246. številka.
Ljibljaaa, ? četrtek 26 oktobra 1905
ХХХУШ. let«
f-töa	«vošor, tiränSi C «Ulj« tu ргаавШо, ter гоЏа po poi« proJoman aa ovotro-otroko doioio aa ш lote tf K, sa pol lota U K, ■■ «otrt Mi • K M 4, ва m мж S K tO k. Za Ljubljano ■ ро!Ц)ац)ош ш
9x M K, «ж ?w?l l*u IS K, a ftotrt leta • K, u »a duh 1 K. Kdor hodi ua ponj, plača M ?н !«t« 11 K, u liU 11 K, u čotrt lota b K (0 h, u u bum 1 K 90 I. - Za tuj« dožolo tolik« koliko« nnafta požtniam. \ t	<јг« Utodobu«	uamSnfor •* s* e*'*». — Za osnantla >o plačajo »d potorootopno potlt-vrsto po IS k, бо ao M ишО« tlaka enkrat, po 10 b, i( и dvakrat, in po 8 h, бо м tiika trikrat all vofikrat. — Dopkt
м hf7*16	— 3«kopi«i m n* тг»ед». — Urodnlitvo in uprovnlilvo Jo v Knafiovfli alioah It b, ta vioor arodatttvo т I. nadstropja, spravoiltvo pa * pritličja. — Upravnlitva na} «o blagovolijo poSiljati naročnino, raklanao*)«,
oananila, t j. adalafotrattano atvarf
.šlovenskl Sfa.rod" telefon št. 34.	Posamezne Številke po lO h.	„Narodna tiskarna" telefon dt. 85.
it
Sfcžs
Volilna reforma.
V prvi	našega deželnega
zbora se je eproiilo vprašanje, ki je danes v v-j i državi na dnevnem reda.
Narodno-napredna strank« ie bla vedno in je de p r i n o i p i j a 1 n o za splošno in enako volilno pravico.
Vda nji-na preteklost dokazuje tc jasno in neovrgljivo.
Ko se je prvič samostojno orga-nizovala in 1 1894. sestavila svoj program, je postavila v^aj kot eno izmed gia?n:h točk tudi zahtevo po splošni in enaki volilni previsi.
Izvajaje Sa svoj program je dosegla v deželnem zboru odpravo in-diriktnib volitev. Po njeni zaslugi je bila Kranjska prva izmed avstrijskih dežela, ki je uvedla direktne volitve. Kierikalcl so se takrat tej »volilni reformi« upirali in ji nasprotovali z vbo »ilo, a ao bili vsled energičnega nastopa n?rodno-naprednih poslancev preojsgani.
Ko se je kasneje vsled davčne reforme pokazala potreba, da ae razširi volilna pravica za doželni ibcr, je bila zopet narodno-napredna e;rsaka tista, ki se je zavzela za to in ki je razširjenje vol'lne pravice tudi provzročiie in je izvedl«.
Tem evcjtKi načelom je cstala vaikdar zveets m se jim ni nikdar izneverila.
Dogodki zadnjih !et pa so pokazal?, da tiči v splošni in enaki volilni pravici velita nevarnost.
Š roke т&ве liu^slva so še vedno politično neizobražene in v slučaju uvedbe splošne in eDake volilne pravice je nevarnost, da bedo gotovi faktorji vplivali na ljudstvo in je prisilili, da bi volilo proti svojemu pre-pričinlu. Ia to ni morda neutemeljena bojazen. Sij ar» nas v tem czlia rončile vae naše dosedanje volitve. Videli emo, kako je vse od šitefa do zadnjega cerkovnik« % vseimi sredstvi, z duševnim in materijelnim teroriimom vplivalo pri vo'itvah na
ljudstvo in je prisililo, da je oddalo svoj glas kandidatom, ki so bili ljubi škcfa in njegovim privržencem.
Jasno je torej, da se mora ljudstvu, ako se mu da na najširši podlagi sloneča volilna pravica, obenem z a j a tn S i t i tudi svoboda, da bo 1 ah ko po svojem pr epr i-бапјц in po svojih nasorih nemoteno uprabljalo to pravico.
O vprašanju glede splošne in enake volilne pravioe vladajo povsodi še najrazličnejša mnenja in najrazličnejši nazori — ali narodno-napredna stranka se je odloČila za to, da zahteva splošno in enako volilno pravico, toda 9 pogojem, da se obenem zagotovi tudi volilna svoboda, zlasti рз, da se onemogoči zloraba cerkvene uradne oblasti, to je zloraba epovednice in prižnice. »Kanzelparagrat« je predpogoj vsake volilne reforme v rečeuem smislu
Narodno - napredna stranka je predložila včeraj deželni zbornici tak predlog. V njem zahteva splošno in enako volilno pravico, in sicer v prvi vrsti sa državni zbor in konee-kventno temu tudi sa deželni zbor. To je edino pravilna pot. Skušnja uči, da, dokler ni pribojevana splošna in enaka volilna pravica za državni zbor, dotlej tudi ni misliti, da bi se dovolila za drugi zastopstva. Princip mora obveljati najprej! Koliko let bo se borili deželni zbori za direktne volitve, a niso jih mogli doseči, doki r se niso vpeljale za državni zbor. f Šele ko se je uvedla psta kurija za drŽ. zbor, je b Ia dana možnost, da se tudi za dež. zbor uvede splošni volilni razred.
