in Spar taka iz Subotice Plavalci so proslavili 10-letnico železničarskega plavalnega kluba »Ljubljana« Na turnirju v waterpoIu so prijetno presenetili igralci ŽPK Ljubljana, Waterpolisti Ljubljane premagali Primorje (Reka) in Spartak (Subotico) Ljubljana, 27. julija. Več kot pet let že nismo videli na plavalni prireditvi v Ljubljani toliko gledalcev, kot se jih je zbralo v soboto zvečer na Koleziji ob zaključni proslavi 10-letnice ŽPK Ljubljane. Vzporedno z naglim razvojem plavanja v Sloveniji nas tudi ta pojav veseli, da se je ljubljansko občinstvo ponovno ogrelo za to športno panogo. Waterpolo turnir se je pričel že v petek zvečer z na-stoipom PK Ljubljane in Neptuna iz Celja. Celjani se v tem prvem nastopu ni-znašli, talko da so razigrani Ljubljančani brez težav v lepi igri Omagali z visokim rezultatom 10:1 P:0). Strelci za Ljubljano so bili rolkar, Adlešič, Marc iin Vergelj s po tri goli, za Neptun pa je ®il uspešen Mravljak. V drugi tekmi sta se srečala Spar-‘ak (Subotica) in druga ekipa Primorja z Reke. V prvem polčasu sta Sili moštvi povsem izenačeni in Re-K?ni so bili celo dvakrat v vodstvu, joda v drugem polčasu je prišla do lžraza boljša kondicija Subotiča-ki so hitreje plavali in z bolj-taktiko zmagali s 6:2 (2:2). Spartak je klonil pred Ljubljano z 2:3 Odločilna tekma turnirja je bila odigrana v soboto dopoldne, ko sta srečala član II. zvezne lige Spartak in žPK Ljubljana. Polnih sedem minut prvega polčasa sta se taoštvi borili, da bi dosegli prvi gol, Ljubija na je igrala skora j ,tri minute z igralcem manj, kajti že v dru-minuti je bil izključen Adlešič. Sele v osmi minuti prvega polčasa j® Volkar dosegel prvi gol za L j ubrano in s tem tudi rezultat prvega Pelčasa. Pri boj (Spartak) je; v peti drugega polčasa stanje ize- s Brinovec se lahko zadovoljno ^ult V sa-i s' je včeraj z odličnim re-bn»:i 0,11 4:44.4 na 400 m prosto pribo 1 Petni list za Budimpešto, kjer Prihodnji mesec evropsko prvenstvo v plavanju Smučarji spet na snegu mučil. Kmalu nato pa sta Volka r in pozneje Kostiov povedla Ljubljaino na 3:1. V zadnjih sekundah je Pribo] ponovno znižal rezultat na 3:2. V drugi tekmi dopoldanskega sporeda so se prikazali Celjani v popolnoma drugačni luči kot prejšnji večer. Odlični realizator Ščuka je 'kar šestkrat potresel mrežo Rečanov in prvi polčas je končal z rezultatom 6:4 v korist Celjanov. Šele v nadaljevanju igre so »Primor jasic s smiselne j Šimi napadi prešli v vodstvo in talko dosegli tudi končni rezultat 10:7. Čeprav so Ljubljančani z zmago nad Spar ta kom pokal že skoraj imeli v rokah, je prva večerna tekma med Ljubljano in Primorjem močno razgibala občinstvo, ker je šlo predvsem na račun dokaj čudnega sojenja subotišlcega sodnika Cza-pkoja. Njegov kriterij sojenja je bil za naše pojme nesprejemljiv in je upravičeno izzval med gledalci negodovanje, saj je trikrat zapored izključil igralce Ljubljane iz nerazumljivih vzrokov. Ljubljana je zmagala s 5:4. Celjani so v drugi tekmi ponovno pokazali, da so »igralci prvega polčasa«. Njihovo vodstvo s 4:2 proti renomiranemu Spartaku je bilo do- (Nadaljevanje na 3. strani) Teniški turnir v Mariboru Maribor, 27. julija. — Na teniškem igrišču v Ljudskem vrtu je bil danes zaključen teniški turnir za prehodni poikal Mariborskega tedna. Med 32 člani si je prvo mesto osvojil Toš Vlado, ki je tudi prikazal najlepšo igro. Zelo lepo so igrale tudi članice, ki jih je tekmovalo deset. Slovenska prvakinja Truda Lovrec je v finalu premagala svojo sestro Heleno, ki je po težki in dolgi borbi izločila Kačičniikovo. Rezultati — člani: polfinale: Toš : Satler 6:0, 1:6, 6:3, Mesarič : Bobek 9:7, 6:2, finale: Toš : Mesarič 6:2, 6:4» članice — polfinale: Lovore T. : Kranjčič M. 6:0, 6:0, Lovrenc H. : Kačičnik 6:2, 9:11, 75, finale: Lovrec T. : Lovrec H. 6:1, 6:2. Slovenci na preih mestih Varaždin, 27. julija. — Danes je bilo v Varaždinu že IV. tradicionalno tekmovanje jadralnih modelov pod naslovom »Varteks Cup A 2«. Na letošnjem tekmovanju je nastopilo 21 ekip, med njimi tudi lanski zmagovalec Budimpešta. Prvo mesto je letos osvojilo moštvo iz Maribora s 2668 točkami, 2. Sisak, 3. Črnuče (Lj) 2556, 6. Ljubljana. Na splošno presenečenje je lanski zmagovalec Budimpešta zasedel šele lt. mesto. Pri posameznikih je bil najboljši Baš (Mrh) 888, 2. Drejcr (Lj) 858. Maribor je prejel velik pokat. Popoldne je bilo na sporedu tekmovanje vezanih modelov in je nastopilo 16 ekip. Zmagal je Zagreb pred Budimpešto. Uspešen start članic Pred letošnjimi mednarodnimi dirkami na Ljubelj ... Doslej prijavljenih nad 100 tekmovalcev Komaj šest dni nas loči od VI. mednarodnih ljubeljskih dirk, ko bodo fanfare na platoju pod Zelenico desettisočglavi množici znova oznanile, da se pričenja neizprosen boj ljudi in motorjev a Časom in napetimi strminami na standardni ljubeljski progi. V teh dneh pa se pod Ljubeljem dogajajo zanimive stvari. Prava »vojska«, okrog 400 ljudi, je temeljito vprežena v delo, kajti treba je šo izvršiti marsikaj, da bo vse na^ed, ko bo starter spustil prvega dirkača po progi. Cesto so že povsem uredili, vendar pa jim jo je neurje nedavno pokvarilo. Žilavi Tržičaui ob pomoči uprave za ceste OLO Kranj pa ne odnehajo. Na delu so ekipe, ki cesto popravljajo, postavile so že zavarovalne ograje ob progi, ta teden pa bodo progo polili še z emulzijo vse od starta do platoja. Novost na progi je utrjevanje zavojev s soljo. To pa zaradi tega, da ces-ta zaradi številnih startov ne bo preveč razrita in dirkačev ne bo ovirala. Ob startu so postavljeni žc boxi za motorna vozila, tribune za sodniški zbor in čašo merilce tor drogovi za zastave. Vse je že pripravljeno in samo čaka na goste. Tujci na ogledih Zanimivo je pri tem videti tujce, ki potujejo čez Ljubelj v našo domovino. Mnogi od njih se ustavijo ob progi in z zanimanjem opazujejo dela, nekateri pa so - se že obrnili na domače ljudi, kje bo moč postaviti šotore in taboriti. Zaftimajo jih prav jfse podrobnosti v zvezi z dirko in tako je pričakovati, da bo obisk gledalcev tudi od onstran naših, meja zelo številen. Seveda bo tudi letos poskrbljeno za domače gledalce in izletnike. Prostor, ki so ga namenili za camping, je urejen in bo Kvalifikacijske tekme za vstop v II. zvezno nogometno ligo Za Krim ni več upanja! «5$ L27- j11 lija. -'Na znanih °6ab, i Za AK0M je bilo tradici-Tekm° eL?° tekmovanje v slalomu. TWaT?ran-ie je bilo organizirano v ®itie T CV .°bčinskcga praznika ob-Jesenice. Proga je bila dolga itrie] \ višinsko razliko 70 m in je ** vratič. Vsi nastopajoči so ‘].eild,b° dolgo progo ter šo jo ta(: 1 Presmučati dvakrat. Rezul-2. «-i. elani (15): Zugovic (Jes) 66.5, fTrSffV S- (Jes) 67.0, 3. Gorjanc. 4. Piraček (Jes) 70.2, 2. p(’)= L Anke le (Triglav) 80.4, 8t,8 E- (TriSlav) 80.6, 3. Rutar ViiC^Jarbnci (9); t. Resman (ASK A8'°' 2. Klinar (Jes) 68.3, 3. vce 425<6<3o 7t°' ATo$fvem>: 1. Jesc-Vi"aoh ŽLi; Tris'lav 461-0. 3. ASK Zagreb, 27. julija. Moštvo ljubljanskega Krima je danes nadaljevalo s k val if ikaoiijskimi tekmami za vstop v II. zvezno nogometno ligo. Tokrat so morali odpotovati v Zagreb, kjer so se srečali z Elektrostrojom. Doživeli so temeljit poraz in s tem izgubili vsako upanje za uvrstitev v II. zvezno ligo. Elektrostroj : Krim 6:0 (3:0) Elektrostroj: Škovič, Staj cer, Sebalj, Kri-stovič, Štoli, Ranogajec, Saban, Petrovič, Miloševič, Jagust, Kežman. Krim: Slavec, Bunc, Rozman, Škraba, Erzar, Česen, Bergolj, Kastelic, Marjanovič, Toni, Malce. Sodnik: Rukavina iz Varaždina. Igrišče Zagreba, gledalcev 4.500. Strelci: v 7. in 28. min. Petrovič, v 40. Jagust, v 51. in 85. Miloševič ter v 89. Kri-stovič (11 m). V prvem polčasu je bila igra nervozna, vendar je bilo moštvo Elektrostroja v terenski premoči. Vratar Slavec je v tem delu rešil svoje moštvo še večjega poraza. V drugem polčasu pa je bilo moštvo Elektrostroja v očitni premoči in je prevzelo vso pobudo v svoje roke. Gostje so bili zelo slabi, posebno napad, kateremu ni uspelo streljati na vrata domačih niti enega ostrejšega strela. Zmaga domačih je povsem zaslužena, sodnik Rukavina pa je z manjšimi napakami sodil dobro. Zlatar Varteks : Železničar 10:4 Varaždin, 27. julija. — V prijateljskem srečanju v rokoborbi je danes domači Varteks premagal Železničarja iz Maribora 10:4. Srečanje v težiki kategoriji je odpadlo, ker sta bili obe ekipi brez tekmovalcev. KK JESNICE : KK LOKOMOTIVA Jesenice, 27. julija. — Na športnem igrišču pod Mežakljo so domače košarkarice morale kloniti pred razigranimi Zagrebčankami z 52:35 (21:19). v njem lahko postaviti 200 ali več šotorov, ljudje pa se bodo tudi poceni lahko hranili ob poljskih kuhinjah. Ali ne bo za tiste, ki ljubijo naravo, ta nedelja prav primerna za izlet? Prav gotovo bodo sindikati organizirali skupinske vožnje; če pa tega ne zmorejo, jim bo to lahko oskrbel Sap-Turist biro. Tudi po tej plati je že vse urejeno. Mrzlično razpoloženje v Tržiču Menda pri nas nobena športna prireditev tako ne odjekne v domači okolici, kot ljubeljske dirke v Tržiču in daleč naokoli. V Tržiču vlada pravo mrzlično razpoloženje. Organizacijski odbor in vsi ostali pododbori se vsak dan redno sestajajo ter urejajo vse podrobnosti. Sodelavci dobivajo sproti točna navodila, v pisarni AMD Tržič pa od jutra do večera zvoni telefon. Ljudje od vsepovsod želijo dobiti čim točnejše informacije o dirki. Tujce in domačine že sedaj opozarjajo na dirko številni slavoloki in reklamne table, ki so postavljene od Kranja do Tržiča. Tako teče v teh zadnjih dneh življenje mod organizatorji. Obrnimo pa Še drugo stran lista. Kako je s prijavami? Stari znanci in nova imena Drugi del štaba organizacijskega odbora je pri AMZ Slovenije v Ljubljani, športna komisija te zveze zbira namreč prijave udeležencev in jih je prejela že doslej blizu 100, pričakuje pa, da bo ta številka do pričetka dirk prav gotovo prekoračena. Zanimali smo se, ali se bodo letošnjih dirk udeležili mnogi znani »asi«, ki so navduševali gledalce že prejšnja leta, in dobili smo odgovor, da teh ni malo. Razen njih pa se prijavljajo mnogi, za nas novi, v svetu pa že zelo znani dirkači. Mnogo od teh ima nove, posebej pripravljene motorje in avtomobile in zato bo letošnja tekma še bolj privlačna. Preglejmo na kratko listo doslej prijavljenih dirkačev, ki pa še ni zaključena: Katergorija 125 c cm: W iinsche (Z. Nem) — M V Augusta, lanski zmagovalec v tej kategoriji Lcchner (A) — KTM RS, Trampusch (A) — Puch, Jugoslovani Burger in Križan s Puchom, letos najboljši Jugoslovan v Opatiji Radenič (Puch), Oblak in Gustič z Ducatti-jem, Šandor (TOMOS), Živko vic (MV Augusta) ter Tržičan Rotar (KTM) 250 ccm: Heiss — NSU, H. Ziemmer — NSU in Lecke (vsi Z. Nem) DKW, Intzko, Pucher, dr. Fritzer (vsi A) s Puchom, Liithi (švi) — R Twenn, Rieder (A) Maioo Special ter Madžara Ku-rutez in Reisz s Pauonio Special. Od Jugoslovanov so najbolj znani Pintar. Drofenik, Rupar, Saletnik, Ilič in Radovanovič, 550 ccm: Schmitz (Z. Nem) — AJS, Klegger (Z. Nem) IIorex, lanski zmagovalec v 2500 ccm Zohrer (Nadaljevanje na 8. strani) Ugoden žreb za naše odbojkarje Evropsko prvenstvo za moške in ženske -se bo začelo 30. avgusta in bo trajalo do Iti. septembra. Zaradi tega so v Pragi v sredo izžrebali posamezne skupine, v katerih bodo igrale reprezentance za plasma v finale. Naša moška in ženska reprezentanca sta imeli dokaj zadovoljiv žreb, saj se bosta srečali s takšnimi nasprotniki, da jim je verjetno že vnaprej omogočena pot v finale. Razpored" moških reprezentanc je naslednji. 1. skupina: CSR, Francija, Vzh. Nemčija, Zap. Nemčija, Tunis, II. skupina: Romunija, Madžarska, Belgija, Nizozemska, Italija, III. skupina: Bolgarija. Poljska, Danska, ZAR. Finska. IV. skupina: Sovjetska zveza, Jugoslavija, Albanija, Avstrija, Turčija, ženske: I. skupina: CSR, Francija, Vzh, Nemčija. TI. skupina: Sovjetska zveza, Jugoslavija, Zap. Nemčija, III. skupina: Poljska.: Madžarska, Nizozemska. IV. skupina: Romunija, Bol era ri ja, Finska. Avstrija. Naši mladinci izločeni Mladi teniški igralci Jugoslavije so tudi letos sodelovali v tekmovanju za pokal Galea. Najprej so igrali dobro in so se uvrstili v polfinale, tam pa so naleteli na borbene Spance, ki so jih premagali s 4:1 to izločili . iz nadaljnjega tekmovanja. V istem tekmovanju je Italija premagala Nizozemsko s 3:2. Ostali rezultati: Zahodna Nemčija : Luksemburg 5:3, CSR : Belgija 3:2, Avstrija : Poljska 5:0. V pripravah za atletski dvoboj državnih ženskih reprezentanc Italije in Jugoslavije, ki bo prihodnjo nedeljo v Bellunu, so imele italijanske atletinje izbirne tekme na 100 m, v višini, daljini ter metu diska. Ob tej priložnosti Je tekmovalka Ričet dosegla nov italijanski rekord v metu diska z 48.13 m. Ostali rezultati: 100 m I. skupina: Mueso 12.2, Bertone 12.2, II. skupina: Fassio 12.3, Rota 12.5, disk Riccl 48.13, Nannettl 36.92, Turbino 36.45, daljina Fassio 5.53, Galll 5.47, Mizzosi 5.30. Nogometno moštvo Milana je v Buenos Airesu pred 30.000 gledalci premagale moštvo Boca Juniors z 2:1 (1:1). 3 tem se je Milan oddolžil Argentincem za poraz, ki ga Je doživel ob prvem srečanju. Leto XIV. — Št. 3». V Ljubljani, 27. julija 1958 Poštnina plačana v gotovini CENA’ IZVODA 20 DIN izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vračamo — Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo ln uprava v Ljubljani, Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 600-701/3-84 — Telefoni: uredništvo: 24-281 (ob nedeljah tudi 20-552 ln 21-281) — uprava: 21-281 — Letna naročnina 800 din, polletna 400 din Državno prvenstvo posameznikov in posameznic v atletiki JzvFsfni vezuliaii Beograd, 25. Julija — Ze prvi dan prvenstva Je prijetno presenetil vse poznavalce in ljubitelje atletike, saj je bil dosežen en nov državni rekord in en rekord izenačen, razen tega pa še več odličnih rezultatov. Med prvimi, ki so nastopili v tekmovalni areni, so se najbolje izkazali Sikovčeva ln Babovlčeva na 100 m z novim državnim rekordom 12.1, Lorger s prepričljivo zmago v disciplini za moške (10.5), Bezjak z izpolnjeno normo v metu kladiva (63.55) in Štritof na 5000 m, kjer praktično ni imel konkurence. Vsi so pričakovali ogorčeno borbo med m za ženske, hkrati pa tudi nekatere jn -.g t|ru,rij1 Danes se je zaključilo tridnevno državno prvenstvo moških in žensk v atletiki, ki je 'bilo organizirano na stadionu Crvene zvezde, ib prvenstvo nas je popov no prepričalo o izvrstni formi jugoslovanskih atletov, saj so nekateri med njimi dosegli tako pomembne rezultate, da nam upravičeno vzbujajo uipauje za Kranjska gora, 27. julija — Naše le-ugoden plasma na evropskem pr- toviško mestece je v julijskih dneh pre-venstvu v Stockholmu, Posebej je polno tujcev in domačih turistov. V ml-treba poudariti nov državni rekord sllh imamo namreč Kranjsko goro, kjer Šikovčeve, neumornost Lorgerja, nikoli ne zamre smisel za naše lepe 8°-sijajne rezultate Milerja, Bezjaka r* in„za vse romantično okolje, saj si v J človek prav tu nabere svežih moči za Se šest dni do starta kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« Zsliiii dnevi priprav.:. V zadnjem času se vse pogosteje sliši, d* sta odlična slovenska tekmovalca Žirovnik i® Šebenik preutrujena in da verjetno ne bosta mogla na naši tradicionalni dirki pokazati vse svoje zmogljivosti. Zato nas je še posebej zanimalo, kaj mislita onadva o svojem na-stopu v državni reprezentanci. K besedi s® moškimi na 100 m, toda Lorger je zrna- finalne borbe v posameznih disciplinah, gal z lahkoto. Nasprotno pa je bil tek V predtekmovanjih se favoriti niso pre-zia isti progi za ženske mnogo bolj raz- več bali svojih nasprotnikov in so tekli buri j iv. Med seboj sta se »udarili« državni rekorderki Sikovčeva in Babo- bolj na zmago, kot pa za dosego dobrih Časov. Kljub temu pa so nekateri po- vičeva, ki sta obe dosegli nov državni kazali spet odlično formo. To velja zlasti rekord 12.1 (prej 12.2), toda Sikovčeva za Lorgerja, ki je brez večjih težav te-je za las pred Babovičevo pretrgala cilj- k el »svojih« 14.4 in za Sikovčevo, ki je no vrvico. V ostalih disciplinah so po dosegla na 200 m 25.2, kar je le za dve večini zmagovali favoriti, ki skoraj niso desetinki sekunde slabše od državnega j, ‘ v . , v , premagovanje vsakodnevnih naporov. In je najprej oglasil Šebenik. 