p i s i iadopisi so pošiljnio: Uredništvu Domoljubu" Mublinna. Kopitar'evn ilicn. Naročnina rehlr.maeijo in in-iorati pa Cpravništvi. ,,Domoljuba*. — Ljubijnnn. Kop'ti«riovft ulica — I s*, n a i u viak rorrreic 'lena mu 3 K na leto Za Nemčijo 4 K, za Ameriko «n druge mi.io držav« 0 K. — Poenmn ne Atevillc« ro rrodn'ajo 1 1 po 10 vinarjev . Stev. 42. V Ljubljani, dne 18. oktobra 1917. Leto XXX. demokratje. Dr. Krek jim ni da! priti do sape. Hodil je na njih shode in jih uganjal v kozji rog, ustanovil je proti njim delavski list »Glasnik«, zbiral je delavce in delavke in budil v njih krščansko socialno ^nisel. Ni pa dajal našim samo naukov, ampak jih je organiziral in jim bil v vseh stvareh s svetom in dejanjem v pomoč. Zraven se je zavzemal za študente, ki so bili prepuščeni sami sebi; vabil jih je k sebi, hodil z njimi na izlete, bral je z njimi, študiral, dajal jim od svojega bogatega znanja za šolo in življenje. Obenem je pisal za »Dom in Svet« socialne pomenke, pozneje za Družbo sv. Mohorja »Zgodbe sv. pisma«; če je bilo treba, zlagal pesmi, skladal igre za na oder in pisal tudi o učenih stvareh. Predvsem je pa pisal tudi гл naša politična lista »Slovenca« in »Domoljuba«. Da bi mogel delati za vse slovensko ljudstvo, za njegovo omiko in povzdigo, je ustanovil krščansko socialno zvezo kot neko središče izobraževalnega dela. Odtod je izšla misel izobraževalnih društev, ki so se potem snovala po vsej deželi. Tu se je zasnovala misel ljudskih domov, tu tudi misel orlovske organizacije. Kmalu je pa izprevidcl, da tudi pri nas ne bo pravega napredka brez močne kmečke gospodarske organizacije. Vrgel ;e to misel med ljudstvo, hodil od shoda do sho-ga ter povsod s silno govorniško silo in neustrašenim pogumom napovedoval vojsko oderuškemu liberalizmu ter navduševal ljudi za zadružništvo, Ni se vsaka reč posrečila. Ljudje se še niso povsod dosti zavedali, da nastopa nov čas, ko bo moral kmet ali ubrati nova pota v gospodarstvu ali pa propasti. Vendar je zadružna misel vedno dalje prodirala. Ljudstvu so se jele odpirati oči. Sreča je bila, da je dobil dr. Krek še zvestega pomočnika, izvedenega v pravniških rečeh, dr. Šusteršiča, »Ta dva moža« -- tako je dejal že leta 1905. dr. Lampe — »sta izpeljala gospodarsko organizacijo, kakršni danes ni para na av- strijskem jugu in še daleč na okoli. Tudi Istra in Dalmacija se že gibljeta in ni daleč čas, ko bomo mogli reči, da je dr. Krekova zadružna misel ustvarila narodno - gospodarsko združeno Južno Slavijo v Avstriji.«? S tem je bil položen temelj za nov gospodarski razvoj naših dežela, ki so bile, kakor je dejal zopet tako resnično dr, Lampe, v liberalni dobi popolnoma prezirane, samo izkoriščane, od nikogar spoštovane. Ker se dandanes vsa ljudska vprašanja rešujejo tudi v zbornicah, zato ni čuda, da vidimo Kreka že zgodaj tudi v politiki. Že leta 1897. je prišel v državni zbor, 1. 1901, pa v deželni zbor in je tu delal, kakor vsi vemo, vse do zadnjega neutrudno kot naj-zvestejši tovariš načelniku Slovenske Ljudske Stranke dr. Šusteršiču za pravice našega ljudstva. Šele zadnji čas so prišla v vrste naših mož neka nesporazumljenja, ki so motila lepo, zložno delo petindvajsetih let. A ljubezen do ljudstva mora premagati vse težave in ovire! Tako je delal dr, Krek na vseh poljih. Seveda je imel za to tudi duševnih in telesnih moči, kakor so dane malokomu. Njemu je bilo vse lahko. Bil je rojen govornik, imel je bogatega znanja, znal je vse avstrijske iezike in več drugih, bil je izveden v vsem. Imel je tudi srečen dar, da je znal z vsakim po svoje moževati, z učenim učeno, z domačim po domače. Najrajši je pa bil med našim ljudstvom. Gosposkih« ljudi ni posebno maral in tudi sam se ja nosil kar moč preprosto in po domače. Vesel, živahen, šegav se ni ustrašil za družbo' nikogar. Vsako besedo in vsakemu je znal prav zastaviti. Zato je pa tudi vsakega na-» sprotnika zlahka užugal. Liberalci so imeli pred njim velik strah, A tudi vladi ni prizanašal, če se mu je zdelo, da dela ljudstvu krivico. Pa še nekaj. Imel je dobro srce in dobre roke, Za imetje mu ni bilo nič in nihče mu ni potožil revščine, da mu ne bi bil pomagal — kajpada če je mogel. Zakaj ne- 1« Vsak narod se mora hvaležno spominjati mož, ki so mu dali vse, kar so imeli, vse moči duha in srca in vse telesne moči. V d en takih mož je bil nam Slovencem dr. u a n e z Evangelist Krek. Da je slovenski narod zadnjih 25 let tako napredoval, to je v veliki meri tudi sad njegovega dela in truda. Zlasti je pa zadružna misel, ta rešdna misel kmečkega stanu, tista, ki ■jo je šele on pri nas probudil, ki je zanjo prepotoval vse južne slovanske dežele, ki ji je daroval svoje najboljše moči. Le še ena misel mu je zadnja leta, ko je že čutil v srcu smrtno bol, z istim žarom razplame-nila dušo, — to je jugoslovanska misel, misel združenja vseh južnih Slovanov v svobodni državi pod habsburškim žezlom. Že je gledal, kako je ta misel preletela zmagovito vse naše' zemlje, kako je prevzela vse — tedaj se je zgrudil, moči so mu pošle in srce mu je nehalo biti. Dr. Janez Evangelist Krek je zagledal luč sveta dne 24. grudna leta 1865. pri Sv. Gregorju na Dolenjskem, kjer je bil njegov oče za učitelja. Leta lß88. je bil posveten za mašnika. Zaradi posebnih talentov so ga poslali na Dunaj v visoke duhov ske šole in odlam se je vrnil kot mlad doktor prav tisto leto, ko so obhajali Slovenci Prvi katoliški shod. Pri tem shodu je že pomagal, obenem se je pa sam vnel od ti-slega svetega ognja, ki ga je podžgal po vsej slovenski zemlji prvi katoliški shod, Tega je letos ravno 25 let- Potem je^ bil nekaj mesecev v Ribnici, par let pa v Šen-klavžu v Ljubljani za kaplana, leta 1895, je Pa posta! profesor v semenišču, j V Ljubljani se je začelo njegovo pravo j «elo. Tiste dni so se pri nas gibali socialni | redko se je primerilo, da je bil sam suh. Zato so ga pa zlasti mnogi ubogi ljubili kakor svojega očeta. Tak je bil dt. Krek. Lepo je dejal o njem deželni glavar dr. Šusteršič v žalni seji kranjskega deželnega odbora dne 9. oktobra 1917: »Kakor noben človek, tako tudi on ni bil prost zmote; a njemu v čast bodi rečeno, da nobena zmota ni kalila čistosti njegovih namenov za blagor našega naroda. Janez Ev. Krek je hotel videti slovenski narod srečen in svoboden. To je bil visoki namen njegovega trudapolnega Življenja in vsega njegovega plamenečega hrepenenja.« Še pred nekaterim tednom je hodil po Hrvaškem in Dalmaciji in podžigal domoljube za misel jugoslovanskega združenja. Truden se je vrnil domov na Slovensko in se hotel pri svojem prijatelju župniku v Št, Janžu na Dolenjskem nekoliko opomoči in spočiti. Tu ga je dohitela smrt. Bilo je v ponedeljek, 8. oktobra, ob pol desetih zvečer. V četrtek so ga prepeljali v Ljubljano, da bi se mogli prijatelji od njega posloviti, v soboto popoldne so ga pa položili pri sv. Križu v grob. Krščanska hvaležnost se najlepše kaže z molitvijo. Tudi dr. Kreku bo slovensko ljudstvo najbolj pokazalo svojo hvaležnost, da bo zanj molilo, »Domoljub«, Pregled po svetu. Novo ministrstvo v Avstriji. Cesar je v posebnem pismu naročil ministrskemu predsedniku dr, Seidler-ju, naj predloži zbornici zakonski načrt za ustanovitev ministrstva za socialno preskrbo, Naš Jug. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr, A. Korošec je imel razgovor z dopisnikom hrvatskega (novega) lista »Hrvatska država«. Glede deklaracije mu je izjavil: Naša dolžnost je vedno in povsod naglašati, da je v dunajski deklaraciji izražena naša poslednja in najmanjša zahteva. Ljudstvo se je te misli oprijelo, zalo se z malimi drobtinami sedaj ne zadovoljimo. Treba bi bilo, da bi se v Zagrebu zbrali enkrat vsi ljudski zastopniki, ki bi jasno označili svoje zahteve. — Deklaracija obsega vse ozemlje, kjer biva naš narod v monarhiji; obsega Slovence in Hrvate v Istri in v Trstu, na Goriškem, Koroškem, štajerski narod ob obeh straneh Mure, severno od Drave; dalje Medmurje in panonske Slovence. Prav tako obsega deklaracija tudi hrvatski narod, dalje srbsko ljudstvo v Bački, Banatu in sploh v nekdanji Vojvodini..... Z današnjim razvojem smemo biti — tako trdi dr. Korošec — zadovoljni. Narod razume idejo in jo sprejema z vsem srcem. To je več vredno kot vse politično delo. Pri Nemcih in Madjarih je danes še malo naklonjenosti, a vpoštevati bodo morali našo trdno voljo in delo, od katerega nas ne odvrnejo preganjanja, naj pridejo od leve ali desne. Vladarski sestanek v Sofiji, Vladarji osrednjih držav so se domenili, da se snidejo te dni v Sofiji. Nemški državni tajnik' je bil dešel na Dunai 10. oktobra, od tam pa takoj v Sofijo. • Obiskal bo tudi Carigrad. Na mirovno noto sv. oreta ententa še ni odgovorila, Vsled pritiska je angleški ministrski predsednik obljubil, da bo Anglija odgovorila, kadar bo čas za to, Na Angleškem se množe shodi za mir. Vnanja politika Nemčije, V državnem zboru je poslanec (središča) Fehrenbach rekel med drugim: »Sklep drž. zbora je dokazal, da hoče poleg vlade mir tudi nemško ljudstvo. Zahtevamo boljšo n varnejšo nevtralnost Belgije, nočemo, da bi Belgija prišla v vojaško in drugo odvisnost od entente. Samo-obsebi umevna je povrnitev nemških kolonij in odstranitev nadvlade ali samovlade na visokem morju. Nadaljna mirovna ponudba od nemške strani ne bo več s'ecli!?. Naša sila jc nezlomljiva. Če sovražniki nočejo, se bomo v sklenjeni edinosti borili do zmagovitega konca.