Tako je tudi s splošno in enako volilno pravico! Tudi splošna in enaka volilna pravica z% dež. zbore se ne bo preje uveljavila, dokler ве ne bo uvedla pri volitvah za državni zbor. Znano je, da je »lada proti splošni in enaki volilni pravici; to
vlado ae pa da premagati samo v parlamentu.
BtŠ zbeg tega, ker vemo, da ae odloČi vprašanje o splošni volilni pravioi v driavnam zbora, zato je tuji narodno-napredna stranka formulirala temu primerno svoj predlog.
Tudi klerikalci so zbornici predložili predlog o splošni in enaki volilni pravic', a zahtevajo jo samo za deželni zbor.
Klerikalci menjajo svoje prepričanje vsako leto. Z&četkoma te volilne dobe so zahtevali splošno in enako volilno pravico; lani so se ji odpovedali in zahtevali za deželni zbor samo novo kurijo a š e a t i m i mandati. Letos so zopet to zavrgli iu zahtevajo vnovič splošno in enako volilno pravioo, toda samo za — deželni zber, dasi prav debn vedo, da bi tak zakon čieto gotovo ne debil sankcije, ako bi bil tudi sklenjen soglasno, dokler ni zmagal in prišel do veljave princip, kar se pa lahka zgedi ssnao v parlamentu
Predlog riarodno-napredne stranke je, to se vidi na prvi pogled, resen in meri na dejansko pridobitev splošne in enake volilne pravice. Ž njim se ped pre veliki boj, ki ae je letOB bil v državnem zboru in s katerim se je pričela nova vojna za demokrat;ziranje naše države, dočim je klerikalni predlog zgolj teoretičnega pomena.
Značilno je, da se pradlog na-rodno-napredne stranke ujema s peticijo, ki so jo predložili deželnemu zboru socijalm demokratje, dučim je klerikalni predlog v nasprotju s tem, kar so sklenili skupno eocijalni de-mokratje in klerikalni delavci.
Včerajšnji dan je velepomemben za nsdaljni razvoj vprašanja o splošni in enaki volilni pravioi.
Ic deželnega zbora mogočno doni klic: Ven s splošno in enako volilno pravico in obenem s »kanzelparagra-fam«!
Deželni zbori.
Gradec, 25 oktobra. Poslanec Or ni g je utemeljeval svoj predlog glede regulacije Drave. Zahteval je, naj bi se Drava sistematično regulirala, ker dosedaj se je že zazidalo nad milijon kron brez trajnega uspeha— Pool. Reeel in dr. S oh acherl Bta predlagala spremembo občinskega reda in občinskega volilnega reda v smislu aplošne in direktne volilne pravice. — Posl. Vošnjak je interpeliral zaradi pomanjkanja železniških tovornih voz v Celju. — Posl. RoŠkar je inter-peliral zaradi sanemarjenja slovenščine, posebno v davčnih oddelkih pri окгајптћ glavarstvih. — Posl. dr. Dečko je interpeliral zaradi nekega prekopa na železnici Celje-Velenje.
Celovec, 25. oktobra Poslanec Wald n er je predlaga), naj se železnica Podklošter-Smohor podaljša v zgornjo Zileko dolino. — Posl Kote je predlagal, noj bi ae ustanovilo preskrbevanje za starost za take «sebe, ki imajo v 60. letu svoje starosti manj kot 1200 kron letne plače ter so za delo neupesobni. — Potem ae je sprejel zakonski načrt, da morajo tndi privatniki plačati od vsakega hektolitra porabljenega vina ali mošta 9 do 12 K deželne naklade. Predlcg, da bi Ustovčani imeli izjemo, je bil v špecijalni debati odklenjen.
Brno, 25 oktobra. Moravski deželni zbor je nadaljeval debato o volilni reformi. Govorili so zastopniki vseh strank, tudi namestnik je podal izjavo v imenu vlade. Pri glisovanju nemški predlog ni dobil dvotretjinske večine. Seja se je prekinila, da so se stranke dogovorile za nadaljno postopanje. Nato so Nćmoi izjavili, da bodo g^aaov&li za pred log poslanca dr. Stranskega. Češki predlog o
splošni voliln1' pravici je bil potemtakem enoglasno sprejet.
Cr novce, 25. oktobra. V buko-vinskem deželnem zboru je bila odklonjena nujnost sa splošno volilno pravico ter sta se tozadevna predloga izročila ustavnemu odseku.
Zader, 20 oktobra. V včerajšnji aeji ae je sklenilo zgraditi novo deželno bolnišnico v Kotoru ia razširiti deželno blaanioo v Šibe n i k u. Predlog posl. B i a n k i n i) a, naj bi se priznala veljava izpitov na zagrebškem vseučilišču tudi za Avstrijo, še tudi v tej seji ni mogel priti v razpravo, ker so italijanski poelarci izjavili, da glasujejo za predlog le pod pogojem, ako hrvatski poslanci podpirajo njibov predlog glede veljavnosti na italijanskih veeučiliščih položenih ispitov. Sadaj se mtd Hrvati in Italijani vrse v ta namen pogajanja.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 25 oktubra. Deželni abori bodo sborovali le še kratek čaa, ker se državni zbor ekliče ia 16 novembra. — V dobro paučenib krogih se zatrjuje, da baron Gautdcb ne bo zbornice odgodil ali raapu»til, ako mu ne da pooblastila sa nadaljno plačevanje prispevka k «kupnim izdatkom, temuč bo v tem slučaju odstopil.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 25 oktobra. Danes je bil ministrski svet, ki je trajal celih pet ur. Določilo se je de-finitivno besedilo vladnega programa, ki ga razloži baron Fejer-vary v soboto deputaciji volilcev II. okraja. Naznanit pa bo ministrski predsednik obenem tudi svoj gospodarski program, v katerem sa obeta gradnja velikih vodotokov. — Zatrjuje se, da prestopi grof T is z a a 25 do 30 Člani liberalne stranke v opozicijo proti Fejervaryje-vemu kabinetu.
