Številka 315 TRST, v soboto 14. novembra 1908 Tečaj XXX!U IZHAJA VSAKI DAN K^a tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvft. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele gter. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 fcolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 2 O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „EdinostiJ. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč 1 NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece fl K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varoenlna na nedeljsko Izdanje ..EDINOSTI" stane : oele-—— letno K 520, pol leta 2 60 —— Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraako« vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnRni ra?un It 841 652. TELEFON IL 11 57. BRZOJAVNE VESTI Časnikarji izgnani iz Bosne. BUDIMPEŠTA 13. Neka agencija pc-roča iz Sarajeva, da je bosanska deželna vlada izgnala dopisnika pariškega „Temp-a^ in londonskega ;,Daiiy Telegrapha*'. Odgovor carja Nikolaja glede anekeije Bosne. DUNAJ, 13. — Ruski diplomatični poslovodja je izročil dar^es v ministerstvu za unacje stvari odgovor carja Nikolaja na noti-iikacijo o utelešenju Bosne in Hercegovine Avetroogr ki, Mioisteretvo odpošlje odgovor cesarju. Ruski vojaški ataše pri cesarju. DUNAJ 13. Cesar je ob 2 uri popo-ludne vsprejel v posebni avdijenci vojaškega fcTašeja polkovnika Marčeaka skupno z nekim ruskim stotnikom, Marčenko je izročil cesarju carjev dar, obstoječ iz nove uoiforme ruskega po!ka, ki nosi ime cesarja Frana Josipa, Srbskc-turško-črnogorska zveza. FRANKOBKOD o/M. 13. „Frani »urter ZeitJDg-4 poroča iz Carigrada : Od dobroob-veščenih strani se zagotovlja, da je ined Srbijo in Turčijo sklenjena zreza, V kratkem se baje sklene taka zveza tudi med Čmogoro in Turčijo. Grozna nesreča v Radbodskem rudniku. 36G rudarjev izgubilo z.v-Ijenje. HAMM 13. Ker so eetlai rešilna dela ustavijena, se zamore z gotovostjo reči, da je povodom kaiastrofe prišlo ob življenje 300 rucUrjev, V bolnišnici se nahaja še 27 ra-n encev. Ne da se še določili, kedaj bo mjžno spraviti mrl.če iz rovov. KOLIN 13. Kolin&ki listi prtobčajejo proglase za nabiranje darov za ostale ponesrečenih žrtev v Ridbod.kfm rudniku. „Kola. Zeitung'' poroča, da se je nabralo že 24.000 mark. Kriza 3iilowa. BEROLLV 13. YA nemški listi končati, je o danes, da traja kriza v drž vnem kan-celarstvu dalje. Tudi ..Ko n. Zeitung* obžaluje, da ni ce?ar prekinil svojega potovanja in se v tem kritičnem tren o ti; u povrnil v Be-rolin. Na pogovoiu med ccsarjem in Biilo-■iV3m se bržkone odioči, ostane-li Biilow še državni kanedar di ne. Z BuLwom odstopi potem vse državno ministerstvo. BEROLIN 13. Državni kancelar knez Biilcw se poda v ponedeljek v Kiel, da p-roča cesarju o položaju. Kitajski cesar obolel. PEKING 13. Splošno se govori, da je cesar nevarno obolel. Njegove moči pojemajo. Med ljudrtvom kroži celo govorica, da je cesar že mrtev in da so dovedli v palačo njegove g* mlajega brata. Cessr boleha že 10 k t za kroničnim vnetjem ob'sti, čemur so se zdaj pridružile Se druge bolezci. Predsednik dume hoče odstopiti. PETROGRAD 13. Kakor poroča „Peterb. Z-.ituog" iz dobroobvešcenih krogov dume, je predsednik dume Homjakov baje sklenil, da se odpove predsedstvu dn^e iz razloga, da ne more ob sedanjih razmerah o »tati predsednik dume. Po lanci si oa vse mog,ča na- čine prizadevajo, da bi Homjakov ostal, doslej brez vspeha. Zahteve za vojsko in mornarico. PETROGRAD 13. Vojni minister je predložil dumi zakonski načrt o spopoloitvi vojnih zalog, minister mornarice zakonski načrt o potrebah balt ške fiote, ki ga ni možno odložiti. Za povišanje plač častnikom deželne brambe zahteva vojna uprava 16 milijonov rubljev. ___ Dunaj 13. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija Laopard dne 12. t. m. prispela v Nagasaki, kjer ostane 24 dni. Od tamkaj odpluje v Šangaj — Na ladi;i vae zdravo. Ogrski državni zbor. £ g Vprašanje jubilejnega križca. BUDIMPEŠTA 13. Zbornica je imela danes sejo. Predsedoval je Justli. Po si. Babecz*y (neodvisna levica) je izjavil, da bo glasoval za picdlog njegove stranke, ki poživlja zbornico, naj izreče mini sterskemu predsedniku grajo, ker je podpisal cesarjev odlok glede jubilejnega kri'cs. Govornik je rekel, da je bilo vedenje minister-skegi predsednika v tej stvari casprotno ustavi. Madjarski narod cima nikakega povoda, da slavi jubilej avstrijskega cesarja. Zahteval je, naj se predlog njegove stranke stavi na dnevni red, da se o njem razpravlja, (Pohvala neodvisne levice). Minkterski predsednik dr. Wekerle je izjavil, da se strinja s predgovornikom, kar je rek':l o varovanju narodne Časti. Tudi on želi, da pokaže sedanja doba narodno čutstvo in meni, da mora vlada take manifestacije na polju praktične politike negovati. (Pohvala). Noče se pa spuščati v podrobno razpravo, v koliko sta zakonska člena I. iu III. iz leta 1867 naknadni legalizirala na&top vladarja Njeg. velečanstva. (Klici pri neodvisni levici: Nikdar!) To ne pomenja, da je bila doba pred tem časom priznana kakor zakonita, marveč se je določilo zakonitost začetka vlade. (Velik hrup pri neodvisni lovici). To je priznal tudi državni zbor leta 1901 in to je izrekel tudi zakonski člen III. iz leta 1867. (Hrup pri neodvisni lev.ci). Ne more se torej trditi, da je vlada njeg. veličanstva začela 1. 1867. (Kl ci pri neodvisni levici: Ttdaj je postal ogrski kralj !) Jaz stojim v vsakem oziru na temelju zakonskih členov I. in III. iz leta 1867. Tem Členom nočem ničesar dostaviti, ne puščam pa tudi ničesar odjemati. Obrazložba predgovornika je pa s t=m v nasprotju in ne odgovarja temu stališču. Njeg. velečan^tvo je v rcsDici začelo vladati 2, decembra 1818, Tudi obrazložba je napačna, ako trdi, da je bil kdo prisiljen vsprejeti ali nositi kak red. Tu se ne gre za red, marveč za kolajno, ki jo hoče vladar podeliti uradnikom, ki so v javni službi. Nasprotovali bi vsaki politični dostojnosti, ako bi ob tej priliki ne dali izraza našemu spoštovanju, marveč bi hoteli v kakem pogledu demonstrirati. (Nemiri na levici). To je stališče, ki nas vodi. Prosim gospode poslance, — naj s umetno po-skušanimi obraz-ožbami ne spravljajo na dan ravno ob sedanjih razmerah na&proistva in dižavnopravna gravamina, ob času, ko nikdo ne misli stegniti drževno pravo v kateremkoli PODLISTEK. ' — Kaj bi rekel Košut, ako bi videl to ? je zamrmrijal skoro glasno, a v isti hip je opazil na koncu dvorane — Marijo. Sedaj ni mogel več, da ne bi stopil v dvorano. Io Ples v ,,Narodnem domuu. čim pet^e nehalo>se i® Elmir preril notri , in šel naravnost tja, ker je videl dekle. Naj-Sf isal Sandor Ksaver Gjaiski. — Prevel C—6. prej je šel do gospe Runjevičeve, ki je se- __i dela kraj inkoliko poznanih in uglednih gospa, a za tem se je približal Mariji, poleg V ta isti hip je stepil na prag dvorane katere je z več mUdemčev stal Pavel Ko-Jvemir Mirkofić. Ves začuden je gledal na tromsnic. ta vzvišeni silni prizor ter poslušal navdušeno — Torej ste vendar prišli, gospod Mir-z&noano pevanje. V prvi hip se je Bpomnil kovic — ga je v*prejela Marija ljubeznjivo. Druškovčijevih besed in zdelo se je, kakor J — Ali ste morda dvomili ? da občuti, da tu ni mesta zaoj. Napravil je — E — po družbi, v kateri ste bili — celo že kretnjo, da bi šel nazaj, ia poskočil se je vmešal Pavel, podavši ob enem roko je dva tri korake od praga. Nu, slika, ki jo Elamiru. Sicer bi bil morda Pavlu E'emirov