje Fijavževe zagovornice Maksimiljane Kincl Mlakar dopolnila, da je možno, da je bilo še isti dan, ko so Kristjana priprli. Sojenje Fijavžu in Hrovatu se bo še nadaljevalo, saj sodišče še vedno čaka na odgovore z beograjskega sodišča. Oba obtožena pa se bosta zagovarjala s prostosti, saj so ju v sredo po več kot enoletnem priporu izpustili. ŠPELA OSET Foto: SHERPA ODMEVI Ko pustijo avto, kjer se jim ljubi Odzivam se na izjavo (Novi tednik, št. 45) gospoda Mirana Gaberška iz oddelka za okolje, prostor in komunalo Mestne občine Celje v zvezi s problemom parkiranja pred bifejem Tiffany in nevarnostjo za mimoidoče. Problematiko parkiranja na tem mestu rešuje in je bil z njo seznanjen že pred letom in pol in že takrat je dejal, da ve za problem. Da je sploh začel obravnavati zadevo, smo morali občani napisati in opisati problem, se podpisati in zadevo poslati na njegov naslov. Pismenega odgovora do danes še nismo prejeli. Ko sem ga pred mesecem dni poklical in vprašal, kako napreduje zadeva, sem dobil odgovor, da je odločba že napisana in da razpravljajo samo še o tem, ali bodo postavili količke ali korita. Potem je bilo spet vse tiho. Ko sem ga poklical pred nekaj dnevi, pa je dejal, da so se odločili, da bodo narisali znake za odvoz s pajkom. Ob srečanju na Bregu pred bifejem Tiffany sem ga vprašal, kako je možno, da kljub napisani odločbi spreminjajo mnenje, pa mi je odvrnil, da kaj se obešam na njegove besede. Sedaj pa k bistvu, namreč -kako se obešamo na njegove besede: stalna obeležba, ki jo Omenja, pomeni dve rumeni črti, ki sta tam bili že pred našim opozorilom, potekata pa smešno - po sredini pločnika in označujeta pot, po kateri lahko gredo pešci, sredi pločnika, tako da ni znano, čemu služi ostali del pločnika. Pešpot sredi pločnika je dodamo obeležena zaradi varnosti - sredi pločnika; kolikor jaz vem, so pločniki za pešce. Garaže niso pred bifejem Tiffany, ampak nekaj metrov za njim in tudi lastniki garaž so kršitelji, saj večkrat puščajo avtomobile preko narisanega pločnika na ploč- niku. Fizična ovira ne bi preprečila dostopa do giraž, možna je pa tudi postavitev zapornic, kot že marsikje v Celju. Po mnenju gospoda Gaberška se ne da ločiti prehoda za pešce od vozišča, kar je pa navadna laž in sprenevedanje, da bi bila to še večja nevarnost za pešce, pa je neumnost, ki jo od nekoga, ki opravlja tako funkcijo, ne bi pričakoval. Če gospod ne zna prostorsko definirati zapor, ki bi preprečile dovoz na pločnik, mu z veseljem narišem načrt. Pravi razlog, zakaj gospod Ga-beršek zagovarja takšno rešitev, se skriva v tem, da je ravno gospod Gaberšek oz. njegov oddelek izdal dovoljenje ob odprtju bifeja, ki omogoča nejasno ureditev parkiranja in dovoljuje parkiranje na pločniku, pešcem pa sredi pločnika omejuje gibanje, dodatno pa jih povprek postavljeni avtomobili prisilijo, da gredo mimo po prometni cesti sredi ovinka. Med pešci so tudi otroci, starejši občani in matere z vozički. Odvoz z pajkom, ki ga je predlagal gospod Gaberšek, je neučinkovit, saj ga v popoldanskem in večernem času, ko je problem največji, ni in tudi redarji takrat počivajo. Te rešitve ne priporoča niti vodja občinskih redarjev, ki pozna razmere. To pa gre na račun varnosti, zato bi od pristojnih služb pričakovali, da uredijo zadevo v dobro mimoidočih in naših otrok, ki so izpostavljeni nevarnostim na račun nekaj posameznikov, ki ne morejo parkirati nekaj metrov nižje. Krajanj Maistrove vztrajamo in smo v peticiji zahtevali, da se problem reši za stalno. Pred-lagamofcoličkffin zapornice za lastnike garaž, saj je to edina rešitev. Siti smo sprenevedanj in zavajanj gospoda Gaberška. V kolikor je storil napako pri izdaji dovoljenja za bife Tiffany, naj je ne rešuje na račun varnosti pešcev. Krajani enostavno ne moremo odnehati pri zahtevi, ker sezavedamo nevarnosti predvsemza naše otroke, ki so dnevno izpostavljeni, odrasli pa smo večkrat enostavno »ko-mot«. IZTOK SKOK v imenu krajanov z Maistrove in Brega podfrtj* za trgovino, mtermrfng in posredovanju d.o.o. vnwč*va L 3000 e»IJ» te»; 03 42 82 550 fax: 03 42 82 502 prodamo možnost leasinga ali kredita poslovni prostor po vaši meri enota A - vzhodna enota B - srednja enota C - zahodna 233,6 m2 190,9 m2 386,8 m2 cena poslovnih prostorov je od 237.000,00 SIT/nf dalje. V letu 2005 smo v garažni hiši "Glazijâ" Celje za vas dogradili poslovne prostore. • Ënote je moi n o mëd'sëboj združiti ali pa jih razdeliti na še manjše enote. Kupcem so na voljo tudi lastniška parkirna města neposredno ob poslovnih prostorih. DUBROVNIK RULETA" 2.7. letalo, 7 * nz 49.900 EUUFITSKI OTOK SIPAN HOTEL SIPAN"' letalo, 7»p0l 59.900 -=— KORČULA RULETA" 2.7. letalo, 7>p0l 59.900 KORČULA HOTEL MARCO POLO " akcija 7=6 2.7. 7>all inclusive 66.500 KORČULA HOTEL PARK" 7*p0lni penzionu ceno 7* p0lpenzi0n 24.7,>21.8. 57.000 DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 7506170 ■ J.l JIBl J J^y-VUM ^ fim^fs aider s Mêfêws&fà , www.zniders.com V i/ Í Atraktivna potovanja: Peru, Kolumbija, Dominikanska Republika, " maturantski in sindikalni izleti, obiski evropskih prestolnic, f organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačevanja. | Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure 5 — Pil nakupu 10-ih pfzz vam podarimo eno kopanje v Zdravilišču Laško In pizzo v Okrepčevalnici PRI MOSTU velika pizza - odrasla vstopnica mala pizza - otroška vstopnica ZDRAVILIŠČE tel. Št.: 03 573 10 91 LAŠKO ZdravHitóf Uifco 621401 Potrebujete kredit In vas je vaša banka zavrnila? Nudimo informacije o kreditih tujih bank do 15 let: hipotekami, stanovanjski. 