« Državni tajnik Kühlmann je v svojem govoru izjavil, da ententa na predlog sv. očeta ni odgovorila in da ne kaže nikake pripravnosti za mir Rekel je dalje. »Smatram za potrebno, da ostro in jasno podčrtam: za kar se borimo in se bomo borili do zadnje kaplje kr"i, niso domišljave osvojitve, marveč nedotaknjenost države, h-vzemši francosko željo po Alzaciji-Loreni ni nobenega zadržka — za mir.« Burni prizori v nemškem državnem zboru. Dne 6. oktobra so soc. demokratje vložili interpelacijo, zakaj državni kanclcr pusti, da se v Nemčiji in celo med vojaštvom širi vsenemško gibanje, ki nasprotuje mirovnemu stremljenju in zavlačuje vojsko. Poslanci večine, katoliško središče m soc. demokratje so viharno pritrjevali poslancu Lnndsbergu, ki je bral prijateljem vojske oslre levite. Trdil je, da so se na čelo vsenemške stranke in protintirovnega gibanja postavili možje, ki so v vojski zaslužili milijone in vojske še okusili niso. Klical je: Sram naj bo vse, ki hujskajo za nadaljevanje vojske in rujejo proti mirovnemu stremljenju sv. očeta, cesarja Karla in grofi Černina, a poleg tega pa vlečejo mastne dividende oziroma čiste dobičke iz svojih tovarn za orožje, strelivo in vojne potrebščine ., .«• Ro^ovileži v nemški mornarici. O priliki ruske revolucije, so se tudi med neir-škimi mornarji pojavili hujskači, ki so hoteli vplivati na vojake, da bi nastopili proti sklepom državnega zbora in onemogoči« delovanje mornarice. Potuho so dajali p"; slanci Dittman, Haase in Vogtherr, člani neodvisne socialdemokratične stranke. Veliko vojakov je bilo obsojenih in sicer na skupno okrog 200 let zapora; nekaj jih )c bilo tudi ustreljenih. Ker je označil državni tajnik mornariškega urada Capelle, da so omenjeni trije poslanci glavni agitatorji, so zahtevali v zbornici dokaze za to trditev. Državni tajnik je prečital posnetek iz spisov, ki dokazujejo istinitost njegovih bese- Hi ua podlagi izjav glavnih obtožencev. Poslani — zlasti katoliški, so zahtevali, da se »astopi proti omenjenim trem poslancem z vso strogostjo. Bojišča — volilni okraji. Priprave za volitve v ruski postavodajalni zbor so do-yrSene, Vojaštvo so bo tudi udeležilo volilne borbe; v ta namen so razdelili vso bojno črto na 5 volilnih okrajev. Drugo vojaštvo, ki ni na fronti, bo volilo z ostalimi 'državljani, Svetovna vojska. Priprave za dvanajsto soško bitko. V Italijo prevažajo Angležt}, Fr.m-co/e in Anierikauee. lülabo vreme ovira boje na italijanskem bojišču. — Kemel zasedli v zalivu ltlge otoka Ösel in Dagö. — Stalni pritisk Angležev na nemško fronto v Flandriji. - Nemški sunek pri Verdünn. VOJSKA Z ITALIJO. Za dvanaj&to soško bitko se pripravljajo z največjo naglico. Švicarsko časopisje poroča, da so voditelji sporazuma sklenili napraviti skupen napad na primorskem bojišču. Italijansko fronto je obiskalo več višjih angleških, ameriških in francoskih častnikov; gotovo zato, da se prepričajo o potrebi skupne pomoči Italiji in o pogojih za skupni nastop. Italijanske utrdbe so zelo hvalili. Generalu Cadornu se jc baje zelo hitro posrečilo, da je nadomestil izgube mož in materijala in tla je tako zopet pripravil italijansko armado za boj. Italijani so v 11. soških bitkah jasno dokazali svojim zaveznikom, da sami ne morejo ničesar opraviti proti železnemu odporu avstrijske armade. Ker se pa zaradi italijanskih nousre-hov ponove lahko tudi v Italiji ruske j razmere in ker italijanski armadi preti pogin, če avstrijska armada predore io na eni točki, zato so prišli zastopniki sporazuma do prepričanja, da je italijansko bojišče danes najvažnejše. Skoro vos osebni in tovorni promet na železnicah, ki vodijo iz Francije v Kalijo, je ustavljen. Na italijansko bojišče pride tucii nekdanji ameriški Predsednik, daiies največji vojni hujskač Roosevelt, ki ga nameravajo baje spreleti s kraljevskimi častmi. Vreme in vojska.' Dež, vihar in Micg so gospodarji vojnega položaja Ha italijanskem bojišču. V koroških in tirolskih gorah je zapadlo žo 90 cm snega. Nalivi ovirajo vsako večje pod-• jetje. 8. oktobra so bili večji boji na RiUijšici, in pri Kostanjevici. Sovražni napad pri Kalu, na Banjšici, jo bil krvavo odbil; pri tem je bilo ujetih 120 Italijanov in zaplenjenih 7 strojnih Pušk. Pri Kostanjevici so pa naši *'Padli v sovražno postojanko in se vr-Mlt s 180 ujetniki. Na Gori Sv. Gabriela je tudi v tem času zastonj naska- kovala sovražna pehote. 12. okt. se je bilo nekoliko zjasnilo in takoj so oživeli boji na celi italijanski fronti, zlasti pred Asiagom in v koroških planinah. V Fassanskih alpah so naši napadalni oddelki med snežnim viharjem vdrli v sovražno postojanko na širini 600 m in se potom vrnili s precejšnjim ple-nom; Ob istem'času .je na primorskem bojišču oživel topovski boj, začeli so italijanski metalci min, ki so bili najbolj živahni na Mrzlem Vrhu, toda naša artiljerija jih je prisilila, da so umolknili. RUäKö-ROMUMSXQ BOJIŠČE. NeniPi so se izkrcali na oiokih Ösel in DajjB.Vhod v zaliv in luko Rige zapirata dva velika otoka Ösel in Dago; kdor ju ima, ta vlada nad celim zalivom. V gosti megli se je približala nemška mornarica obema otokoma in pripeljala s seboj kaki dve diviziji pehote. Težki topovi nemške mornarico so prisilili ruske obrežne baterije, da so morale umolkniti, nato se io izkrcala z veliko nagMeo nemška pehota na severnem delu ofoka Osel in na jugo-zapadnem delu otoka Dago. R'isko po-ročilo ppudarja, da S" Nemci izvrši'i (o podjetje z izredno naglico; presenetili so rusko posadko, pa tudi - rusko vojno vodstvo. Rusi se boje, da bi Nemci nc šli še dalje in nc zasedli še mesta Ilapsal, kaiti potem bi dobili v roke železnico v Reva i in bi hkrati po morju in po suhem lahko prodirali v Petrograd. ZAPATPNO SCmSE. Trajna ofenziva v FFanÄriSü. Nap. .. za nanadom ponavljajo Angleži na flandriiskem bojišču. Angleži so baie pripravili na tem bojišču okrog 4 milijone močno armado in velikansko množino streliva in drugega vojnega materijala. Kako voiikn.nsko množino si vol ji va iniaio na razpolago in kako z njim ra.zsip'jojo, dokazuje dejstvo, da on sam ton izstreli na dan 1000—2000 krogel I Povoda so pri tem ton v enem ilnevu lahko uniči, rito morajo Angleži svoje vopovc po vsakem napadu nadomestiti z novimi. Ta ogromna si'a Angležem omogo^u i o, da vodno menjajo svoje napadalno fcio, izmerflava ;o izrabljeni voini materijal in da v kratkih presledkih na v dni iznova napadajo z isto močjo in silo. Neprestani pritisk to ogromno sile polagoma izriva' nemško bo i no črto, vsak nnval za pol kilometra, en kilometer, ali šo voč. Toda tudi v Flandriji se jo žo pričela dežovna jesen, ki iznromem ono. pokrajino v prava močviria, zato so pričakuje, da bodo morali Angleži ustaviti svojo ofenzivo. NoiKški usveh mrl Verdimu. Na. vzhodnem bregu Moze so pripravili Ne m "i Francozom zelo občutljiv udarec. 1 o učinkapolni pripravi so nemški bataljoni iztrgali Francozom važno ozeml je ob gozdu Chamne. Vsi sovražni protisunki so se izjalovili. Amerika sili nevtralne v vojsko, Amerika namerava ustaviti dovoz vseh živil v skandinavske države in na Ho-landsko. Neki ameriški list piše, da ne smejo dobiti nevtralne države niti grama živil več, ker so morali iti Ameri-čani v francosko strelsko jarke. Zračni boji se bi jejo vodno v večjem obsegu; letalo pridobiva vedno več pomena, zrakoplovi so pa prišli ob veljavo; celo slavni Zeppelini ne nastopajo voč. Nemški letalci so zelo živahno nastopali pri Rigi, kjer so pripravljali na napad otokov ösel in Dago s tem, da so metali bombe na ruske ladje in obrežne Irdnjave. -o _J Tedenske novice.- Zasüaji dnevi рокојнена dr. Kreka. Rajni poslanec, dr. Krek je bolehal dalj časa: apnele so mu žile. Nedavno je bil na utrudljivi vožnji po Rosni in Dalmaciji, kjer se je bil na avtomobilu precej prehladih Prišel je tako zdelan v Št, Janž na Dolenjsko, da ga jo še govorjenje utrudilo. Nakupičilo se je torej v poprej tako krepkem, zdravem in odpornem telesu več bolezni, ki so ugonobilo dragoceno življenje. O pokojnem prvoboritelju za združenje Jugoslovanov so vsi — tudi nasprotni slovenski časopisi, kakor tudi nemški, obiavili prav iskreno pisane nekrologe 1or so spominjali v laskavih besedah odličnih zaslug njegovih. Vsi oriznavaio izredne vrline in zmožnosti "uogove ter hvalijo neumorno delo pokojnikovo na političnem, slovstvenem, gospodarskem in .socialnem torišču. V poslanski zbornici na Dunaju jo ?