je gledal, je bila tako krasna in veličastna, prihod neljub, — no, sedaj pa je bil ves v veda v pravem smis'u besede ni mogel odtr- liki radosti, da ni mogel druzega, nego rado-gati oči od nje. Moral se je z vsem zanima-'vati se. Pa ga je tudi Elemirov prihod ve-Djem z8giobiti v ta silni prizor vznešene1 selil, ker je videl v tem znak, da ni tako množice, v ta veliki entuzijazem, ki ga je strafien „madjaron", kakor so drugi, nesilo na 8tbe oko vsakogar, obraz vsakogar| Elemir je takoj povprašal Marijo, da-li in vsaka kretnja. Ni se mogel odtegniti ga- ima kak ples z&ni. notju na tej nedogledni ljubavi do doma in Marija je pogledala v plesni red, tiskan rodu, ki je kipela iz vseh src in zvenela iz i a narodnih trobojnih barvah pod ilirskim zna-vsacega glaau. In tako ga je vsega zavzela ta j menjem danice in polumeeeca. čarobna slika, da sa jej niti ni več čudil, gle- Pred odmorom se bo plesalo „narodno dati in poslušati kaj tacega na Bijajnem plesu, kolo* — zato sem Engaževana z gospodom marveč se je ves udajal čarobnemu pogledu Pavlom — za tem bo kotiljon — potem na krasno oblečene ljudi, skoro pobožne v valček — zopet »alček — pa polka, •vojem patrijotizmu. — A kadrilja ? je vpraSal Elemir. pogledu. (Prigovor na levici) Radi vaeh teh razlogov prosim zbornico, da odkloni predlog (Živahno pritrjevanje,) Predsednik je potem vprašal zbornico, ako želi, da pride stvar v meritorično razpravo na dnevni red. Zi to so dvignili eamo Členi neodvisne levice, socijalist Mezoffy in bivši pravosodni minister Geza Polony, ki ne pripada sedaj nobeni stranki. Predsednik je izjavil; da se je večina izjavila proti temu, da se predlog stavi na dnevni red. (Živahni nemir pri neodvisni levici.) Nato je zbornica izvolila odsek za volilno reformo in aneksijo. Nato je bil po kratki debati v sprejet zakonski načrt o i seljevanju. Prihodnja seja jutri. ______ __ Kriza v Avstriji, Včerajšnje vesti so ee glasile naravnost obupno, kakor da je izginola vsaka nada, da bi moglo priti do parlamentaričnega minister-stva. Na to obupnost je kazal tudi članek v oficijoznem „Fremdenblattu", kateri članek nam je sporočil korespondenčni biro. Članku je pripisovati tem večo važnost, ker je jasno iz besedila, da ga ie inspiriral sam baron Biecerth, Izvajanja ? „Fremdenblattu izzve-neva v veleresen opomin na adreso &trank, rekli bi v opomin; zadnja ura je, da se spametujete !! Če se nočete vladati same, oziroma, če nočete sovladati, vas bodo vladali drugi — to je: birokracija ! To io dovolj jasoa napoved birokratiBke vlade. Baron Bienei th sporoča parlamentu preko „Frenidenblatta*, da stojimo pred bankrotGm parlamentarizma. Saj izzveneva zaključek članka v dunajskem listu v klic: sedaj ne gre več za to, kakjvo ministerstvo naj pride ni katere osebe naj je sestavijo, marveč gre za to, kako stališče se ima ohraniti strankam v državi, gre za temeljne ideje vladanja! Tako — giozi članek v „Fremdenblattu*. Drugo vprašanje pa je, ali ee ima juha res srebati tako vroča, kakor jo pripravlja rečani članek ? Ali ni marveč namen stranke vatra-šiti, da bi postale mehkeje in boli odienljive?! Ča je hotel baron Bienerth to doseči, si gotovo ni izbral najzanes'jivejega sredstva. „Ar-beiter Zeitung" piše naravnost ogorčeno proti tem grožnjam barona Bienertha ter označa n;egovo nastopanje kakor nečuveno, kakršno bi ne bilo možno v nobeni drugi konstitucijo-nelni državi. To je že prav. Ali mi ne smemo pozabljati, da živimo v Avstriji, kjer imamo le vnanje forme konstitucijonalizm*, dečim duh njegov nikakor še ni zavladal na upravi države. Zato ne smemo smatrati izključeno možnosti da bo parlamentarizem vsaj nekoliko ča?a postavljen na suho in da nam bo zopet slavna birokracija rezala kruh