040 871 391 2 a, Celje, leto izgradnje 1976, prodamo za 15.000.000 SIT. GGS Inženiring d.o.o. Sirius Nepremičnine, Kosovelova 16, Celje. Telefon 040 296-233, www.si-riusnepremicnine.com. 3423 ODDAM APARTMA v Termah Banovci oddam v nojem. Telefon (03) 7001-611,031 564-852. APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03) 7001-611,031 564-852. n SAVUDRUA, blizu svetilnika. Oddamo apartmaje za 2 do 4 osebe (samostojna hiša). Cena od 40 EUR naprej, v juniju 40% popust. Telefon 041 311-878. 26362637 HRVAŠKA, Sukošan pri Zadru. Nove apartmaje in sobe (nočitev z zajtrkom, možnost večerje), 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, oddam. Telefon 00385 9153-19064. 2784 OTOK Vir pri Zadru. Oddam apartma za 4 do 6 oseb, v borovem gozdu, 50 m do morja. Telefon 041 783-982. ž 279 V NAJEM oddam trisobno stanovanje, prazno, prenovljeno, velikost 60 m2, Celje, Nova vas, 250 EUR/mesec, predplačilo 6 mesecev. Samo resni, poldiâte 041708-915. 3348 STANOVANJE, 53 m2, na Otoku, oddam. Telefon 040 642-165. 3363 GEODETSKE MERITVI ^ Šlandrov Irg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 % www.geo-inzeniring.si PARCELACIJE. UREDITVE MEJ. OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV. ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOMUNALNIH NAPRAV, MERITVE ZA PROJEKTIVO. INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE. NEPREMIČNINE po 19. uri, telefon v Celju oddamo. Stanovanje je neopremljeno, obnovljeno, (ena 250 EUR/meseč-no, varščina 500 EUR. Telefon 041 589- prodam ŠTEDILNIK Corona, 3»plin, l_d7elektrika, dobro ohranjen, zamrzovalno skrinjo Gorenje, 3101, obnovljeno, zamrzovalno skrinjo LTH, 3001, prodam. Telefon 031 37+651. 3338 DOBRO ohranjeno spalnico in dnevno sobo prodam. Telefon 041 424-270. ž 284 prodam ZIDNO opeko Klinker, novo, za obokanje kleti ali oblaganje fasade, 7000 kosov in plastične valovitke, rabljene, prodam. Telefon 041 645-898. S 530 LESENI okni, novi, 2 kosa, 800-1400, s polkni, prodam. Telefon 5453-332. 3369 SUHA bukova drva, 28 m, prodam. Telefon 041 873-065. š542 liW'HillM HARMONIKO Melodija BSA prodam. Telefon 041941-881. 3378 prodam NESNICE in peteline za zakol, nimajo pore-zanih kljunov, prodamo po ugodni ceni. 10 jarkic, petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje. Telefon (03) 5472-070,041 763-800. 2970 JARKICE, rjave, grahaste in črne, na začetku nesnosti, enoletne kokoši ter mlade grahaste in rjave peteline, odlične za pečenje, prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enoletne piščance. Telefon 700-1446. 3159 TELIČKO, od 120 kg naprej, prodam. Telefon 041 783-982. Ž281 JAGENJČKE prodam. Informacije po telefonu 031 539443, med 17. in 20. uro. 3332 TRI bike simentalce, od 250 do 350 kg, prodom. Telefon (03) 5772-517, 041 925-893. 3366 PUJSKE, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 371-391. 3356 TEUCO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 5743-769. Š540 KOZO in burskega kozlička, za pleme ali zakol, prodam. Telefon 041 935-595, 5728-208. ž 286 KONJA, poni, prodam. Telefon 041 333-092. Ž 289 DVA mešančka, labradorec - novofundlan-dec, prodam. Cena 10.000 SIT. Telefon 5792-077. 3402 TELIČKE simentalke, stare 10 dni, prodam. Telefon 031 782-956. Š548 VEČ bikcev, od 200 do 350 kg, prodam. Telefon 031 270-762. §546 JAGNJETA, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031312-796. 3349 kupim vaše živine. Mesnica Lešer, Lopata 20 d, Celje. Telefon (03) 5471-244. 297» ODKUP krav, najugodnejše plačilo. Plačilo takoj po prevzemu živali. Telefon 041 DOMAČ jabolčni kis, iz neškropljenih jabolk, prodom. Cena 300 SIT/1. Telefon 5792-077. 3402 prodam MOTORNO škropilnico, šroter, 100 let staro pohištvo, bikca simentalca, prodam. Telefon 5794-272. 3343 JEKLENO vrv, za vido, fi 16 mm, ugodno prodam. Telefon 041 258-034. 3345 BALDAHIN za komp prikolico Adria 500, star 4 leta, prodam za 55.000 SIT. Telefon 041 258-034. 3345 MERILEC količine vode (vodni števec) 2«, skoraj nov, praktično nerabljen, poceni prodam. Telefon 041 258-034. 3345 VOZ, primeren za traktor in cvetoče oleandre prodam. Telefon 031 539-051. 3377 RABLJENA garažna vrata in dodatni štedilnik na trdo gorivo, ugodno prodam. Telefon 5707-375. Ž288 TRAKTOR Mf, 85 km, letnik 1996, čelna hidravlika, kordan, traktor Stayer 540, letnik 1974, prvi lastnik in Audi A 41.9 tdi karavan, letnik 1998, prodam. Telefon 031 270-762. Ô546 STROJENE ovčje kože prodam po ugodni ceni. Telefon 051 306-919. §538 ZAKONSKO odejo Le President Bavario W0II-lex, 180-200, prodam. Telefon 041 464-280, Marko. 3319 1000 m1 sipke, rodovitne zemlje, za nasip, ureditev zelenic, prodam. Telefon 031 568-206. 3422 30-letnik želi spoznati pridno dekle z vozniškim izpitom. Telefon 041 946-566, (03)5730051. 3400 59-letna vdova želi spoznati urejenega in iskrenega prijatelja. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro VIKEND. 3421 PRIHAJA vroče poletje in kot 45-letni fant si želim prijateljstvo z dobrosrčno žensko -Slovenko. Telefon 031 863464. 3420 nzsnsm NUDIMO redno ali honorarno zaposlitev. Telefon 041 747-126, Torro, Ljubo Smo-vršniks.p.,Sek>7,Velenje. 2937 ZAPOSUMO gradbenega delavca, zidarja ali tesarja. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, Laško. L586 IZKUŠNJE NISO POTREBNE! Potrebujemo 6 do 8 novih sodelavcev za delovni čas ali honorarno. Začetek takoj. ZAPOSUMO kuharja za delov restavraciji in pizzeriji, na relaciji Rimske Toplice-Hrost-nik. Telefon 041 322-889, (03) 5648-043. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, Loško. L 586 ZAPOSUMO strojnika gradbene mehanizacije. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, Laško. L 586 VOZNIKA 8 kategorije, za dostavno vozilo, za 4 ure dnevno, zaposlimo. Telefon 041 807-060, Aleš Grom s. p., Pomoč, prevozi, Kidričeva 1, Žalec. Ž 285 ZARADI povečanega obsega dela zaposlimo voznika za mednarodni prevoz blaga, C, E kategorija. Telefon (03) 7520-390. Avtoprevoz Borut Fijavž s. p., Bu-kovljel, Stranice. n USPEŠEN prodajalec ve, da sreča ni zabava, ampak uspeh v zasebnem in poslovnem življenju. Zaveda se, da se mora nenehno truditi v svojem poklicu, saj bo le tako uspel. Pridružite se nam v prodaji. OD od 150.000 do 200.000 SIT. Telefon 041 677-467. Fantom International d. 0.0., Ul. mesta Grewen-broich 13, Celje. n PARON PARON d.o.o. Laško Spodnja Rečica št. 100 3270 Laško Tel. 03/734-4000; Fax: 734-4003 e-mail: info@paron.si objavlja prosti delovni mesti: POHIŠTVENI MIZAR Dela in naloge obsegajo mizarska dela v oddelku izdelave pohištva po naročilu in montažo pohištva na terenu. Pogoji: - poklicna šola ustrezne smeri, - delovne izkušnje, - pripravljenost in zainteresiranost za izpopolnjevanje oz. izobraževanje, - vestno in natančno delo. VZDRZEVALEC Dela in naloge obsegajo vzdrževalna dela na lesno obdelovalnih strojih in vzdrževanje avtomobilov voznega parka družbe. Pogoji: - izobrazba ustrezne smeri, - dve leti izkušenj na podobnem delu, - pripravljenost in zainteresiranost za izpopolnjevanje oz. izobraževanje, - vestno in natančno delo. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov. V POLETNIH mesecih iščemo sodelavce zo redno zaposlitev in počitniško delo. Administrativno in terensko delo. Pokličite (03) 4282-086, Undigo d.o.o, Kidričeva 13,3000 Celje. 3408 V CENTRU Celja zaposlimo natakarico ali žensko z veseljem do dela v baru 1er osebo za razvoz hrane na dom. Telefon 041 729-454. Vinko Stopar s. p, Levstikova 3, Celje. 3417 IŠČEM popoldansko zaposlitev zaradi dodatnega zaslužka. Administracija, delo z računalnikom. Telefon 051 237-850. H.U45ANJE ZAPOSLIMO STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Informacije: Mffl »27/252 32 5 5,01/519 35 ZAPOSUMO voznika kamiona. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, Laško. L586 KRČME ŽILE. ODPRTE RANE? La OS G40 02 33 IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Som, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko vabi člane in svojce na srečanje, ki bo v soboto, 25.6.2005, ob 11. uri na Rogli. _3374 Uspešno izvozno proizvodno podjetje zaposli: DELAVCA ZA DELO NA HIDRAVLIČNIH STISKALNICAH Pogoji: - poklicna šola tehnične sr - izkušnje pri delu na klasii - VESELJE DO DELA! Pisne vloge oddajte do 10. 7. 2005 na naslov: ELASTOMERI d.o.o. Bežigrajska cesta 4, 3000 CEUE TLAKOVANJE, polaganje robnikov, kanalizacije, gradnja opornih zidov, odvodnjavanje, strojni izkopi, priprava cest, dvorišč do asfalta. Jostss d. n. o., Javorje-va 4,3000 Celje. CENITVE nepremičnin in premičnin zo vse namene. HqL d. o. o, Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041649-234. n PRAŠIČE, od 100 do 160 kg, prodam. Kupim bike, od 200 do 600 kg. Telefon 031 832-520. 3398 V OSKRBO vzamem več konj. Telefon 031 270-762. Š546 VEGE količine malin prodam. Iščem odkupoval«. Telefon (03) 5815-569,041 924-766. E-mail: malinoiulij@email.si. 3409 Ne veste, kako naprej? Poiščimo j odgovore skupaj7 s ZALA 090 4282 Plačilo preko položnice 03/81011 48 |100 sit/min od 9-21 ure) OTROŠKI voziček, dober, prodam. Podarim nekaj otroških oblačil. Telefon 031 507-538,(03)541-4641. 3415 CENE NA TRŽNICI ... 590-1.500 CVETAČA 350-600 ČEBULA 320400 mlada čebula ČESEN 5801000 FIŽOL V ZRNJU 350-900 HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. o. o., PE Celje, Kosovelova 16. Sedež: Kartagina d. o. o., Miklošičeva 38,1000 Ljubljana. n SANACIJE kopalnic, vodovod, vzdrževanje ter popravilo energetskih naprav. Telefon 051 206-503, Sončni žarek, Bojan Pesan s. p., Ulica Skladateljev Ipavcev 46,3130 Šentjur. Š502 IŠČEMO pomoč na vikendu v Brezovi 18 d v Šmartnem v Rožni dolini: košnja trave, občasno delo z motorno žago v gozdu. Telefon 5471-384,040 504-381.3296 STRELOVODI, izdelava, montaža, meritve 1er manjša popravila na strehi, prelaganje opeke, montaža žlebov. Jože Kline s. p. Gledališki trg 7, Celje, telefon 041 736-229. 2794 MODI dimniki, povrtanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Koreni s. p., Pongrac 3, Griže, telefon (03)571-8080,041 736-160. Ž236 POLAGAMO vse vrste parketov, laminatov, plute, toplih podov, pvc podov 1er ostale talne, stenske in stropne obloge. Telefon 041 377-620, Štefan Salomon s. p., Gomilsko 80 a, 3303 Gomilsko. 3370 "ItlUl bIKUUI JAJČEVCI bSIHSdU 380450 KOLERABA 250300 KORENJE 180400 KROMPIR 130-300. k.leljček 300 KUMARE 250-350 0HR0VT 450400 PAPRIKA 680-800 PARAOIŽNIK 350600 PETERŠIU 6001000 PESA 300400 POR 600 REDKVICA Sopek 200 RAOIČ 650 SOLATA glavnata 200-350 Benvka_______________ 500 ŠPINAČA 1000 REPA KISLA 300400 ZELJE PRESNO 250-350 ZELJE KISLO 400 ZELENA 300500 ANANAS 500600 BANANE 280350 BRESKVE 580700 ČEŠNJE 5001200 GROZDJE 75OS00 GRENIVKE 320350 HRUŠKE__________ 350450 JABOLKA ____________ 100250 JAGODE 290700 KM <30 LUBENICE 350 DINJE 390450 UMONt 320 MARELICE 650750 POMARANČE 300 RO/INE 400500 SUVE SUHE 6501000 FIGE SUHE 9901300 NEKTARINE 1000 BOROVNICE .......... 