1 ‘ aSnJega “e: ZellSke prav Kranjsko goro so si izbrali naši >Res je- da s0 me zadnje dirke preCej utru- kolesarski reprezentanti za zadnje pri- dile Drži tudi, da nisem mogel prav na^ad-... „ „ . , ,G7l , prave, ki pa bolj potekajo v skupnih njih dirkah pokazati tisto, kar sem si želel Kok™ .rv/^ov 1 uti,, m,)C • | ' * Strokovnih razgovorih, trener Dragiša Je- in Ted,,o tudi na tihem opal. Saj veste, kriza ' Čič pa skrbi za vsakega posebej kot dru- pride ko človek najmanj pričakuje. Toda da- — 80 in ovire: Babovič (M) 11.7, Simič (CZ) 12.3, Ostrovska (Br) 12.4, 200 m Šiikovec 25.2, .S inic (SZ) 26.1, Rakič (CZ) 26.4. 800 m Rajkov (CZ) 2:18.9, Slamnik (KI) 2:19.7, Dokonal žinski oče. (M) 2:22.3, moški: 200 m Savič (CZ) Obiskali smo jih v Porentovem domu. 22.1, Oslakovič (P) 22.3, Petrovič Zadovoljni so s trenerjem pa tudi s po- (CZ) 22.4, 1500 m Murat (D) 3:45.9, strežbo, saj v Porentovem domu je ob Črneli pravih (konkurentov, kar velja rekorda. Omembe vreden je tudi odli- Važič (KI) 3:46.5, Radišič (CŽ) 3:52.7, vsakem letnem času zares prijetno. predvsem za Stamejčičevo pri sikoku v čen rezultat Milerja 741 pri skoku v da- daljino, za Štritofa na Bezjaka in Račiča v 5000 m ter za ljino, s čimer je izpolnil normo za ev- 400 m Snajder (M) 48.1, Grujič (P) 49.2, Kovač (ASK) 50.1. 4 X 400 m Pravkar so prišli i »sprehoda«. Za seboj so imeli nekaj desetin kilometrov metu kladiva, ropsko prvenstvo, v ostalih disciplinah Partizan 3:24.8 Kladivar 3-27 8 |LA rahlega treninga, vsi zadovoljni in Ostra borba je bila v deseteroboju med sv slovenski tekmovalci zabeležili spet 3:33.3, 110 m ovire Lorger 14 1 (!) a v\».rt.rlirv4rmwii)-rtw-> n 1/n.l v\( lr A.W» 0 a cf 1 VfttvHor ir maiii lrAr»ie -i w ' ' shovenskkna predstavnikoma Kolnikom dve zmagi — Kopitar v metu kopja in in Brodnikom. Zmagal je Kolnik, ki Je Usenlkova v metu krogle. bil boljši v vseh disciplinah, razen na 400 m. Rezultati prvega dne — moški 100 m: Lorger (KI) 10,5, Dragoševič 10.7, Pecelj (oba C. i.) 10.8; višina: Marjanovič (P) 195, Boškovič (P) 185, Majtan (Cz) 185; 400 m ovire: Vucelič (M) 55.9, Radulovič (P) 58.3, KnafI (M) 57.0, Cajhen 57.1, #:upančič (oba KI) 57.6; krogla: Skiljevič (P) 15.65, Vračar (JLA) 14.50, Bojič (P) 14.31; 5000 m: Štritof (P) 14:25.5, Ivanič (Sp) 14:38.5, Subotič (P) 14.43.8; 4 X 100 m: Crv. zvezda 42.0 (izenačen drž. rekord) Kladivar 42.9, Crv. zvezda II 43:e; kladivo: Bezjak (M) 63.55, Račič (P) 61.17, Gubijan (P) 56.31; ženske 100 m: Sikovec (KI) 12.1 (drž. rek.), Babovič (M) 12.1, Simič 12.4, Rakič (obe Z. z.) 12.5, Kolenc (O) 12.5, Lubej (Mrb) 12.8; daljina: Stamejčič (O) 553, Eškič (Sar) 522, Bajželj (O) 513; disk: Borovec (Sl. Var.) 43.08, Hudobivnik (O) 41.07, Capek (M) 37.38. Ob drugem dnevu državnega prvenstva so bili na sporedu predteki v polfinalu, in sicer na 110 m ovire in 200 Odirajta v Serifi Kanal, 27. julija. — Tu je bil peti tradicionalni turnir v odboj,ki, ki je obenem veljal tudi za prvenstvo okrajne zveze »Partizan« Gorica. Udeležilo se ga je 7 moških in 4 ženske ekipe. Zlasti moramo pohvaliti prvi nastop sindikalnih ekip. Kvaliteta iger je bila na povprečni ravni. Domačini so bili očitno najboljši. V finalni tekmi so premagali edinega resnega tekmeca, sindikalno podružnico soških elektrarn s 3:1. V ženski finalni igri sta se srečali ekipi Anhovega in »Partizana« iz Kobarida. Zmagale so prve z 2:1. Partizanski prvaki so postali: člani: Kanal, članice: Kobarid, mladinci: Šempeter. Vrstni red na turnirju pa je sledeč: člani — 1. »Partizan« Kanal, 2. Soške elektrarne, 3. »Partizan« Kobarid, članice: 1. Anhovo, 2. »Partizan« Kobarid, 3. »Partizan« Tolmin. Rezultati drugega dne — moški 800 m: Halo ič 1:55.5, Alimpijevič (oba P) 1:56.9; daljina: Miler (M) 741, Vujčič (Cz) 681; kopje: Kopitar (Ki) 61.16, Dangubič (Cz) 57.30; 3000 m ovire: Hafner 9:10.4, Špan (oba Lj) 9:11.1 (ml. drž. rek.) Tratnik (O) 9:21.3; ženske — krogla: Usenik (O) 14.67, Radosavljevič (P) 13.57, Hudobivnik (O) 12.44; 400 m: Rajkov 58.7, Kovačev (obe Voj.) 1:04.8; 4 X100 m: Crv. zvezda 50.4, Maribor 52.4; predteki MO m (moški): Lorger 14.4, Vucelič (M) 14.7; 200 m — ženske: Sikovec 25.2. smejani. Na »piko« smo vzeli najprej trenerja tov. Ješiča, ki je bil takoj pripravljen za razgovor. »Kako potekajo vaše priprave,« smo se najprej zanimali. »Fantje se predvsem morajo spočiti. Kakor veste, jih čaka težka naloga že prihodnji teden, saj bodo morali pokazati vse svoje sposobnosti in se trdo Pesier spored v Kamniku Kamnik, 27. julija — V okviru proslav občinskega praznika so kamniški nogometaši organiz.rali *poprijeti z nekateriml “boljšimi tuj-dva brzoturniria. Pri mladincih je domači Kamnik v finalu premagal če7rtot,mel?UP!iCa) * V'-ga posameznika na dirki »Po Jugo četrto mesto sta zasedla Mengeš in slA,m.r« Lukovica. Pri članih je vrstni red naslednji: Kamnik Svoboda (Trb), Litija, enčur. (Litija : Šenčur 2:0, Svoboda : Litija 2:1, Kamnik : Šenčur 3:0, Kamnik : Svoboda 3:0. ...... .... V tenisu je dvojica iz Kranja prezentenca ni bila premagala domačo dvojico 2:1 (4:6, 6:2, 9:7). »Zanima nas forma naših reprezentantov in kaj lahko pričakujemo od vsa- Ljubelj pripravljen (Nadaljevanje s 1. strani) 8 Piichom," Unterhuber z BSA in Josl (vsi A) z Maico Special ter Jugoslovana Černe in Marčan, 500 ccm: Wiinsche in Schmitz (oba Z. Nem) z Nortonom. Ninaus — Ariel, Pruck-ner in Klingham z BSA ter Schandel (vsi A) — Triumph TR 5, od Jugoslovanov pa L. Baletnik in Pažur, prikolice: stari znanec Neus-sner — Hess (sovozač), Ricter — Blauth, But-scher — Stumpp (vsi Z. Nem), Schncideger (Svi), Jugoslovani Pažur — Anžel, ing. Snajder — Radenič, Nalovič — Gvozdič, Hrast — Zupan, Sterle — Maček ter Gluhak — Hla-vaček (znani kajakaš). V tej kategoriji bo večina tekmovalcev vozila z motorji BMW, nekateri pa z Nortoni in BSA. Avtomobili do 1'iOO ccm: lanski zmagovalec dr. Pilha.tsch (A) — Denzel, Hartmanu (Z. Nem) — DKW Monzo. Kaufmana (A) — Alfa Romeo, SchiitzcI-hoffer (A) ter Unterdorfcr (A) oba s Fiat TV, Vogele (Svi) — Lothos ter Jugoslovana Rodica in ing. Vidmar. Posel) n a zanimivost te kategorije bo nastop Italijana Poltronierija, ki je pred kratkim z vozilom Abarth porušil obstoječe rekorde v Monzi, 2000 ccm: lanski zmagovalec Ljubelja in letos Opatije Vogel (A) — Porsche RS, Schrotter (A) — Porsche Super, Kraus (A) — Porsche Carcrra, Rott (Z. Nem) —Gordini RS, Hartmann (Z. Nem) DKW Speyder, Kaufman n (A) — BM VV Šport in Jugsolovan Božič — Porsche RS. Velja si torej ogledati borbo med dirkači tako znamenitih imen in zato bo morda tudi letos dosežen nov rekord, rekord obiska, čeprav lanskega rekorderja Ljubelja Pracha ni na spisku. To pa zaradi tega, ker ga doma ne pustijo več dirkati. Pa vseeno bo letošnja dirka zelo zanimiva. T. B. Benedeiti še vodi V petek in soboto so kolesarji na •dirki »Dveh morij« prevozili III. in IV. etapo. IH. etapa je bila zelo naporna, vendar pa dirkači niso odnehali. Favorit Panbianco je na II. etapi obolel zaradi sončarice in se še ni opomogel, težko nalogo pa ima nosilec zelene majice Lene-detti, na katerega vsi dirkači zelo pazijo. V III. etapi je bil Benedetti drugi, v IV. etapi pa je precej zaostal. Kljub temu pa še vedno po tej etapi nosi zeleno majico. Vrstni red III. etape: ... n (130 km) Menini 3:23:18, Benedetti T , Proffa z,a Jt.,lrlste Je bila Bonarriva, Galeaz, Scudelaro, Petti- fl«]ga 25 km, za mladince pa 40 km Rezultati — turisti (14): 1. Ziherl tradicionalni dirki?« rv Uit ( 7u Vm) RZ C,7’ (Vodice) 40.20, 2. Plesten jak (Dobra- IV. etapa: 204 km): Bruni 5:47:5, va) 45/0 3 P]ešec (Ilir/ja) 'itd. Marhn Cestan, Menzim, Piscagha niorji _ (6). L Peklenk (Ilirija) Pettinatti z zaostankom 45 sekund i:n.50, 2. Češnovar (Rog) itd. itd. Generalni plasma: Benedetti Dragiša Ješič ni nič dosti premišljeval in nam je na naše vprašanje takoj odgovoril. »Predvsem sem zadovoljen z moralo svojih fantov. Mnenja sem, da naša reže nikdar tako ho- mogena ln tako polna optimizma kot prav pred letošnjo veliko preizkušnjo. V odbojki so kamniški mladinci Petrovič, Valčič, Levačič, Šebenik in podlegli OK Podgorje s 0:3. Pri čl a - Žirovnik so prava tovariška petorka, ki ■ n ih pa je prvo moštvo Kamnika ji lahko zaupamo tudi naj večje in naj-premagalo kombinirano ekipo ŽOK trše preizkušnje. Dobro se zavedamo od-Ljubl jana 3:2 (5:V>, 15:10, 15:5, 11:15, govorne'naloge in vemo, da bo potrebna na dirki predvsem medsebojna tovariška pomoč, velika borbenost in skrajna požrtvovalnost.« »Pa vendar so nekateri prepričani, da so naši reprezentanti preveč utrujeni, saj imajo za seboj težke dirke in že na tisoče kilometrov. Ali bodo mogli vzdr- 17:15). KOLESARJI NA DAN VSTAJE Dobrava, 27. julija. — V počastitev Dneva vstaje je bila organizirana kolesarska dirka za turiste in lies je je vse to za menoj. O tem sem pr®-pričan. In če imaš okrog sebe tudi takŠn® tovariše kot so ostali reprezentanti, ki nenehno vzpodbujajo in svetujejo, potem j® prav gotovo vsaka bojazen odveč.« >Kaj mislite o plasmaju naše ekipe na dirki »Po Jugoslaviji«? »Težka bo borba, še posebej zato, ker vemo. da bodo nastopili nekateri odlični inozemski amaterji, ki so že napol profesionalci. Imamo pa veliko prednost, to so naše ceste ki zelo dobro poznamo. V teh dneh smo se temeljito pogovorili o taktiki, preštudirali smO vsako etapo posebej in če ne bo izrazite smole, bomo prav gotovo zadovoljili številne lju* bitelje našega kolesarskega športa.« Kakor vidimo, je popularni Rogov kolesa* Šebenik Marjan velik optimist. Če je on prepričan. v uspeh jugoslovanske ekipe, potem j® odveč bojazen nekaterih navdušenih pristaše* tega Športa. Pa poslušajmo še, kaj pravi 21' rovnik o pripravah in o sami dirki. »Odpočili smo sc in to je največ vredno. Prepričan sera, da doslej še ni bilo nikoli tako homogene reprezentance kot jo imamo danes. Dragiša Ješič je preizkušen »lisjak« i° dobro razume vsakega posameznika. Vprašujete, kako so potekale naše zadnje priprave? No, nekaj vam je že povedal trener Dragiša« nekaj pa tudi Šebenik Prevozili smo nekaj stotin kilometrov. Med drugim smo oni da® zavozili še proti Vršiču, kjer bo verjetno odločilni kraj celotne dirke. Naša reprezentanca smelo gleda na start letošnje dirke in mora doseči takšne rezultate, ki ne bodo v sramot® jugoslovanskemu kolesarskemu športu.« Nasi reprezentanti bodo ostali v Kranjski gori do četrtka. Pred seboj imajo torej še nekaj dni, ki jih bodo prav gotovo uspešno izkoristili. Vsi se prav dobro počutijo in so, kar je najvažnejše, veliki optimisti. Vsak p0-sameznik je preizkušen tekmovalec, ki je Ž® došegel tudi na tujih cestah zveneče uspeh«* 20:28:44, Scudellaro, Bonarriva, Ra-nucci, FIoebergs (Belgija), Baralle, Bart-olozzi (vsi v času zmgovalca) itd. Poročali smo že, da so Britansike športne igre prava žetev za svetov- UI9J BU IJ91JB Ul |D[eAB[J *9pJO?jOJ 0U tekmovanju pa tudi do zadnjega niso odnehali. V plavanju je avstralska m o«jka štefeta dosegla nov s ve- olutuJAU lu iVAllll 3L(l 1U1CJCI ^uu mauvuvu. ^ na/gidu« . . tovni rekord na 4 X 110 y s časom odgovorno nalogo, izpolnil pa jo je smejani. Na »piko« smo vzeli najprej tre- V Torinu se je začel v soboto m 4:14.2, kar je bolje za 2.5 sekunde polovično le Odred, ki je vendarle 1000 gledalci. narodni atletski dvoboj med moškim - reprezentancama Italije ln Švice. Kvalifikacijske tekme za vstop v 11. zvezno nogometno ligo Tudi Odredu gre trdo Danes je bilo na sporedu drugo vnela huda borba za zmago. Obe obram-kolo kvalifikacijskih tekem za vstop bi sta imeli dela čez glavo, vendar ostalo V II. zvezno ligo. Ljubljanska pred- je pri neodločenem rezultatu. Tekmo Je Slavnika Odred in Krim sta imela sodil Tikica Markovič iz Beograda pred jlh Čakaj0 na naŠ1 Tokrat imajo pred seboj domačo priredite*. Dobro poznajo naše ceste po Hrvatski in Sl®' »Kako da ne?!«, nas je prekinil trener Je- veniji, poznajo tud svoje zmogljivosti in sC' žic. »Saino poglejte jih in ne bo težko uga- veda tudi nevarno konkurenco izvrstnih tuj' niti, kako visoka je njihova morala. Dosegli rev. Naši fantje so prepričani, da bodo n* smo naš namen: odpočili smo duha in telo!« letošnji tradicionalni dirki potrdili sloves, k* ga uživajo doma, predvsem pa v tujini in 2® jih bo v tej trdi preizkušnji Še spremlja^8 športna sreča, potem bomo ob zaključku dir* ke, 9. avgusta lahko zapisali tako, kot na®1 je danes ob slovesu rekel trener Drag^8 »Jugoslovani se počasi prebijamo v sam najboljših amaterjev Evrope.« L. U- od dosedanjeg as ve lovnega reikorda, ki ga je imel Novi Južni VVales.. Tudi plavalec Monckton je preplaval 110 y v odl.čnem čuau 1:01.7, Konrad s pa 1650 y v času 17:45.5. Njego- prinesel iz Siska 1 točko. Odred je šel na negotovo pot, saj svojega nasprotnika ni niti poznal. Vrh tega Odredovo .vodstvo sploh ni bilo obveščeno o točnem začetku tekme, va sestra lise Konradsova je dose- ^ar \e s.eve^a še bolj vplivalo na , . . „ , J , mam icrpa Ippu I r\.ri a v taplčfl gla na 440o rezultat svetovne vred-nesti 4:49.9. Atleti so dosegli naslednje rezultate: ženska štafeta 4 X 10y Angli- moralo igralcev. Toda prav točka iz Siska bo verjetno zelo dragocena in ljubljanskim rdeče-belim še vedno odpira možnost za vstop v 11. ... „ , . i . zvezno ligo. Nasprotno tega ne mo- ja 45.3 (nov svetovm rekord _ prej remo trdfti za Krim, ki je doživel Avstralija 54.6), Elnott I milja 3:39.0, v Zagrebu pravo katastrofo in po Lincoln 4:01.9, Pir;e je bil šele če- današnjem porazu ne more več ra- li skupina: Odred Rudar Metalac III. skupina: Elekrostroj Branik Krim 2:2 2 1:1 1 1:1 1 0 6:0 0 5:2 2 2:11 trti. palica Elliott (VB) 416, 4 X 100 y Južna Afrika 3:08.1 4 X 110 y V. Britanija 40.7,ženske: daljina: Hoški n 602, 80 in ovire Trower (Avstr) 10.7, disk Allday (VB 45.9il. Na teli igrah so imeli Angleži naj- čunati na boljše uspehe v tem tekmovanju. METALAC : ODRED 1:1 (1:0) Sisak, 27. julija — Moštvo Odreda Je v drugi kvalifikacijski tekmi moralo nastopiti v Sisku: Odredu je uspelo do- tem so dosegli nekateri tekmovalci nov® državne rekorde, in sicer Giovannetti * 60.85 v metu kladiva, Cavalli s 15.64 v troskoku, Mazza 110 m ovire 14.3, *ef Švicar Kleiner na 1500 m. Rezultati *-kladivo: Giovannetti (It) 60.85, Luzioll 0& 58.64, Veser (Svi) 49.32; troskok: CavaU1 (It) 15.64, Miiler 14.74; 110 m ovire: M«2' za 14.3, Švara (oba It.) 14.6, Tschudl (Svi) 14.8; 200 m: D’Asnaeh (It) 21.6, Voge* (Svi) 21.9; 1500 m: Baraldi 3:46.1, Klein®f (švi) 3:50.6 (nov švicarski rekord); vlS*' . na: Amiet (Svi) 1.93, Cordovani (It) l-*3, Marbor, 27. julija. Mariborska kopje: Lievore G. (It) 47.71, Warzbuf^ nogometna podzveza je v času tra- (Svi) 64.54;l».ooo m: Antonelli (it) 31:00 0, janja KV. mariborskega tedna tudi schudel (Svi) 31.51. letos pripravila mladinski nogo me t- Mladinski nogometni turnir v Mariboru ni turnir. Igrale so reprezentance iz Graza, Beograda, Varaždina in Ma- KEGLJANJE več uspehov, saj so že pred koncem se£j neodločen rezultat, čeprav so imeli osvojili 22 zlatili, 19 srebrnih in 28 gostje več priložnosti, da dosežejo zma-bronastih medalj ter 525 točk, za goviti gol. Prvi gol za domačine je do-njim so Avstralci (25—19—13), 431, segel Tenšek v prvem polčasu, čeprav Južna Afrika (12—10—8) 246, Kana- so imeli Odredovi napadalci nekaj izda (1—9—15) 157 točk itd. rednih priložnosti, da rezultat že v pr- Tudi Nemke so se izkazale s s v e- vem polčasu vsaj izenačijo, igra je bila tov n: m rekordom. Zenska štafeta precej nervozna, v drugem polčasu Je Vzhodne Nemčije je v teku na 4 X Odred napel vse sile in ves čas pre-220 y dosegla svetovni rekord 1:36.0 vladoval. v 67. minuti je Hacler na lep in porušila prejšnji rekord 1:36.3, ki predložek vendarle prisilil nasprotnega ga je imela Avstralija že od 1936. vratarja k predaji. Po tem golu se Je Državno prvenstvo mladincev v nogometu Visoka zmaga Partizana rrttl (iŠ?