LISTEK.
Slovensko-nemška meja na Štajerskem
Kulturno zgodovinski in narodopieni doneski.
KabraJ A. B.
Pre dgovor.
Meja se pogreza! Cavajmo meje! Take kliee prečesto slišimo na ljudskih shodih ter čitamo v političnih glasilih. Ker pa mora vsakega zavednega Slovenca med vsemi dnevnimi vprašanji vendar v prvi vrsti zanimati vprašanje o narodnem obstoju, je potrebno vedeti, ali res nazadujemo in v kakem obsegu, kdo je temu kriv in kaj bi bilo ukreniti v našo obrambo.
Posebno v nejasnem smo v tem pogledu glede položaja ob jezikovni meji na Štajerskem, in to ne morda samo v Ljubljani, kjer se čestokrat piše o slovenski periferiji kakor o bolniku, ki se nam pač smili, a pomagati am ne moremo z drugim, kakor s sortno tolažbo. Ne, jasnega pregleda po narodnostni meji nima sploh velika veČina slovenskih politikov in takozvanih narodnih voditeljev, da niti v nepo-erednji soseščini, v Mariboru.
Pisec naslednjega razmotrivania je porabil svoj kratki letošnji dopust v to, da je večinoma peš prepotoval cclo jezikovno mejo od Koroške do Ogrske, kakor so jo zaznamovali harou Czörnig, Kozler, Šuman i. dr, da nabere morda vsaj nekaj drobtinic za sposobnejše raziskovalce narodno kulturne zgodovine, preden se sledovi še bolj ne izbrišejo. Neposredni povod k temu mu je dal g. prof. Orožen, ki je začel po svojem priznano strokovnjaškem načinu pred leti opisovati pričetek jezikovne meje („Planinski Vestnik" 1901), a le žal, da mu obljubljenega ni bilo mogoče nadaljevati in dovršiti, dobili bi bili jasno sliko.
Že bilanca o polstoletjn našega živi ja ob meji je taka, da mora vsakega Slovenca pretresti iz narodne letargije. Iu ta namen je pisec tudi imel.
n
I.
Leta 1850. so našteli na Štajerskem 642.194 Nemcev iu 363.750 Slovencev (Hlnbek-Weiss „Ein treues Bil des Her-zogthumes Steiermark, Graz 1860), tedaj je še bilo 42.653 čez tretjino Slovencev; leta 1880. je bilo 794 841 Nemcev in 388.419 Slovencev, potemtakem ie za 18.003 pod tretjino. Nemci so v 30 letib napredovali za
152.647 Slovenci pa le za 24.669 duš. Leta 1900. pa so našteli 902.343 Nemcev in 409 521 Slovencev. Nemci so v 20 letih napredovali za 107.502, Slovenci pa le za 21.112 duš. V zadnjih 50 letih so se Nemci pomnožili za 260.149 t. j. 40>/,%. Slovenci pa le j za 45.781 duš ali za 12,/2%. Z drugim i zgledom povedano : Leta 1850. je bilo i na 100 prebivalcev 64 Nemcev in 36 i Slovencev, leta 1900 pa 69 Nemcev in j 31 Slovencev. Seveda je ta sprememba le bolj na papirju, kjer se nemška po-Žrešnost in nasilnost stopnjuje od desetletja do desetletja, pri čemer hodi nemškim oblastim na roke posebno zastareli zistem, da ni treba šteti ljudstva po narodnosti, temnč po občevalnem jeziku. In tako so nam Nemci posebno ob jezikovnih mejah, kjer je znanje nemščine seveda zelo razširjeno, s svojo kosmato vestjo požrli na tisoče slovenskih dnš.
Narodno mejo na Štajerskem je opisal temeljito tedanji profesor, sedanji dvorni svetnik gosp. Šuman v knjigi „Slovenski Štajer I.u, ki jo je izdala „Slovenska Matica" leta 1868. V uvodu pile: „Narodna meja v severu je liva meja, in se premika, kakor se to samo po sebi razumeva. Močnejši (silovitejiit) in marljivejli (drznejši!) živelj sili sla
bejšega in manj zdramljenega nazaj, stiskaje s premoženjem in vedo, in kakor se tudi vČasi (v Avstriji napram Slovanom redno!) zgodi, z državno pomočjo. Vsaj znano je, da so nekdaj Slovenci bivali ne le po Kranjskem, Goriškem, južnem Koroškem, južnem Štirskem, v Istri, v Trstu, v svojem kosu Ogrske in Beneške, ampak, kakor nam spričujejo slovenska krajna imena in zgodovina, po celem štirskem in Še mnogo dalje od Adrije in Donave . . . Ali nam je mehkninost in nesloga ali so nam preeilni navali divjih narodov meje tako Taleč spodjedli, kdo bode razločil'? Kdo se tudi drzne tožiti zgodovino in previdnost? Gojimo rajši in marljivejše sedanjost, kajti tudi v novejšem času se meja rije naprej, delav-nejši (?) in marnejši (?) si zemlje pridobiva, drugi pa jo zgubljava."