1800 GOBE JURČKIsuhi 10 d g 1.500-2 000 MEO______________ 810-1400 MASLO........... 1800 KAJMAK 5900 SMETANA 700-750 SKUTA 700300 OVČJI SIR 3300-5 500 JAJCA 2232 PIŠČANCI ZAKLANI 750 CENE NA EKOLOŠKI TRŽNICI KIS 1 UT 300 PIRINA MOKA KG 700 KORUZNA MOKA 300 KORUZNIZOROB 300 POLNOZRNATA MOKA 300 OREHI ................_... 1300 BELI FIŽOL 1000 JAJCA 35 SKUTA 800 PESA 300 KORENJE 300 KISLO ZELJE VEŠANA MAKMELAOA 400y . Ko narava je vzbrstelaa je smrt po tebe prihitela, tvojo neskončno dobroto nam je izbrisala ljubeče je poglede in prijazne tvoje besede. A v srcih naših je predal za spomine in vanj spravlja vse, kar mine. Med nami ni več ljubega očeta in starega očeta IVANA MOHARJA (18.9.1925-9.6.2005) ZAHVALA vsem, ki ste ga imeli radi in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Mihaelu Hermanu s Ponikve za opravljen pogrebni obred in izrečene besede ob njegovem slovesu v cerkvi, pevcem cerkvenega pevskega zbora, pogrebni službi Gçkott, podjetjema Slovenske železnice in Nega Celje, osebju visceralnega oddelka bolnišnice Celje, Domu starejših občanov Zdravilišča Laško, govornici Hermini Sovič, sorodnikom, sosedom in vsem ostalim, ki ste mu lajšali zadnje trenutke njegovega življenja. Žalujoča: sin Janko in hčerka Metka z družinama. V SPOMIN DAMJANU LESKOVŠKU 22. junija je minilo 5 let, kar nas je zapustil ljubi sin. Spet toplo sonce sveti in rožice cveto, ko se žalostni zavemo, da nazaj te več ne bo. Ko lahko bi vsaj te videli in slišali tvoj mili glas, a takšna je usoda, da si moral zapustiti nas. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob. Žalujoči vsi njegovi. Celje V celjski porodnišnici so rodile: 10. 6. : Katarina MAGAJ-NE iz Žalca, deklico, Mojca LIPOVŠEK iz Vojnika - dečka. 11. 6.: Lucija PODGORŠEK iz Šmartna ob Paki - dečka, Nedžmije MURTEZAJ iz Celja - dečka, Barbara KEJŽAR iz Zreč - deklico, Celestina TOJNKO iz Šentjurja - dečka. 12. 6.: Janja KOŠENINA RAMŠAK iz Škofje vasi - deklico, Matějka CELCER iz Slovenskih Konjic - dečka, Andreja PANTNER iz Celja - deklico, Katja ES1H iz Celja - dečka. 13.6.: Urška OMAN iz Celja - deklico, Vesna BAUM-KIRHER iz Dobja pri Planini - deklico, Katja HREN z Lju-bečne - dečka, Nataša PUŠNIK iz Vitanja - deklico. 14. 6.: Bernarda KUM iz Celja - deklico, Karmen ORTER DIVJAK iz Žalca - dečka, Irena KEBLIČ s Polzele -deklico, Simona JEREB iz Šempetra - dečka, Tina HORVAT iz Prebolda - dečka, Barbi FILIPANČIČ iz Buč - dečka, Maja KOPRIVEC iz Velenja - dečka, Gordana TEPIČ iz Mozirja - dečka. 15. 6.: Lorna FLAJŠMAN iz Celja - deklico, Majda ŽIBERT iz Blance - dečka. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame FANIKE SECKI se iskreno zahvaljujemo vsem našim dragim sorodnikom in številnim prijateljem ter znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečena in pisna sožalja, cvetje in sveče ter izkazano spoštovanje naši dragi mami. Sin Ivo z Marjano in Savino ter snaha Tatjana s Teo. _Ž 291 Solza kane nam iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. Imel težko si življenje, več ne čaka te trpljenje. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric FRANCI VIDEC iz Male Breze nad Laškim (8.5.1947-17.6.2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena župniku Jožetu Muršcu za lepo opravljen obred, govornikoma Martinu Privšku in Jožetu Kaplu ter pogrebni službi Zagajšek. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Fanika, sinova Franci z družino in Miran, hčerka Mojca z družino ter ostalo sorodstvo. 16.6.: Zofka HRASTENŠEK iz Dramelj - dečka, Natalija JENKO iz Celja - deklico, Jerica KOKOTEC iz Rimskih Toplic - dečka, Olga KOŽEL z Ljubečne - dečka, Lidija MIKIC ŠEGA iz Škofje vasi -deklico, Karmen ARH iz Prebolda - deklico, Sara SOTLAR URANKAR iz Celja - dečka, SAŠA BURDIAN iz Celja -deklico. POROKE Celje Poročili so se: Janko PLAZNIK in Mojca GOLOUH, oba iz Celja, Boris REDNAK in Karmen VODONČNIK, oba iz Pake pri Velenju, Branislav ČREMOŽNIK iz Celja in Tatjana PINTAR iz Polž. Laško Poročili so se: Gregor KRAMER in Tina GRIL, oba iz Celja, Matjaž MANDEU in Darja BORŠTNAR, oba iz Litije, Boštjan ZAKELŠEK iz Laške vasi pri Štorah in Teja SEVŠEK iz Štor, Jože PAVLOVIČ in Marija STRAŽAR, oba iz Spodnje Rečice pri Laškem, Tomaž LAZNIK iz Celja in Anita VODIŠEK iz Kanjuc pri Svetini, Boštjan DREV in Urška BELLE, oba iz Celja, Roman VESEL iz Ljubljane in Tatjana BISCHOF iz Nemčije, Jure VELEPEC iz Beričevega in Anja VALANT iz Celja, Erik TRBOVŠEK iz Podboja pri Velenju in Nina CIMERMAN iz Polzele, Aleš BRODAR iz Preserij pri Radomljah in Marjeta ŠANC iz Debra pri Laškem, Domin TUNANOVIĆ iz Tesliča /Bifl/ in Dragana PONJAVIČ iz Velenja, Ambrož PONDELEK in Damjana KROŠELJ, oba iz Ljubljane, Janez ZABUKO-VNIK iz Založ pri Žalcu in Jasna KODRE s Polzele, Matija MAJES in Saša LUKUANO-VIĆ, oba iz Hrastnika, Matjaž ZUPANC iz Krajnčice pri Šentjurju in Alma LEŠER iz Celja, Matej STRGARŠEK iz Šklendrovee pri Trbovljah in Vesna JAMŠEK iz Dobovca pri Zagorju, Darko JOŠT iz Pro-žinske vasi pri Štorah in Maja KNEZ iz Celja, Danijel EREMITA in Simona ŠAN-TELJ, oba iz Maribora, Dušan BELAK in