‘MiSS?d‘o»!aBS JESEWCE • CBMOSC,CE (1:2), Maribor : Beograd 3:2 (2:2), G raz : Varaždin 3:0 (2:0). Zmagalo je moštvo Graza. ODBOJKA Branik : Mnglic 3:1 Odlični rezultati Danes sc je v Moskvi začelo tek- 1:41:15.2, 10.000 m Zukov (SZ) 29:59■‘j’ (ZDA) 31:11.4, 110 m ovire Rob in5 V1' (ZDA) 13.9, Jones (ZDA) 14.00, W hajlov (SZ) 14.2, 400 m Davis (ŽD;‘' 45.6, Southern (ZDA) 47.3. Rabi®9, nov (SZ) 47.5, 100 m Murchis^ (ZDA) 10.2. Kolymore (ZDA) V Beogradu je bila danes odigrana prvh finalna tekma za naslov mladinskega nagometnega državnega prvaka. Pred okrog 10.000 gledalci sta nastopili moštvi Partizana in Crvene zvezde v svojih najboljših postavah: Partizan: Sabov, Jusufin, Pejovič, Mitič, Jovanovič, Vasič. Z. Cebinac, Kovačevič, S. Cebinac, Gerum, Milutinovič. Crvena zvezda: Djurič, Bader, Korolija. Mitič, IJutavarevič, Popovič, Jakšič. Tekmo je sodil sodnik Bo tič iz Vasič, Savič, Cubrilo, Obradovič, demacherja s k. o. Valjeva, končala pa se je z naravnost katastrofalnim porazom Crvc-ne zvezde. Partizan je namreč zmagal s 7:0 (5:0). Gole so dosegih S. Cebinac in Mitič po 2, Z. Cebinac, Gerum in Milutinovič pa 1. Kljub visokemu porazu Zvezde je bila tekma zelo burna in zanimiva. V Los Angelesu je drugi kandidat za svetovnega prvaka v težki kategoriji premagal v četrti rundi bivšega olimpijskega zmagovalca Iste kategorije Ra- movanje moških in ženskih atletskih reprenzentanc ZDA in Sovjetske zveze. Na stadionu se je zbralo okrog 75.000 gledalcev, ki so bili briče napetim borbam in so seveda doživeli tudi odlične rezultate ameriških in sovjetskih atletov. Tekmovanje je, žal, oviral veter, vreme pa je bilo hkrati tudi oblačno. Po prvem dnevu tekmovanja vodijo ZDA s 83:75. Rezultati — ženske: višina Cenčik (SZ), Dolia (SZ) 165, RePrezentanca Italije je v boksar^-Brown (ZDA) 155,100 m Jones (ZDA) dvo,bt>3u Premagala Zahodno Nemčijo 11.6, 4 X 109 m (ZDA) 44.8, Sovjetska zveza 45.4, kopje Zalogaitite (SZ) 50.16, Svetkova (iSZD 49.38, iLarni (ZDA) 48.53, moški: 4 X 109 m ZDA 39.6, Sovjetska zveza 40.3, krogla O’ Brien 19.14, Long 17.77, Lošilov (SZ) 16.98, daljina Shelby (ZDA) 794, Ovsepjan (SZ) 776. hitra hoja na 20 kilometrov Spirin (SZ) 1:33:43.2, Gug (SZ) 1:35:06.2, Hevvson (ZDA) Desejačikov (SZ) 30:20:4, Smarta Barten jev (SZ) 10.4, kladivo ConndJ, ly (ZDA) 64.94, Samoe ve tov P" 64.65, palica Bula tov (SZ) 450, M° ris (ZDA) 440. Reprezentanca Italije je v boksarsK®11’ 17:13. Zvezna moška odbojkarska Mladost : Branik 3:0 p. f. (Bran'*6 ni prišel na tekmo) Partizan : »Partizan« N. m. 3;0 Jugoslavija : Crvena zvezda ’■ ^ Crvena zvezda : »Partizan« ^ vo mesto 3:0. Po letošnjem državnem prvenstvu v veslanju Blejski center rodi sadove Slaba udeležba - Izola m Sav ca prodirata med najboljše v državi Skoraj mesec dni so trajale na Bledu najrazličnejše veslaške prireditve — od slr venskega prvenstva, pa do najkvalitetnejše mednarodne regate. To so bile prireditve, ki so razvnele vse, ki še zanimajo za veslaški šport pri nas. Pred tekmami je bilo razpoloženje naših veslaških strokovnjakov sicer nekoliko pesimistično, toda nastopi so pokazali, da le ni treba obupati. Nekoliko manj pa je razveseljiva ugotovitev, da smo videli na državnem prvenstvu vse premalo nastopajočih ekip. Niso bile redke discipline, ko smo videli na startu le po dve posadki. Ce pomislimo na državna prvenstva, kjer je nastopilo tudi po 12 posadk, je to prav malo vzpodbujajoče. Ce bomo imeli tako skromno udeležbo tudi v bodoče, pa bo voz jugoslovanskega veslanja prav gotovo krenil strmo navzdol. V I. RAZREDU SLOVENCI ODLIČNI Ze v torek je bilo na sporedu tekmovanje I. razreda, ki je prineslo odločen uspeh slovenskih posadk. To velja predvsem za članice, ki so pobrale vse lovorike. Res je, da v tem razredu niso natopile ostale tekmovalke, toda če se \>odo slovenske posadke tudi vnaprej dobro pripravljale, upajmo, da bodo • vseeno tudi v bodoče na boljših mestih. Tudi uspeh članov je treba podčrtati. Med 19 klubi je ljubljanska Savica zasedla 3. mesto, kar predstavlja odlično uvrstitev. Sicer pa je treba reči, da je bila povprečna kvaliteta slabša kot prejšnja leta. ZVEZNI RAZRED — SLABA UDELEŽBA Najrazličnejše za tekmovanje v zveznem razredu je to, da tako slabe udeležbe kot letos menda na državnem prvenstvu pri nas še ni bilo. Le v osmercih je nastopilo 5 posadk, sicer pa smo bili povsod priča le o tekmovanju dveh ali treh čolnov. Niti v eni disciplini ni bilo na sporedu tekmovanja. To je prav gotovo malo razveseljivo in bo treba v bodoče precej pozornosti posvetiti tudi množičnosti in ne samo skrbi za vrhunske tekmovalce. Res je, da so posadke v vseh 7 olimpijskih disciplinah, razen v dvojcu brez krmarja, še kar dobre, vendar nam samo po ena posadka ne predstavlja prav nič, ali pa vsaj zelo malo. DRUGO MESTO ZA SAVICO Kot običajno, se je tekmovanje v zveznem razredu pričelo s četverci s krmarjem. Po nedeljskem uspehu na mednarodni regati in po prvem mestu v 1. razredu, smo rahlo upali na prvo mesto tudi tokrat. Ker je pred nami evropsko prvenstvo v Poznanju, se je seveda zmagovalcu obetalo potovanje na Poljsko in nastop na tej najelitnejši veslaški prireditvi. Ko so posadke četverca s krmarjem vozile zadnjih 200 m, smo vsi pričakovali, kaj bo prinesel fi-niš. Vendar smo pričakovali zaman. Posadka Mladosti je prednost, ki jo je imela, tudi obdržala in Savica je kot druga zaveslala skozi cilj. Sele potem so nam veslači povedali, zakaj nismo videli pospešene vožnje pred ciljem. Takole so povedali: »Ce moraš 2000 m neprestano paziti na' to, da ti nasprotnik ne pobegne ali pa, da obdržiš dobljeno prednost, tl pač ne ostane ve& moči za finiš. Tako je bilo na današnji tekmi. Z Mladostjo smo se menjavali v vodstvu in to je izčrpalo naše moči, tako da za finiš ni ostalo tistega, kar sicer damo od sebe.« Treba pa je povedati, da tudi drugo mesto ni neuspeh in da predstavlja skupno z ostalimi uspehi na blejskih nastopih največ, kar smo lahko pričakovali. NAJSLABSA DISCIPLINA 2e preje smo omenili, da sodi med naše naj slabše discipline dvojec brez krmarja. Prav vse posadke so vozile slabo, predvsem zato, ker niso dobro držale smeri. Brez tega ne moremo biti zadovoljni in bo treba tej disciplini posvetiti več pozornosti. Zaenkrat pa smo mnenja, da nobena posadka ni sposobna nastopiti v mednarodni areni. Za tekmovanje skiffov je bilo prijavljenih 5 čolnov. Toda, startala sta le dva in tako je Vlašič brez težav ponovno osvojil naj višji naslov, čeprav moramo reči, da to ni več njegova disci- Zdaj pa i nopElnili vratarjih... Prav tako kot ostali nogometaši — branilci, krilci in napadalci —- tudi nogometni vratarji marsikdaj doživijo nenavadne stvari na nogometnih poljanah ali pa naredijo kaj takšnega, da o tem nenavadnem govorijo ljudje . , . H Italijanski vratar Chezzi, vratar znanega ligaškega moštva »Intcrnazionale« se res ne more pohvaliti, da je preveč izobražen. Na nekem potovanju — kdo pač še toliko potuje po svetu kot nogometaši — se je v neki družbi spoznal z mlado, očarljivo damo. Beseda je dala besedo in kmalu je bil nogometni vratar v navdušenem pomenku z lepo študentko. Seveda je kmalu pogovor nanesel na šport in nogomet, kar je pri mladih ljudeh priljubljen predmet razgovorov. Nenad,orna se mlada študentka obrne k svojemu prijatelju in ga vpraša, če kaj ve o Shakespearu. >Pri katerem klubu pa igrat, odvrne nogometaš. Dekle molči. Tedaj pa spet nogometni vratar: »Kako naj poznam Shakespeara? Dandanes igra v Italiji toliko tujih nogometašev. To je popolnoma nemogoče, da bi vse poznal . . .< H Med znanimi italijanskimi nogometnimi vratarji je tudi Moro, ki je večkrat branil svetišče državne reprezentance. O Moru pripovedujejo tole anekdoto: Nekega dne se je Moro sprl s svojim klubom Sampdoria in ga hotel zapustiti. Toda odborniki so se temu na vse kriplje upirali, saj. bi izgubili izvrstnega vratarja. Nekaj dni nato se je Moro peljal skozi Padovo in na sprehodu skozi mesto stopil v cerkev ter obljubil »mogočnemu« svetniku Antonu Padovanskerau nagrado 10.900 lir, če bo »posredoval«, da ga klub Sampdoria izpusti iz svojih rok. In res — nekaj dni nato so se odborniki Sampdorie nehali upirati ter dovolili Moru, da si poišče nov klub. Ko so znanci potem srečali Mora, so mu čestitali, nekdo pa je pripomnil: »Vse lepo in prav, da si se rešil Sampdorie. Vendar le je ta zadeva veljala 10.000 lir.« Zviti Moro Pa se je samo nasmehnil in odvrnil: »Nikakor! Svetemu Antonu Padovanskemu sem izročil v puščico samo — ček za 10.000 lir. Kor pa je Pri vseh dobrih delih takšna navada, da ostane dobrotnik neimenovan, se jaz na ček — nisem podpisal. . .« 1 1 Znani avstrijski vratar Pelikan, ki je večkrat branil svetišče avstrijske reprezentan-ce» še večkrat pa vrata svojega kluba »Wacker$, je nekoč s svojim klubom gostoval v Belgiji. Igrali so proti znanemu moštvu »Diables Rouges« iz Bruslja. Bila je tisti dan gosta megla, tako da igralci pravzaprav niso vedeli, komu naj oddajo žogo. Oba vratarja sta skozi goste meglene koprene videla samo nekakšne sence, neke silhuete, nikoli pa nista 7atrdno vedela, ali je pred njegovimi vrati »sovražnik« ali »prijatelj«. In tako se je zgo- do, da je Pelikan dobil v mrežo že tri gole, • e Sirski vratar pa samo enega. Tedaj je žoga Prišla na noge belgijskemu igralcu Mermansu. u se J« oziral sem in tja, da bi skozi meglo opazil primernega igralca, ki bi mu lahko oddal žogo. Slednjič je opazil nekaj rdečkastega. »To mora biti eden od naših«, je pomislil Mermans in poslal žogo v tisti »meri, kjer je slutil belgijskega igralca. Tedaj se je razlegal žvižg sodnika. »Kaj pa je to,< je pomislil Mermans. »Verjetno je naš fant zagrešil off-side?« Tisti hip pa je k Mermansu pritekel Coppens in mu navdušeno zaklical: »To si imenitno naredil. Sedaj vodimo že 4.T!« Mermans ni vedel, da je bilo tisto rdečkasto svctlikanje^trikot avstrijskega vratarja in da ni podal žoge svojemu igralcu, marveč naravnost v mrežo Avstrijcev. ■ Nekje v Severni Afriki pa je nek nogometni vratar pokazal precej čudne navade pri obrambi svojega gola. Ko se je nasprotnikov srednji napadalec zapodil proti njegovemu golti, mu je — meni nič tebi nič — potisnil v trebuh nož. Ko so vratarja, ki je čuval svoje svetišče še bolj kot kakšen turški,sultan svoj harem, vprašali, zakaj je nasprotniku potisnil v trebuh nož, je preprosto odvrnil: »Moram rešiti športno čast svojega moštva!« Seveda odločnega vratarja niso vprašali, če ve, kaj pomeni beseda šport, ki se v starem latinskem jeziku glasi »disportare« — to je isto kot — zabavati se. Kaj veš, kaj vse lahko zabava takšnega vratarja iz Severne Afrike . . . ■ Na neki nogometni tekmi med dunajskim klubom »Wiener Sportclub« in moštvom >Ho-henau« so Dunajčani vodili z 2:1. Nenadoma se je proti koncu prvega polčasa razlegal pisk sodnika. Vratar >Wiener Sportcluba« Szan-wald je mislil, da je sodnik od p iskal konec prvega polčasa in veselo je stekel proti slačilnicam. Toda zmotil se je, kajti sodnikov žvižg ni označeval konec polčasa, marveč nevaren prosti strel proti Dunajčanom. Žogo je streljal Koli ar in jo oddal Rcitineierju, ki jo je hitro usmeril proti praznemu svetišču Dunajčanov. V zadnjem hipu je s skrajnim na-oprom krilec »Sportcluba« Stadlmaycr odstranil grozečo nevarnost. V odmoru so seveda vratarju Szanvvaldu, ki se mu je tako mudilo v slačilnico, naredili majhno pridigo. In rezultat? Ob koncu tekme, ko so vsi odhajali v garderobe, je Szauwald še 'vedno stal ob svojem golu. Morda pa si je mislil: »Kaj pa če tudi sedaj še ni končano . . .« ■ Zadnja zgodbica pa pripoveduje o hokejskem vratarju Turku Brodi iz Kanade. Ta tratar, ki je branil svetišče kluba »Maple leaves«, je bil prav gotovo najtežji hokejski vratar na svetu. Njegova živa teža — nič manj kot 100 kgl Zaskrbljeni odborniki, ki jim odvisna teža vratarja prav gotovo ni šla v račun, so sklenili s svojim debeluharjem pogodbo. Za vsak kilogram teže, ki jo je znižal pod »normo« 100, so mu izplačali posebne premije. Ce pa je njegova teža prekoračila znamko 100, pa je moral vratar plačevati kazni. Kot vidimo, nimajo opravka in skrbi z vitko linijo samo filmske zvezde, ampak tudi vratarji ... plina za mednarodne nastope. Več uspeha utegne doseči v double s-coullu skupaj z Lučinom. Dvojec s krmarjem je disciplina, ki je sicer nekoliko boljša koti dvojec brez krmarja, vendar sta tokrat nastopili le dve posadki. Partizan iz Beograda je potrdil nedeljski uspeh in tudi danes prepričljivo premagal posadko Mornarja. Disciplina četverec brez krmarja nas je precej razočarala. Vlašič in Lučin v panogi double scoullov nista imela nikakršnih težav. NAJPREJ NASPROTNIKI — NATO V ISTEM ČOLNU Ze kar po tradiciji pa nas je zopet razveselila zadnja točka, to je osmerec. Edina točka, kjer je nastopilo 5 čolnov, je bila tudi najzanimivejša na letošnjem državnem prvenstvu. Znano je, da doslej na državnem prvenstvu še nihče ni premagal osmerca splitskega Mornarja. Letos se je ta mit resno zamenjal. Le nekaj dni pred pričetkom tekmovanja sta se Četvereca s krmarjem Mladosti Ln Savice dogovorila za skupen nastop v osmercu. Le enkrat sta skupaj trenirala in že bi kmalu ogrozila nepremagljivi Mornarjev osmerec. Le malo več sreče, pa bi morda kombinirana ekipa zavozila prva skozi cilj. Morda niti pol metra prednosti splitskega Mornarja je najbrž premajhna prednost, da ne bi tudi pri nas pričeli v številnejših posadkah s kombinacijami. Najbrž bodo ob tem poskusu naši trenerji malo več razmišljali o takem načinu sestavljanja posadk. IZOLA PO TEJ POTI NAPREJ! Zenske so v zveznem razredu nastopile le v 3 disciplinah. Najbolj nas je razveselil uspeh četverca s krmarjem Izole, ki od prireditve do prireditve ugodneje preseneča. Ta posadka, v kateri je le ena tekmovalka stara 19 let, ostale 3 pa so še mladinke, je prav gotovo naš največji up. Sploh pa moramo pohvaliti delo veslačev Izole, saj so poleg ženskega četverca dosegli odlične uspehe na nedeljski regati tudi mladinci iz osmerca. Prav ti dve posadki utegneta že prav kmalu še resneje poseči v borbe za najboljša mesta. Po vseh letošnjih velikih nastopih na Bledu in po odličnih uvrstitvah slovenskih posadk pa je treba povedati še nekaj. Kje so pravzaprav vzroki za tako odločen poseg slovenskih veslačev po najboljših mestih? Res je, da je slovenske veslače že nekaj let spremljala smola in da bi do tega moralo priti že preje. Vendar vseeno ne moremo mimo tega, da veslaški center na Bledu že opravlja svojo veliko nalogo. Odličnim napravam in kvalitetnim prireditvam so se sedaj pridružili še zelo dobri uspehi slovenskih veslačev, za katere pa ima prav gotovo precejšen delež prav veslaški center na Bledu. Kvalitetne mednarodne prireditve so prispevale, da je zanimanje za veslanje v Sloveniji vsako leto večje. S tem pa se seveda zbolj-šuje tudi kvaliteta. Lahko torej pričakujemo, da bo na vsakoletnih mednarodni i regatah na Bledu uspešno nastopalo vedno več domačih ekip. Rezultati I. razred — člani — četverec s krmarjem: Savica, Krka, Mladost; dvojec brez krmarja: Crvena zvezda, Sava (Zgb); skiff: Paraklič (Danublus N. S.), Crnjač (Savica), Roš (Branik); dvojec s krmarjem: Mornar, Sava (Zgb); Četverec brez krmarja: Gusar (Split), Mladost (Zemun) (Zgb); double scoull: Sava (Zgb), TAMlS (Pančevo), Vukovar; osmerec: Mornar (Split), Krka (Šibenik), Partizan; članice — skiff: Malger (Branik brez vožnje); četverec s krmarjem: Izola, Branik; double scoull: Savica (brez vožnje); ekipno — člani: Mornar 300, Krka 240, Savica 210, Sava (Zgb) 160, Gusar 150, Mladost (Zgb) 120, Partizan 100, Mladost (Zemun) 100, Crvena zvezda 100, 'Danubius (N. S.) 100, TAMlS 60, Branik 40; članice: Izola 150, Savica 100, Branik 100. Zvezni razred — četverec s krmarjem: Mladost (Zgb) 6:59 0, Savica 7:02.6, Krka 7:04.6; dvojec brez krmarja: Mladost (Zgb) 7:29.5, Crvena zvezda 7:32.0, Sava (Zgb) 8:01.8; skiff: Vlašič (Mor) 7:44.9» Garič (Danubius) 8:02.5; dvojec s krmar* jem: Partizan (Bgd) 8:09.2, Mornar 8:29.11 četverec brez krmarja: Krka 6:544» Mornar 6:58.4; double scoull: Momatf 7:09.6, Sava (Zgb) 7:26.4, TAMlS 7:42.4) osmerec: Mornar 6:21.8, kombinaciji Savica-Mladost 6:22.1, Crvena zvez4S 6:31.0; članice — skiff: Jokovič (CZ) 4:14.8, Heberle (Bled) 4:17.8; četvere^) Partizan (Subotica) 3:56.2, Izola 3:57.7. Bled 4:14.8; double scoull: Mladost (Zgb) 4:08.6; ekipno — člani: Mornar 500, Krka 310, Mladost 250, Crvena zvezda 2006 Partizan (Bgd) 100 Savica a 00, Savi) (Zgb) 60, Danubius 60; članice: Partizan (Sub) 150, Mladost (Zgb) 100, Ctvena zvezda 100, Izola 100, Bled 60. Marjan Gogala Tudi Slovenci gredo v Poznanj Tehnična komisija VZJ je takoj po državnem prvenstvu v veslanju določila reprezentanco, ki nas bo zastopala na evropskem prvenstvu v Poznanju. Dolo-čeue so bile naslednje ekipe: četverec s krmarjem Madosti, dvojka brez krmarja Mladosti, skifi Mornarja (Vlašič), četverec brez krmarja Krke, dvojka s krmarjem Partizana in osmerec Mornarja. Na ženskem prvenstvu bo nastopil še četverec Partizana iz Subotice, ki pa ga bosta okrepili dve tekmovalki Izole. Tudi za četverec s- krmarjem zagrebške Mladosti sta bila določena še dva tekmovalce Savice, ki bosta najbrž okrepila posadko Mladosti. To sta Anton Gun-de in Peter Černač. Vse ekipe se bodo zbrale na Bledu 5. avgusta, kjer bodo trenirale do odhoda na evropsko prvenstvo, ki bo konec avgusta. Na treningu na Bledu so že nekaj dni mladinci Branika, Izole in Savice, ki bodo sestavljali republiško , reprezentanco na mladinskem veslaškem troboju Trst—Koroška—• Slovenija. Prireditev bo 2. in 3. avgusta v Celovcu. BRINOVEC IMA (Nadaljevanje s l. strani) kajšnje presenečenje. Toda v drugem polčasu je Spartak dosegel pet golov in tako zmagal s 7:4. Brinovec ima »potni list« za Budimpešto Po uvodnih svečanostih, med katerimi je slavljenca pozdravil predsednik Plavalne zveze Slovenije dr. Božo Linhart, Trefalt Božo iz Kranja in La slo Bala iz Subotice, se je začel plavalni program, v katerem so nastopali najboljši slovenski plavalci. Vlado Brinovec je končno vpisal svoje ime v listo državnega rekorderja tudi na 400 m prosto (rezultat z Reke ni priznan). Tudi njegov mlajši brat Peter je s svojim rezultatom 5:06,5 presenetil in po- 35 - letnica »Partizana" Logatec Pred nedavnim je »Partizani v Gor. Logatcu proslavil 35 let svojega obstoja in razvil svoj prapor. Povorka, ki je krenila ob 14.^ uri, je razgibala vso okolico in nihče ni želel zamuditi priložnosti, da si ne bi ogledal telovadnega nastopa tamkajšnje mladine. Po pozdravnem govoru predsednika društva je bilo razvitje prapora, kateremu je klimo val a tov. Pupis Ivanka. Navzoči so bili tudi tudi predsednik občine tov. Petkovšek, zastopnika Okrajne zveze »Partizana« in zastopniki okoliških društev. Nastop je obsegal H točk sporeda, pri katerem je sodelovalo lepo število telovadcev iz Borovnice, Dol. Logatca in Planine. Žal se ni udeležilo tega zleta tudi članstvo iz Rakeka, Vrhnike in Podpeči. Mladina je pokazala mnogo spretnosti v orodju, pionirke in pionirji pa s kolebnicami in raznoterostmi. Opaziti je bilo, da številčno prevladujejo ženski oddelki, ki so izvajali točke prav lepo in v za-dovoljtsvo gledalcev. Čeprav je tamkaj pretežno kmečka mladina, je razvila zelo pestro telesnovzgojno dejavnost, saj je v tem mesecu bila tudi otvoritev plavalnega bazena 33 X 20 m in še 50-metrska smučarska skakalnica letos v februarju. To je velika pridobitev za logaško občino, ki je tudi materialno podprla prizadevanja in vsestransko dejavnost partizanskih društev v Gor. in Dol. Logatcu. Smole Horvatova je tesno zmagala na 100 metrov prosto pred Čolnarjevo kazal, da gre vstrajno po stopinjah' svojega brata. Kočar jeva je potrdila svoj primat med najboljšimi slovenskimi plavalkami hrbtnega sloga. Pelc in Zrimšek polagoma prihajata v svojo lansko formo, medtem ko mladi Dekleva od tekme do tekme izboljšuje svoje rezultate. Horvatova je na 100 m metuljček zmagala sicer z veliko prednostjo, toda z rezultatom ne moremo biti zadovoljni. Rezultati moški — 400 m prosto: 1. Brinovec . (T) 4:44,4 (nov državni! rekord), 2. Brinovec P. CD 5:06,5, 3. Drofenik (B) 5:19,0, 4. Ga tej (T), 5:23,8, 5. Naraglav (C) 5:37,0, 6. Grundner (L) 5:38,6. 200 m prsno; 1, Pelc (L) 2:50,3, 2. Zrimšek (T) 2:54,3, 3. Dekleva (L) 3:05,8, 4. Zemva(P)' 3:12,6. 100 m hrbtno :1. Košnik (T)! 1:19,3, 2. Kaplan (C) 1:19,7, 3. Gašperin (L) 1:20,4, Ženske; 100 m prosto; 1. Horvat (L) 1:19.2, 2. Čolnar (T)! 1:19,3, 3. Koritnik (R) 1:23,7, 4. Mladenovič (P) 1:24,5, 5. Hočevar (L)’ 1:26,0, 100 m metuljček: 1. Horvat (L) 1:26,0 2. Tominšek (L) 1:35.8. 3. Čebulj (P) 1:35,8, 4. Rode (L) 1:37.0, 100 m hrbtno: 1. Kočar (R) 1:29,0, 2. Hočevar (L) 1:31,3, 3. Purgar (T)’ 1:36,3, 4. Končan (L) 1:37,4, LESTVICA V 1. ŽPK Ljubljana 3 3 0 0 20: 7 6 2. Spartak (Sub.) 3 2 0 1 15: 9 4 3. Primorje (Reka) 3 10 2 16:18 2 4. Neptun (Celje) 3 0 0 3 12:29 0 LISTA STRELCEV ' 9 golov VOLK AR" (Ljubljana), Z golov: Ščuka (Neptun), 6 golov: Pribo} (Spartak) in Sabolič (Primorje), 5 golov: Ladocki (S), Zamolo (P), 4 goli: Adlešič (L), Mravljak (N), Smokvi n a (P), 3 goli; Marc in Ver-gelj (L), 2 gola Sanka (S), po en gol so dosegli: Kostiov (L), Bukvič in Varga (S), Zajc (N) in šoič (P). Kandidati, ki so bili pred letošnjim svetovnim strelskim prvenstvom — začelo se bo 13. avgusta v Moskvi — zbrani na skupnem treningu, so po 10 dneh zaključili s pripravami. Od Slovencev so bili povabljeni kot kandidati le Dimičeva, Umek in Mikolič, ne pa tudi Jež, kakor smo prvotno poročali. Na tretjem kontrolnem tekmovanju so nekateri strelci znova dc-ka-jali, da so v odlični formi, saj sta med njimi kar dva — Radivojeviče-va pri ženskah in Lončar pri mladincih — dosegla boljše rezultate od državnih rekordov. Radivojevi-čeva je leže dosegla 296 krogov (od 300 možnih), kar je za 2 kroga bolje od državnega rekorda v streljanju z MK precizno puško, Lončar pa je z enakim orožjem dosegel kleče za 1 kroge boljši rezultat od državnega rekorda z znamko 287. Tudi Milenkovič je na zadnjem treningu z vojaško puško dosegel leže odličnih 185 krogov. Rezultati tega tekmovanja so bili naslednji: MK preč. puška; Herold 826, Dimic 822, Radivo-jevič 817, Markovič 812 — mladinci; Lončar 837, Karašič 820, Stojanovič 819, Jevtič 814, Mikolič 795; precizna' puška vel. kalibra, člani: Grozdano-vič 1086, Čuk 1080, Bašič 1068; vojaška puška: Milenkovič 513. Po končanem tekmovanju se je sestala komisija za sestavo reprezentance in odredila ekipe za posa- mezna orožja ter nekatere posameznike, ki bodo nastopali na prvenstvu posmeznikov. Ker je bila komisija mnenja, da pištolarji nimajo zadovoljive forme (pri vpoklicu Kandidatov pa je nekatere odlične strelce v tej disciplini prezrla!!) za streljanje s pištolo ni sestavila ekipe, pač pa se bosta med posamezniki borila le Umek in Srbljanin. Od kandidatov niso bili upoštevani za sestavo reprezentance Jevtič, Mikolič in Vrbinc, reprezentanco pa bo sestavljalo 20 strelcev med njimi tudi Slovenca Dimičeva in Umek. Posamezne ekipe so naslednje: Člani — vojaška puška; Živano-vič, Milenkovič, Stojanovič, Grozda-novič, Anic in Prauhardt; VK precizna puška: Nemanja Markovič, Grozdanovič, 'Čuk, Mašek, Jozič in Bašič; MK precizna puška; Grozdanovič, Čuk, Jozič, Mašek, N. Markovič in Lončar; članice: Markovič, Herold, Dozet, Radivojevič; mladinci; Lončar, Stojanovič, Karašič in Dimičeva. Kljub zelo solidnim rezultatom, ki so jih naši strelci dosegli v zadnjem času, pa bodo imeli na svetovnem prvenstvu seveda zelo težko delo. meokadod V Budimpešti se je v petek začelo IV. svetovno prvenstvo v rokoborbi grško-rimskega sloga. Na tekmovanju nastopa 227 tekmovalcev iz 21 držav, ki bodo tekmovali v 8 kategorijah za naslov svetovnega prvaka. Jugoslavija se je udeležila tega prvenstva s 6 rokoborci. Ze v I. kolu so nas naši rokoborci ugodno presenetili. Simič je v srednji kategoriji premagal Poljaka Gantiasza, Horvat se je uvrstil v nadaljnje tekmovanje brez borbe, Bakšaj pa je v težki kategoriji razdelil točke s Švedom Svensso-nom. To je vsekakor zadovoljiv start za naše tekmovalce. Iz vsake kategorije se bodo 3 tekmovalci v finalu borili za naslov svetovnega prvaka. Hkrati s prvenstvom je zasedal tudi kongres svetovne federacije rokoborcev in sprejel v članstvo Afganistan, Malajo, Severno Korejo ter Portorico. Kongres je sprejel tudi sklep, da bo - odslej dvoboj v grško-rimstkem slogu trajal le 12 minut. Svetovno prvenstvo v prostem slogu bo leta 1959 v Teheranu, naslednje prvenstvo v grško-rimskem slogu pa v Stockholmu na Švedskem. Svetovni rekord v dviganju uteži Na Britanskih športnih igrah v Cardiffu je dvigalec Howe Liang Tan iz S i ngapora dosegel v dviganju uteži v sunku nov svetovni rekord 157.5, v lahki kategoriji. Prejšnji rekord je imel Kitajec Huang Shiang Hui s 155 kg. 10 Žetev rekordov v Angliji V Cardiffu že nekaj časa trajajo Britanske športne igre, na katerih sodelujejo odlični atleti in plavalci svetovnega slovesa. Zaradi tega je prišlo že do nekaterih presenetljivih izidov, saj je bilo doseženih v obeh panogah več novih svetovnih rekordov. Na 400 m z ovirami je Južnoafričan Podgieter dosegel nov svetovni rekord z 49.7, Avstralka Mat-hews je izenačila svetovni rekord na 110 y s časom 23.6, njena rojakinja Pa-zera (prej poljska državljanka) pa je dosegla nov svetovni rekord v metu kopja s 57.30. Prejšnji rekord je držala Rusinja Ponjeva s 55.47. Ostali boljši atletski'rezultati so bili naslednji: 100 y ženske: Mathevvs 10.6, 880 y moški: El-liott (Avstral.) 1:49.3, disik: Stephanus du Ples s is (J. A.) 55.94, 3 milje: Murray Halberg 13:15.0 (to je tretji najboljši rezultat vseh časov na svetu — Avstralec Thomas 13:10.8, Madžar Iharos 13:14.2). Tudi v plavanju je prišlo do novih svetovnih rekordov. Na 110 y prosto je Avstralka Dawn Fraser postavila nov svetovni rekord z 1:01.4. Na 110 y hrbtno pa Angležinja Grinham 1:11.9, kar je bolje od prejšnjega svetovnega rekorda Angležinje z 1.12.3. Grinhamova je že prej premagala Edvvardsovo v isti disciplini s časom 1:13.1. Tudi Avstralec Dawitt je dosegel na 100 y prosto odličen Čas 56.6, njegov rojak Gathercole pa na 220 y Čas 2:41.2, kar je za 7 desetink sekunde slabše od njegovega svetovnega rekorda. Avstralka Fraserjeva je na 110 y prosto izboljšala svoj svetovni rekord, ki ga je dosegla letos 18. februarja, v času 1:01.4. Na plavalnem prvenstvu Sovjetske zveze je plavalec Kolesni kov dosegel na 200 m prosto nov evropski rekord z 2:39.3 ter s tem premagal lanskega prvaka Minaškina. Le-ta >e imel prej evropski rekord v času 2:40.3. Na atletskem prvenstvu Sovjetske zveze je tekmovalec Ržiščin v teku na 3000 metrov z ovirami dosegel doslej najboljši rezultat vseh časov 8:35.6, in s tem izenačil neuradni svetovni rekord Madžara Rozsnoya. -Mednarodna atletska zveza pa v tej disciplini ne beleži svetovnih rekordov. Zanimivo je, da je olimpijski zmagovalec na 5000 m Kuc moral prepustiti prvo mesto boljšemu Bolotniku, naravnost presenetljivo pa je, da je bil v tej disciplini šele osmi v Času 14:12.2. Ostali rezultati: krogla Lo-scilov 17.40. kopje Kuznecov 79.72, daljina Fedosejev 7.75, maraton Popov 2:22.09, hoja na 20 km Spirin 1:29:11.8, ženske: višina čenči kova 1.71, disk Fonom areva 53.10. Na izbirnih tekmah za sestavo italijanske atletske reprezentance pred mednarodnim srečanjem s Švico se je na 110 m z ovirami uvrstil v reprezentanco tudi Tržačan Švara, ki je zmagal v času 14.8. Na drugo mesto se je uvrstil Schini s 15.1. V teku na 400 m je zmagal Fatto-rini v času 48.7. Fangio ne Ito več dirkal? Svetovni prvak v avtomobilski vožnji, Argentinec Juan Emanuel Fangio, je sklenil, da ne bo več tekmoval. V Evropi se je nameraval udeležiti 2 ali 3 dirk, toda že pred tem se je premislil in prišel do zaključka, da bi bilo dobro zaključiti dirkaško kariero. Po povratku domov se bo posvetil trgovskim poslom oziroma industriji motornih vozil. Fangio je svoj sklep podkrepil z naslednjimi besedami: »Vse življenje res ni mogoče dirkati.« Joe Brown še svetovni prvak V Houstonu sta pred 11.500 gledalci nastopila v borbi za naslov svetovnega prvaka lahke kategorije boksarja Joe Brown in Kenny Lan. Borba je bila zelo napeta, vendar je imel črnec Brovvn mnogo dela z belcem Lanom. Borba je trajala vseh 15 krogov In je zmagal Brovvn po točkah le v razmerju 431:426. Brovvn je doslej zmagal 71-krat, premagan je bil 15-krat, 11 borb pa je imel neodločenih. V Madridu je bila borba za naslov evropskega prvaka mušje kategorije, kjer je Španec Young Martin pred 30.000 gledalci premagal Francoza Roberta Pol-lazona po 15 krogih trajajoči borbi. Sailer bo še smučal Večkratni olimpijski zmagovalec in svetovni prvak v alpskih disciplinah, Toni Sailer, se tudi poleti nikakor ne more ločiti od športa. Nedavno se je odločil, da bo svojo drznost preizkušal v dirkanju z avtomobili in za to že pridno trenira, pred kratkim pa ga je vodja šole za smučanje na vodi v Gra-dežu blizu Trsta povabil, naj bi poizkusil tudi s smučanjem na vodi. Sailer je obljubil, da bo prišel, ker sl hoče na ta način izpopolniti kondicijo za zimsko smučanje. Iz raznih športov Na kvalifikacijski tekmi za vstop v Italijansko nogometno A ligo je v Bologni Bari premagal Verono z 1:0. Italijanski nogometni prvak Milan je na svoji drugi tekmi v Argentini ema-gal nad moštvom Rosaria s 4l1 (1:0). V tekmovanju teniških ekip za Davisov .pokal je v Varšavi Italija premagala Poljsko s 4:1 in se uvrstila v finalne tekme evropske cone tega tekmovanja, kjer se bo pomerila z Vel .Britanijo. Reprezentanca Maribora najboljša Maribor, 27. julija. — Na novem malem stadionu v Ljudskem vrtu je bil v soboto in nedeljo turnir v malem rokometu za moške. Vse tekme so bile zelo napete, nekatere pa tudi precej ostre. Sodniki svoje naloge niso opravili vedno najbolje. Prvo mesto si je osvojila reprezentanca Maribora. Rezultati — sobota: Maribor : Varaždin 11:10 (6:6), Ljubljana : Čakovec 8:8 (4:5), Maribor : Ljubljana 14:6 (4:2), nedelja: Varaždin : Ljubljana 12:9 (7:5), Maribor : Čakovac 12:4 (5:2), Čakovac : Varaždin 7:11 (5:8). Lestvica: 1. Maribor 6 točk, 2. Varaždin 4, 5. Ljubljana 1, 4. Čakovac 1 točka. Branik : ASW G raz 64:60 (28:26) Maribor, 27. julija. — Čeprav so košarkarji iz Graza igrali prav lepo in bili tudi tehnično dobri, je domačim s hitrimi napadi uspelo zmagati. Stockholmske kolajne - danes Samo še dva tedna, pa se bodo v Stockholmu zbrali najboljši atleti Evrope, da si razdelijo medalje evropskega prvenstva. To pr\'enstvo bo močno preseglo zadnje prvenstvo, ki je bilo leta 1954 v Bernu. Večje število sodelujočih držav, večje število atletov in atletinj, najbrž bo tudt gledalcev. Predvsem pa bodo doseženi mnogo boljši rezultati. To lahko trdimo že sedaj, ko smo šele na polovici sezone, ki pa je že prinesla toliko odličnih rezultatov in rekordov, da jih komaj sproti beležimo. &£jLqju. 