Potem opisuje jezikovno mejo, kakor so jo zaznamovali pred njim baron Czörnig, dr. Bernhardi i. dr. Becimo pa tndi, da se ni povsod osebno prepričal o dejanskem stanja, vendar lahko iz njegovega opisa vidimo, koliko se je še v ne 40 letih za Slovence spremenilo.
Pri potovanju se seveda nisem strogo držal opisane meje, temnč po potrebi krenil prek* nje na sever in na jug.
II. INuta.
(Šola družbe sv. Cirila in Metoda.)
Z železnico sem se vozil od Ljubljane do starodavnega trga Muta (Ho-henmauthen), ki je že močno ponemčen. Leta 1880. so našteli 738 Nemcev in le 32 Slovencev, leta 1900. pa 945 Nemcev in 121 Slovencev. Lep napredek ! Sola je seveda popolnoma nemška, dočim je Še cerkev zaradi slovenske okolice večinoma slovenska. Par let sem zdržuje na Muti naša družba sv. Cirila in Metoda dekliško šolo, v kateri poučujejo šolske sestre. Družba je kupila v ta namen prostoren grad, ki je pri družbi investiran s 30.000 kronami. In ravno glede te šole sem slišal na svojem potovanju rodoljubne duhovnike trpko kritikovati našo Šolsko družbo. Tukaj se ni družbi smilila tako velika svota, a kakor bomo pozneje videli, je pri drugih obmejnih šolah naravnost neodpustuo skoparila iu „glihala" za par stotakov, tako, da jo je nemški šulferajn prekosil z neznatno vsoto ter si pridobil oblast nad šolo in njenim podukom za vedno. Ako bi bila naša Šolska družba tako praktična, kakor je šulferajn, bi samo s tem denarjem rešila takorekoČ vse obmejne Šole, ki so sedaj še vsaj deloma alovenake, a ao
Finančne reform v Vatikanu.
Ri ш , 25. oktobra. P*Del se resno bavi b temeljito reformo vatikanskih financ. Iikasalo se je namreč, da u-puičina papeis Leva XIII. nikakor ni bila tolita, kakor>e je pričakovalo, ker je bil zadnji das njegovega papeževanja velikanski nered v opravi vatikanskega premoženja. Vsled ločitve cerkve od države na Francoskem se vatikanski dohodki znižajo sa oelih Det milijonöv frankov na leto. In ta denar je treba dobiti drngje. Predvsem namerava papež s nižat i stroške sa nuncijature.
Vite o splošni volilni pravici.
Petrograd, 25. oktobra. Grof Vite je izjavil deputaoiji štrajkujočih železničarjev, da se sa splošno volilno pravico Se ni noben učenjak na svetu brezpogojno i Krekel. Opozarjal je na Amerike, kjerbi peščica milijonarjev s svojimi milijoni lahko v takem slučaju p o kupi 1 a v se g 1 a sove.
Štrajk na Ruskem.
Varšava, 25. oktobra. Na vaeh poljskih železništih progah miruje promet. Danes eo ustavili promet tudi na progi VsrŠava-Dunaj, Istotako je pretrgan promet na progah Petrograd- V ilna-Varšava. Med Petrogradom in Hirkorom je pretr gana tuđi brzojavna zveza. V Bala-sova so se pridružili štrajku vsi uradniki zemstva, mestne uprave in državnih monopolov.
Angleško-ruski dogovor.
London, 25. oktobra. Peter-buzški dopisnik »Timesa« poroča z vso reenoOo, da ee snuje acgleško-ruski dogovor ter je v ta namen car sprejel angleškega poslanika v dal ši avdijenci, preden je odpotoval. Iz istega vzroka pride grof Ben ck endo iff v Petrograd. Nemčija pa si mnogo prizadeva, da bi ta dogovor preprečila tir je baje Rusiji že ponujala zapeljive obljube, kakor trgovino ob nemškem morju jin svoje-čssno razdelitev avstro-ogr-ske m o n a r h i j e (?). Nemške načrte baje odobrava grof Vite, a pobija jih najodločneje Francija kot zaveznica Rusije. Nemški poslanik v Petrogradu, grof Alvensleben,je odstopil le zato, ker se Nemčiji ni posrečilo preprečiti anglesko-ruskega dogovora.
Tolovajstvo v Knežaku,
(Dalje.)
Pri popoldanski razpravi ie bila včeraj zaslišana prva Helena Sajn, obsojena, da je kričala, da je treba vse liberalce pohiti, Šolo zapreti itd. Kljub temu, da obtoženka nosi že 27 let jajca in maslo v Trst, se ne ve nič sporni njati, da bi bila izrekla kake inkrimi-novane besede.
v neprestani nevarnosti. Javna tajnost je namreč da šnlferajn po svojih zaupnikih obvešča za nacijonalno delo vnete učitelje, ki jih ima v evidcnci, da dobi učitelj i-a tej in tej šoli ob meji primerno letno nagrado iz društvene blagajne. Od tod pride, da je za take šole, pa najsibodo Še tako v neprijetnem kraju, vedno dovolj nemških prosilcev, dočim v nemških krajih samih učiteljev primanjkuje. Tako je v gorati Soboti za učitelja mlad Nemec iz Šle-zije, ki je celo v svaštvu z bivšim na-učnim ministrom vit. Hartlom, v Kaplji Nemec iz Gor. Štajerske itd. Ali bi ne mogla tudi naša družba tako postopati ? Treba bi bilo poleg dobre volje le dobro informovanih zaupnikov, a ne samo med duhovniki, temne med zavednim učiteljstvom blizu jezikovne meje.