Barbara ŠTREMPFEIJ, oba iz Škofje vasi, Gorazd CAFUTA iz Spodnje Polskave in Metka REPNIK iz Bukovec pri Slovenski Bistrici, Tomaž SELIČ iz Rifen-gozda pri Laškem in Mojca KOVAČ iz Šentjanža nad Što-rami, Jure BRATUŠEK iz Arc-lina in Alenka GUČEK iz Spodnje Rečice pri Laškem, Zoran JAGER in Veronika HUDARIN, oba iz Trbovelj ter Janez ŠMUC iz Dola pri Hrastniku in Alenka ARH iz Izlak. Žalec Poročili so se: Jože JANČIČ iz Maribora in Valentina GABERŠEK iz Migoj-nic, Tomaž REMIC in Tešo- ve in Mateja SEMPRIMOŽNIK iz Jeronima. Velenje Poročili so se: Peter SEVČNIKAR iz Podkraja pri Velenju in Mojca CAMLOH iz Velenja, Matjaž PODPEČAN in Metka KOPRIVNIK, oba iz Škalskih Cirkovc, Ivan Oto KREFT in Rosvita PIVK, oba iz Velenja, Alen PANČIĆ in Jana ŽOLGAR, oba iz Velenja, Matjaž MEH in Rahela OŽIR, oba iz Velenja, Marko CIZEJ iz Letuša in Vesna TERBOVŠEK iz Podkraja pri Velenju. 50 let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Jožefa • in Alojz ŠVAJGELJ iz Velenja. II SMRTI Celje Umrli so: Stanislava HRASTNIK iz Vrh, 77 let, Ivan VRANC iz Trnovelj pri Celju, 60 let, Marija KLINC iz Zatišja, 87 let, Marija VOLAVŠEK iz Ješovca pri Kozjem, 75 let, Zofija Sonja ŠOBOT iz Celja, 81 let, Marija KROPIVŠEK iz Ojstriške vasi, 92 let, Peter SRNEC iz Celja, 50 let, Damir URLEP iz Celja, 27 let, Marija SENIČ iz Trnovelj pri Socki, 95 let. Žalec Umrli so: Ivana ČVAN iz Tešove, 71 let, Stanislav LENOŠEK iz Pariželj, 85 let. Kjer koli si zdaj, naj mir te poišče, v svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče. Ljubezen, ki obilno si nam jo dala, za vedno v v$eh naših bo srcih ostala. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi drage IVANKE NOVAK iz Polžanske vasi (28.5.1953 -14.6.2005) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli izraze sožalja. Iskrena hvala g. župniku Metličarju za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, ge. Štefki za besede slovesa, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Gekott. Žalujoči: mož Štefan in ostali sorodniki. Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino si dajal. Sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Za tabo ostala je praznina, ki zelo, zelo boli. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož in ati CVETKO VODIŠEK iz Tevč pri Laškem Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče in nam izrazili sožalje. Žalujoči: žena Tilčka, sin Cvetko, hčerka Romana in ostalo sorodstvo. L 592 Konrad ŠVAB iz Nazarij, 70 let. Laško Umrli so: Stanislav REPOVŠ iz Laškega, 58 let, Stanislava ŠTARKEL iz Svetlega Dola pri Štorah, 75 let, Anton PODLESNIK iz Svib-nega, 70 let, Stanislav TOPLIŠEK iz Breznega, 56 let, Apolonija VODLAN iz Vira pri Domžalah, 77 let, Ivan PAVLINC 78 let, iz Laškega, 78 let, Matej GOSAR iz Vojskega pri Ljubljani, 87 let, Sava ŠINK, iz Škofje Loke, 86 let, Martin ŠIPEK, iz Debra pri Laškem, 57 let, Leopold AHTIK iz Celja, 92 let, Marta HUSS iz Celja, 92 let, Janez KNEZ iz Gozdeca, 77 let, Marija FERME 73 let, iz Zgornje Rečice, 73 let, Ana ŠKORNIK, iz Celja, 86 let, Ivan STIPLOŠEK iz Laškega, 71 let, Antonija ZAVŠEK iz Tovstega nad Laškim, 81 let. Štefanija KOLENC iz Vrho-vega, 81 let, Jožef KLEPEJ iz Laziš nad Rimskimi Toplicami, 58 let, Pavlina POŽUN iz Sedraža, 95 let, Jožef ROZMAN iz Laškega, 74 let, Štefanija MAJCENIC iz Strmce pri Laškem, 47 let, Dušan BEVC iz Debenec pri Trebnjem, 22 let, Martin KMETIC iz Laškega, 85 let, Jožef KERNEŽA iz Celja, 71 let, Pavla SELIČ iz Zgornje Rečice, 95 let, Stanislav DOLINŠEK iz Slovenskih Konjic, 52 let, Agata VODIŠEK iz Lokavca pri Rimskih Toplicah, 88 let. Velenje Umrli so: Stanislav SKVARČ iz Velenja, 87 let, Alojz LEDNIK iz Plešivca, 64 let, Marijan GOSPODARIČ iz Radeč, 61 let, Ivan DOBNIK iz Šoštanja, 73 let, Štefanija VUZEM iz Velenja, 62 let, Jožefa CVIKL iz Skorna pri Šoštanju, 83 let. www.novitednik.com www.radiocelje.com KINO Kinematografi si pridržujejo pravico de spremembe 11.30. 14.00.18.20.18.40, 21.00,23.20 Batman: Na začetku 12.00.15.00.17.50, 20 40.23 30 Ugani, kdo prida na večerjo 12.30.15.20.17.40,20.20,22.40 Vojna svatov 20.00 (sreda) Malto greha 14.20,17.00,20.30 (v sredo odpade). 23.00 A smo že tun? 13.30.16.50,19.00,23.40 Riddickove kronike 21.10 Roboti 20.10.23% Črni mož 17.30.19.30, 21.30,23.50 Talec 21.20 Vojna zvezd: Epizoda HI - Maščevanje Sitha 15.40. 18.30 LEGENDA: predstave so vsak dan i v petek in soboto Štoparski vodnik po galaksiji 14.20. 16.40.19.00, 21.20,23.40 Batman: Na začetku 15.30.18.20,21.10.00.00 21.30 (sreda) Mesto greha 13.30.16.10,18.50,21.30.00.10 14.00. 16.00, 18.00. 20.00, 22.00 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so vjKtek in soboto predstav? so v soboto jnroMio PETEK 19.00 Morje v meni SOBOTA 16.00 Niko vabi: Pater Pan 19.00 Mi še vedno nismo angeli po filmu zabava z Radiem Balkan, oddajo Ra dia Celje NEDELJA 19.00 Mi še vadno nismo angeli 21.00 Morje v meni SREDA 20.00 Japonska zgodba 19.00 Ray 21.30 XXX2 NEDELJA 20.00 XXX 2 PETEK 17.00 Roboti 18.45 in 20.30 Ugani, kdo pride ni 22.15 Krog 2 mala dvorana: 19.00 Roboti SOBOTA 17.00 Roboti 19.00 m 21.00 Ugani, kdo pride na 23.00 Krog 2 mala dvorana: 16.00 otroška matineja Roboti 18.00 Krog 2 20.00 Roboti 20.30 I 16.00 i PONEDELJEK Roboti in 20 30 Ugani, kdo prida na večerjo mala dvorana: I 100 let slovenskega filma: Plas v dežju TOREK Ugani, kdo pride na večerjo in 21.00 pred slovenskim startom Chucky si mala dvorana: I 100 let slovenskega filma: Plet v dežju PRIREDITVE PETEK, 2«. 