•: vledola splošna potrtost in nenavadna tišina, ko so je predsednik dr. Gross v toplih besedah spominjal dr. Krekovega dola v zbornici, kakor tudi v od; . kili. Poslal je obenem sožalno brzojavko njegovi sestri. Sožalne izjave so poslala razna кг1о'"Тч polit "L:na društva na Kranjskem, "Wppniki Krekovega volilnega okroja, sirv er,-l;a narodna napredna stranko, številni hrvatski in čeSki zp'-topnil-'.i in kov;* »racije, bivši žtinan ljubljanski Iv. ITrji-nr, ki je obenem daroval 500 K za Krekov spomenik, i. dr. Posebno m i "no in ganljivo pismo je poslal načelniku Jugoslovanske go kluba slovenski miniier dr. Iv. vitez '?. o 1 g e r. Deželni odbor k r a n j s k i je imel izredno sejo se isll dan, ko se je razneslo prolrešljivo poročilo o smrti Krekovi. Do?,olni glavar jo opominjajoč so nevenljivih zaslug pokojnika v pro-srčnem govoru poudarjal, kako sla skupno in v prijateljstvu skoraj do zadnjega v delu in trpljenju stala združena za blagor slovenskega ljudstva. Pripomnimo, da se je ob nepričakovani vesti, ki je naznanjala smrt dr. Kreka, deželni glavar solzil in da ie bila prva njegova pot v stolno cerkev, kjer je bil pri sv. maši. Namesto venca je daroval 100 K za goriške boe-unce. — V dobre namene pamesto venca iia krsto rajnega. Kreka so darovali tudi: Se-meniški vodja prelat dr. Lesar v imenu bogoslov. profesorjev 100 K za pa-tronat Vincencijeve družbe; tobačne delavke 110 K za goriške begunce; češko omizje 250 K društvu »Domovina«; uradništvo žitnoprpm. zavoda 450 K za begune v; rodbina notar Hafnerjeva 80 kron za slov. visokošolce; župnik Lav-rič z Breznice 20 K za goriške begunce; V. P. v isti namen 50 K i. dr. Pogreb. Truplo pokojnega so pripeljali v Ljubljano 11. oktobra; na mrtvaškem odru v dvorani kn.-škofij-skega dvorca je ležalo do sobote popoldne. Trume ljudi so se vrstile h krsti, da pomolijo za. pokoj njegovi duši. Pogreb se je izvršil v znamenju splošnega spoštovanja, do pokojnika in splošnega žalovanja zaradi nenadne izgube. Vse ulice, koder se je pomikal žalni sprevod, so bile prenapolnjene občinstva. V ßprevodu so korakali vsi ljubljanski veljaki, dež. predsednik, mestni župan, dež. odborniki in poslanci, vsi deželni uradniki, zastopniki državne zbornice, Čehov, Hrvatov, razne lcorporacije itd. itd. Mrtvaške molitve in obrede je izvršil v stolnici in na pokopališču presvetli knezoškof ljubljanski dr. A. B. Jeglič. Pevski zbor pod vodstvom prof. Hubada je bil tako številen in mogočen, da takega še nismo Culi. Zapel je pretresljive žalostinke pred škofovim dvorcem, v cerkvi, pred Krekovo vilo in na pokopališču. Po ulicah, koder se je pomikal sprevod, so visele črne zastave. Ob odprtem grobu se je poslovil od dr. Kreka načelnik Jugoslovanskega kluba dr. A. Korošec, v imenu Čehov agrarec Fr. Stanek, v imenu Hrvatov pa poslanec Dulibič. Počivaj, narodni delavec, v Bogu! Korist Tvojega prizadevanja bo uživalo slovensko ljudstvo, s seboj si vzel zasluge blagega srca in dobrih rok, za kar uživaj plačilo pri vsedobrem Bogu! Njegova ekscelenca gospod minister dr. Ivan vitez Žolger je pristopil k »Leonovi družbi« kot ustanovnik ter poslal znesek 200 K. Obenem je izjavil, da z zanimanjem zasleduje temeljite razprave v njenem glasilu »Času«. — Podaril je tudi »Slovenski Matici«, katere ustanovnik je bil že poprej, znesek 100 K. Deželni odbor za Kranjsko je v seji 10. oktobra dovolil 10.000 K deželnega prispevka k proračunani potrebščini za dnevna zavetišča v Ljubljani. Obenem je priti> dil, da se ustanove štiri mesta za učiteljice-voditeljice teh dobrodelnih zavodov. — Obrtne nadaljevalne šole dobe 3500 K za pokritje stroškov pod pogojem, da dotično učiteljstvo hkrati popolnoma ustreza dolžnostim na ljudskih šolah. — Pogorelci na Koroški Beli dobe deželne podpore 3000 kron. Za vojne grobove. Za vzdrževanje vojnih grobov bodo od 31. oktobra do 2. nor vembra po vseh kronovinah Avstrije pobirali darove. To stvar je vzel v roke poseben odbor na Dunaju, ki mu načelujejo kot častni predsedniki kardinal dr. Piffl, vojni minister gen. pehote Stöger-Steiner, načelnik gen. štaba baron pl, Arz, ministrski predsednik dr, vitez pl. Seidler, notranji minister grof Toggenburg, minister za bo-gočaslje dr. Cviklinski, minister javnih del vitez pl. Homann, domobr. minister i ml. pl, Czapp in dunajski župan dr, Weisskirchner, Meščanske kuhinje, V Ljubljani bosta jeli poslovati dve meščanski kuhinji in sicer v dveh restavracijah, kjer bodo kuhali pod nadzorstvom mestne aprovizacije. Dostop v kuhinjo bodo imele samo osebe, ki stalno bivajo v Ljubljani; oddati bodo morale aprovizaciji vse karte za živila. Ogenj je pokončal 8, oktobra gospodarsko poslopje, pridelke in orodje poseivt-nice Ivane Budinek in Alojzije Jakelj v Kranjski gori. Škode je čez 20.000 kron. Dinastična stranka. Pretekli teden se je ustanovila na Dunaju nova stranka, ki ima namen, utrjevati osobito na jugu ljubezen do močne in složne Avstrije. Stranka bo izdajala tudi svoj tednik. Zgodnja zima. Na Tirolskem niso zasnežene samo planine, kjer so imeli nekaj dni že občuten mraz (10 stopinj pod ničlo), marveč imajo sneženo odejo že po nižavah. Tudi na Češkem je že deloma pobelil sneg. Prav tako je Zgornja Štajerska morala že pozdraviti sneženega strica. Vojaške novice. Odlikovan je bil z duhovskim zaslužnim križcem II. razr, na belo-rdečem traku z meči, in s Karlovim četnim križcem g. Valentin Jerše, c. kr. vojni kurat, sedaj podeljen c. in kr. Feldsuperioratu na Dunaju. V enem tednu trikrat odlikovan je bil četov. F. Fister iz Tržišča na Dolenjskem. Dobil je bronasto in srebrno kolajno ter Karlov četni križ. Čestitajo mu in iskrene pozdrave pošiljajo v domovino: des. Ren-ko, podd. Bedene in Simončič, Coroplink, Urbančič, Mihalič — vsi pri pp. »Cesarjevič« št. 17. Odlikovanja pri Cesarjevičevem pp. št. 17. Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda je prejel desetnik Vernig Franc; v drugič sta dobila srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda: Javornik Jože in Anton Grk. — Z bronasto hrabrostno svetinjo so odlikovani: Šubic Franc, Krišelj Peter, Umek Jakob; v drugič sta dobila bronasto svetinjo; Redenšek Ivan in Pertnt Ignacij. — Najlepše pozdrave s tirolskih planin pošiljajo: des. Vernig Franc, Maribor; Šubelj Lovrenc iz Podmolnika; podd. Prijatelj Anton, Št. Janž; Indihar Franc, Črni Potok. Infanteristi: Javornik Jože, Grosuplje; Redenšek Janez, Kompolje; Rogelj Franc, Gr. Brezovica; Logaja Anton, Jesenice; Marinčič Ludovik, Ljubljana; Tome Ivan, Lavrica; Redenšek Alojzij, Bruna vas; La-movšek Jernej, Št. Janž; Lukežič Anton, Dol pri Ljubljani; Pertot Ignac, Nabrežina; Udovič Janez,, Srednji vrh; Vrlinič Ivan, Bojance; Grk Anton, Skeden pri Trstu; Breskvar Franc, Zg. Hrušica; Vidmar Martin, Dol; Habjan Ernest, Rudno; Švigelj Martin, Kamnik; Levstik Jože, Sv. Gregor; Rigler Ivan, Sv. Gregor; Strgar Franc, Zalog. Za domovino, V cvetu mladosti je zapustil solzno dolino vojak Matevž Krek', doma v Bačnah pri Poljanah, Bojeval se ie na Krasu, kjer je bil ranjen. Umrl je v Celju, Dobremu mladeniču ni bilo več dano,' da bi bil še "kdaj videl svoj ljubi domači kraj, Za njim žalujejo starši in ena sestre, Bog mu daj večno plačilo. Dopisovanje z vojnimi ujetniki je omejeno, kakor smo že poročali, a ta omejitev, ne velja za dopisnice, marveč lc za pisma/ Dopisnice se odpravijo tudi ta mesec, ( Pas prevelik.,, Franc Pivk, doma v vasi Dilce, Hrašče pri Postojni, je bil ujet 3. julija 1916, ker je bil ranjen v desnu roko. Kroglo so mu izrezali šele čez štiri mesece. Na dom so dobili od njega že veliko dopisnic. Dne 1. avgusta je pisal iz Saran-skega med drugim: »Drugače upam v kratkem na svidenje, ako gre4 tako naprej kot sedaj. Zdrav sem, samo pas mi je obilen, nam krajšajo vsak dan ...« 32 mesecev negotovosti. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Ivan Gričar iz Straže št. 3, občina Št. Rupert na Dolenjskem, pešec c. in kr. pp, »Cesarjevič« št. 17. 32 mesecev ni bilo nobenega glasu o njeni, Njegovi starši to bili od vojaške oblasti obveščeni, da se omenjeni od bitke pri Ja-nawki 1. 2. do 31, 3. 1915 pogreša, zato so že vse upanje izgubili, da ga še keda; živega vidijo, 8. julija 1917 je pa pisal z Ruskega (stancija Čudovc, gubernija Novgorod) svojemu tukajšnjemu stricu, da je zdrav in želi vedeti, kako je doma. Pismo je hodilo tri mesece. Glas s fronte; Zaveden Orel in sin Marijin piše; »Da, res smo žrtvovali za ljubo domovino mnogo, mnogo; pa še kaže, da bo treba še mnogo tvegati. Zato glejte tisti, ki ste doma, posebno državni poslanci; da nam pripravite res tako domovino, da , ne bomo zapostavljeni in tlačeni, kot smo bili do sedaj. Naši vojaki se ne bore za nemško nadvlado, katere smo vsi siti. V; boj hite za prosto in srečno jugoslovansko domovino pod dvoglavim avstrijskim orlom! Ta zavednost preveva vse slovenske sloje, — ter sega do zadnje gorske koče. Narod naš zahteva le pravico, ki mu gre po božjem in človeškem pravu.