Dekliška družbena šola na Muti ne obeta nikakih praktičnih sadov. Moški naraščaj, ki je vendar v prvi vrsti opora za narodni obstoj izpostavljenih obmejnih krajev, so prepustili svoji usodi, da se nadalje ponemčuje. Deklice pa, ki se navadno itak prilagode političnemu mišljenja svojih bodočih mož, vzgajajo nune za bogomoljke. Da se pri tem pri nunah na Muti vsekakor goji nemščina čez postavno mejo, dokazujejo hvalospevi nemškutarskega okrajnega iol. nadzornika o tej Soli.
(Dalje prih.)
Antonu Škrlju se očita, da je vrgel v Županovo hišo kamen. On dobro ve, da ga ni. Bil jc pijan kot kanon tisti dan, in ko je sližal, da hočejo pri županu Fr^jta ubiti, jeielprav počasi po cesti proti Karlu Česniku. Sicer pa nazadnje obstoji, da je vrgel kamen, če se najde kaka priča, ki more to potrditi.
Anton Smrdelj starejši je po obtožnici vrgel kamen v Česnikovo prodajalno, a on trdi, da tisti dan kamna Še v roki ni imel.
Ravno tega dejanja je obtožen tudi njegov sin Anton Smrdelj, ki ne ve, če je to storil. Ve le, da ga ni vrgel skozi vrata. Sicer je pa prišel obdolženec na lice izgredov, ko je bilo vse končano.
S tem je bilo končano zasliševanje obdolžencev. Med poslušalci ni bilo ves ta čas drugega poslušalca nego kaplan Andrej Magajna, ki je poslušal svoje bivše ovčice v Žalostnem njih položaju. In kadar se je ta ali oni obtoženec delal najbolj nedolžnega, je zažarelo neko sveto in tiho veselje na tem razbeljenem kaplanovem obrazu.
18 obtožencev je bilo zasli&anih, a izmed vseh teh noče biti — kakor že omeojeno —- nihče kriv divjih nastopov, ki so 2. marca in poznejši Čas spravili vso liberalno stranko v Knežaku v smrten strah.
Po zaslišanju obdolžencev naznani g. senatni predsednik, da so povabljene in se bodo zasliševale one priče, ki so v obtožbi navedene in nekaj izmed tistih, ki sta jih predlagala zagovornika in katere je sklenila svetovalstvena zbornica poklicati.
Dp. Schweitzer jevi predlogi.
K besedi se oglasi dr. Schweitzer, ki pravi, da ima zagovorništvo le ta namen, da se izve objektivna resnica. Zato je treba spoznati motive, ki so vodili obtožence pri njihovem dejanju, ter olajšujoče okoliščine. Da se stvar prav spozna, naj se pozovejo Še priče ČuČek, Peter Novak in Matija Kes, katerih zaslišanje je svetovalstvena zbornica odklonila. Po njegovem prepričanju se Dragotina Česnika ne sme zaslišati, zlasti pa ne pod prisego. Dr. Schweitzer trdi, da vlada proti kneža-Škemu županu med občani nevolja, katero je provzrocil on s svojim postopanjem s tem, da je pri volitvi v neki podobcini navedel v svojem poročilu na okrajno glavarstvo napačno Število vo-ljlcev. Dr. Schweitzer očita županu Česniku, da je on povzročil razburjenje dne 2. marca med ljudmi, ko je s svojimi pristaši klical za odhajajočimi ka-tohsko-narodnimi volilci ironično „živio" ter ploskal. Česnik je vso rabuko in dejanje izzval. To izzivanje je moralo imeti take posledice, kaiere bi bil pa moral župan sprevideli. V resnici je to tudi slutil. Da je ženo spravil v prvo nadstropje pred usodepolnimi dogodki, je pokazal, da se Čuti sokrivega vsega, kar se je potem dogodilo. Dr. Schwei-tzei se upira nadalje, da bi se zaslišal in zaprisegel Janez Skrlj, ki je priložil Frajtu prvo zaušnico. Tudi je gevornik zoper zaslišanje in zapriseženje Ivane Urbančič, ker je ona kamen vrgla in spada pravzaprav na zatožno klop. Župan Cesnik pa razen navedenih grehov goji še neomejeno sovraštvo zlasti proti obdolžencu Francu Urbančiču, ki naj bi bil glavni krivec glasom njegove ovadbe na sodišče v II. Bistrico. Da pa vse obdolžence sovraži, je razvidno iz tega, da si je za borih 87 K škode, ki so mu je baje napravili obdolženci,
Na devinski skali.
Zgodovinska povest.
Tretji del. iDalie.i
In Oton je obširno pojasnil svoj načrt ter razložil njegove posainičnosti tako natančno, da je menih s tihim občudovanjem sledil njegovim izvajanjem, pazeč na vsako besedo in na vsako malenkost.
„A sedai," je končal Oton svoja izvajanja, „je ves moj načrt v nevar nosti. Juri Devinski se je izdal, da ve za našo tajnost. Natančno mu ni znana, kajti obdolžil je tudi grofa Majnbarda, da je z nami v zvezi."
„A kaj Vam more?"