20 m Na treningu pred mednarodnim dvobojem med Sovjetsko zv.ezo in ZDA v Moskvi je Američan 0’Brien vrgel kroglo 19.91 m in s tem neuradno izboljšal lastni svetovni rekord 19.25 m. Vse kaže, da bo 0’Brien še letos presegel daljino 20 m. Na atletskem tekmovanju v Jeni je Nemec Rttzenheim pretekel 1500 m v času 3:42.6 In dosegel v tej disciplini najboljši čas letošnje atletske sezone, ki je le 2 sekundi slabši od svetovnega rekorda RozsavQlgyja 3:40.6. Na IX. državnem atletskem prvenstvu v Romuniji je Szabo dosegel nov državni rekord v skoku ob palici 4.35 m. Omembe vredna je zmaga 47-letnega veterana Chriestea v maratonskem teku v času 2:41.7, 'ki je s tem že petdesetič postal državni prvak v tej disciplini. Prvič so postali državni prvaki: Weiss na 10.000 m 31:07.8, Simionescu disk 47.05, Stein troskok 15.24, Popeseu kopje 70.68, Raiča krogla 16.36 m. Uspeh košarkaric Crvene zvezde Košarkarice Crvene zvezde so se udeležile mednarodnega ženskega turnirja v Porto San Giorgio. Na tem turnirju je sodelovalo 6 ekip: Dinamo iz Moskve, Stock (Trst), Heidelberg (Nem), Mont-ferrandaise (Fr), Wiener (A) ter Crvena zvezde, V zadnji tekmi je Dinamo porazil Crveno zvezdo z 69:46 in zasedel prvo nesto, medtem ko se je Crvena zvezda uvrstila na drugo mesto. Sledijo: Stock, Heidelberg, Montferrandez in Wiener. logomekši pred sodiščem Po neuspehu, ki so ga madžarski državni reprezentanti doživeli ne svetovnem prvenstvu na Švedskem, sta bila Igralca Sip os in Katos poklicana pred disciplinsko sodišče. Prijavil ju je organizacijski komite FIFA zaradi nešportnega vedenja na tekmah. Še hujši primer pa je nastal z afero maserja madžarske državne reprezentance Emoja Sicsa, ki so ga kmalu po prihodu v Budimpešto nenadoma aretirali. Obtožili so ga, da je tihotapil tujo valuto in različn^ blago v Madžarsko. Sics bo kmalu stopil pred sodišče, kot kaže, pa bo vsekakor obsojen, saj so pri preiskavi njegovega stanovanja našli nekaj sto dolarjev, švicarskih frankov in švedskih kron. Tudi v Moskvi so imeli nedavno proces proti bivšemu nogometnemu reprezentantu Edvardu Strelcovu. Kot je znano, so ga funkcionarji Nogometne zveze SZ prvotno določili v reprezentanco, 10 dni pred začetkom svetovnega prvenstva pa so ga iz nje odstranili z izgovorom, da je v slabi formi. Sedaj pa se je zagovarjal pred sodiščem, ki ga je obsodilo na 12 let zaradi nedostojnega vedenja huliganstva in posilstva. Vse kaže, da so na vzhodu zelo ostri proti prestopkom svojih športnikov, če tudi so le-ti državni reprezentanti. Gani prvi na Desgrange Col oni bo V ocenjevanju za nagrado Desgrange Colombo, ki jo ob koncu kolesarske sezone prejme najboljši dirkač, se je Luksemburžan Charly Gaul po kolesarski dirki Tour de France uvrstil na prvo mesto, tik za njim pa dva Belgijca in ostali. Med moštvi vodi z velikim naskokom Belgija. Vrstni red Je trenutno naslednji: Gaul 78 točk, De Bruyne 72, Van Looy 64, Bobet 56, Pcblet 54, For-nara 51, Baldini 49, Nencini 44 itd. Moštva: Belgija 547, Italija 297 Francija 231 itd. Že danes je zanimivo pogledati, kam bodo pravzaprav šle zlate, srebrne in bronaste medalje evropskega prvenstva. V današnjem sestavku ne nameravamo delati prognoz, to si bomo raje prihranili za čas neposredno pred prvenstvom. Želimo pa seznaniti naše bralce s trenutnim stanjem v evropski atletiki, torej s tem, kako bi bila razeljena prva mesta, če bi upoštevali kar rezultate, ki so jih tekmovalci dosegli v letošnji sezoni. Pri moških bi dobili naslednjo sliko: 10(1 m 10,3 Hary, Burg, Germar (Nem), Foik, Baranovvski (Polj), De-lecour (Fr), 200 m 20,7 Germar (Nem), 21,0 Mandlik (ČSR), 21,1 De-leconr (Fr), Segal (VB), 400 m 46,9 Salisbury (VB), 47,0 Haas (Nem), Wr igli ton (VB), 800 m 1:46.5 Hewson (VB), 1:47,9 Delany (Ir), Rawson (VB), 1500 m 3:43,4 Hermann (VN), 3:44.2 Vuorisalo (Fin), 3:44.8 jung-\viri, 5000 m 14:03,6 Ozog (Polj), 14:06.0 IIiineke (Nem), 14:07,4 Krzv-szkotviak (Polj), 10.000 m 29:04.4 Žu-kov, Bolotnikov (SZ), 29:03,4 De slači-ko v (SZ), 110 m ovire 15.7 Lauer (Nem), 13.8 Mihajlov (SZ), 13.9 Brand (Nem), 400 m ovire 50.9 Janz (Nem), 51.6 Litujev" (SZ), 51.8 Maculevič (SZ), 3000 m zapreke 8:35.7 Chromik (Polj), 8:40.8 Ržiščin (SZ), 8:41.6 Kr-zyszkowiak (Polj), višina 210 Sav-lakaclze (SZ), 209 Holm gre n (Šved) 208 Dahi (Šved), daljina 7.83 Visser (Niz), 7.78 Ter-Ovanesijan (SZ), 7.68 Grabovvski (Polj), troskok 16.2-6 Rja-kov-ski (SZ), 16.23'Schmidt (Pol), 16.20 F* E- >X Kreer (SZ), palica 4.60 Ro-ubanls (Grč), 4.55 Preussger (VN), Landsl-rom (Fin), krogla 17.86 Skob la (ČSR) 17.63 Podorov (Bolgarija), 17,51 Linguan (Nemčija) disk 56.78 Piatkovvski (Poljska), 56.58 Bal-tušriikas (SZ), 56.34 Szecsenyi (Mad), kopje 81.22 Sidlo (Polj), 80.85 Frede-ri.kson (Šved), 80.42 Maequet (Fr), kladivo 66.80 Krivonosov (SZ), 66.34 Rude n kov (SZ), 64.23 Bezjak (J), deseteroboj 8013 Kuzencov (SZ), 7798 Kute n ko (SZ), 7314 Meier (VN), 4 X 100 m 40.3 Nemčija, 40.9 Velika Britani ja, 41.1 Poljska, 4 X 100 m 3:10.9 Poljska, 3:13.5 Sovjetska zveza, 3:14.1 Vzhodna Nemčija, ženske: 100 m 11.5 F uh rman (Nem), 11.6 Krepki.na Itkina (SZ), Janiszeivska (Polj), 200 m 25,9 Itkina (SZ), Jani-szewska (Polj), 24.0 Birkemeycr (VN), B-lomholf (Niz), 400 m 53.6 Itkina (SZ), 54.6 Parljuk (SZ), 55.8 Ulitkina (SZ), 800 m 2108.6 Otkalen-ko (SZ), 2:09.3 Levicka, Kozlova (SZ), 80 m ovire 10.8 Bi st rova (SZ), Birkmeyer (VN), Kop p (Nem), višina 180 Balas (Rom) 176 Čenči k (SZ), 170 Pisareva (SZ), daljina 6.15 Radčenko (SZ), 6.tl Jelisejeva (SZ), 6.09 Šaprunova (SŽ), Ciastotvska (Polj), krogla 16.29 Zibi na (SZ), 16.04 Dojnikova (SZ), 15.93 Tiškevič (SZ), disk 54.36 Ponomareva (SZ), 54.38 Press (SZ), 52.73 Kuznecova (SZ), kopje 55.73 Zatopek (ČSR). 54.98 Zi-bina (SZ), 54.66 Neuman (Nem), peteroboj 4635 Bistrova (SZ), 4626 Šmakova (SZ), 4556 Eiiberle (Nem), 4 X 100 m 45.5 Nemčija, 45.8 Poljska, 46.6 Sovjetska zveza. Nel ' " J Benedefti prva »zelena majica' ZFK Ljubljana proslavil svoj jubilej V sredo se je začela v Bologni krožna kolesarska dirka »Dveh morij«. Na startu se je zbralo 84 kolesarjev, in sicer 12 ekip ter 68 posameznikov. Proga je dolga 1648 km In je razti'Mena na 9 etap brez počitka. Etape so naslednje: Bologna—Recoaro 194 km, Recoaro—Ce-senatica 259 km, Cesenatlco—Riccione 130 km, Riccione—Ascoli Pičeno 200 km, Ascoli Pičeno—Termi 152 km, Termi— Grossetto 43 km, Grossetto—Casino 179 km, Casino—Prato 209 km, Prato-Bologna 102 km. Dirka bo trajala do 31. julija. Objektivnost... Pri velikih prireditvah novinarji šesta izmenjavajo svoje vtise. Nekdo opazuje to, drugi ono in potem teče prava zamenjava informacij. V nogometu pa je teže. O lem govori znani avstrijski novinar Martin Meier. Pravi, da so takšne zamenjave prt nogometu nemogoče. Vprašal je 4 kolege o njihovem mnenju o tekmi Nemčija : Argentina. Italijan mu je rekel: »Nemci so igrali kot krvniki.« Mnenje Angleža je bilo: »To je bila dobra tekma. Argentinci ne morejo razumeti, da je možno igrati ostro in obenem lair. »Brazilec pa takole: »Nemci niso igrali nogomet, to je bila prava vojna.« Kaj sedaj ?Ali je bila vojna, ali nogomet in kdo je prvi potegnil nož, če ga je sploh kdo? Vsak pač vidi s svojimi očmi in si ustvari takšno mnenje kot mu ustreza. Vidi pač nož ali olj kov o vejico, čeprav se trudi, da bi gledal samo igro. Na startu so se poleg italijanskih kolesarjev zbrali tudi Belgijci. Zanimivo Je, da so prvič v zgodovini kolesarstva pred dirko odvzeli kolesarjem nekaj krvi za ugotovitev krvne skupine. Pri tem pa je več kolesarjev omedlelo. V prvi etapi od Bologne do Recoara so vsi dirkači vozili skoraj ves čas v strnjeni s-kupini, kasneje pa se . je odtrgala vodilna skupina in privozila v celoti na cilj. Tu se je razvila borba za čim boljša mesta. Tako Je bila dirka te etape zelo borbena in hitra, zmagal pa je Benedetti v času 4:42.43 (povprečje 41.179 km) pred Vtndevo-gelom (Belg), Scudellarom, Ranuccijem. Bonnarivom in drugimi, ki so privozili za njim z zaostankom 6 sekund. Po brvi etapi je ekipni plasma naslednji: Torpedo 14:08.9, Belgija 14:08.9, Bianchi 14:08.09, San Pel-legrino 14:16.05 itd. V drugi etapi je nekaj dirkačev že odstopilo, saj je bila to najdaljša etapa te dirke. Zmagal je to pot Guzzini v času 6:31.21 pred Scudellarom. Benedetti-jem in Vindevogelom. V času zmagovalca je prispelo na cilj še okrog 40 kolesarjev. Benedetti je obdržal zeleno majico in vodi s časom 11:14.04 pred Baralom, Bartolozzijem, Bonarrivom, Lamo-tejem (Belg) tn ostalimi. Ekipe: Torpa-do 33:42.12, Belgija 33:46.16, Bianchi, San Pellegrino, isti čas itd. Poravnajte naročnino.' t Ves teden dni so na plavališču Kolezije plavalna tekmovanja v okviru proslav 10-Ietnice ZPK Ljubljane. Kljub temu, da je vreme ves teden prirediteljem močno nagajalo, so vsa tekmovanja srečno izvedli in tako prikazali sadove svojega desetletnega dela. Prvi na startu naj mlajši Na praznik »Dneva vstaje« so nastopili gojenci.^plavalne šole. -.Preko 100 otrok med 6. in 10. letom je pokazalo svoje spretnosti, ki so se jih naučili pod vodstvom prof. Potočnika v tritedenski plavalni šoli. Med najmlajšimi, ki še ne znajo plavati in so tekmovali v is-kanju predmetov pod vodo, Je bil najhitrejši Joško Marinko. Plavalci pa so bili po svojih sposobnostih razdeljeni v tri skupine. V plavanju na 16 m Je zmagal Jure Uršič, na 20 m Mišo Bricelj, najboljši pa so tekmovali že na 50 m. Tu je bila najboljša Božena Dra-ginič. Tekmovanje so spremljali številni starši, ki so navdušeno bodrili svoje malčke. Nov rekord na klubskem * prvenstvu V sredo zvečer so nastopili vsi člani kluba na svojem klubskem prvenstvu. Čeprav je bila to le interna prireditev, je bilo nekaj prav zanimivih točk, kjer so se izkazali predvsem mlajši tekmovalci. Najboljši je bil slovenski rekorder Janez Pelc, ki je tokrat popravil svoj republiški rekord na 106 m s časom 1:17.8 (preje 1:19.0). Pri mladincih sta bila najboljša Dekleva ln Grundner, med pionirji pa Miklavčič in Skofičeva. Najboljši rezultati — pionirji — 50 m prosto: Belotti 40.2; 50 m prsno: Miklavčič 43.4; pionirke — 50 m prosto: Škofič 44.8; 50 m prsno: Stranič 51.8; mladinci 100 m prosto: Grundner 1:10.4; 100 m prsno: Dekleva 1:26.0; mladinke 100 m prosto: Horvat 1:20.4; člani 100 m prsno: Pelc 1:17.8; 100 m hrbtno: Gašperin 1:19.8; članice 100 m prsno: Rode 1:31.8. Zmaga drugega moštva Ljubljane V četrtek popoldne so nastopili plavalci drugega moštva Ljubljane, ki so imeli v gosteh plavalce Neptuna iz Celja. Plavalci Ljubljane so zmagali z visokim rezultatom 75:55 in osvojili 9 od enajstih prvih mest. V waterpolu sta se srečali drugi moštvi obeh klubov, kjer so bili prav tako boljši Ljubljančani z rezultatom 6:4 (3:1). Rezultati — moški, 100 m prosto: 1. Trbovc 1:09.4, 2. Zajc (oba N) 1:09.9; 400 ra prosto: 1. Grundner (L) 5:42.0, 2. Trbovc (N) 5:59.2; 200 m prsno: 1. Dekleva (L) 3:07.8, 2. Šušteršič (N) 3:17.1; 100 m metuljček: '1. Marc 1:25.2, 2. Majdič (oba L) 1:25.6; 100 m hrbtno: 1. Volkar (L) 1:23.7, 2. Goršič (N) 1:23.8; 4 X100 m prosto: 1. Neptun 4:48.8 2. Ljubljana 4:51.0. Zenske — 100 m prosto: 1. Končan (L) 1:26.9, 2. Brglez (N) 1:31.1; 100 m prsno: 1. Bukovec (L) 1:39.9, 2. Brici (L) 1:45.94 50 m metuljček: 1. Rode (L) 43.3, 2. Bukovec (L) 50.2; 100 m hrbtno: 1. Kunaver (L) 1:44.8, 2. Juvan (L) 1:51.7; 4 X 50 metrov prosto: 1. Ljubljana 2:44.8, 2. Neptun 2:49.9. Hiše, petrolejska polja in sedeži v parlamentu... , Kolektivna nogometna pijanost se je polastila Brazilije, osta 11 'Ive tovarniški moštvi, da 'Srali tekmo za prvenstvo h^5.rne. Ko «- o j.L________xi..: (rjjn; e" 4° P® sta ti dve moštvi |>rav]ifnn. igrišče, sta bili tam pri-ki SA ni ze dve drugi enajstorici, a°goniI)fav iako imeli namen igrati ,1 tekmo. Med moštvi ni gam,sporazuma, ker so vsi noja, Zaril' lc>teli igrati ob istem ča- i2m°r ’ 'Srali • tiion«! Pa 80 rešili prav na »sa- *« način. Dve moštvi sta Po dolgem, dve pa počez in Občinski odbor SZDL Škofjo Loka Čestita ob „Dnevu vstaje“ vsem delovnim hudem naše socialistične domovine šem najvišjem nogometnem tekmovanju. Nasplošno je turnir v Šibeniku uspel. Edina temna točka so spet finance, kajti v blagajnikovi mošnji se je na vstopninah nabralo bore malo denarja. Prvak šibeniške skupine (Crvena zvezda) in prvak beograjske grupe (Partizan) se bosta še dvakrat spoprijela za naslov državnega mladinskega nogometnega prvaka, in sicer 27. julija ter 3. avgusta. Po mnenju nekaterih poznavalcev ima Crvena zvezda nekoliko več možnosti od Partizana, da osvoji to prvenstvo. Sicer pa, žoga je okrogla ... * REZULTATI: Crvena zvezda : Velež 2:1 Šibenik : Rudar 4:0 Crvena zvezda : Rudar 2:1 Šibenik : Velež 3:1 Rudar : Velež 3:0 Crvena zvezda : Šibenik 4:0 Moštvo Rudarja je nastopilo^v takšni postavi: Ahlin; Lukančič, Valentinčič; Osolnik, Gradišek, Kos; Deželak, Naraglav. Mak, Valant, Dak (Pi.šek). Lestvica I. skupine: 1. Partizan 3 3 0 0 25:2 6 2. Osogovo 3 111 3:14 3 3. Budunčost 3 0 2 1 2:6 2 4. Dinamo 3 0 12 5:13 1 Lestvica II. skupine: 1. Crv. zvezda 3 3 0 0 8:2 6 2. Šibenik 3 2 0 1 7:5 4 3. Rudar 3 10 2 4:6 2 4. Velež 3 0 0 3 2:8 0 Selitve na tekočem traku Odločitev upravnega odbora NZJ o prehodnem roku za nogometaše zveznih ligaških klubov je povzročila, da so mnogi igralci napovedali svoj izstop iz matičnih klubov. Tolikšnih selitev v zadnjih letih sploh še ni bilo, saj so nekatere klube zapustile kar cele skupine igralcev. Tako so najavili svoj odhod iz Crvene zvezde Beara, Durkovič, Zekovič, Gajič. Ilič, Mr-valjevič, Dragišič in Srdič, iz Partizana Zebec, Milorad Milutinovič, Duvandžič in Stojanovič, iz Željez-ničara jusufbegovič, Radovič, Kočan, Krasojevič, Zlopaša, Djordje-vič, Hadžialiagič, iz Radničkega Pe-takovic, Račič, Beti, Vasiljevič, Radosavljevič, iz Beograda Kranjčič in Vučinič, iz Zagreba Medved, Dvornič. Klobučar in Muškovič, iz Vojvodine Malešev, iz Veleža Mujič, iz Vardarja Nikolovski, Jankovski, D-ončevskj in Jelisavčič, iz Budučnosti N. Radovič. Krgin in Dacevski, iz Splita pa Ninčevič. Mr-dujjaiš, Pletikosič, Duklančič, Mla-dinič, Dumanič in Granič, torej skupaj 47 nogometašev. Brez dvoma je to zelo veliko šievilo, ki pomeni, da bodo postali nekateri klubi zaradi odhoda precej oslabljeni. ■ Toda vse ne bo šlo gladko. Kot slišimo, Crvena zvezda noče izdati izpisnice Beari im Durkoviču, medtem ko bodo ostali igralci izpisnice dobili. Prav tako se protivi Partizan izstopu Milutinoviča II, ki pa je dejal, da hoče na vsak 'način k OFK Beograd, kjer je že vključen njegov brat Miloš Milutinovič. Slični primeri so se pojavili tudi pri nekaterih drugih klubih. To pa praktično pomeni, da večina igralcev svojih želja ne bo mogla uresničiti. Prav danes poteče zadnji Razočaranja... Švedska je inozemcem marsikaj nudila. Včasih pa so bili tudi razočarani. Tako sta se nekega dne odpravila dva novinarja v Salthol-men, kjer sta se hotela na romantični plaži kopati o družbi lepih »morskih deklic<. Vse je šlo po sreči in prav navdušena sta bila, ko sta videla, da ima cel kup lepih deklet isto pot. Na blagajni sta veselo plačala svojih 80 orov in nič hudega nista pričakovala, ko sta prišla do tabel z napisom: TJerrarna till hoger, Damerna fill manster. To je pomenilo: Gospodje na desno, gospe na levo. Kdo pa bi mogel popisati presenečenje obeh ljubiteljev nežnega spola, ko sta se znašla v lepo ograjenem kopališču, kjer so se kopali samo moški in to v Adamovi obleki, svojo družbo pa sta si lahko samo v mislih predstavljala na drugi strani ograje. Vzeti bi morala pač helikopter. dan določenega roka, v katerem bi morali klubi izdati odhajajočim igralcem izpisnice in kaj kmalu bomo na jasnem, kdo je bil tisti »srečnež«, ki je izpisnico od svojega matičnega kluba tudi dobil. Pri Nogometni zvezi Jugoslavije pa v zvezi s tem izjavljajo, da bodo postopali glede prestopov točno po predpisih . .. ■ Prehajanje igralcev, zlasti v tako velikem številu, zares ni najboljši pojav v našem nogometu. Toda, ker se bodo morali igralci po novih predpisih obvezati za igranje pri enem klubu za tri leta, je to vendarle tako dolga doba, da bi bilo treba pred kakršnokoli odločitvijo temeljito pomisliti, ali ne bo kateri od igralcev zaradi tega prikrajšan. Prav jasen je primer Ze-beca, ki je svojo nogometno kariero začel v