« Z Ruskega pobegnil. Janez Markovič, Martinov iz Zgor. Tenetič (trsteniške žup,-nije) je pobegnil letošnjo pomlad iz ruskega ujetništva in pred dobrim mesecem prišel nepričakovano domov. Ubeg je izvršil z dvema tovarišema Gorenjcema iz okolice Žitomira, kjer je meral trdo delati. Ubežniki so ponoči hodili, podnevi ležali v žitu, Vsak dan je moral eden za hrano skrbeti, V zadregi so bili pri neki veliki reki, ker so se morali izogibati mostov. Šli so za vodo toliko časa, da so staknili čoln. Edei' ubežnikov, ki je včasih prevažal romarje po Blejskem jezeru, je znal dobro veslati; tako so prišli čez reko. Nazadnje je pa Markovič ostal sam, oba tovariša so Rus1 zopet ujeli. Markovič je bil štiri mesece na potu, dokler ni prišel k slovenskim vojakom v Karpatih. Bil je bos ter tako lačen in strgan, da so se ga vojaki ustrašili. Nosil je še zmeraj obleko, v kateri je bil ujet. Sedaj je Markovič zopet odšel k svojemu polku št, 17, ,,, Se nabere... Septembra so izgubi» sovražniki na nemških frontah 374 letal i» •' V* - "V" ' 22 privezanih zrakoplovov. Nemci so pa izgubili 82 letal in 5 privezanih zrakoplovov. General — padel. Na llandi-skem bojišču je padel angleški brigadni general Maxwell, Municijska tvornica pokončana. V Li- verpolu na Angleškem se je v ondotni tvor-nlci za municijo razletela bomba, ki je uni-!čila tretjino tvornice in usmrtila oziroma ranila do 700 oseb. Tudi vojni dobički. Ribištvo je doneslo holandski državi v teh vojnih letih ogromne dobičke, in sicer v letu 1915./16. skupno 143 milijonov mark ali 221 milijonov kron; '48 milijonov mark več nego prejšnje leto. Ujeli so 350.000 stotov rib več, nego leto poprej. V enakem razmerju se je dvignil lov raznih rib, zlasti polenovk, tudi v zadnjih mesecih. Razpeča se vse. Naši pozdravljajo. Z daljnega bojišča pozdravlja svetoduški faran desetnik Bučar Franc najprej svojega župnika č. g. J. Žusta, da bi ne bil pozabljen v molitvi. Dalje pozdravlja vse župnijane, zapuščene otročiče in žene, želeč jim tolažbo miru od Boga. S pozdravom se v duhu pridružuje tudi svoji družini doma ter prosi svoje otročiče, naj radi ubogajo mamico, ki .jo tolaži, naj si obriše solze, saj bo kmalu napočil čas, Uo bomo točili solze veselega svidenja. — Srčne pozdrave pošilja s Krasa gorski strelec Josip Rodič, doma v Šmarjeti. — Srčne pozdrave z obsoškega bo,išča vsem slovenskim fantom in dekletom, znancem in družinam: Jožef Vodopivec, Prvačina; Fr. Lavrenčič, Kras; F, Curk, Dolga Poljana; Fr. Sever, Budanje. — Vipavski vojaki pozdravljajo svoje rojake ter naznanjajo, da so bili odlikovani s Karlovim križcem: Hinko Dolenc, ognjičar; Slavko Pozaikar, četovodja; Marjo Zadnik, desetnik; Al. Skupek, pred-raojster, F Gostiša, Ant. Levičnik, Bogomil Zamik, Iv. Praprotnik, J. Kastelic, Danilo Rabužin, top-niiarji. — Mnogo pozdravov domovini, znancem in prijateljem ter vcem bralcem »Domoljuba« pošiljajo fantje nekega žarometnega cddelka: Lakner Fr., Tomec Vinko, Bremšak Albin. Na skorajšnje svidenje! — Srčne pozdrave pošiljajo slovenski fanlje 17, pešpolka »Cesarjeviča<-, sedaj pri strojni puški, vsem fantom in posebno dekletom, ženam in možem, Doma očetje in matere za nami žalujejo, a mi smo še zmiraj ostali pošteni slovenski fantje. Upamo kmalu na svidenje, zato nai se potolažijo! Franc Türk iz Žlebov pri Medvodah; Franc Hafner iz Žabnice pri Škofji l*>ki; Rozman Dlonizij, Domžale; Zima Franc, Dovje; Ančnik Alojz, Vrh pri Pjavi Gorici; Vogler Franc, Leskovec pri Krškem; Bo-govčič Štefan iz Ponikve, Dolenjsko; Kremenšek Franc, Kova gora pri Grosupljem; Rodič Jože, Šmarjeta; Mohor Anton, Mrzla vas pri Krškem; MolK Anton, Verd pri Vrhniki. Pošiljamo vsem poznanim srčne pozdrave! — Težko Te pričakujemo vselej, dragi ..Domoljub«, kajti k nam potrebuješ več dni, preden prideš čez visoke Karpate. Z veseljem Te prečitamo, da izvemo, kar nam prine-seš iz domovine. Posebno bomo pa veseli, ko nam sporočiš, da je mir. Tega si ž»limo še doživeti, Sporočamo, da smo še živi in zdravi. Prisrčne pozdrave pošiljamo vsem vojakom po raznih bojiščih, staršem, bratom in sestram, tako tudi vsem poštenim dtkltlcm, vsem bralcem in bralkami Poddesetnik Filip Šuligoj, Lokva; topničarji Franc Kuder, Čem-šenik; Jernej Knafelc, Knež.ik; Jože Bergoč, Trnje, Karel Rupnik, Črni Vrh; Ivan Trobevšek, Planina; Matija Čagran, Ljutomer; Jožef Savoren, Dole pri Metliki; Anton Benčič, Zgornje Vreme; čast. sluga Franc Klavora, Solkan; Anton Lindič, Hinje. Naznanjamo, da je za nas dobro. Sovražnik nas večkrat napade, pa ga steremo pred našimi topovi. Na veselo svidenje! Razne novice. 20 gg, bogoslovcev imajo letos vsi štirje Jetniki mariborskega bogoslovnega uči-hšča. — V Ljubljani še niso pričeli. Za begunce v Wagni in drugod so se Potegnili poslanci v begunskem odseku dr- žavnega zbora ter obsojali nastop oboroženih organov za vzdrževanje miru. Zahtevali so dalje takih uradnikov in oskrbnikov, ki umevajo jezik beguncev. Obstoječe neugodne razmere naj se takoj izboljšajo. Begunska novica. Begunki Marija VI-dic iz Levpe (vas Vizjak 33) in Jožefa Škcrt —- naznanjata svojim sorodnikom, da se nahajata sedaj v vasi Ravno.'p. Raka pri Krškem. Vsega ne izvemo, O nevarnih notranjih pojavil v Italiji izvemo le nekaj malega, ker cenzura vse prepreči. Iz Švice poročajo, da so bili zadnji nemiri, ki so le za silo udušeni, sila divji, in da se pričakujejo ruskim podobne premembe. Glavni kolodvor v Turinu ie bil razstreljen, hoteli po-žgani. V Genovi je bilo uničenih več ladij. Vojaških pobegežev je čedalje več; oboroženi so se umaknili v hribe. Čete pošiljajo na fronto dek ma brez orožja, Šolanje v Dalmaciji. V Splitu je vzdrževanje dijakov z dežele silno otežkočeno, ker ni dobiti hrane. Za hrano in stanovanje zahtevajo mesečno po 300 do 500 K. umrje na leto zaradi alkoholnega zastrup-ljenja. 50 odstotkov bolnikov po norišnicah je staknilo to nesrečo v alkoholu. 60 odstdtkov bebcev ima pijanske starSe. Tako pred vojsko... Dopisi. Iz Tržiča. Fantje mladeniške Marijine družb« so v nedeljo, 30 septembra v prostorih dekliške Marijine družbe nastopili z gledališko predstavo. Vprizorili so znano igro: »Pravica se je izkazala« in drugo smešno: »V ječi« Vsi igralci so prav Iz-borno pogodili svoje vloge. Želimo, da nas zopet kmalu razveaele. — Griža |e zahtevala že več žrtev med odraslimi in mladino. Število mrličev je letos izredno visoko. Štejemo jih že 74. — Umrla ;e posestnica Mari> Golmajer; pri Sv. Ani je umrl občinski to:nik Peter Lončar; griža je ugonobila življenje Uršuli Perko, materi desetih otrok. Pat dni preje se je preselila v večnost njeua hčerka. Naj počivajo v mirul Iz Trebnjega. Zopet nova žrtev na laškem bojišču. Umrl je vsled rane na desni roki 18. sep-lembra v zagrebški bolnišnici Jožef Potokar, sin posestnika na Račjem Selu in odbornika naie posojilnice. Rajni mladenič je bil skromen v svo- Tover v Londonu. Smrt na odru, Ko je nastopil igralec Klias na gledališkem odru v Budimpešti ter se vtopil v svojo vlogo, s katero je predstavljal srrrlni prizor, — je v istem hipu zares umrl. Sodijo, da je bil prenaporno obremenjen, ker je čez dan izvrševal svojo vojaško službo. Nov aeroplan. V Nemčiji so izdelali letala, ki imajo po 4 motorje in prostora za 5 mož. V zraku se lahko mude 10 ur. Tudi Švica jc v zadregi za žito in kruh. Pridelalo se je samo za 700.000 ljudi, za 3 milijone prebivalcev bo morala iskati nevtralna Švica kruha drugod; ker ga pa povsod manjka, bo trda predla. Zaloge žita pogorele. V Brooklynu v Ameriki je zgorela zaloga žita, ki je bilo vredno nad 5 milijonov kron. Pravijo, da je zažgala bomba, ki je eksplodirala. Pijanska statistika. V Nemčiji (v Avstriji ni veliko bolje) izdajo za alkoholne pijače 3500 milj. mark na leto; na 1 glavo pride 58 mark. Pravih pijancev imajo ondi 400.000, med njimi tri četrtine oženjenih, ki imajo čez 1 trilijon otrok. Dalje naštevajo v Nemčiji 30.000 takih alkoholikov, ki imajo delirij (nori vsled alkohola); 10.000 jih jem obnašanju, delaven in vzoren fant. Bil je član mladeniške Marijine družbe, Orla in tri leta tudi član tretjega reda. Ko je bil doma, je pristopal večkrat k sv. zakramentom. Z bojišča je pisal sestri, da opravlja vse družbino molitve. Svojemu sorodniku g. župniku v Tržiču je večkrat pisal, na| mu pošlje časopisov, ki mu delajo kratek čas na fronti. Ranjen je bil 5. septembra pri enajsti laški ofenzivi. Kakor je bilo njegovo življenje zgledno, tako je umrl — kakor piše vojni kurat č. g. Ša-farič — združen z Bogom in vdan v voljo božjo. Naj počiva v miru v bratski zemlji hrvaški! Iz Podbrda. Tudi Podbrdu in okolici so napravile italijanske bombe dosti strahu, pa ludi škode in gorja. V enem tednu so trikrat metali bombi na vas, kolodvor in okolico. Največ škode so napravili pri drugem in tretjem napadu. Zažgali so vas Trtnik, kjer je zgorelo več hiš. Ogenj je uničil tudi več živine in prešičev. Ker je pogorelo nekaterim vse, je beda velika. Ni živil, ni obleke, ne stanovanja. Tudi pri tretjem napadu so Italijani zažgali dve hiši: eno v grapi — Trtnik 27, drugo рч v poldrugo uro odaljeni gorski vasi Po-rezen. Ob poslednjem napadu so ubili Italijani tudi enega vojaka, dva pa ranili. Beda med prizadetimi je velika, pomeč potrebna! Iz reške doline. Zvest čitatelj »Domoljuba« bi rad zvedel kaj novega iz reške doline. Poglejmol Med vojno molčč pesniki in delavci za ljudsko izobrazbo. Izobraževalna društva spe ,.. Iger ni, ket je na mejah države velika žaloigra — vojna. — Gospodarsko delujemo kolikor moč. Aprovizacij« se prizadeva, da ljudstvo zadovolji. Delila je slad- aor in nekaj sira v tain letu. Splošno žele ljudje, da prodaja sladkor le aprovizacija. Gospodarsko društvo je opustilo