„Kaj mi more! Juri Devinski je obljubil, da spravi to pred zbor veli-kašev. Če jim vse razkrije, je tudi vse izgubljeno. Velikašem, ki so na moji strani, sem obljubil da si razdelimo posestva premagancev; naj Juri kaj takega obljubi patrijarhovim sovražnikom, pa stopijo vsi na njegovo stran in gredo takoj v boj proti meni in ostalim patrijarhovim zaveznikom."
»In tisti, ki so Vam najalovea* neje obljubili svojo pomoč, Vas bođo prvi zapustili,« je pripomnil menib. »Saj Vau poznam vse in lahko režem, da «te si precej podobni.«
si najel zastopnika, ki naj bi uboge ljudi Se bolj potlačil.
Dr. ŠusteriiČ podpira predloge sozagovornika dr. Schweitzerja. Velikega pomena je namreč dokazati, da je Dragotin Česnik na nečuven način, protizakonito in zlorabljajoč svojo uradno oblast izzival klerikalce v Knežaku.
Dr. Konrad Voda Sek odločno protestira zoper take kaznjive napade.
Predsednik naznani dr. Šusteriiču, da nikakor ne pripuiča takih besedi in napadov na nenavzočo in še nezaslišano pričo.
Vkljub temu dr. Šusteršič nadaljuje svojo filipiko zoper župana Česnika, češ, da mu ne gre vera, ker je glavarstvu kot župan poročal neresnico. Sicer pa predlaga, naj se priče Dragotin Česnik, Janez Škrlj in Ivana Urbančič zaslišijo nazadnje po zaslišanju vseh drugih prič.
Dr. Schweitzerja predloga, da se rekvirira neki akt od okrajnega glavarstva v Postojni, da se dokaže, da župan Čusnik dosledno deluje na to, da bi povzročil in izzval nevoljo med prebivalstvom svoje občine.
Namestnik državnega pravdnika g. dr. R o g i n a predlaga, da se zavrnejo vsi predlogi, ki sta jih stavila zagovornika, ker niso prav nič merodajni za razvijanje in izid obravnave. Ako Česnik pri kom ni priljubljen, Še ne sledi iz tega, da bi ga ne smeli zaslišati pod prisego. Tudi Če bi bil res kaj storil, kar spada pod kazenski paragraf, iz tega še ni slediti, da bi ga ne smeli zaslišati. Kar se tiče zaslišanja Ivane Urbančič, pripomni g. govornik, da je zagovorništvo še le zdaj iznašlo, da je vrgla kamen, doslej še ni nihče o tem nič zinil.
Dr. Konrad Vo dušek izjavi, da v stvarnem oziru povsem pridruži izvajanjem g. državnega pravnika. Ce smatra sodišče za potrebno poleg obilih Že povabljenih prič klicati še nove o dogodku z dne 2. marca t. I., naj le ugodi dotičnim predlogom. Čim več prič bodemo slišali, tem bolj se pojasni do sedaj precej temna situacija, v kateri se je dne 2. marca t. 1. nahajal Dragotin Česnik. Gotovo je, da je ravno župan Česnik prestal največ strahu in groze ta za Knežak zelo žalostni dan. Ali vendar je ravno on vsem, ki sedijo danes na tej dolgi zatožni klopi, že davno odpustil za svojo osebo. Odpustil vsled prepričanja, da so bili le orodje drugih zn anih f aktorj ev in knežaških agitatorjev, katere bi se pač v prvi vrsti moralo postaviti pred sodišče ! In Če se danes dr. Šusteršič in dr. Schweitzer zaletavata s tako silo v župana Česnika nam to dokazuje, da se hoče tudi tukaj, v sodni dvorani nadaljevati boj zoper liberalnega Župana. Sicer pa je drv Šusteršič navedel zoper Dragotina Česnika take argumente, ki morajo vsakogar takoj opomniti na dvojno imuniteto, ki jo uživa dr. Šusteršič žalibog tudi kot zagovornik! Oba zagovornika pač skušata še pred dokazovanjem spraviti to žalostno razpravo v drugi tir in napadata priče, predno so sploh izpregovorile kako besedico. In če se danes hoče župana Češnika naslikati kot provokateurja, je to le ponesrečen in neroden poskus od strani zagovornikov. Kar se tiče zlasti osebe župana Češnika, moram povdarjati, da je dr. Šusteršič s svojimi insulti govoril le v prilog župana Češnika, ker si zanj boljšega priporočila ne moremo misliti
Otonu je pri tej žalitvi zavrela kri in gledal je Dominika nekaj časa s srditimi pogledi; a končno je tudi zdaj premagal samega sebe in kolikor mogoče mirno dejal:
»Sicer Vam pa moram svetovati: ne podcenjujte Jurja Davinskega. Majhna je pač njegova deželica in tudi bogastvo njegovega roda je že precej skopnelo, ali Juri je neuatra Sen. Juri stori za svoje ljudi vse, kar more in Juri ve, da steza patrijarh svojo roko po Devinu in zato ga aovraži iz dna sros.«
Menih je vstal. Svojo krepko belo roko je položil Otonu Vipavskemu na ramo in rekel z velikim ponosom in vprav vladarsko oblast-n ostjo:
»Oton Vipavski — slučaj mojo zadnjo besedo. Razvil ai mi prav lap načrt; ta načrt je tako spretno se stavljen, da bi znal marsikoga premotiti, ali kaj, ko se je razbil ob prvi oviri. Načrtom, ki jib je narekoval sv. Duh, ae to ne zgodi. Pri-sezi mi na sveto vero in zaatavi mi svojo viteiko besedo, da storil to, kar ti bom rekel, in jaz ti priaeiem na svojo vero io na svofo last, de se ti ni treba bati razkritij Jurja Davinskega.«
Oton ae je prestreči 1 atrainega fanatizma, ki ja žarel v temnih oČeb
nego — nečuvene napade zagovornika dr. Šusteriiča in njegove velike zagrizenosti. Sicer pa apelira dr. Konrad VoduŠek na g. predsednika, da onemogoči v naprej vsako tako in jednako besedičenje na strani zagovornikov, ki tudi njemu (dr. VoduSku) očitajo, da hoče ljudi Se bolj „noter potlačiti." Ta dr. Schweitzerjeva nekolegijalna opazka je neopravičena, ker ee je ie danes pokazalo, da je imel župan Česnik prav preskrbeti si zastopnika, ki ga naj bi branil pred klerikalnimi surovimi napadi v — sodni dvorani.