6. 10.30 in 17.30 MNZ Celje SOBOTA. 25.6. 9.110 do 13.00 Titov trg Velenje Skupaj v poletje dan športa in iger 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog LG Zapik Ljubljana: Mojca Po-krajculja lutkovna predstava 11.00 Celjski mestni park_ Technopark 2005 Vol .2 16.00 Stari trg in Mestni trg Slovenske Konjice____ Osemletka Radia Rogla 16.00 in 18.00 Pri GD Trnovlje Celje Ob prazniku KS Trnovlje 18.00 Lambrechtovdom Frankolovski zločin odprtje stalne razstave 13.00 Lovski dom Slovenske Konjice Praznujmo z veterani ob dnevu državnosti 16.00 Gasilski dom Trnovlje - Celje Ob prazniku KS T rnovlje 18.00 Igrišče KS Trnovlje - Celje Osrednja prireditev ob krajevnem prazniku KS Trnov- __De_ 19.00 Kavčnikova domačija Zavodnje Kresni večer 19.00 Na trgu Vasi Lipa v Termah Olimia____ Dan državnosti 19.00 Kozjanski park Koncert s profesorjem mednarodne šole za prečno flavto 21.00 Pokrajinski muzej Celje - zunanji lapidarij _ Mede ja 2005 ambientalna gledališka predstava (v primeru dežja bo predstava naslednji dan) 18.30 Dom sv. Jožefa, Celje__ Fotografije Vinka Skaleta odprtje razstave 18.30 Center Celja - različne lokacije Promenádní koncerti pihalnih orkestrov celjske in koroške regije slovesnost MtDC ob dnevu državnosti (v primeru dežja koncerti odpa- 19.00 Šlandrov trg Žalec- park___ Oh, kako je dolga, dolga pot ... obdnevudržavnostiinodkritjuspo-minskega obeležja ob 60-letnici vrnitve izgnancev 19.30 Pred Narodnim domom Celje Praznik z godbami srečanje pihalnih orkestrov celjske in koroške regije, slovesnost MOC ob dnevu dižavnosti (vprimemdež-ja bo prireditev v Narodnem domu) 19.30 Kulturni center Laško _ V počastitev dneva državnosti prireditev 20.00 Celjski dom - mala dvorana Pihalni trio Triumvirat koncert 20.30 Zunanji lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje__ M. Kmecl: Navdušenje Lovra Tomana, ko je prvič razvil slovensko zastavo monodrama (v primeru dežja bo predstava v Narodnem domu) Kresna noč prikaz običajev ter nastop folklorne skupine Kozje 21.00 Savinova hiša Žalec - atrij Ples v dežju (letni kino) ob 100-letnici slovenskega filma 13.00 Igrišče pri CŠOD, Gorenje Poglejte ga, Pohorca 15.00Žičkakartuzija Janezova nedelja 21.00 Pokrajinski muzej Celje-zunanji lapidarij_ RAZSTAVE Galerija Borovo: dela Alberta Za-veršnika, do 6.8. Galerija Mozirje: dela Cvetke Kra- Zgodovinski arhiv Celje: Mesto v senci gradu, avtorja mag. Aleksandra Žižka, do 30. 9. Galerija Oto Škofja vas: likovna dela (stekleni motorji) VilmeMavrič, do 30. 6. MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12. Kulturni klub Ivan Cankar Celje: likovna dela - slike rože (tempera) Majde Žličar, do 30. 6. Galerija Volk: dela Marinke Kerstein, do 8. 7. MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: Prikrito in očem zakrito (razstava o zamolčanih grobiščih), do 20.9. Izobraževalni center Štore: 25 let po zadnjem pisku Štefke, do 10.9. Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.6. Pokrajinski muzej Celje: Mojster vzhajajočega sonca Hieronimus Hackel - virtuoz na steklu, avtorja Paula von Lichtenberga, do 9. 10. ter gostujoča arheološka razstava Nove zanke sveto-lucijske uganke avtorja Mihe Mlinarja, do 2. 9. Knjižnica Vojnik: fotografije Iz poti po Avstraliji, Mire Gorenšek, do 30.6. PONEDELJEK. 27.6. 8.00 do 18.00 Galerija Volk in mesto Celje_ VII. poletni slikarski ex-tempo-re JSKD OI Celje žigosanje platen v galeriji in slikanje v mestnem jedru STALNE RAZSTAVE Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Stari pisker: stalna postavitev. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leo-narda Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Ri-hard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Ti-snikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov. Spominska hiša 100-frankolovskih žrtev, Stranice: Frankolovski zločin Galerija sodobne umetnosti Celje: Sodobna japonska umetnost - Umetnost nove generacije, do 13.8. Likovni salon Celje: Sodobna japonska umetnost - Umetnost nove generacije, do 13. 8. Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: nagrajena dela iz 46 držav vseh kontinentov 10 Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za likovna dela mladih avtorjev na temo Tihožitje, do 30.8. Patriot Slovenske Konjice Petek ob 20.00 MC Patriot Tematski glasbeni večer Sobota ob 21.00 MC Patriot Vseslovenski finale za Rock Otočec 2005 Petek: 19.30 - 21.00 košarka, namizni tenis, 21.00 - 22.00 aerobika Sobota: 17.00 - 18.30 odbojka, namizni tenis, 18.30 - 20.00 badbin- PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 2. julija na Storžič in Srednji vrh. Na pot bodo odšli ob 5. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 27. junija na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669. ifliww.novitednik.com AVDICIJA: Petek 18.00 Celjska glasbena skupina išče pevko iz Celja in okolice; želena starost od 18 do 25 let, skupina igra pop/rock/ funk in želi na glasbeno sceno. Prijave in vprašanja: glasbena_skupina@ya- V MCC na ogled fotografska razstava del udeležencev delavnice makrofoto-grafije. RednpSKMS; Petek ob 18.00 nadaljevalna skupina, 19.30 začetna skupina v vrtcu na Pe-šnici: vadba joge (s tem tednom se joga poslavlja do jeseni) Moč inteligence. Zbiramo prispevke za 17. številko našega dvakratnaletni-ka. Info: mocinteligence@email.si Projektno vabilo: Bi želel/a uresničiti svoj projekt ali pa ga samo predlagati? Javi se in skupaj bomo našli rešitev!