trgovino. Kmetijska podružnica fe pa začela živeti. Kupuje in preskrbuje^ kar je ie prostega v trgovini in za ljudstvo več|ega pomena. Naročamo gnojila, krmila, semenska žita i, t. d. Članov ima nad 700. Razdelili smo čez 280 meterskih stotov pšenice za seme. — 23 septembra je bil občni zbor Hranilnice in Posojilnice. Hranilnica je kupila v tem letu veliko hišo Gospodarskega društva. Preselila se bo v svoje prostore. V hranilničnih prostorih imata svoje skladišče: aprovizacija in kmetijska podružnica. — • Vpišite se v naše dobro oskrbovane gospodarske organizacije I Zaupajte on'm, ki skrbe nesebično, iz ljubezni do vas, za vasi Gospodarske stvari. Les in gozdovi. Skoro povsod so morali omejiti obseg časopisov, ker primanjkuje papirja. Tega pa manjka, ker ni v gozdih, ki so blizu papirnih tovarn, zadosti lesa, Na Angleškem in Francoskem so gozdi zelo unii"eni Lahi jih niso nikdar veliko imeli. Nemcem pa koristi, ker ima država nad 10% vsega gozda v svoji lasti. Ta pa varuje gozd in da sekati le popolno dozorelo drevje. Ti državni gozdi so bili po-pred večinoma last škofij in samostanov. Ko se je I.utrova vera razširjala, so deželni knezi škofije in samostane zatrli in se njih zemlje polastili. Ti gozdovi so še danes prav zgledno eskrbovani. Seveda ne kurijo veliko z lesom, ker imajo mnogo premoga. Za kurjavo porabijo le slab les. Pri nas se lesa za kurjavo veliko več porabi. Mnogo najlepših gozdov so uprav med vojsko popolnoma izsekali. Bati se nam je hudih neviht in toče, k: pridejo skoro povsod, kjer so gozde izsek&li. . Žalostno je tudi, da so naši gozdovi tako zanemarjeni. Mnogi gospodarji samo sekajo, toda nikdar ne trebijo, nikdar ne sadro. Lepa zemlja ne donaša potem skoro nobenega sadu. Kjer je obilno rese in borovničevja, je to gotovo dokaz, da je zemlja dobra, gozd pa slab. Če drv manjka, iztrebi, kar je pregostega, pa bo za eno leto zadosti kuriva. — Na peščeni zemlji bo treba najpred borovec zasaditi, Na dobri zem/ji se borovec seveda ne izplača. Povsod po deželi se zelo pritožujejo, kako se množe poljske tatvine. Ko je na polju zmanjkalo pridelkov, so se pa shramb lotili. Te težave niso samo pri nas, ampak drugod še precej hujše. Kmet iz Moravske je pisal početkom avgusta: »Pri nas v Brnu so' grozne razmere. Imamo veliko tovarn v okolici. Ker je ves krompir zaplenjen, trpe tovarniški delavci hudo lakoto. Družine, ki imajo po 7 otrok, nimajo ne kruha, ne dela. Ker kmetje ne smejo krompirja prodati, gredo otroci delavcev kar v Iropah po 10 do 12 na polje. Krom-pirievko izpulijo ter izgrebejo z rokami nezreli krompir. Kar precej pojedo, je dobro, dtugo vse pognije. Na ta način se izgubi v okraju na tisoče kvintalov krompirja. Na vsaki njivi je 40 do 50 nr' popolno po-kenčonega sveta. Pogled na tako krompirjevo njivo je skrajno žalosten. Mlade uzmo-viče obsodi okrajna sodnija v zapor 10 do 24 ur. Ko kazen odsede, gredo precej zopet krast in pridejo seveda zopet V zapor. Matere same uče že pet do šestletne otro-61 ke, da kradejo'. Mati čaka kje zadaj, otroku pa ukaže, da gre po krompir. Prav tako skubijo žitno klasje. Potem nam vladni organi očitajo, da nočemo živil oddajati, ko so nam tatovi že na polju polovico pobrali. Kako bomo dali, ko so nam vse že popred končali. Z zaplenjenjem je vlada sama napravila veliko tatov.« Oddaja krompirja. Kakor so zdaj razmere, ne bo mogla naša dežela oddali 1000 vagonov krompirja. Kjer so vojaki nastanjeni, postane v kratkem vsaka oddaja nemogoča, ker ga morajo tudi ti dobiti. V nekaterih krajih je bil pa pridelek tako slab,- da ga še za svojo potrebo ne bodo imeli. Reva na Dunaju. Na Dunaju morajo čakati po cele noči, da dobe eno osminko do četrt kilograma masti ali zabele. Mnogi prinesejo pred prodajalno koče in stole, da bi malo bolj prijetno prenočili. Čez dan stražijo prostor otroci, ponoči jih pa drugi zamenjajo. Zjutraj pride policaj ter razdeli prvim liste, drugi morajo pa prazni domov. To čakanje na mast, krompir, premog, meso in Bog ve kaj še vse, je za vse prav težavno. Dekel niti boljše družine ne morejo na vse kraje poslati, doma pa gospodinja ne more vsega opraviti. ! Klanje prešičev. Pri nas so poskusili s strogimi naredbami omejiti klanje in tako zagotoviti za mesta in vojaštvo potrebno- mast. Letos bo res zelo malo debelih prešičev. Vsaka taka ostra naredba strah še pomnoži, b'aga bo pa vsled tega veliko manj. Skoro boljše bi bilo kmetom zdaj, ko so se prešiči šele začeli pitati, reči; »Bodite brez skrbil Zase bo vsak zaklal, kolikor bo rabil, drugo naj nam da proti dobremu plačilu.« Kmetu bi bilo treba kolikor mogoče postreči, da bo imel zaupanje v • popolno poštenost in nepri- stranost onih, ki prevzemajo. • * * Za kranjske kmetovalce. Dež. glavar dr. Š u s t e r š i č je imel v soboto dolg razgovor z ministrom za ljudsko prehrano g. m, Höferjem. Imenom dežele je odločno protestiral zoper predaleč idoče rekviztcije •krompirja v deželi. Minister je izjavil, da je dežela oproščena vsake dajatve za druge dežele, da pa mora sama pokriti svojo iastno potrebščino in poleg tega dati 400 vagonov za armado. Deželni glavar je opozarjal na težko breme, katero nosi dežela vsled sedanjih posebnih razmer in da niti lastne potrebščine ne bo mogoče pokriti. Minister je obljubil, da se bo morebitnemu pomanjkanju odpomoglo. — Prav posebno je deželni glavar protestiral proti načinu rekviriranja v nekaterih krajih ljubljanske okolice, — Glede krme je deželni glavar povdarjal, da je dežela docela izčrpana in da se ji mora povrniti, kar je- morala preveč krme oddati. Minister je izjavil, da je višje armadno poveljstvo zagotovilo, da bo vojna uprava tekom mesca novembra za- čela Kranjski vračati krmo, Dal Bog, da bo res tako, ker sicer so posledice nepregledne. Ukaz c. kr, deželnega predsednika za Kranjsko glede ureditve prometa s klavnimi prešiči se podrobno glasb Vsi klavni I prešiči, ki se nahajajo na Kranjskem, so pod zaporo ter se zahtevajo za Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine, Rejcem in lastnikom prešičev je prepovedano, oddajati prešiče drugam ali doma poklati v. množini, ki presega za domačo porabo določeno mero. Plemenski prešiči so izvzeti od teh določb. Vsak rejec klavnih prešičev ima pravico obdržati in zaklati za preskrbo stalnih udov svoje družine po številu oskrbovanih oseb enega ali več prešičev, tako da pride na vsako osebo približno 30 do 35 kilogramov žive teže v zakol določenih prešičev. Za otroke pod 14. leti se računa polovica gornje množine. Pri večjih posestvih se je ozirati pri določbi prešičev za domači zakol tudi na začasno oskrbovane delavce. Padamo... Iz D. M. v Polju se sporoča, da so šteli ondi 6. .oktobra živino. Tekom zadnjega pol leta je število glav nenavadno padlo. Pred 6. meseci so imeli mlade živine 230 glav, sedaj še 61; bikov 37, sedaj 15; telic 176, sedaj 89; krav 536, sedaj 478; volov 147, sedaj 80; prešičev 233, sedaj 166; ovac 32, sedaj 23; koz 27, sedaj 24. Sukanca Zavod za pospeševanje obrti ne more razposlati, dokler ni odprt poštni promet. Za naše gospodinje. Pozor prijatelji in prijateljice kave, Vojaka-strelca gorskega strelskega polka štev. 2, Anton Ručigaj in Fr. Kodrič nam pišeta: Dobro nadomestilo za kavo ob tej draginji, ko do prave in pristne zrnate kave sploh nt mogoče priti i3 si moramo pomagati z nadomestili, je sledeče: Obeli jabolko, olupke lepo posuši na ognjišču ali v kahlicah lončenih peči. Ko so dobro presušeni, jih malo razdrobi in opra-ži какот kavo, da postanejo lepo svetlo čr-nt. Pazi, da jih ne sežgeš in ne osmodiJ, Končno jih zmelj' na kavinem mlinu. Tako pridobljena jabolčna kava je prav dišeča in izvrstna. Slike in črtice z bojišč. ,t j »Monte della morte«. Srčne pozdrave z bojišča! ... Popisal bi vam, če bi mogel, življenje na, hribu, ki ga imenujejo Italijani »Monte della morte« — mrtvaški hrib. In res večje groze in strašnejšega življeJ nja si ne morete misliti, kakor je tukaj. Če pogledam naokoli, če se obr; nem proti Sv. Gori, se moram razjokati nad strašnim razdejanjem. O, ko bi imeli tu dopisnika, ki bi se vglobil f srcem v te podrtije, v to razdrapan0 ozemlje (Sv. Gabrijel), ki bi opisal neznosno trpljenje, katero morajo bram-telji tega vrha tukaj prestati, — to M moralo pretresli vsako čuteče srce. Čuditi se je, kako morejo naši vrli stražarji vso to prestati in prenesti, kako vstrajati v tem strašnem, gorečem peklu. In razdejanje! Večkrat sem l)il tukaj pred vojsko, a ne morem prav dognati, kje sedaj stojim, tako je vse raz-drapano. A vendar vstrajno branimo to ped zemlje, če tudi z žrtvami. Slavno urednišvo! Opisujte človeštvu življenje in trpljenje, ki ga nam je naložila božja Previdnost, ter priporočajte, naj postane zopet, krščansko. V ljubezni božji naj išče zaslombe. Nič ne bo pomagalo, če človek samega sebe ne zna ukrotiti. Same sebe moramo vzgojiti, preden hočemo druge. Duhovniki, pisatelji, učitelji, starši, vstanite in za-Cnite z delom, ki ga potrebuje naš narod. Vzgojite dobre otroke, in dober bo postal ves naš narod. Srčne pozdrave vsem bralcem »Domoljuba«, beguncem in vsem prijateljem. Forčič Angelj. Pismo