G. predsednik opomni nato zagovornika, naj se gibljeta v mejah dopustnosti in naj opuščata osebne napade, da ne bodo že med razpravo nastajala nepotrebna razburjenja.
Dr. Šusteršič se hoče nekaj opravičevati, da se je v svojem govorjenju g bal v dopustnih in postavnih mejah. Takoj po teh besedah pa se zaleti v dr. Konrada Voduška češ, da je ta še v šolo hodil, ko je on nastopal kot zagovornik 1
Dr. Konrad Vodušek: Bravo ! Ta Čisto oseben napad dr. Šuster ŠiČa je g. predsednik ostro zavrnil. Ustavil mu je besedo in zahteval, da se naj dr. Šusteršič enkrat za vselej vkleni sodni avtoriteti. Sicer bode pri-moran, k temu ga prisiliti.
Sodniki so se šli na to posvetovat o Schweitzerjevih in ŠusteršiČevih stavljenih predlogih. Po kratkem posvetovanju so se vrnili v dvorano in g. predsednik je naznanil, da se odklonijo vsi stavljeni predlogi. Kar se pa tiče glede verjetnosti prič, ima sodišče samo skle pati, koliko je kaki priči verjeti in koliko ne.
Proti tej izjavi prijavi dr. Schweitzer ničnostno pritožbo.
Nato se prebere prijava župana Cesnika na okrajno sodišče v ilirski Bistrici o vseh dogodkih 2. marca.
Zasliševanje prič.
G. predsednik izjavi, da si pridržuje vsako pravico, kako bo s pričami razpolagal.
Prvi se zasliši Milan Česnik, 11 let star, dijak II. gimn. razreda in sin Župana Cesnika. Priča opisuje dogodek, kolikor ga je videl, ko je gledal skozi okno Čitalnice, ki je v očetovi hiši. Slišal je, da je Jariez Česnik pital osebe, ki so bile v hiši njegovega očeta, s smrkavci. Priča ve natanko, da je France Urbančič prijel njegovega očeta in tudi videl, da mu je gumbe pri telovniku potrgal, ko ga je zgrabil za obleko. Ljudstvo je vpilo: N a -poli ta ni ven! Miha Šajn je pa kričal: Napolitana ubit! Jože Smrdelj je udaril po šipah desno od vežnih vrat. Ubil je dve Šipi, zunanjo in notranjo. Ko je roko potegnil ven si je prerezal žile ob razbitem steklu. S krvavo roko je tolkel ta obdolženec na to po vratih, kar izvaja priča iz tega, da so bila vrata krvava. Priča je tudi videl, da je Jože Smrdelj imel kamen v roki in da ga je vrgel skozi okno. Ta kamen je zadel njegovo (pričino) mater, ko je Šla ravno po stopnicah. O Francetu Urbančiču pove nadalje, da je hotel skozi vrata v pro-dajalnico iti, a je priČina teta Fani Borštnik brž vrata zaprla, nakar je udaril Urbančič po šipi na vratih in jo ubil ter kričal: Prasci, lumpi, liberalci! Tudi je vide), da so nekateri izruvali kole in tolkli z njimi po vratih. Kdo so bili ti, ne ve. Priča pokaže na to
memha Dominika in komaj slišno je z grozo d'.hnil:
»Ćs zahtevat«, naj storim kako hudodelstvo — jaz ga ne starim«
»Kako merete misliti, da bo ev. cerkev zahtevala od svojega sina, naj stori hudodelstvo,« je hladno vprašal D jminik. »Vaše besede so hudo žaljenje sv. oerkve, vitez Otin Vipavski«
»Oprostite,« je rekel Oton, ä na tihem se je spominjal vseh neštevil-nih hudodelstev, ki jih ima cerkev na ve»ti. »Kaj torej želite?«
»To izveste kmalu. Pred vsem pa prisezite, da mi izročite morilca Antona Kastelaua, ali da ee na njegovem mestu podvržete cerkveni kasni, storite javno pokoro in plačate sv. cerkvi primerno globo.«
»Kako morete kaj takega zahtevati? Morilec ni v mojih rokah in jaz vendar ne morem delati pokore sa zločine drugih ljndi.«
»Prej ate pa rekli, da veste, kje da ze morilec zdaj mudi. Tudi če bi mi samo prikrivali, kje da je, bi to bilo ravno tako veliko hudodelstvo, kakor če bi dali morilcu zavetišče na svojem gradu.«
aln če Vem povem ime in skri-valiifte morilčevo, ali me bodete varovali pred devinskim vladarjem?« »Juri bo uničen po amialu na-
kamen, ki je zadel njegovo mater in ki ga je videl, ko je noter priletel. Pokaže tudi drugi kamen, ki je priletel v proda j alnico in ki ga jc našel orožnik. Priča zanika, da bi bil njegov oče in njegovi pristaši vpili po drugi uri izzivalno za odhajajočimi klerikalnimi volilci. Več priča ne ve, ker je pozabil tndi to, kar je v preiskavi povedal, da je namreč France Urbančič udaril njegovega očeta po hrbtu, da je hotel vleči Janeza Skrlj a ven med množico.