rojstnem kraju Zagrebu in bi jo tukaj fudi rad zaključil. Zato bi ga ne kazalo ovirati, kot tudi ne tiste igralce, ki hočejo študirati in morajo zaradi tega menjati kraj stanovanja. Razumljivo pa je, da je treba onemogočiti vsakršen poskus nagovarjanja igralcev ali pa celo podkupovanja od strani klubov in klubskih funkcionarjev. Ni izključeno, da se ob letošnjem prehodu pojavljajo tudi takšni primeri, ki pa jih je treba nujno izkoreniniti. Sicer pa, kot rečeno, v kratkem bomo videli, koliko teh prehodov je bilo realiziranih... In položaj med »drugoligoši« Med klubi, ki v kvalifikacijah kandidirajo za vstop v II. zvezno ligo, se še ni pojavila »preseljeval-na mrzlica«, ker je prehodni rok zanje določen za september in bodo imeli igralci dotlej še dovolj časa premišljati, h kateremu klubu jih bo zanesla pot. Pa vendar se slišijo glasovi, da bo do različnih prehodov tudi prišlo. Prav gotovo bodo iskali okrepitve tisti klubi, ki bodo tako srečni, da se bodo uvrstili v II. ligo. Pri tem pa bodo seveda žrtve klubi, ki imajo nekatere dobre igralce, a se niso uvrstili v višje tekmovanje. Takšen strah se je pojavil pri bivšem članu conske lige Ljubljani, ki se po mnenju funkcionarjev boji prehodnega roka. Vse torej kaže, da bo prišlo tudi med člani II. lige do precejtš-njih-preseljevanj. Vsak klub si pač hoče utrditi položaj v tej ligi in hkrati zagotoviti stalno udeležbo v njej... lahko zadovoljni? Ali smo Veliko atletsko tekmovanje v Celju »Memorial Ferda Skoka«, se je končalo približno tako kot smo menili pred tekmovanjem. Moška ekipa Slovenije je že četrtič zaporedoma izgubila proti atletom Hr-vatske, ženske pa so z največjo težavo ohranile prvo mesto pred Srbijo. Po tekmovanju moških je bilo »lišaiti ininogo glasov, da bi morali ta dvoboj pravzaprav dobiti, če bi nastopili kompletni, to je z Vipotnikom, Miilleorjeim, Ingoličem ter koškom in Lorgerjem v vseli predvidenih disiciplinah. Na prvi pogled je res talko, toda resnici na ljubo moramo povedati, da so bili tudi gostje precej oslabljeni, brez Ču- da po lastni krivdi, dočim smo bili letos najibnž prvič res slabši. Ne smemo namreč miimo dejstva, da je hrvatska atletika lepo napredovala in da se danes ne naslanja le na tekmovalce iz Zagreba, ampak ima ■dudi odlične predstavnike iz Osijeka, Karlovca in Splita. IN TEKMOVALKE? Tako močne ženske reprezentance kot tokrat, Slovenija še ni imela, pa bi vendar, kmalu Izgubila. Srbija je napravila ogromen korak naprej in ne da bi bili preroki, Lahko napišemo, da bo prihodnje leto zmagovalec troboja ekipa Srbije. To se bo zgodilo v vsakem primeru, le če bomo- uspeli popraviti dve naši slabi točki, ne. Sedem slovenskih zmag proti trem srbskim, pa ven- kaj smo zabeležili: 1 nov in en izenačen jugoslovanski ženski rekord, 1 mladinski rekord Jugoslavije, 4 novi slovenski rekordi in še dva izenačena, razen tega 4 najboljši letošnji rezultati v državi (plus dva izenačena), 11 najboljših letošnjih v Sloveniji in cel kup novih osebnih rekordov. Se nekaj takšnih tekmovanj in rekordne liste bomo morali povsem predrugačiti. RAZVESELJIVO Razveseljivo je bilo, da so se mnogi mladi atleti, ki so tokrat prvič zastopali Slovenijo, odlično borili in dosegli zelo dobre rezultate. Nerazveseljiv pa je bil odnos nekaterih starejših in boljših (toda boljših le ,po rezultatih I), ki nastopa v republiški reprezentanci sploh ne jemljejo resno! Upamo, da bo Atletska zveza Slovenije znala najti pot, da jih prepriča, da nimajo prav. Razveseljivo je bilo videti, da znajo naši tekači na daljše proge teči tudi z glavo, kar so dokazali na 90100 m. Žal pa je bil Male preslab, da bi mu tek Tratnika in Homana, ki sta tekla izrazito zanj, kaj pomagal. Vendar enkrat smo videli na tekmovanju tudi veljavo taktike! Nerazveseljivo je bilo obnašanje državne rekorderke Kaluševičeve, ki je imela tudi ob svojih odličnih rezultatih nekoliko preveč pripomb. Razveseljivo je bilo, da je organizator tekmovanje dobro izvedel, čeprav je nekoliko nesrečno določil začetek, pa tudi urnik ni bil idealen. Nerazveseljiva pa je bila porazno majhna udeležba gledalcev. Tistim, ki prireditve niiso videli, je lahko res žal.! R. M. Draga Stamejčič (na skrajni desni) in Milku Babovič iniati med seboj na atletski stezi večkrat neporavnane račune. Zdaj zmaga ena, zdaj druga — pa upamo, da se bo Draga Milki enkrat vendarle oddolžila. larja, Žuvele, Anibrinca, z Muratom samo en dan in še nekaterimi manj pomembnimi »luknjami«. Če bi bili obe ekipi na startu kompletni, potem bi imeli Hrvati še vedno majhno prednost, ki pa bi jo naši predstavniki z odličnimi rezultati seveda lahko nadoknadili. Ugotovimo pa lahko le to, da smo prejšnja leta izgubljali dvoboje nezasluženo, to- dar le točka razlike. Zakaj? Zato, ker v skoku v višino in metu kopja ne moremo enakopravno poseči v borbo iin pa zato, ker je v še nekaterih disciplinah naša druga predstavnica vse preveč slabša od prve. ŠTEVILKE LJVALIJO Statistična bilanca tekmovanja v Celju je več kot ugodna. Poglejte, Prihodnjo nedeljo čaka jugoslovanske atletinje težka preizkušnja. Državna reprezentanca Jugoslavije bo odpotovala v Belluno, kjer sc bo pomerila z izibrano ekipo italijanskih atletinj. Obe reprezentanci sta se doslej pomerili dvakrat. V prvem srečanju, ki je bilo v Bologni leta 1949 »o zmagale domačinke z 58:48 točkami, v povratnem srečanju v Zagrebu dve leti kasneje pa so naše atletinje presenetljivo zanesljivo opravile z nasprotnicami. Rezultat je bil tokrat 59:47 za Jugoslavijo. Med zadnjim srečanjem in letošnjim dvobojem je preteklo že precej časa in zato je tudi razumljivo, da smo nekoliko izgubili pregled nad močjo italijanske ženske atletike. V zadnjih letih so se Italijanke odlikovale zlasti z odličnimi posameznicami, od katerih moramo posebej omeniti sprinterko Leone, ki je celo evropska rekorderka. Razen nje sta glavno orožje italijanske ekipe, predvsem še tekačica z oviram i Greppi in Paternoster, ki tekmuje v več disciplinah. Letos so imele Italijanke že dve srečanji. Sicer je bilo to samo eno tekmovanje, vendar so vsak dvoboj ocenjevali posebej. Na troboju v Brnu je Italija izgubila proti ČSR z 45:91), dočim je premagala Romunije z 49:46. Istočasno je nastopila B garnitura Italije proti Belgiji in zmagala z 70:43. Kakšne so torej možnosti naših atletinj v tem dvoboju? Jugoslovansko reprezentanco poznamo, saj je bila sestavljena takoj po troboju v Celju, italijansko pa si lahko sestavimo na osnovi letošnjih rezultatov, kolikor smo jih usipeli zbrati. Na posameznih disciplinah bi bil vrstni red naslednji: 100 m Leone (It) 11.6, Valenti (It) 10.0, Šikovec (J) 112.2, Babovič (J) 10.4, 200 m Leone (It) 24.5, Šikovec (J) 25,0, ^Bernoti (It) 25.4, Simič (j) 26.1, 800 m Rajkov (J) 2:12.6, De Paoli (It) 2:15.4, Jannaco-ni (It) 2:15.5, Slamnik (J) 2:16.0, 80 m ovire Greppi (It) 112, Stamejčič (J) 11.4, Babovič (J) 11.5, Musiso (It) 11.5, višina Gere (J) 162, Giardi (It) 160, Bortoluzzi (It) 160, Kovač (J) 151, daljina Galli (It) 5.76, Stamejčič (J) 5,69, Sassio (It) 5.65, Eškič (J) 5.47, krogla Usenik (J) 14.85, Radosavljevič (J) 13.52, Paternoster (It) 13,38, Franceschini (It) 1222, disk Ricci (It) 46.11, Čelesnik (J) 44.85, Paternoster (It) 45.47, Borovec (J) 43.92, kopje Kaluševič (J) 47,00, Kosta (J) 44.34, Paternoster (It) 41.50, Turoi (It) 41.59, 4 X 100 m Italija 46.9, Jugoslavija brez rezultata (Slovenija, ki bo dala 2 ali 3 tekačici, za štafeto, je tekla 48.7). Po letošnjih rezultatih lahko torej 'napravimo tudi točkovanje in videli bomo, da je Italija favorit tekmovanja v Bellunu, saj bi takole na papirju zmagala s 57:49 točkami. Le izredna borbenost in noti odlični rezultati bi morda lahko povrnili rezultat v prid jugoslovanskih tekmovalk. Novim rekordom no pot Junakinja troboja v Celju je bil® Olga Šikovec, ki je zmagovala i® dosegala rekorde. Po 5-Ietih je izbrisala znamko Bogičeve na 200 m i® po številnih izenačenjih rekorda n® 100 m lahko tudi tu pričakujemo prihod nove znamke 12,1. Svoj »težak« delež je seveda prispevala tudi k odličnemu rekordu štafete. N* 200 m je razvrstitev najboljših Jugoslovank sedaj naslednja: 25.0 šikovec (KI) 1958, 292 Bogič (Ml) 1995, 25.2 Stamejčič (O) 1958, 25.7 Stefanovič (CZ) 1954, 25.9 Babovič (Ml) 1954, 25.9 Knez (ŽM) 1955, 26.0 Tuce (Sar) 1954, 26.1 Butja (Ml) 1955, 26.1 Simič (CZ) 1958, 26.3 Frank (Mb 1954, 26.3 Puc (Lj) 1957. Milena Usenik je izboljšala svoj osebni rekord v metu krogle za 2 orn na 14.83. Pogledali smo v razvrstitev najboljših metalk v Evropi i® ugotovili, da imajo boljše rezultate v letošnji sezoni 8 Rusinj, 4 Nemke-po 1 Romunka in Madžarka, torej vsega skupaj 14 atletinj. Ni slabo! Najboljši tekmovalec pri moških je bil Simo Važič, ki je zmagal dvakrat s svojima osebnima rekordoma iin še slovenskim rekordom na 1509 metrov povrhu. V močni konkurenci bo pomaknil trenutno znamko se precej nižje, v to smo trdno prepričani. V začetku sezone je bil obvezno .»žrtev« Murata, sedaj pa je »bojna sreča« že obrnila svojo smer- Moška in ženska sprinterska štafeta sta izboljšali rekorda in Prl tem je zanimivo ugotoviti, da so naše atletinje v štafeti mnogo uspešnejše od atletov. Malo igre s številkami nam to lepo pokaže. Seštejm® najboljše Letonje rezultate sprinter-jev: Lorger 10.4, Lešek 10.9, Srno; vršrnik 11.0 in Vucer 11.0, skupni 43.5. Sedaj odštejemo 3 X 0.7 sekunde za tri leteče starte, torej imam® 412 in prištejemo 2 X 02 sekund® za 2- krivini, končni rezultat 41 > štafeta pa je v resnici tekla sam® 42.8. Letošnji rezultati atletinj P® so naslednji: Šikovec 102, Stainej' čič 12.5, Lubej 12.6, Silan 12.7, skupaj 50.0. Ko odštejemo dobiček i® izgubo dobimo 48.5, kar je le za " desetinki sekunde boljše od dejansko doseženega rezultata. Da jih ne bomo pozabili... Ob zadnjih velikih veslaških prireditvah, ki so bile na sporedu na Bledu, se je v dnevnem tisku, še posebno pa v vseli športnih časopisih vse češče pojavljalo ime ljubljanske Savice. Poročevalci so si bili edini, da je posadki četverca s krmarjem ljubljanske Savice uspelo odločno poseči, tako v državnem merilu, kot tudi na mednarodni udeležbi, po najboljših mestih. Na nedeljskem veslaškem troboju nas je v tej disciplini zastopala posadka Mladosti iz Zagreba. Doseženi so bili odlični časi in le kdo bi si mogel misliti, da bo Savica kljub Večkratni državni prvak v streljanju s pištolo, Edo Delorenzo, bi se moral glede na svoje rezultate vsekakor udeležiti priprav državne reprezentance za svetovno prvenstvo. Toda SZJ je nanj »pozabila«, čeprav vemo, da bi prav dobro zastopal barve naše domovine Leto XIV. Štev. 30 Stran 6 temu uspela naslednji dan na mednarodni regati doseči 2. mesto takoj za Sovjetsko zvezo. V torek je bilo na sporedu tekmovanje I. razreda in osvojitev 1. mesta je le potrdila res izredno ofrmox ljubljanske posadke. Čeprav na četrtkovi tekmi zveznega razreda Savici ni uspelo ponoviti enakega uspeha, jim moramo tudi za 2. mesto izreči najboljše čestitke. Treba je povedali, tla. so morali Ljubljančani v petih dneh štirikrat preveslati naporno progo 2000 m, medtem ko je njihov naj-hujši nasprotnik Mladost nastopila le dvakrat in tako je utrujenost napravila svoje. Uspeh četverca ljubljanske Savice pa je še precej večji kot samo mesta, dosežena na nedavnih tekmovanjih. Veslačem je namreč uspelo, da so se s tem prebili v sam vrli jugoslovanskega veslanja in tako dali odločno vzpodbudo za še krepkejši razvoj in nadaljnje uspehe slovenskih veslačev. Ker pa utegnemo v bodoče še večkrat kaj slišati o. veslačih ljubljanske Savice, pa ne bo odveč,, če vsaj v skopih besedah povemo, kdo pravzaprav sestavlja to zmagovito posadko. Vsi po vrsti so najboljša propaganda za veslanje, saj s svojimi krepkimi postavami vzbujajo pozornost in potrjujejo, da veslanje ugodno razvija in krepi vsakega, ki prime v roke veslo. Takole se glasijo podatki: Janez Pintar, star 27 let, absolvent gradbene fakultete, vesla od leta 1949 vseskozi v četvercu s krmarjem. Težak je 71 kg, visok pa 177 cm. Peter Cernjač, star 25 let, po poklicu sanitarni tehnik in vesla od leta 1954. Nastopa v četvercu s krmarjem in skupaj z bratom v dou-ble scullu. Težak je 83 kg, visok pa 179 cm. Anton Gunde, star 24 let, študent gradbene fakultete, vesla od leta 1954. Težak je 77 kg, visok pa 180 cm. Igor Radin, star 20 let, študent elektrotehnike, vesla od leta 1950, težak je 77 kg, visok 185 cm. Na jprej je veslal v skiffu za mladince in nato v četvercu pri članih. Roman Slabe, star 17 let, dijak Industrijske grafične šole. Nastopa od leta 1956 kot krmar. M. G. I Tovarna celuloze papirja VIDEM-KRŠKO zalaga vsa časopisna in založniška podjetja z vsemi vrstami kvalitetnega rotacijskega papirja JU O Š A, R tu ■ A, • • e Nepopolno moštvo Olimpije na treningu - Nabiranje kondicije ni lahko Kadar nam bodo dali možnost, da bomo tako udobno in ceneno živeli kot se pripeljemo k morski obali, takrat bomo lahko govorili, da je naš turizem najprej za našega človeka, potem pa šftle za tujca. Asfaltna cesta do Kopra in naprej nam je približala slovensko obalo tako blizu, da je vsaka vožnja tja in nazaj zares pravi užitek. Motorji j n avtomobili vseh znamk drvijo proti cilju, seveda pa so srečnejši oni, ki imajo nad seboj streho, saj če te takole napadeta nevihta in naliv, kot sta nas oni dan, potem moraš izgubiti vsako veselje in smisel za motoristiko. Fiati, Recordi, Volksvvagui ali 01impye tekmujejo v hitrosti, udobnosti in vzdržljivosti, mednje pa se vrivajo moderni avtobusi Sap-Turist biroja ali Slavnika. Gumijasta kolesa vseh vozil dan za dnem, uro za uro pojejo hvaležno pesem gladki asfaltirani cesti, ki je odprla na široko pot tujemu in domačemu turizmu... Zasedli smo torej mesto v Fiatu IKK) in vešča Stanetova roka — ni F&mreč vsak šofer, kdor sedi za volanom — nas je v rekordnem času Varno pripeljala na cilj. . Ankaran! Da, tu, kjer je čudovito !6P kotiček slovenske obale, so šo-‘°ri in montažne hišice spremenili romantično obličje tako lepega kra-?a v živo mravljišče morja, oddiha sonca željnih dopustnikov. Med mini je še največ študentske mladi-t*lne, ki se čez dan sprehaja v ko-Paljkah, zvečer pa kot na jvečji petičnež, z rokami globoko v žepih, po-®eda na znanem zabavišču in išče ho Vega znanstva ... Najprej: ~ Razgovor s prof. Šturmom »'V-se naše priprave potekajo točno po določenem načrtu in primerno dopoldanskemu in popoldanskemu času. Že v teh petih dneh smo nekateri toliko pridobili, kot če bi Mravlje. »Če bodo vzdržali te napore pri nabiranju kondicije in če" bodo do konca naših priprav v Ankaranu poslušali prof. Šturma, potem smo dosegli svoj smoter. Žal nam je le to, da nismo mogli zbrati v tem času prav vseli igralcev, seveda iz objektivnih razlogov, zato bo preostali čas do ponovnega starta v zvezni ligi posvečen izključno pospešenim pripravam in vsestranski vadbi«. Kakor je znano, je trenersko delo za nekaj časa opustil trener tov. Kristančič Boris. Zanimali smo se, kdo bo prevzel to nalogo v jesenskem delu tekmovanja. Na to vprašanje nam je odgovoril sam Kristančič: »Olimpija je preživljala krizo. O tem smo dovol j razpravl jali in pisa- sicer trenirali tedne in tedne. Zares, ]j Težke borbe za pokal evropskih samo znanstveno delo v današnjem prvakov so izčrpale naše moči in da bi bilo naše logorovan je uspešno le tedaj, če bi bili zbrani prav vsi ligaši.« To so bili torej prvi vtisi in prve vesti o pripravah košarkar jev Olimpije v Ankaranu. »Zadovoljni smo s trener j eni Šturmom« Bilo je ravno poldne, ko so se košarkar ji in ostala študentska mladina pripravljali za kosilo. V logo-ru smo srečali Brišnika, ki je utrujen zrl predse in verjetno premišljeval, kakšne bodo priprave v popoldanskih urah. , »Kaj praviš o treningu in o nabiranju kondicije ob morju?« smo ga zahtevnem času more pripeljati vrhunskega športnika k pravemu cilju...