iz Galicije. Bojišče, 2. oktobra 1917. Dragi »Domoljub« ! Prosim, da tudi oieni prihraniš nekaj prostora. Opisal bi rad, kako Se nam godi. Tu bivamo v gozdu, kot nekdaj puščavniki. Moskali nas večkrat obiskujejo z granatami ali šrapneli, včasih pa tudi v zraku. Letalci jo kmalu odkurijo, ker se vsuje nanje toča krogel. Stanovanje imamo še precej dobro, čeravno ni zidano, ampak narejeno iz lesenih hlodav in iz prsti. Postelje so seveda malo drugačne, kot doma, pa tu se človek vsemu privadi. Ob prostih časih si pa tudi preskrHmo preprosto muziko, da si krajšamo dneve. Brez dela nismo, čeravno ne na polju. Najbolj težko pa pričakujemo pošte iz domačega kraja, da izvemo Kaj novic. Dragi »Domoljub«! Ti nam tudi napraviš veselje, ko prideš tu sem na fronto in poročaš, kako je po svetu. Slovencev nas je bolj malo tukaj, kar pa nas je, smo pa le pravi Kranjci. K maši ne moremo, tako tudi k spovedi ne; pa ni pomagati. (Pa bi morali pomagati dotični gg. kurati. Op ur.) Pogosto se spominjamo naših dragih v domovini in želimo čimprej priti na lepo Kranjsko. Pričakujemo pa tudi, da bo kmalu zasijalo solnce miru nad Hašo domovino, milo Avstrijo, in da se vrnemo z zmago na domove. Pozdrav vsem znancem in prijateljem. Na srečno svidenje! Lindič Anton. Listek Zvonarjeva hči. (Povest. — Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.) , (Dalje.) Pametnejši so svarili: »Nikari ne verjemite! Ničesar se mu ae more dokazati. Če izve in vas toži, bo- ste imeli s sodnijo opravke. Rudnikovi so pridni ljudje, poštenjaki skoziinskozi in Henrik ravnotako. Že davno bi bil šel od njih, če bi le slutil kaj napačnega.« »Kajne, na nos mu bosta natvezla, ali ne?« so ugovarjali zopet drugi. »Morebiti še mladi mojster ne ve, kaj je napravil oče. Toda v mestni svet ne pride nobeden, dokler je še kaj možakov, ki kaj drže na svojo in mestno čast. Mesto potrebuje svetovalcev neomadežanega imena; zastrupljevalci in morilci ne smejo odločevati med nami.« Pred mestno hišo je nastajal hrušč. Vo-lilci so se tam zbrali, delali in govorili za svoje može. Henrik in Jožef sta se bližala mestnemu trgu. Ves razburjen jima je hitel po-dobar Luka nasproti in jima branil. »Vr-nita se! Ne dražita zagrizenega ljudstva! Na vislice bodo spravili vajinega očeta, ker ga dolže učenikovega umora in nočejo nikogar v mestni svet.« Prestrašeria sta obstala mlada moža, Jožefov obraz je prebledel, kakor zid, n"ogi sta se mu tresli in omahoval je, Henrika pa je zagrabila divja jeza, ko je zaslišal ne-umijivo, strašno novico. »Kdo pravi to?« je besno zarjul. »Pri tej priči ga zmečkam.« »Tiho! Tiho! Molči!« ga je rotil podo-bar, »Pojdimo k vam v sobo ali livarno, da vama vse na samem razložim,« Trudno se je Jožef obrnil in omahoval proti domu, kakor bi mu noge odpovedale. Henrik pa je ves razburjen divje mahal okoli sebe in komaj mu je Luka ubranil, da ni planil mednje. Temnih obrazov so se zaprli možje v delavnico, V tem se ie dvignil stari Rudnik iz svojega usnjatega naslonjača, vzel svojo žametasto nedeljsko kapico raz kljuko in si jo del na svojo plešasto glavo. »Moram pogledati, kako gre z volitvami in če pride kateri izmed mladih, naj bo žc Jožef ali Henrik, v mestni občinski svet,« si je dejal starček in se zadovoljno smehljal. »Mislim, da eden prav gotovo. Mesto je lahko veselo, da dobi takega moža v svoje zastopstvo. Dobro je če gre človek nekoliko med ljudi. Jaz sem bil pre-, več samosvoj, in to ni dobro. Mlada dva pa sta vedno v stiku z ljudmi, kar je livarni in njima na korist.« Prijel je svojo kljukasto palico in se oprl nanjo. Za svoje otroke je hotel iti sicer ljudi se izogibajoči starček mednje. Pomočil je tresočo roko v cinasti že-gnanček ob vratih, kakor je bil navajen od svojih mladih let. Trudno je stopil iz hiše. Ulica je bila prazna in tiha. Stari mojster je stopical proti mestnem trgu lako, kakor so mu dopuščale stare noge. Radovednost ga je gnala in glasno vpitje v daljavi ga je vabilo. Komaj pa je ves zasopljcn obstal in zrl z roko nad očmi proti skupini mož na drugi strani, ko se je začulo: »Tam-le prihaja, tam stoji zastruplje-valec, morilec!« Starček se je ozrl sa okoli. Nobenega človeka rii zraven njega. Pa ne, da bi mislili njega? To ni mogoče! — In vendar so drli ljudje kakor nori proti njemu, Otročaji različne velikosti in starosti so tulili in vpili: »Zastrupil ga je, zastrupili Morilecl Njegov ?aklad si ukradel učeniku. Umoril si ga!« Možje so rjuli: »Nikogar vaših nočemo v občinski svet, vi morilska so-drga, roparji!« Starec se je zdrznil kakor pod težkimi udarci. S široko odprtimi očmi je zrl v bes-nečo množico in stezal je suhi roki, kakor v obrambo. »Ali vidite? Vest se mu je vzbudila,« so divjali in upili razburjeni meščani. »Pred mestr.i svet ga peljite; tam naj da odgovor!« Hoteli so zgrabiti starega moža in ga vleči pred mestno hišo, da se zagovarja o zlaganih in namišljenih grozodejstvih — pa že se je zgrudil omam'jen in padel vznak na trdo, s kamnom tlakovano cesto. Ljudstvo se je hipno zavedlo — in se prestrašeno začelo umikati. »Jaz ga nisem sunil, nisem bil blizu njega,« so vpili drug preko drugega. —i »Tako je prav — pekoča vest ga je umorila.« »Ravno tam leži, kjer je da! učeniku roko v slovo,« je dejal sivobradati Kjučav-ničar, ki je to takrat videl — in se stresel groze. — Četrt ure pozneje so ga nesli mrtvega nazaj v zvonarjev« hišo. Iz livarne pa so stopili oni trije možje, mrmranje in topot stopinj jih je privabil na prosto. V trenutku so razumeli, kaj še je zgodilo. Jožef je planil k mrtvemu očetu in stokal: »Ubogi oče! Umorili so te. Ti dobri, ljubi oče! Končali so te!« (Dalje.) t Dr. Kreku. Mati Slovenija plaka, odela jc žalno obleko; sin jI najboljši jc umrl, jo ljubil gorkö je dni vse. Njega, ki stavila nanj vse svoje je upe in nade, je pokosila ji smrt, črni požrl ga ji grob. — Smrt ji je vzela moža, ki v svetu so redko sejanl, ki ga stoletje cclo takega komaj rodi. On je bil mož-poštenjak, ki treba iskati mu рага, bil je značaj kot kremen, srce njegovo kristal. Celo življenje bilö mu delo za ljudski je blagor, drugim pomoči Aeleč sain je pozabil nasč. Bit socialec je res, po srcu, ne le po imenu, ki za pravice boril revnih se ljudskih je masf Oče zatiranim bil, bil zatočišče ubogim z eno besedo samo: dobrotnik Slovcr.cev je bil. Kar desetletja so nam dobrega zadnja rodila, vsemu je oče bil Krek — slava mu, večen spomin) — Z mest se bliščljo in sel društveni domovi ponosni, — kjer sc bistri nam razum, l,udstvu srce se blaži Žiiljave kmečke roke, zatirani delavski sloji, našli v zadrugah so vsi krepko si sdmopomočl »Orli« ponosni čez svet naš razprostrli so krila, drage svetinje braneč; ki vropati če jih sovrag. — Kdo nam jo vstvaril vse to — za nas neizmerne koristi? Oče je vsemu bil On, ki smo zgubili ga zdajl Zdaj, ko potreben je nam najbolj, v prevažnih teh časih, vzame ga kruta nam smrt — vrzel pred nami zijä; vzame očeta idej, ki bil za njih izvršitev jasni je vpregel svoj um, močno in krepko roko. Skupno deželo pravkar: Jugoslavijo mogočno hotel je vstvaritl nam, vstvariti slobodcn doin. Sredi ga dela pa smrt kruta je nam pokosila, glavni domovju steber ž njim se sedaj jc podrl. — A zmagoslavja pijan ne vriskaj sovražni nam rod: človek je Krek nam umrl, — duh pa njegov še živil Večno ostal bode živ v nas in pa v naših potomcih, ki imenujemo vsi se njega učenci s častjol V nas bo živela naprej ideja, ki On jo je sprožil, in ne odnehamo prej da dejstvo po^tnla nam bol — Ti pa učitelj, vodnik, prijatelj in mili dobrotnik — sladko po delu počij, nas blagoslavljaj z nebesi Večen spomin Ti in čast, zavetnik slovenske očine, treba spominka ti ni, saj si ga stavil si sam. Vide. 6* Ujetništvo in beg. Pešec Rod Josip, 97. pp., doma iz Kobarida na Primorskem, je preživel 22 dolgih mesece / v ruskem ujetništvu. Posrpčilo se mu je pa slednjič le ubežati. O bedi v ujetništvu, begu in trpljenju pripoveduje dopisniku Limbarskemu sledeče zanimivosti: »Našo nočno stražo je 21. sept. 1915 pri Lucku obkolila močna patrulja koza-kov. Kar naenkrat smo bili v senci dolgih kozaških sulic, ki so nam pretile smrt. Le dobri volji bradatih kozakov se moramo zahvaliti, da nas niso razsekali na kose; zadovoljili so se s tem, da so nam pobrali, kar je kdo imel in nas gnali do poveljstva, ki nas je tiralo proti Kijevu. Štiri dni nismo dobili nikake hrane, šele peti dan so delili »hlijeb« in »šolano vodo«. — Pešpot do Kijeva je trajala 21 dni. Ko smo bili na cilju, so nas zaprli v veliko le-" seno ograjo, ki nam je bila namenjena za prenočišče. Spali smo kar na prostem, brez odeje, izpostavljeni vetru, dežju in mrazu; vsako noč jih je zmrznilo večje število. Čez dva dni nas zberejo v posamezne oddelke ter pošljejo na delo. Odločeni smo bili za kopanje kritij v kijevskem okrožju. Delali smo ob slabi hrani samo podnevi; ponoči smo spali brez odeje pod milim nebom in to celo zimo, ki je pa mnogi niso preživeli, ker usmiljena smrt jim je prikrajšala dneve trpljenja. Pomlad, ki je napočila šele koncem aprila, je našla naše vrste silno izred-čene; morali so nam, četudi neradi, privoščiti nekoliko