_ jgsmoni Razstava Izdelki projekta Poem express na ogled v Šmoclu in Zdravilišču Laško. Mladinski center Dravinjske doline Petek ob 19.00 Dobra družba slikanje na platno: prostočasna delavnica O mener KWMrm smriE srmETDfH m CELJE Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstava ilustracij mlade umetnice Petre Narobe, ki so bile izdane v zbirki desetih slikanic pod naslovom: Z domišljijo na potep, pri založbi SmaiTeam. Info na www.filter-slovenia.org KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega raču- NBC na: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. | Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, i Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir in Kuharske bukve Radia Celje 2. nagrada: vrednostni bon za 4.000 SIT za bowling v Planetu Tbš 3.-5. nagrada: vrednostni bon za 2.000 SIT za bowling v Planetu Tuš Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli ná dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 30. junija 2005. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 17. junija. Prispelo je 869 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 44 Vodoravno: KITAJŠČINA, IZOLIRANEC, OMAR, MARAJI, NABER, MOR, VERON, BIRO, ELODEJA, OK, CA, NSU, OBA, EON, PEČ, FREDY MILER, TABU, ECARTE, KEŠ, RAGADA, ANION, UTEK, VOLVO, NEN, IVO, STARIČ, NI, UTA, RO, PANDA, POKOP, AREAL, ARKTIKA, PEST1Č, ŽALOGRA, 1ST, MUBARAK, AAR, SKI, OTO, I KA, NAT. Geslo: Velika sreča in pamet se redko srečata. Izid žrebanja 1. nagrado - bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir in Kuharske bukve Radia Celje, prejme: Marija Krofi, Planina 67, 3225 Planina pri Sevnici. 2. nagrado - vrednostni bon za 4.000 SIT za bowling v Planetu Tuš, prejme: Vili Žohar, Cvetke Jerin 10,3220 Štore. Ime in priimek: . Naslov:_ Davčna številka: - TEHTNICA 3.-5. nagrada - vrednostni bon za 2.000 SIT za bowling v Planetu 1\iš, prejmejo: Gregor Rupnik, Šercerjeva 10, 3325 Šoštanj, Roland Vipotnik, Jurčičeva 7, 3310 Žalec in Stane Lovtcnčič, Samova 3, 3000 Celje. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Ona: S sorodno dušo se boste pogovarjali o zadevi, ki ji že dolgo ne pridete do dna. A mogoče vam manjka le tista odločilna ideja, zato je še najbolje, da upoštevate nasvet osebe, ki ima pri tem več izkušenj. On: Zaradi napornega dela preveč zapostavljate svoje najbližje, zato je skrajni čas, da se jim malce posvetite. 7b velja Še posebej za partnerko, ki ima vsega skupaj že počasi preko gla- Ona: Pogrešate to, kar so vam nekoč vsi zavidali, a ste lahkomiselno vrgli stran. V prihodnje bodite bolj premišljeni, da ne boste ponavljali starih napak. Posvetite se svojim najbližjim, pogrešajo vas. On: Partnerka se bo spomnila pomembnega datuma v vajinem življenju in vam pripravila prijetno presenečenje. Sprva boste sicer bolj zadržani, a se boste sprostili in uživali v ljubezenskem zapeljevanju. DVOJČKA ffl Ona: Pozabite malce na službene težave in se posvetite partnerju, ki vas zadnje čase že kar pogreša. Precej morata nadoknaditi, pa tako ni nobenega strahu, da bi vama lahko bilo dolgčas. Čaka vas obilo zabave. On: Prijateljica vas bo povabila na prijeten pomenek, ki se bo razvijal povsem po vaših najlepših pričakovanjih. Ne bodite preveč sramežljivi, raje se prepustite trenutnemu občutku, ki vas ne bo prevaral. Ona: Obetajo se težave, ki vam jih bo povzročil vaš konjiček. Ste že premišljevali, da bi ga menjali za kaj bolj priročnega. To vam lahko prinese ob veselju tudi finančno korist, ki pa ni tako zanemarljiv faktor. On: Ljudje vas bodo premamili s svojim govorjenjem, da boste storili nekaj, kar sicer nikakor ne bi. Sicer pa se morate tako ali tako privaditi na spremembe, ki bodo prej ali slej stopile v vaše življenje. Ona: Prekosili boste samega sebe, še posebej kar se tiče poslovne plati življenja. Finance bodo sicer še malo škripale, vendar lahko že kaj kmalu tudi na tem področju pričakujete precejšnje izboljšanje. On: Držite se svojih prvotnih načrtov na ljubezenskem področju, pa boste videli, da se bo na koncu vse skupaj končalo celo bolje, kot ste pričakovali na začetku. To vam bo vsekakor okrepilo, DEVICA f* Ona: Odkrili boste nekaj zelo zanimivega, vendar nikar tie poskušajte tega izrabiti i; napačne namene. In predvsem ne pozabite, da je dober prijatelj veliko boljši kot občasni partner. Obeta se vam zanimiv vikend. _ On: Še najbolje bo, da se odre-čete tveganim načrtom, saj je velika možnost, da se vam bodo ponesrečili. Bodite raje zadovoljni z majhnim, kaj več pa bo prišlo kar samo. Nekdo vas bo prijetno presenetil... ri Ona: Po napornem tednu si boste privoščili večerjo v dvoje, kar bo v veliki meri razbremenilo vaše prenapete živce. Partner vam bo namignil na nekaj, kar že dolgo pričakujete, a si sami niste upali začeti pogovora. On: Ljubezensko razmerje se bo popravili do te mere, da enostavno ne boste mogli verjeti svoji sreči. Očitno je kritično obdobje dokončno za vami in se lahko tako nadejate počasne vrnitve zadev v mirne to- ŠKORPIJON Ona: Zaupanje do prijateljevih nasvetov se bo pokazalo kot izredno dobra naložba. Toda naj vas to nikar ne zanese, raje se še vztrajneje lotite uresničevanja načrtov - še posebej na ljubezenskem področju. On: Ne smete se vedno primerjati le z rojeni pod srečno zvezdo. Saj imate tudi vi precejšnjo mero uspešnosti, težava je le v tem, da ste preveč skromni. Nekdo bi vas rad spoznal, zato se mu nikar ne izmikajte. STRELEC Ona: 7feba se bo sprijazniti z manjšim popuščanjem na poslovnem področju, kjer ste bili doslej vajeni le uspehov in doseganja visokih ciljev. Še najbolje bi bilo, da bi si vzeli kakšen teden počitka. On: Uspeli boste uresničiti že dolgo načrtovani cilj, ki vam bo prinesel obilico veselja in še materialne koristi povrhu. Srečo delite s partnerko, ki vas že dolgo pogreša. Tako boste ubili dve muhi na en mah! KOZOROG Ona: Tokrat stvar temeljito premislite, ker se lahko sicer zatakne prav tam, kjer to najmanj pričakujete. Pogovorite se s partnerjem, preden se boste odločili, kajti star pregovor pravi, da več glav več ve! On: Še vedno se boste spraševali, ali je bilo slovo resnično neizbežno. Življenje včasih ubira samosvoja pota, zato nikar ne obupajte. Boljši časi so vsekakor pred vami - treba jih je le izkoristiti. VODNAR sfe Ona: Sprejeli boste ponujeno pomoč svojega sodelavca in kaj kmalu se bodo pokazali tudi konkretni pozitivni rezultati. Korist bo seveda obojestranska, kar bo le še boljša kombinacija. On: Prišel bo trenutek odločitve, ko se bo pokazala vaša prava vrednost. Nad-rezultati boste presenečeni celo sami. Nekdo vam bo pomagal iz ljubezenske zagate, a bo glavno delo ostalo na vaših plečih Ona: Ne kažite tako očitnega zanimanja %a novega sodelavca, saj mu lahko to še stopi v glavo. Ugodnosti se bodo podvojile in prav z lahkoto vam bo uspelo tudi tisto, kar sploh niste nameravali. On: Odpravili se boste na zabavo in tako pozabili na neprijetnosti, ki so se vam dogajale. Zabavali se boste, kot že dolgo ne. Obetasevam, dabostespoz-nali osebo, kije ne boste zlahka pozabili. ste bili POŠKODOVANI ÍRAYnava V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? E. Ljubljanska cesta 20 tel. številka: Od ljubezni žareči plesni koreograf in pedagog Igor Jelen je prišel v družbi svojega najboljšega prijatelja Andreja, ki se bojda odlično spozna na rože. Še posebej tiste, ki rastejo na Kanarskih otokih. Prvih deset svečk Prejšnji teden se je v popularnem celjskem klubu zgodila ravno prav zvezdniška in frizersko obarvana obletnica revije Salon, kjer smo ujeli kar nekaj znanih obrazov. Obrazov, ki se spoznajo na modo, erotični naboj in na provokacije. Izvolite. IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ Zakonca Kavka, ki sta v svojem salonu pred kratkim frizirala tudi pevko Žano, bosta baje letos na dopustu posnela tudi nekaj vročih fotografij. Ime: Janja Priimek: Jerovšek Starost: 28 let Hobiji: manekenstvo, snemanje reklam Hrana: škampi in kaviar Moški, ki ji zavrti glavo: njegovega imena ne bo izdala Dosežki: mis hrvaške plaže 2001, mis mokre majice 2000 Prvi poljub: ne spomni se, bilo je preveč leťnazaj Za koliko denarja bi se slikala gola: kdo ve, morda pa se je že Skrivnost, ki jo bo prvič izdala na glas: raje ne, ker to rubriko berejo tudi otro- I Inteligenčni kvocient: tak kot pri igralki Sharon Stone Na vurberškem festivalu je na vsakem koraku vzbujala pozornost s temno poltjo, z lasmi, spletenimi v drobne kitke, povite z rdečo ruto. Po značilnem nasmehu in stisku roke smo prepoznali Katarino Kerk, ki je Celjanom znana kot uspešna turistična delavka, ko je to še bila. Njene zamisli so bile mnoge prireditve na Starem gradu, uspešno je vodila prvo leto Avsenikovega abonmaja polk in valčkov v organizaciji takratnega Zavoda za turizem Celeia. Z novim vodstvom se je poslovila in delala v pisarni lokalne LDS, nato pa je rekla stop in kot turistična delavka znane slovenske agencije za dalj časa odpotovala na Djerbo v Tunizijo. Zdaj je na dopustu, po treh tednih pa se bo vrnila. I »Ob četrtkih dobimo po 350 gostov, ki pripravimo bogat program. Peljemo jih tudi z gusarsko ladjo, razpoloženje pa dvigujemo s slovensko popularno glasbo.« Ker je Katarina »zaljubljena« v Modrijane in Viteze Celj-j ske, se bodo tudi ti na svoj način znašli v tunizijski turistični ponudbi. Sicer pa je prve dni v vroči Afkriki najbolj pogrešala pršut, sir in teran. Ob spominih na Celje pa se je samo skrivnostno nasmejala! TVÍ Dvojčici z dvojčicama Med mnogimi obiskovalci na vurberškem festivalu sta bili še ne tri leta stari dvojčici Tjaša in Maša Pintar iz Gorice pri Slivnici, rojeni 30. septembra 2002. Med množico sta ju hitro odkrili malo starejši dvojčici, znani glasbenici Vesna in Vlasta Kidrič iz Križeče vasi pri Polj-Čanah, rojeni 15. oktobra 1981. Maša je samo minuto starejša od Tjaše, Vesna pa dvanajst minut od Vlaste. Starša malih dvojčic sta povedala, da deklici ob glasbi, posebej narodno zabavni, postaneta zelo živahni in se morda tudi v njih skrivata bodoči glasbenici. In tako je povsem slučajno nastal zanimiv posnetek dvojnih simpatičnih dvojčic. Skupaj sta mlajši dvojčici Vlasta in Tjaša ter starejši Vesna in Maša. TV Katarina iz Tunizije Vedno vroča Tina Gorenjak, ki jo zadnje čase kot voditeljico in glasbeno gostjo videvamo na praktično vseh prireditvah, je tokrat izbrala zares ekstravagantno obleko, ki je presegla celo njeno znamenito toaleto iz mjuzikla Chicago. Modni kreator Peter Thaler, ki naj bi malo nazaj v neki lekarni kupoval test za nosečnost, je pištole svojih strankarskih kolegov tako kot vedno raje zamenjal za družbo privlačne ženske.