« Spet bo trener »Kristo« V zmoti bi bil tisti, ki bi mislil, da se igralci Olimpije tudi vadijo na košarkarskem igrišču. Nel Vodstvo namreč hoče, da bi bili fantje ves ta čas čim delj od žoge, zato, da bi bil njihov start v jesenskem delu čim uspešnejši. »Čim del j od žoge, da jo bodo fantje lačni,« nam je pojasnjeval vodja letošnjega logorovanja tov. zato tudi naš start v letošnjem prvenstvu ni bil tako uspešen, kot smo napovedovali. Upam, da je kriza za nami in da bomo spet lahko pokazali številnim ljubiteljem košarke svoje pravo oblič je. Mnenja sem. da bomo morali v nadaljevanju paziti na samo disciplino, ki nam je, žal večkrat spolzela iz rok in zaradi česar smo izgubljali tekme. Sklenili smo, da spet prevzamem trenerske posle in prepričan sem, ker fante dobro poznam, da bomo- z lepo igro in z vzorno disciplino znova navdušili gledalce, ki so nam v težkih preizkušnjah doslej vedno zvesto stali ob strani.« ( Zbrana je tudi mladina Olimpije Na logorovan ju v Ankaranu pa niso samo ligaši, ampak tudi mladinci in pionirji. Medtem ko ligaše in starejše mladince vodi prof. Sturm, mlajše mladince in pionirje pili in pripravlja za jesenske borbe Roman Ogrin. Ves čas je poslušal naš razgovor, nato pa se je kar sam ponudil in povedal svoje vtise o delu na jmla jšili. »Da ne bomo enostranski! Ne smemo pozabiti tudi najmlajših, ki so prav tako marljivi pri vadbi, če ne morda še bolj kot starejši. Prav najmlajši so najhujši kritiki. Da bi jih videli, kako pozorno opazujejo trening svojih vzornikov in .kako skušajo vsako njihovo kretnjo do potankosti posnemati. Pri tem moram paziti, da ne gre njihova vnema čez rob njihove zmogljivosti, ker potem bi bilo logorovan je za njih bolj škodljivo kot koristno. Zares, odveč je vsaka bojazen, da Olimpija nima naraščaja!« Takšne so torej priprave košarkarjev Olimpije, ki so ob zaključku spomladanskega dela obljubili, da bodo v nadaljevanju z vsemi svojimi močmi skušali najti čim lepše mesto na prvenstveni lestvici. Videli smo torej dobre in slabe strani letošnjega logorovanja in kljub nekaterim nevšečnostim moramo priznati da je njihovo naprezanje vzpodbudno in hvale vredno. In če so oni optimisti, zakaj ne bi bili tudi mi ... L. M. S T R E- L S T Obljuba dela dolg...! Slaba letina za slovenske strelce - Pomanjkanje malokalibrskih pušk dela zmedo Med to mladino ni težko ugleda ti “Metelke postave košarkarjev Olimpije. Zagoreli, nasmejali fantje so i. našem prihodu pravkar poči v a-/*• Znoj jim je curkoma lil po tele-Že pred odhodom iz Ljubljane je vodstvo Olimpije zaupalo, a bo prevzel v Ankaranu najodgo-oruejšo nalogo prof. Štrum, kate-*6ga se fant je še izza borb za pokal Tropskih prvakov prav radi spominjajo. Slonel je ob deblu mogočnega topola in verjetno tuhtal nove in 1,01 v e oblike svojega strokovnega Prijema. Segla sva si v roke in beseda je stekla. ^zadovoljni s fanti in z vašim Prof. Sturm je skromno odgovoril: J?e'm in nisem zadovoljen. Zadovo-sem zato. ker vsi tisti, ki to-vadijo pod mojim vodstvom, hoigajo na vsak moj migljaj in ua-«'«^no izpolnjujejo navodila. Še , c, nekateri so skorajda neugnani, hio*Y>men‘’ *e ni‘hovo delo ob j rJn resno in da se z vso veistnost-y Pripravljajo za nadaljnje borbe Za>V6zn* *'gi. Nezadovol jen pa sem ♦. 0t — pri tem je prof. Šturm za iv n ut ek obstal in globoko zajel sa-»ker žal nimam vseh kolšar-hri 67 Olimpije zbranih okrog se- j^j.^ako to?« smo ga začudeno vpra- So T0, i(! Pa takole. Od vseh ligaše v 16 takrat sposobni za najtrše delo kaf ? ,teri posamezniki. Žal je ne- znova pridobil potrebno kondicijo.« Vsak ima svoj način dela, ko gre za nabiranje telesnili moči. O tem vam lahko vsak športnik toliko pripoveduje. da se boste naveličali poslušati. Toda ker vemo, da je prof. Šturm strokovnjak, ki si ga danes želijo prav vsi vrhunski športniki, nam je na naše vprašanje o njegovem načinu dela tov. Brištiilk odgovoril takole: Čez 12 dni se bo začelo v Ljubljani republiško strelsko prvenstvo, ki. vsako leto združi veliko število tekmovalcev iz različnih okrajev in nas je v letih nazaj zlasti glede udeležbe, pa tudi po rezultatih, mnogokrat ugodno presenetilo. Prav zaradi tega nas. je zanimalo, kako se kaj strelci po posameznih okrajih pripravljajo na to pomembno preizkušnjo. Na Strelski zvezi pa nismo zvedeli nič kaj preveč razveseljive reči. V okrajih vlada skora j popoln molk ... Prvi vtis je bil skoraj ta, da se strelske družine in OSO niso zavzeli za dobro pripravo svojih tekmovalcev in bi torej morali iskati vzroke pri njih. To pa ne drži. kajti vzroki so globlji in jih je treba iskati prav izven območja Strelske zveze Slovenije. Po stari prislovici. »riba smrdi pri glavi«,, se je tudi tokrat pokazalo, da Strelska zveza Jugoslavije ni držala besede in ni izpolnila obljub, ki jih je dala republiškim strelskim zvezam. V letošnjem letu bi namreč morale vse republiške zveze dobiti 13.090 malokalibrskih pušk, ki bi jih potem razdelile po okrajih. Od tega bi morala SZS prejeti 1800 kosov orožja — toda,1 doslej ni nobena republiška zveza prejela niti ene puške. Tako strelske družine v okrajih sploh ne morejo redno vaditi in tudi ne morejo izvesti okrajnih prvenstev, posebno za članice in mladince., ki jim je osnovno orožje malokalibrska puška. Razumljivo je, da bodo posledice zaradi tega precej občutne. Zaradi takšnega stanja, ki je nastalo ob pomanjkanju MK pušk, je Strelska zveza Slovenije intervenirala pri SiZJ, da je treba zadevo pospešiti. Vendar pa ni prejela nobenega pravega odgovora in položaj sedaj ni nič boljši in ne bolj jasen, SŽJ bi se namreč morala zavzeti za čim hitrejšo produkcijo teh pušk pri tovarni »Crvena zastava« v Kragujevcu, še posebej zato, ker je posameznim republiškim zvezam obljubila zadostno in pravočasno dobavo orožja. Toda in- tervencija SZS je bila zaman in ,položaj je naravnost ironičen: m uničijo za MK puške je dovolj — pušk pa ni, nasprotno pa je vojaških pušk dovolj — pa manjka munici-je. Razumljivo, da na tak način strelci ne morejo vaditi in se resno pripravljati na prvenstvena tekmovanja, Le vadba z zračnimi puškami — toda stagnacija Pomanjkanje MK orožja je povzročilo v strelskem športu precejšnjo stagnacijo, ki jo bo v kratkem času težko odpraviti. Strelci so bili zaradi tega vse leto navezani na vadbo in tekmovanja z zračnimi puškami, ki pa zlasti starejšim članom ne odgovarjajo, ker so vajeni bolj na ostrostrelno orožje. Z zračno puško se ukvarjajo običajno le bolj pozimi, zaradi kondicije in »suhega« treninga. Zastoj pa se bo seveda občutno pokazal na republiškem prvenstvu. Glede na vse to so morale republiške strelske zveze v marsičem iizpremeniti program svojih tekmovanj, v precej točkah omejiti število udeležencev, nekaj disciplin pa spremeniti. Programi tekmovanj pri vseli zvezah so bili namreč izdelani na osnovi MIK orožja, ki ga pa sedaj ni. In kaj si lahko obetamo od tega? Strelci po okrajih niso imeli možnosti redne vadbe, razen onih, ki so republiški ali pa državni reprezentanti, po drugi strani pa ne bo moč na republiškem prvenstvu zajeti strelce množično kot je bilo to vsa leta doslej. Udeležba se bo na ta način zmanjšala za okrog 30 %, prvenstvo pa bo seveda občutno trpelo tudi na kvaliteti. Tako strelci ne bodo mogli doseči nadpovprečnih rezultatov, ker bodo nastopili praktično nepripravljeni. PREBOLD Izdelujemo in nudimo trgovskemu omrežju: TKALNICA ◄ cic, keper, barhend, deftin, OPLEMENJEVALHICfl ◄ blago za žensko perilo, naglavne rute in blago za pižame ELEKTRO - FOTO ◄ GRAVURA Cene zmerne, togot asPartizaiu in mariborski Branik. Zanesljivo je, da bodo Mariborča- Novomeščani ostanejo Novomeščani se trenutno nahajajo na 6. mestu. Skoraj gotovo jim bo zadostovalo za obstanek v ligi. Pa in če bi se držali vseh tistih nasvetov, ki jim jih ves čas no- ja,'gvica in Italija, kjer je »na ku- boste rekli - iz Avstrije ali Švice? vendar dosegel del svojega namena, daje izkušeni trener in ljubitelj p n i p se ne mere in netiv« lili s " 1 Ml,„ ;x„' j sn namreč nriidobili vomesklll odbojkarjev tov. Pucko. IS# E“l= sl I; lifilkacije za nadaljnji obstanek V ligi, ali pa bo morala kot zadnj® ekipa vendarle zapustiti družbe najboljših. Vsekakor smo lahko za' dovoljni v letošnji tekmovalni sczo; ni le z odbojkaricami Branika, kj so bile ves čas marljive pri vadb1 in požrtvovalne na prvenstvenih srečanjih. Nasprotno pa nas je naj' prej razočarala Olimpija, ki je sploh odstopila od nadaljnjega tekmova-nja zaradi neresnosti igralk in n®' sposobnosti vodstva, nato pa še Ljub; ljana, ki bi prav lahko dosegla vsaj toliko kot Branik. Cas bi bil, da globlje premislimo, kje so vzroki za tolikšno stagnacijo najboljših slo* venskih moštvenih ekip in da z od' ločnimi ukrepi pod vzamemo vs® mere, da se bo stanje izboljšalo. C® bi imeli naši najboljši klubi in eki' pe toliko samozavesti in toliko vo-1 je kot nekateri odbojkarski kol ek 1 ti vi v republiških ligah, potem na$i komentarji za zaključek sezone n® Lestvica — moški vendar so vse sestavljene iz sistema TanranitZrtnmnčZTnrUptta' F)n- riere vendarle prineslo prej ali slej njegovi učenci prihodnjo dveh, treh ali več vzpenjač, tako da max :e ve. moiel-f ‘žičnice domači zasluženo plačilo. Strokovnjaki nam segli se vec in da bodo častno za- „a ---- . se z eno žičnico pripelješ do dolo- dej: __ nosilnih’ stebrov zatrjujejo, da ima Branik izvrstne stopali slovensko odbojko tudi v bi bili tako pesimistični in porazni- če ne točke, kjer pa moraš presto- kah™ sedežev in drugih naprav do mlade moči, ki se bodo prav kmalu najtežjih preizkušnjah, piti na novo vzpenjačo. "Vzpenjača prijemnih organov, varnostnih na- uveljavili tudi v borbi z najbolj- Zanimiv pa je razplet pri vrhu na Krvavec je dolga 2550 m, višin- prao dd np0 je psekakor res lep Šimi moštvi. Čeprav bodo letos na- lestvice. Kar naenkrat imamo 3 kanska razlika od. spodnje do gornje uspeh mladega kolektiva *Zičnic,e<, stopali v nižjem tekmovanju, jim je didate, kj se potegujejo za najvišji postaje pa znaša 880 m. Na žičnici kj SJ- je s krvavško vzpenjačo zapi- skoraj gotovo zagotovljen ponoven naslov. Železničar, Jugoslavija in bo 20 zaprtih kabin ter 40 dvojnih saj naj]epše spričevalo. vstop prihodnje leto v družbo naj- C r ven a zvezda imajo približno iste sedežev, vožnja od spodnje do gor- Seveda je na tej napravi tudi vse boljših in šele takrat bomo dodobra pogoje. Ce bo Železničar v Zagrebu nje postaje traja 15 do 17 minut, poskrbljeno za največjo varnost, ta- spoznali njihovo znanje in priprav- premagal Mladost, potem je skoraj " "" ^ r ' ' ' ■ ........................ gotovo, da bo prav njemu pripadalo pač glede na to, koliko potnikov bo ]£0 da s(. sploh ni treba bati kakrš- ljenost. na zicnici. Posebnost žičnice je tudi v tem, da poteka razmeroma zelo niizko, povprečno 10 do 15 melrov nad zemljo in samo na nekem kraju se dvigne 28 metrov nad zemljo. Iz Ljubljane na Krvavec v eni uri Kako bomo zdaj lahko prišli z žičnico na Krvavec? Investitor le gradnje, podjetje »SAP-Turist biro«, bo poskrbel za redne avtobusne zveze, ki bodo vozile vsak dan potnike iz Ljubljane, Kranja in Bleda do spodnje postaje žičnice pri Za nji v-cu. Po potrebi, ob sobotah in nedeljah, bo avtobusni promet okrepljen, kolikor bo pač potnikov. Iz Ljubljane se boste z avtobusom pripeljali v pol ure do spodnje postaje žičnice, v 15 minutah vas bo »potegavščina« povlekla 880 m višje — torej 1 jer je končna postaja (na Gospincih). Od tam bo dober turist v 20 minutah prišel v kočo na Krvavcu.'.. Ali ni to čudovito? Planinci in pa zlasti, smučarji, ki so prej samo za pot porabili 4 do 5 ur, bodo imeli zdaj tiste štiri ure na razpolago za smučanje. Namesto da se boš na krvavških strminah s koleni butal ob prša, te bo zdaj vzpenjača v 15 minutah elegantno privlekla na višino 1500 m, na snežne poljane, na krasne smuške terene in v območje naj-leipšega planinskega sveto. In cena za prevoz? Ne bo pretirana! Cena za vožnjo od vznožja do vrha vzpenjače bo stala 150 din, cena za prevoz z avtobusom iz Ljubljane ter vožnja z žičnico, kakor tuni povratek po isti poti do Ljubljane pa bo 350 din. To vsekakor res ni pretirano in prepričani smo, da bo že letos jeseni, še mnogo bolj pa pozimi, vse polno Ljubljančanov, pa tudi prebivalcev Kranja in okolice, ki se bodo hoteli z vzpenjačo povleči na Krvavec. Možen bo prevoz tudi do 500 potnikov na uro Direktor Grča i.n inženir Kostna p frl ata nadaljevala s pripovedovanjem ... »Žičnica na Krvavec je enovrvna krožna žičnica z avtomatičnim „ (Masnima" ŠKOFJA LOKA izdeluje vse vrste kvalitetrvh mesnih izdelkov in se priporoča svojim cen;enim odjemalcem najvišje mesto. Lahko se zgodi, da bo odločala tudi razlika v nizih. Vsekakor se obeta za zaključek dramatičen zaplet in po vsej verjetnosti bomo morali počakati prav do zadnje tekme, če bomo hoteli zvedeti, katero od teh 3 moštev bo pobralo najvišjo lovoriko. Branik v zlati sredini Prejšnji teden so odbojkarice Branika gostovale v Beogradu in odigrale 3 tekme. Medtem, ko je Partizan premagal Branik s 3 :1, Crve-na zvezda Branik s 3:0, so Mariborčanke odnesle pomembno zmago nad Poštarjem, kar mu je omogočilo, da se je usidral na sredino lestvice. Branik bo moral odigrati še tekmo proti Mladosti in zmaga nad Zagrebčani bi pomenila, da zanesljivo osvoji mesto v zlati sredini. Ljubljana je na dnu. Vprašanje je, ali bo morala odigrati še kva- Železničar 9 •8 1 26: 9 Jugoslavija 10 8 2 26:12 Crvena zvezda 10 8 2 25:14 Mladost 11 7 .4 26:17 Partizan 11 4 7 17125 Part. (N. m.) 11 3 8 16:29 Maglič 11 2 9 12:28 Branik 9 1 ženske: 8 10:24 Partizan 11 9 2 31:14 C. zvezda 12 9 3 32:16 Mladost 10 5 5 21:22 Branik 11 5 6 22:24 Lokomotiva 11 5 6 22:25 Poštar 11 4 7 19:21 Ljubljana 10 1 9 7:28 Gorenjska ŠKOFJA LOKA Telegram: PREJA Škofja Loka redilnica izdeluje za potrebe industrije in obrti najkvalitetnejše vrste lanene preje po konkurenčnih cenah • j® Beara zares nima sreče. NajpreLef imel namen oditi v inozemstvo, KJjlV bi nastopal za enega izmed in*>z skih klubov, pa ga je odvrnda e, tega odločba NZJ, da naši n?=0veČ taši odslej naprej ne smejo igrati v inozemskih klubih. ^°,,fji® je odločil, da bi izstopil iz Cr d zvezde in se po vsej verjet”,!,]! vrnil v svoj nekdanji klub tiaiC ■ ■ ■ “ • _____ ...... , II, M»lil ji I.111-. - v — toda Crveija zvezda mn dati izpisnice. Naš reprezent”^. vratar je sedaj zares v zag°l L O V' A DBA Po 62 ur trajajoči vožnji je telovadna delegacija »Partizana« Jugoslavije prispela v Moskvo. Sprejem fla postaji je bil prisrčen. Mladinke teosikvoske šole za telesno fzgojo so °bdatile vsakega s šopkom rož in j-aželele dobrodošlico. Nastanitev v hotelu blizu kolodvora, pa tudi ne aaleč od športnih stadionov, je bila '-a nas ikar zadovoljiva glede na Precejšnjo razsežnost Moskve. Otvoritev in .mimohod vseh nastopajočih je bil v velikem Lenino-Vem športnem stadionu ob navzočnosti 100 tisoč gledalcev. Po konča-,lem mimohodu in obdarovanju vseh uglavni staru za novinarje, je nek nemški novinar telefonično naročil taksi, da bi se odpeljal na - stadion, Ker ta ooinja seoeda ni zastonj, je menil, da bo mogoče našel koga, ki bi se hotel udeležiti lega prevoza. Svojo željo je sporočil telefonski službi in kmalu so mu sporočili, da sta se prijavila dva Škota, ki se bosta peljala z njim. >Dobro, ob 18. uri bom čakal pred hotelom,« je odvrnil novinar. Čez pet minut je telefon zopet zazvonil: >Pridite takoj! Sedaj Vas čakajo že 4 Škoti.