oddiha. Zbrali so, kar nas je ostalo živih, da nas odvedejo v Volinjsko gubernijo, kjer nas je čakalo delo na cestah. Zaslužili smo vsak dan 10 kopejk, po naše 30 vinarjev, opravljati smo morali težko delo, ki je trajalo večkrat v pozno noč. Hrana nam je bila pogreta voda in trd kruh, črn kakor zemlja. Po trdih treh mesecih so nas poslali v Besarabijo ter nas porazdelil: med kmete. Opravljal sem raznovrstna dela pri nekem grofu, ki je bil z nami še dosti dober; večkrat pa je tudi žvižgal bič. Pridnim je dovolil celo prost izhod ob nedeljah in praznikih. Ogledali smo si lepo okolico, rodovitno, črno besarab-sko zemljo, spoznavali ondotne razmere in težnje ruskega naroda. Seznanil sem se tamkaj z neko staro ženo, ki me je povabila v svojo »hata«, češ, naj ji nadomestu-jem sina, padlega v boju proti Avstrijcem, Imela je krasno »djevko«, ki je kazala do mene posebno prijaznost. Mati mi jo je ponudila za ženo, pod pogojem, da prestopim v pravoslavje, Obiskal sem še parkrat prijazno družinico, dokler nas niso slednjič zopet premestili v kmečko vas Hotovo. Kar smo tu vse trpeli, se ne da opisati. Hodili smo raztrgani, kakor cigani in stražniki so nas pretepali, kakor živino. Hirali smo vidno od dne do dne in pričeli misliti na beg. Tajno smo kovali načrte jaz, četovodja Handlevič, desetnik Pušak Dragotin in Krupicer, vsi rodom Hrvatje. V prvem hipu se nam je zdelo nemogoče, da bi kaj takega mogli izvršiti, kajti prostor, kjer smo bili zaprti, je bil ograjen z visoko bodečo žico. Vrgli smo se v naročje usode ter prepustili srečo temni molčeči noči. Dobili smo od nekega Žida ostro pilo, s ka-62 tero smo si odprl: pot skozi žično ograjo. Pobegnili smo nemoteni mimo speče straže, ko se je naredila noč, V jutro, ko se je danilo, sr-o prispeli do prve ruske vasi, kjei smo si oskrbeli civilno obleko. Hrano smo si kupovali s prihranjenimi kopejka-mi, deloma smo si jo izprosili od kmečkega prebivalstva posluževaje se ruskega jezika, ki ga je že vsak za silo lomil. Po štirih tednih mučnega skrivanja smo dospeli do avstrijske meje, za rusko bojno črto. Skrivali smo se v gostem gozdu, ter skrivoma vohali, kje bi se mogli varno prekoračiti ruski bojni jarki. Priplazili smo se srečno v malo razdrto vas, nahajajočo se tik sovražne črte, a prestopiti jo, se nam ni zdelo varno, ker je bila preveč zasedena. Zopet smo se umaknili v gozd ter prišli čez štiri dni v drugo vas, kjer smo našli dobrega kmeta, ki nas je sestradane prijazno pogostil, ter nam pokazal varno skrivališče, samoten gozd, kamor Rusi niso zahajali. Spali smo v neki prostorni jami, le ponoči smo si upali na zrak. Večkrat nas je iznenadila ruska straža, kateri smo se vselej srečno umaknili. Težko smo čakali ugodnosti, da pobegnemo čez bojno črto, a prenagliti se je bilo nevarno. Dobri rusinski kmet ;e poznal naš položaj ter nam je bil z vso prijaznostjo na roko. Dal je vsakemu Kooarico kruha iu jajec, podučevaje nas, naj se z izgovorom, da hočemo obdariti uboge vojake, bližamo bojni črti, ki naj jo potem v najugodnejšem hipu prekoračimo. Zravnali in osnažili smo si obleko: dolgo platneno srajco »košuljo« in široke bele hlače, popravili si usnjat pas in velike slamnike ter hajdi z milodari do ruskih strelnih jarkov. Vsak je pomolil za srečen izid tihoma kratko molitvico, stopajoč proti cilju. Rusi so se bili kar stepli za milodare, nihče ni sumil o nas kaj slabega. Še tisto noč, bilo je 26, julija, smo jo popihali preko ruske bojne črte in drugi dan 27. julija 1917 smo pozdravili avstrijske bojne jarke. Moja puška. Puška je na bojnem polju draga mi tovarišica, resna je in neizprosna njena zvonka govorica. Zvesta mi je, a osorna; smrt sovražnim četam 11031, točno, kakor na povelje, ogenj na sovrage trosi. Moja puška se ne šali, kadar poči, pade žrtev; v kogar srpo se obrne, zgrudi se na zemljo mrtev. Moja puška dobro nese, moja puška krepko poči, moja puška smrtno rani ga, ki drzno me naskoči, t> Moja puška me varuje, čuva mi življenje drago; ona pribori mi slavo, izvojüje mir in zmago, LimberskL Tedenska pratika. Petek, 19. oktobra: Sv. Peter Al«, kan t ar a, sporn. (t 1562.) — Sv. Et bin, opat. — Sv. Ptolomej in tov. — Sv. Lucij. Sobota, 20. oktobra: Sv. Vendelin, zavtetnik kmetov in pastirjev, —t Sv. K a n c i j a n, poljski in litavi ski zaščitnik. — Sv. Felicijan, muč. Nedelja, 21. oktobra, 21. pobiiik.: Evangelij o kraljevem obračunu. — God sv. Uršula, dev. muč. in tov. -i S v. V i k t o r, zavetnik uslužbencev. Ponedeljek, 22. oktobra: Sv. Marija Šaloma. — Sv. II i 1 a r i j o n. —i Sv. Kordtila, dev. muč. Torek, 23. oktobra• Sv. Severin, šk. (t 408.) — S v. V i t a I, šk. Sreda, 24. oktobra: Sv. Rafael, nadangel. — Sv. Feliks. — S v. K r i-s t i n a, muč. Četrtek, 25. oktobra: Sv. Bonifacij, papež. — Sv. K r i"š p i n in K r i -š p i n i j a n, zavetnika čevljarjev, (t 287.) ... Solnce vzhaja ob 6. uri 30 m., zahaja ob 4. uri 59 m. Luna: Prvi krajec 23. oktobra ob pol 4. popoldne. Sv. Uršula. Ko so bili Huni v strašni bitki pri Chalons leta 451. tepeni, so se umaknili čez Belgijo in čez reko Reno. Spotoma so rušili in uničevali mesta, vasi ter grozno morili. Sredi oktobra so prihrumeli do Kolina, kjer se je nabralo ogromno ljudstva in beguncev iz oko-lišča. Med njimi je iskala zavetja v mestu tudi sv. Uršula, angleška princesa z mnogimi tovarišicami. Rimsko mesto se pač ni moglo dolgo ustavljati navalu divjih hunskih čet, ki so ga napadle in v divjem hrupu zasedle. Uršulo in na tisoče drugih devic in mladih žena, ki so bile ujete, so spravili Iluni v svoje taborišče pred severno mestno obzidje, kjer so uboge reve silno trpele. To-da vse so bile pripravljene rajši umreti, kakor pa življenje odkupiti s tem, da bi žrtvovale svojo sv. vero in čistost srca. In res, vse so padle kot žrtve pod udarci in puščicami divjih barbarov; Uršula je padla mrtva med prvimi na. tla. ko je še poprej navduševala svoje vrstnice, naj bodo trdne in stanovitne. Na grobu teh devic je bila pozneje postavljena lepa cerkev, kjer so še danes shranjene svetinje tisočerih umorjenih sv. devic. To in ono. Ne eno, ne drugo. »Ne potrebujem nobene ve-re, sem svobodomislect — govori danes marsikdo. Kaj mu bomo odgovorili? . . . Odgovori mu: »Bojim se, da nisi ne svoboden, ne mislec. ■ • Pi misli, d» jt trikrat tri 13: «H d« j« Ljubil«" na Japonskem; ali da j« Boroevlč avstrijski пм««- sik; ali da ai mi 1000 kron dolžan!... Torej v mislih nisi svoboden, marveč navezan na gotove resnice 30. novembra. J. V. — Behier-Werke, N. A.: Oglasile so pri vodstvu bolnišnice ali zavodu, kjer se nahajate in razložile Vr primerni prošnji svoje- zahteve. Vodstvo bo potem posredovalo pri polkovnem poveljstvu. Književnost. Občinsko posredništvo. Navodnik in zakon kronovine avstrijskega juga. Soisal dr. Fran Mohorič. Knjižica prinaša oba državna okvirna zakona (iz leta 1869 in 1907.), ki prepuščata podrobno ureditev posredništev in njih poslovanje deželnemu zakonodajstvu; polog teh državnih osnovnih zakonov prinaša knjižica tudt deželne dopolnilne zakone in sicer za Kranjsko, Koroško, Štajersko in Goriško-Gradiško. Posebno važna je pa knjižica zato, kei je v njej navodnik z obširnim komentarjem zakonov, z zgodovino o nastanku in razvoju posredništva, s pojasnitvijo razmerja med državnima in deželnimi posredniškimi zakoni, z razpravami o pristojnosti, ustavljanju, okolišu, sestavljanju in ooslovanju posredništev, o uradnih knjigah, posredniških pristojbinah in razmerju med posredniško in sodno razpravo in poravnavo. Z izdajo teh zakonov in tega navodnika se je odpomoglo živi potrebi. Za dosego poravnave med prepirajočimi se strankami v ne-znatnejših civilnopravnih zadevah (o denarnih terjatvah in pravicah do premičnih reči, o sporih o določitvi ali popravku mej nepremičnih posestev ali zemljiških služnostih, v sporih o služnosti stanovanja, v, prepirih o posesti) kakor tudi sprave v rečeh razžaljenja časti se zamore na Koroškem, Štajerskem in Goriškem ustanoviti posredništvo v vsaki občini, na Kranjskem, kjer je stopil tozadevni zakon v veljavo leta 1911., oziroma leta 1914., se je pa moralo. Posredništva (posredovalni uradi), ki obstoje najmanj iz treh od občinskega zastopa izvoljenih zaupnikov in enega namestnika, potrebujejo neobhodno pri svojem poslovanju' zakonovo besedilo; to je sicer objavljeno v državnem in deželnih zakonih (na Koroškem samo v nemškem jeziku!), ki so pa radi omejenega števila natisa težko dostopni; še bolj je pa treba posredniškim zaupnikom navodnika s podrobnim tolmačenjem zakona, da vedo, kako jim je postopati v obče, posebno pa v. dvomnih slučajih. Tak poljuden navodnik je spisal deželnosodni svetnik dr, Fr. Mohorič. Vsled tega se knjižica priporoča ysem, ki imajo opraviti s posredništvi, zlasti pa županstvom in posredniškim zaupnikom, — Cena broširani knjižici 2 K 80 vin., vezani (kartonirani) pa 3 K 50 vin. Naroča se v Katoliški bukvami v Ljubljani. Suho, dobro dozorelo kupi Mat. Dežman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 4. ШтШШ Gospodarska zveza naznanja svojim zadrugam in članom pretužno vest, da je umrl v St. Janžu na Dolenjskem dne 8. t. m. ob 10. uri zvečer njen predsednik G r a š č a k skopušen samotari v trdnjavi gozdni in prastari. Skrb ena ga mori in taie: Kaj — če pogledal bi v omare, kicr skrito je srebro, zlatniki, nevaren tat, sovražni clo vojniki! Zato zaklad v skalovje vlaga, a hčerka mlada mu pomaga. Obeh se glnva tesno slika, diugač med njima je razlika. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 10. oktobra. 55, 81, 44, 4, 67. Line, 13. oktobra. 66, 12, 38, 5, 79. w ITijjl „GLORIA" uvmjafci c" ovij i e «тшш ali rujavim telečjim usnjem, ross-, box-, ali ševrč gornjimi doli s črnimi loso-nimi podplati. — Derbj-čovlji na zadrgo v lopi trpežni izvršitvi. — Ceno za zacobnike: St. 27-35 za otroke K 23*75 št. 30—40 za žonske K 31*40 St. 41—40 za moško K 30*80 Materij al, delo in ceno v smislu zakonitih predpisov. l»ri nnročbi naj so r.avodo št. velikosti ali dolžina nogo. Pošilja po povzotju zaloga „GL01tIA"-čovljev Jak. König-, Dunaj iii., Blutengasso i).__ Kupujte v Katoliški Kuverte s firmo, plSifl, račune Itd. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. lišaje, hraste, srbečico in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol-domače mazilo. Ne maže, je popolno brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Veliklonček K3'60 dvojno - velik lonček K 6'—, Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 Skat 1 ja K 2'50. Obojo so dobiva ):o povzetju ali predplačilu pri tvrdki Itkarje M, Klein-« Psratol-Werke, Budapest VII-1C. liozsa nt. 21. Krmila manjka! Zato џв uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se pri. meša 2 krat na teden krmi, ena pest polna Martin to je dr. pl. Trnköczy-а redilnt prašek, IHßjllll Paket velja 1 K, 6 paketov 6 K, pošt. nine prosto. 6 paketov zadostuje za 3 mesec« za enega vola, kravo, ali prašiča, da se zredi. Glavna zaloga: lekarna Trnköczy zraven rotovža v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, I.ondonu ia <• IUmu, Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". Samo pri meni morete po visoki ceni prodati lepe, čiste, dobro posušeno Kupim vsako množino. Da prihranim stroške in pota, jih prevzamem na željo tudi na domu prodajalca, ako mi naznani svoj natančen naslov in pa množino posušenih gob. Obrnite se zaupno name. Nikcmur ne bodo žal. FRANČIŠKA OPEKA, trgovka na Vrhniki. Pogreb je bil v soboto, dne 13. t. m, ob 3. uri popoldne v Ljubljani iz knezo- škofijske palače. Ljubljana, dne 15. oktobra 1917. Emm Jarc, mafija Mump, podpredsednik. ravnatelj. Stenice z zaego kakor tudi vsako vrstili mrčce bo eatre najhitreje in najlaglje s Fixfort-esenco brez duha. — Dobiva ee v tozadevnih trgovinah ali naravnost v tovarni UMI Haida, Dunaj 1., SMlinfl/ll. EHfft Dobavitolj mestn. in vojaških ob-lastev, zavodov, bolnic itd. "VNI Cena: i kg-stekl. K. 20.—, % kg K 14.-, V, kg K 10.-, % kg K 7.-, V8 kg K 3." Proti vposiatvi zneska ali po povzotju. — Za poŠto in zavoj do 6 kg so zaraču-ni iL I— Razprodajalcem primeren popust. Kupimo preSanice od sadia (od jabelh In tepk), evantuelno smo tudi pripravljeni v zameno dati cikorijo. Ponudbe na Kol nsko tovarno kavnih primesi v Ljubljani, Nabira fige ženskih ms opozarjam, da kupujem ženske lase od 1. oktobra naprej še po višji ceui kakor do sedaj. Pošljite uzorce las do 35dkg. Izdelovalnicakit J. Svetec. Rudolfovo. Glavni trg. Suhe gobe, Črno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, prazne vreče kakor tudi vse vrste pridelkov kupuje SEVER & URBANIČ, Ljubljana, Woliova ulica 12. Ustanovljeno 1.1893. Vzajemno podporno društvo ¥ Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. ^ Vračajo se posojila v 7'/j, 15 ali 22V2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.84840 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po l'lt'lo Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. !! Rkce še niste, posilite naročnino !! Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo urarske umetnosti! Razpošilja 8ÄÄju zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku. katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. St. 99410 kovinasta anker Roskopf ura.......K 1240 » 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova.....K 1680 » 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča......K 16'20 » 99865 kovinasta verižica K 1'60 » 99645 Uhani amer. double zlato K 3'40 » 99022 Srebrni rožni venec K 9 50 Lastna znamka JKO" svetov neznana. Svetovna razpošiljalnica Lastna prolokolirana tovarna ur v Svicf, H. SIITTHER зашГо LJUBLJANI št. t. Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. regisfrcuana zadirusa s neomejeno zaaezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jili obrestuje po UiagetTjLudski posojilnici" so po- f. || f}| «»"oni zakEadi znašalo skrilo plnonta vzreio naložene, ker pasa- ША "j «M еи milijon Ikron. — Sianše hranlinih fSSnica daje denar na иагиа rosesfua i| a Л »log i« bHo koncem Deta 5015 okrogla na deželi in u (raslih. ff F I" Ш HlMißlffm) ИГОИ. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dolic le-ti od vsakih 100 kron čistili 4 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. чв isubn brivski in' " iastsirižni aparati i. ti britev iz srebru- cKla K Д'5(», 4, varnostni brivski a. arati, puiiiki K 5, t 2ii ,Per-iekt' s t) rezili h 16: ?0; dvorez. res rezila tucat K 5, b. I.a lr.se-strižn.. K I' I: Zamena dovo e u al'Of,narnaza,.P >• šiljaoooovzctju ali prednlačilu c.inkr dvorn založ. JÄN KONBAiv, izvozna tvrdka Brüx št.171,češko U-' S vinarjev (sta i dopis ) Vas stane glavni cenik, ki r.o dopoš-i|e na zabtevo orezplačno. Prva tovarna ur Jan Konrad •••• c, In kr. dvor. га!.ВгСх 1554 (Češko.) NikeJ ali jok t. uro na sidro K « T-. 8 - Vojno-spomin. nikln.ali lekl. ure K 11 12 -; nrmadno radii, ure iz niklja ali iekla K 12. Masiv, srebrne Hoskopt remont, aro e sidr. K. 20 - Budilke stenske ure v voliki izberi po ni/.kih cenah.:»lotno pismeno jamstvo. - Pošiijn po povzetju Znm dovoP. ali donarnazai. n. u do žolno življenjske in rentne nezgodne ln jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/H sprejema zavarovanje na doživetje in smit, zdtuženo iud. t vojnim riziko, otrn. ških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Najugodnejši pogoji za vojno zavarovanje. Zavod temelji na vzrfjemuosti. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki so sproje-mnio pod najugodnejšimi pogoii ik:ir Sijajno b®d©žp@sf ■иш'о turške in nove srečke cvstr.Jskega Rdečega kr ža vsled iiiihnve ■ ednn zvišutčp se ( enoriic vrednosti i Vsaka srečka zadene I Glavna dobilkn 2][j7 znašata čez gep- i,so&.ooo kroni -gsa NutanCno pniasniin / iqrainlm načrtom rnzpnSiha brezplačno : S.ečkovno zastopstvo 12, Ljubljana. za podgano za miši ü 4-30, love brez nadzorstva do 40 žt va i v oni iiofi. nc za pusto ni. кале sledi in so samo zopet »aafuvijo. Past za šftirko „Rapid" vjaine oa ti sofle ščurkov v eni noči, po Ж 5-90, Povsod naj' boljši uspehi. Mnogo zahvalnic 1'ošilja so po povzetiu ali proti predplačilu. Poštnina KO v, izvoz. tvrd. Tintner. Dunni Ш., Neullngg 26-L, K?n'jm.fftnt aredsivo /.a pomlaie-rr«tuiyu«l lcn,e ,„„_ hi rdeče. .>vetle in sive las« in brade /n traino temno pobarva. i slekli niča л poSininn vred K 2*70. D,,i|v..9 ie rožnata .oda, k> živo куиу "I rdeči bleda lica. Učinek dovit. 1 steklenica no vred K 2'4i). ч* vinar ev več. Naslov ;a JAN liHULILh, droierila pri angelu, Brno 64i, Morava. K 3-90 NaSe čudovito loCno Silo ca Šivanje Siva tako naqlo prešivne vbode kot šivalni stroi. — Na;-v»Čja iznaidbn, s katero more vsuk sam krpati in šivati usn,«i, raztrgane Cevije, konjsko o remo. koZuiiov no, preproge, pogrinjala za vozove, šotore. klobučevino, plašCe za kolesa vreče. platno in vsako drugo močno blac-o. Dobrota za rokodelce, Imn te in vojake. Neobhodno potrebno za vsakogat*. Trdna konstrukcija, zelo lahka vporaba. Jamstvo za porabnost. Mungo pohvalnih pisem. Cena komol. šilu s sukancem. 4 raznimi Sivankami in porabmm navodilom K 3.90, 3 kosi K 11'— 5 kosov K 18-- Pošilja po povzetju, (nr\ bojišče proti pred plačilu.) 155'J M. Svoboda, funa', ll!/2, H esspasse 13-404. I suhe sobe (iurlke) lepo sušeno kakor tudi prazno vrečo, brinjevo olie, lejnike in orefae kupuje po najvišjih dnevnih cenah M. Rarst, rani prva eksportna tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov. 2092 Jaz Ana Csillag s svo imi 18- cm dolgimi orjaškimi Lorelei kimi lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni r bi pomade, ki sem io znašla sam*. To ie edino sredstvo proti >zpad»n;u las, /.a mili rast in n govanje, a ojačitev laslšca, Erl moških krepko pospe'ui? rast rade, in 2e oo kratki dob; da e lasem mi brad naravni blesk n polnost, in lili arujc pred pre/.godnjim osive-nJem do najvišje starosti. «B po K 8—, K10.- in K15. Po pošti se pošilia vsak dan po vsem svetu j poštnim povzetjem a'i denar raorci iz tvornice, kamor ic nas'avliat t'sa tiaroč la r, Ana Csiliao, Dunaj I, КоШшагШ II izdajakonzorcij „Domoljuba". Odgovoriti urednik Jože! Gostlnčar, državni poslanec. Tiskala Katoliška tiskarna, za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2353