Ko se Miho Šajna vpraša, kaj ima napram tem izpovedbam odgovoriti, odvrne, da on otroka ne vzame „gori4*, Jože Smrdelj pa trdi, da so bile šipe prej razbite in pokaže, da je imel na desni roki rano, ki jo je baje povzročilo obstreljenje.
Ker še ni bilo drugih prič v Ljubljani, in je bilo pričakovati, da bo danes šla bolj trda s časom, prebrale so se štiri orožniške ovadbe, ki deloma navajajo dogodke z dne 2. marca, kakor so v obtožbi navedeni in kolikor so bili ob gotovih časih orožništvu znani. Izmed teh ovadb je zlasti zanimiva ona, ki pripoveduje, da je Franc Urban ČiČ Ano Sajn nalašč za prsi stresel in s pestjo suval ter ji s tem povzročil bolečine v prsih in krvave sledove na rokah. Ob dolženec to dejanje trdovratno taji, a Če je bil orožnik takoj zvečer 2. marca pri Ani Šajn in videl vse te poškodbe, je njegova trditev pač naravnost brez vsakega dna.
Razprava se je na to prekinila ob 7. uri zvečer in se je nadaljevala danes dopoldne ob pol 10. uri.
Današnja razprava se je pričela ob pol 10. uri.
Prvi je bil zaslišan Miha M a rinčič, 58 let star, iz Knežaka. Ko se zapriseže, izpove: Jaz sem bil v Česnikovi gostilni kot gost. Slišal sem Franceta Urbančiča, ki je vpil: „Kje je Markovec, ven ga, ven ga!" Ko so vrata zapahnili, je zunaj kričalo mnog ljudi: I Iura, lumpa, tata, liberalce ubiti' Priča je bil v silnem strahu, ker je bil prepričan, da bo usmrčen, če vdero napadalci v hišo.
Anton Smrdelj mlajši e zavpil: Sakramenski ravbar! ter vrgel kamen v prodaj alnično okno. Dotična šipa je bila že raz bita, tako da je Smrdelj odbil le en kos Šipe. Zotlarjev Lojze ga je sicer proč silil, a Smrdelj se ni dat odvrniti, ampak vseeno vrgel kamen. Tri d š t i ri u r e si ni nihče upal iz hiše, dokler niso prišli orožniki.
Leopold Borštnik, 29 let stari trgovec pri Dragotina Česnika izpove, daje slišal F raj t a upiti: Cigani, ciganska hiša! Priča je stal pn vratih, ki vodijo iz prodajalnice v vežo. Zunaj so kričali: Ven z njim, du ga ubijemo! Vsi, ki ho bili v hiši, so bili v smrtnem strahu in Janez Slave iz Baea je dejal, da še v Bosni v vojni ni bilo tako hudo. Budo razbijanje je tra jalo četrt do pol ure. Kamni eo padali pri obeh oknih prodajalne, pri vratih pa je bila ubita ena ali dve Sip:
Anton Šajn, star 4Ü let, iz Kue-žaka, je stal ob času ekscesov ob cesti Janez Česnik je zmerjal proti Županovi hiši obrnjen liberalce s s mrli ovci, ušivci, in ko je Škrlja samega zagledal, zavpil mu je: Ti si
ИГ Oslis * Dfiloai.
■ - 'i	1	— ■,■-■-■■	--■—a
povedi; kdor se ponižuje, bo povišan, kdor se povišuje, bo ponižan« Menih je to izrekel s tako globokim prepričanjem, kakor da je Jurju it» zagotovljena smrtna sodba.
• Ic kaj bo Z Dovinom in z Ju:-jevimi grtečinam ?«
»Vae dobite Vi, Oton Vipavski, kot fevd oglejskega patrijarha«
Izraz zmagonoenega zadovoljstvi se je pojavil na bledem obrazu Otona Vipavskega. Nastal je kratek molt potem je Oton podal menihu roke, kakor bi hotel a tem potrditi, da sprejme njegovo ponudbo in je rekel:
»Vedite torej — morilec Antona Kastelana je razbojniški poglavar Komolja.«
»To ni mogoče,« je zakričal menih. »Komolja je navaden ropar, morile« pa je bil plemskega stanu Komolja je morda umoril že mnogo ljudi, sli morilec Antona Kaitelana se ne sove Komolja.«
»Saj se mož tudi tako ne zo»e«
»Kako pa?«
»Cemu Vam je treba to vedeti,« je z nekako žalostjo rekel Oton Vipavski. »Saj je dovolj, če Vam morila pokažem in Vam pomorem, d« ga primate. Mladi mož je živel precej daleč od mojega gradu; le en* krat je pričel v Vipavo in - tedaj j»