* Mož je šel in našel štiri dobro razvite Škote, ki jim je takoj poskušal razložiti, da osi vendar ne morejo v avto. Škoti pa so trdili, da bo šlo. Kot rešitelj se je pojavil nek drug novinar s svojim avtomobilom, ki je vzel s seboj nemškega kolego, no in tu pa so ostali štirje Skoti, ki so sedaj morali vzeti taksi in ga seveda tudi plačati. To je bilo seoeda za njih veliko razočaranje. Štirje slovenski boksarji v finalu Slovenski boksarji, ki so prejšnji teden nastopili na četrtfinalu državnega prvenstva v Skopju, se niso še dobro oddahnili in že so morali v nove borbe. V Mostarju je bilo namreč v nedeljo polfinalno tekmovanje, na katerem so nastopili zmagovalci iz četrtfinala. Boksarji so se pomerili v vseh kategorijah — od m uš j e do težke — sodelovalo pa je 6 Slovencev (Kajzer, Žurman, Aleksič, Prešeren, Pejakič in Vojnovič), 5 Črnogorcev, 3 Makedonci in 5 zastopnikov BiH. Tudi v polfinalnih borbah so se slovenski predstavniki zelo žilavo in dobro borili, le 2 sta klonila. Nasploh pa so boksarski 'strokovnjaki, ki so sodelovali na tem tekmovanju, izrekli zelo ugodno mnenje o Kajzerju. Zanj trdijo, da bo imel v finalu veliko možnosti za osvojitev naslova državnega prvaka v svoji kategoriji, ker je v življenj- CSLOR TOVARNA BARV IN LAKOV Medvode nudi indus*riji in potrošnikom vse vrste visokokvahtetnih barv in lakov po konkurenčnih cenah Veletrgo hna „L0KA" Škofja Loka nudi potrošnikom bogoto i biro raznovrstnega potrošnega blaga po najnižjih dnevnih cenah Solidna in ločna postrežba 1 Miro Cerar izvaja na konju visoke strige ski formi. Nastopil je tudi Vojnovič, ki je bil sicer v Skopju diskvalificiran, vendar je vodstvo slovenske ekipe tedaj vložilo proti tej odločitvi protest in uspelo. Polfinale v Mostarju je potekal v precej čudnih okoliščinah. Zlasti so se »odlikovali« sodniki, ki so slovenskega predstavnika Prešerna prikrajšali za zmago ter jo podelili njegovemu nasprotniku Andjelko-viču (Č. g.), čeprav je Prešeren boksal mnogo bolje. To je povzročilo tudi med gledalci silno razburjenje, vodstvo slovenske ekipe pa je vložilo proti tej odločitvi protest. Po končanih borbah se je uvrstilo v finale 10 tekmovalcev: 5 iz BiH, 4 iz Slovenije in 1 iz Make- donije. Rezultati borb, kjer so nastopali Slovenci: bantam Kajzer : Poček (Č. g.) 2:0 t. k. o., perolnhka Žurman : Čubranovič (Č. g.) 2:0 p. t., polvvelter Aleksič : Vukin (BiH) 0:2 p. t., welter Prešeren : Andjelkov ič (Č. g.) 0:2 p. t.. polsrednja Pe jakovi č : Novakovič (BiH) 0:2 k. k. o., težka Vojnovič : Radulovič (Č. g.) 2:0. Boksarska zveza Jugoslavije je v sredo obravnavala protest zaradi krivične odločitve sodnikov proti Prešernu. Borbo z Andielkovičem je razveljavila in prisodila zmago Prešernu. Borbo z And jelko vičem jeni vrhovnem forumu vendarle dobili zadoščenje in pravično odločitev. kar je treba še posebej poudariti. RAZPORED FINALA Pri Boksarski zvezi Jugoslavije s(» v sredo izžrebali pare za finalni del boksarskega prvenstva, ki bo od l. do 3. avgusta v Beogradu. Slovenci so dobili precej nevarne na-sprotn ke, zato bo njihova naloga tem težja. Kajzer se bo v bantam kategoriji srečal z Radanovom. Zur-man v peresni z M. Tkalčičem, Prešeren v welter s Keiavo. Vojnovič pa v težki kategoriji s Sretenovi-čem. Uvrstitev štirih slovenskih boksarjev v finale državnega prvenstva pa kljub temu pomen: enega najveejih uspehov našega boksarskega športa v zadnjih letih. PREŠEREN IN ALEKSIČ V DRŽAVNI REPREZENTANCI Zvezni boksarski trener Jakšič se je udeležd četrtfinalnega tekmovanja v Skopju ter polfinala v Mostarju. Iskal je namreč tekmovalce, ki na i bi bili kand dati za sestavo jugoslovanske B-reprezentance za dvoboj z B-repre^entanco Italije. Med ostalimi je med kandidate uvrstil tudi člana ljubljanskega Odreda Prešerna in Aleksiča. Brez dvoma je to za oba boksarja prav lepo priznan je. Prenočišče v zaporu Bivši francoski nogometni repre-zeitant Louis Finot je prišel z dvema rojakoma o V aster as, da bi gledal tekmo Francija : Jugoslavija. Prispeli so zelo pozno in o malem mestu niso našli nobene hotelske sobe. Vsi izmučeni od dolge vožnje so se obrnili na policijo, tam jim niso mogli drugače pomagati kot da so Francozom predlagali, da prebijejo noč o policijskem zaporu. Fritz Walter 3:2 dg s!Uo po odmoru spet pritekli na stadion, smo opazili, <5 tribune natrpane prav do zadnjega kotička. Prvih tekal 111UI je marsikateri gledalec odstranil s tribun in s,_ zavetje pred dež,ijun. Zdaj pa ni mogel nihče več teku 'te ne bi prisostvoval zaključnemu delu finalne te za svetovno nogometno prvenstvo. sij0 e’ - r simo pričakovali, se je zgodilo. Madžari so z vso ^fesc^vtelf razbiti našo obrambo, da bi prišli v vodstvo. Poj^/tecenja, ki so se jim posrečila v prvih minutah prvega jeSa’ Pa jim zdaj niso šla več od rok. Cslbor, ki je zdaj dobi --6®1 krilu, zaman poskuša ukaniti Tu rek a. Takoj nato Puška s, ki stoji sam s kakšnih 15 metrov od Itetnen *- a' P° splošnih človeških merilih bi to moralo * c*1 * Medvode čestita ob Dnevu vstaje vsem delovnim ljudem Jugoslavije Ali ste že poravnali nam torej države in imena dirkačev, ki bodo zanesljivo sta riali 3. avgusta na naši tradicionalni dirki.« Tov. Ferjančič nam je rade volje ustregel in zaenkrat samo ugibanja, dejstvo je, da hočejo naši kolesarski strokovnjaki sestavili najboljšo petorko, ki se bo lahko zoperstavila odličnim udeležence: »Doslej smo prejeli prijave Belgijcev, Nizozemcev, Poljakov povedal letošnje inozemcem in bila kos težki nalogi. Tako torej o naši reprezentanci. Mimo državne reprezentance pa in Romunov. Zanesljivo pa še pri- bodo nastopile še republiške, ki jih čakujemo Švicarje, po vsej verjet- bodo sestavljali zares najboljši. Kakš-nosti pa še Luksemburžane, Avstrij- na bo torej slovenska sestava? Zve- ce in Francoze.« »In katera so imena teli dirkačev?« »Pojdimo kar po vrsti: Belgijci: Bostoen, Štrosom, Ttembujaer, Van limit ven, Verlielst; Nizozemci: Hu-gcris, Kamphius, Kmoops, Raroakers, deli smo, da se z od vodstvom trenerja tov. Uršiča pripravljajo na Pokljuki: Zidan, Flajs, Valant, Perne, Hrovat, Novak in Traven. V poštev pride še Bajc, ki je, kakor vemo, poškodovan in če bo okreval, ga bomo Roth, Willemsen; Poljaki: Czaerne- lahko videli bodisi v državni ali pa cki, Pruski, Gozda, Podobas, Woz- v republiški reprezentanci. Organi-niaik, Geszla; Trst: Tomas, Vidoli, zatorji so prejeli že imena srbske re-Vengiuella, Buttiro, Bevilapua; Ro- prezentanoe. Ti so: Milenkovič, Ciger, muni: Munteanu. Zanoni, Moiceanu, Zivkovič, Vukojevič, Kostič, Veličko-Dumitreseu, Serba, Selam. Vsak čas vič in Pejkič. Tudi Hrvati bodo popri čaku jem o še prijave Luksembur- sl,ali v boj svoje najboljše moči. Pri ------ r'------------- Mednem so se zbrali pod vodstvom svojega trenerja im upajo, da bodo za start najbolje pripravljeni. No, in žamov in Franoozov.« »Kaj pa Avstrijci, ki so vsako le to naši gostje?« »Z Avstrijci so težave. Po vsej ver- če k tem n .dodamo še ekipo Makedon-jelnosti jili ne bo. Eni namreč trdi- cev ter po vrhu nekaj najboljših in-jo, da imajo v tem času državno dividualoev, potem je seznam letoš-prvenstvo, drugi pravijo, da se nam njih udeležencev popoln. Znanemu jugoslovanskemu kolesarju Levačiču pripisujejo največ možnosti za osvojitev prvega mesta na dirki »Po Jugoslaviji«. Ali se bodo te prognoze uresničile? hočejo oddolžiti zaradi naše- slabe ekipe, ki smo jo poslali na njihovo dirko »Okrog Avstrije«, tretji pa so mnenja, da nočejo poslati slabih vo Start in cilj v Ljubljani Ljubljana bo imela lepo priložnost Char!y Gaul: „Dež, 'J I lz> Krn mizi / do Maribora. Zadnja etapa, ki bo stavišča, kjer bo 3. avgusta točno Vse ljubitelje kolesarskega športa ne. najbolj žarnima, kakšna bo sestava Tivoliju, kamor bodo kolesarji pri-naše reprezentance. Že v prejšnji šli okrog 18. lire. Prav gotovo se letošnje dirke pa je bila kot nalašč (Luks) 76, 2. De Brupne (Belg) 72, v-r>r1 i.b “orT K ra rubi iZ zanp Preko 5 prelazov je vodila ko- J. Van Loou (Belg) 64, 4. Bobet (Fr) se bo zaključila 9. avgusta lesarje pot v mestoma hudem dežju in Poblet (Sp) 54, 6. Fornara (It) 51, in Gaul je bil v svojem elementu. 7. Baldini (It) 49, 8. Nencini (It) 44, Trgovskemu prodajnemu omrežju priporočamo v našem podjetju nakup priznanega kvalitetnega usnja, ki slovi po odlični kakovosti ndustrija usnja VRHNIKA S svojo prepričljivo zmago se je pre- 9. Adriaenssens (Belg) 41, rinil na drugo mesto v skupni oceni in predzadnja etapa, ki so jo vozili na kronometer, je dokončno odločila d prid Gaula. Letošnja dirka je predvsem velik poraz Francozov. Niti Anquetil (odstopil je dve etapi pred koncem zaradi bolezni), še manj pa Bobet, sta ogrožala Gaula. Priti je moral »starin Geminiani, ki ga letos sploh niso vključili v francosko državno ekipo, in reševati čast domačinov. Italijani so zadovoljni. ’Sicer ni bil njihov kapetan Nencini glavni, zato pa je zelo ugodno presenetil Faoero, ki mu ni niti mnogo manjkalo do končne zmage. Belgijci so zadovoljni predvsem s svojo ekipno zmago, dočim je Špance potolažil Bahamontes z zmago v gorski nagradi. Končni rezultati: I. Gaul (Luks) 116:59:05, 2. Faoero (It) zaostanek 7:10, 7. Geminiani (Fr) 7:41, 4. Adriaenssens (Belg) 7:16, 5. Nencini (It) 17:77, 6. Planckaert (Belg) 28:09, 7. Bobet (Fr) 71:79, 8. Baha- l/ma - B&ežice priporoča bogato izbiro prvovrsfn h vin • •• • » o Trgovska in gostinska podjetja obiščite nas! E T I Ki Slovenci za Budimpešto Po tekmovanju v Celju je A tleč ska zveza Slovenije določila reprezentanco Slovenije, ki bo nastop1*1 10. avgusta v Budimpešti proti me‘ stni reprezentanci pod imeno® Ljubljane. Ekipa je zaenkra sestavljena takole: 100 m in 4X100 m Lorger, Srnovršniik, Lešek, Torkar, P®" kora, 800 m Važič, Špan, 400 m P‘‘" gram. Vučer, 5000 m Tratnik, lU’ man,, 110 m ovire Lorger, Zupančič višina Pucelj, Potrč, daljina Pokoril' Torkar, palica Lešek, Kolnik, krogla Krunič, Cikal, disk Peterk®' Golc, kopje Kopitar, Brodnik, ženske — 100 in 4X100 m Šifcovec, Lubej, Stamejčič, Silan, 200 m Ši'koveC> Silan, 800 m Slamnik, Hude, 80 n* ovire Stamejčič, Ostrovska, viši®1 Cater, Kuntarič, daljina Stamejčič Škrjanec, krogla Usenik, Hudobij" nik, disk Celesnik, Hudobivnik kopje škornik, Ocvirk. Atletska zveza Slovenije se je obrnila tud* na državna rekorderja Milerja i® Radojeviča, da bi nastopila kot gosta v reprezentanci Ljubljane, vendar trenutno še nima odgovora. Judoisti med mladinskimi brigadirji Hkrati z veliko delovno akcijo n1 cesti Bratstva in enotnosti je prisl® tudi v Ljubljano nekaj mladinski® bri ad, ki pomagajo pri komunalni® delili, nekatere pa gradijo tudi športni park na Kodeljevem. Prav te®* so judoisti ljubljanske Olimpije pre® nekaj dnevi priredili revijo v jud® in jiu-jitsu, in sicer v počastite* Dneva vstaje. Revija je bila v telovadnici »Partizana« v Zeleni janU' ki so jo brigadirji napolnili do zadnjega kotička, poleg njih pa je bij® zbranih tudi večje število ostali® gledalcev. Judoisti so ob tej reviji naredili korak naprej. Niso imeli več šablonskega programa, ki je bil tok ra* zelo pester. Nastop je bil ra zdel je® v dva dela, prikazovanje juda j® jiu-jitsa. Program je bil razgiban i® je obsegal vse osnove juda od ogrevalnih vaj do pravih športnih borb-Komentatorji so gledalce poučili 0 vseh osnovnih prijemih, metih. P® tudi o pravilih juda in tako so gledalci z večjim zanimanjem zasledovali potek posameznih borb. V ten* delu sta se z najlepšo borbo odlik®! vala judoista Hoja n in Ocvirk, p1 sta pokazala tudi največ znanj®' Nastopilo je 5 parov. V drugem delu so se brigad id* seznanili s samoobrambo v p rak ti®" mem življenju. 16 tekmovalcev *® - tekmovalk je prav dobro prikazal®' kako se je treba braniti, če je čloV®. nenadoma napaden in kaj se z go®1' če sc ne zna uspešno braniti. Bur®® odobravanje so poželi ob prikaz® obrambe proti davljenju in napad®' n ju z orožjem, kjer so izvajalci P? kazali tolikšno spretnost, da si * vsakdo lahko nazorno vtisnil v sp®j min, kako se je treba proti napad®*® pravilno braniti. Na vsak način ramo poudariti, da je ta nastop J®i do is tov med brigadirji povsem uišP®i in bi ga kazalo ponoviti še za š*®’1 krog gledalcev. Fuzija v Karlovcu V Karlovcu je prišlo do Fuzij® nogometnih klubov Turbine in K®r, lovca. Prijatelji nogometa so to *® zijo pozdravili z zadovoljstvom, Pv sebej pa še zato, ker je prevzel *r < ninge moštva nekdanji nogom®® Lokomotive Andročec. Toda km® f po fuziji je prišlo do nesporazum® in sedaj igralci prejšnjega Karl® ca sploh ne obiskujejo treni bojkotira jo skmpno delo v klub® ima jo celo ta jne sestanke, da bi. ® voustanovljeni klub celo razbili- •' Skoraj četrt ure traja generalna ofenziva Madžarov. Toda »bobneči ogenj« naših nasprotnikov nas še ni utrudil. Neumorno se borimo za vsako žogo. tudi za tiste, ki so za nas praktično že izgubljene. Čeprav marsikdaj tečemo zaman, pa vendarle s tem oviramo nasprotnika, ker smo ga prisilili k naglici, naglica pa ustvarja netočnost. Znova in znova zavira nasprotnikov napad Jupp Posipal. Vsak napad, ki ga zavre, je začetek njegove napad sine akcije. Takoj ko si pribori žogo iz najbolj vroče in ostre borbe, jo odda naprej našemu napadu. Potem se dogodki bliskovito vrsti j. karti sploh je tempo igre pek ion siko oster. Ottmar, Morloek in ftahn ne pustijo Grosiosa pri miru. Gledalci strme opazuje jo, -kako z lahkoto vzdržimo ves čas naj-hilrejši tempo. Rabu je povsod. Zdi se, da s ploh ne pozna utrujenosti. Odlično je podredil svoje tolikokrat grajane individualne »specialitete« skupnosti, kolektivni igri. Podam mu na centimeter natančno. Rahn takoj drzno strelja na madžarski gol, toda Grosi os brani. Nekaj trenutkov nato spet kaže, da bodo Madžari do-zegli vodilni gol. Puškasu se izjemoma posreči, da se osvobodi Liebricha. Z vso silo strelja z razdalje osem, devet metrov proti našim vratom. Nekateri madžarski "navijači že kričijo: »Gooool«. Toda naš Toni, ki ga danes ne bi mogel poplačati za njegova dejanja, se bliskovito požene proti žogi in v špa,g‘i odbije pretečo nevarnost. Kohlmeyer dokonča Turekovo akcijo in odbije žogo daleč naprej v polje. Zares, tokrat smo poceni odnesli zdravo kožo! Malo pozneje se Csibor sam požene proti Tu reku. Toda Toni spozna nevarnost in se mu požene nasproti.'V hipu, ko Csibor zamahne z nogo, da bi streljal, se mu Toni pogumno vrže pod noge in zagrabi žogo. V silovitem spopadu se oba igralca zrušita. Csibor -se trikrat ali štirikrat prekobali po tleh, pa tudi naš Toni obleži na travi. Sodnik Ling prekine igro. Maser Deu ser priteče k Tu reku in ga masira po vratu in prsih. Hvala bogu, da se naš zadnji mož hitro opomore in dvigne na noge. Zdaj čutimo vodno razločneje, da je naša kondicija boljša od Madžarov. Bolj in bolj se začenjamp osvobajati pritiska naših nasprotnikov, zdaj že sami diktiramo tempo. Počasi postajamo gospodarji igre in dogodkov na igrišču. Čeprav je današnja tekma v Švici za nas že šesta, za Madžare pa komaj peta, je v naših jadrih več vetra kot pri Madžarih. V boju za žogo smo hitrejši in zato postajamo nevarnejši. Zakaj ne bi torej mogli osvojiti naslov svetovnega prvaka? Še vedno je stanje nespremenjeno 2:2. Še vedno lahko torej zmagamo. V 72. minuti strelja Ralin ostro proti madžarskemu golu. Eden od Madžarov skoči in usmeri žogo v kot. Zdaj bo Rahn streljal kot z desne strani. Zunaj kazenskega prostora se postavim in čakam pripravljen. Rali n strelja.. Žoga P1®!,,^ naravnost pred moje noge. V istem hipu je ob meni e® . od madžarskih obrambnih igralcev. Boriva se ___ __ za Uspem sc ga otresti in stečem, z žogo pred nogami, v žalski kazenski prostor. Medtem se je tudi Rahn osvob®®^ Podam mu žogo in Rahn jo z bombastično silo pošlje Pr®( levemu kotu madžarskega gola. Toda naš spretni nian®'^ se izjalovi. Grosics, ki ima izvrsten čiit za takšne akcij6; ‘e je spretno postavil in v drzni paradi ujame žogo. Zdaj lahko vsi Madžari zahvalijo svojemu zadnjemu igralcu- Kako dolgo bomo še igrali? Pogledam na veliko stolR^j uro. Že trideset minut je preteklo, odkar smo drugič PrvSe iz slačilnic. Torej še 15 minut. V tej četrt ure se bo i odločilo. Ali bo tekma podaljšana? V glavo mi fine .j, da bi se pri tem verjetno mi bolje odrezali kakor ^ Večkrat se ozrem k Puskasu. Ali je prebolel pošk