političnih pravic in svobode. Temu pa se ravno mi Slovani nimamo kaj veseliti. Saj poznamo tradicije, ki vladajo v avstrijski birokraciji, saj vemo, kako je prek in prek prežota nemškim duhom in kako nima nibaka smisla za čutstvovanje narodov in za pogoje njihovega razvoja. B i r o-kratična vlada v Avstriji pomenja — nemško vlado!! V tim pogledu se ne smemo udajati nikaLiu iluzijam. Edino tjlažilno je, da živimo v 20-stoletju, ko naroii nUo več mrtva mase, ampak žiri organizmi, ki znajo branit svoje življenje. — Se bo tudi plesala, ali po odmoru. — Mari ote jo že obljubili ? — Niaem. — Dobro — torej kadrilja ! — Poljubljam roko ! je odgovoril Elemir zadovoljno, skoro blaženo. — A zakaj niste prosili za kotiljon ? se je vmešal Pavel ob enem zadovoljen, da se ni angaževal zanj. — Za prvi — kotiljon — pred odmorom — sem že angaževana, je rekla Marija hitro — a diUgi je po odmoru — po kadrilji. — E — gospica Marica — potem pa prosim jaz za drugi kotiljon — se je javil Pavel glasno. Marija se je le nasmehnila ; no, ni bilo več časa, da bi kaj odgovorila, ker je v isti hip glasba zasvirala valček, a pred njo se je postavil mladenič, ki jo je od vel sredi dvorane in zaprosil ples. Pavel je še čakal, da tudi on zapleše z Marijo, a ko je to opravil, preril se je iz dvorane v stranske prostore, ker je ves gorel od želje, da spregovori kaj z mnogimi rodoljubi, ki jih je že v del na zabavi. V srednji sobani je opazil Qaja. Ta narodni proporo ditelj je bil v bogati narodni noši, beli surki izvezeni srebrom in medro svilo, a ozke hlače so mu bile okičene srebrnimi vrvcami. Okolo njega so stali mnogi ugledni in slavljeni rodoljubi. Govoril jim je o veliki vlogi in zna- Včeraj je baron Bienerth nadaljeval pega-janja z načelniki strank, iz česar sledi, da zadnja beseda vendar ni Še izgovorjena. Čehi iu sestava norega miiii-sterstva. Korespondenca „Zentrum" poroča, da so v „Narodnem klubu** združene češko stranke na svoji predvčeraj. plenarni seji odobrile sklep skupnih parlamentaričnih komisij tth t trank : Toliko glede Stremaverjeve odredbe kolikor tudi giede notranjega uradovanja na Češkem naj se uvede in c-hrani status quo, kakor je obstojal pred 9. novembrom li'07 — dneva, ko je bil pri hebskem sodišču izdan znani cdlok. Bilo je tudi opozicije, tako izlasti v klubovi seji Miadočehov, na katero je bil povabljen tudi dr. Komer, člen predsedništva praškega mladočeškega akcijskega odbora. Proti omenjenemu sklepu skupne parlamen* tarične komisijo so glasovali poslanci dr. Fcrt, Hrasky, dr, Pacak, Sib in dr. Korner. Predlog barona Bienertha, naj poslanci upli-vajo na uradnike na Češkem, da s e drže omenjenega status quo, je bil enoglasno odklonjen, Odobreu je bil program, na katerem bi češki zastopniki stopili v Bienerthov kabinet in ki obsega tri točke, namreč jezikovno vprašanje, vseučiliščno \pra?anje in osiguranje da bo mogel češki deželni zbor delovati. Kar 6e tiče eventuelcega zasedanja mini&terckih bedeže^, se vse češke stranke drže stališča, da mora na ministerski klopi med Nemci in Slovani obstojati paritetično razmerje, to se pravi, v kabinet mora poleg pet nomškib sedeti pet slovanskih ministrov. Taktično Mižanje mea rodu. Zato z veseljem pozdravlja po Italija- Rebula Lovrencova, g. Rebula Fran (oče nih napovedani boj, ker se zaveda, da izide novorojenčka), g. Ferfolja iu delavci obeh obri-iz tega boja kakor zmagovalec ni da bo slavil nikov (Gregorčič - Rebula), končno zmago, nad krivico in brezzakonjem. < Ia tedaj se mirno odpočije na svojem ognjišču s pomirljivo zavestjo, da je storil svojo dolžnost kakor človek in kakor Hr^at, ter da je tudi pred kočico istrstega kmeta ; sinilo solnce sreče in svobode. Ker ee na tak način lahko mnogo nabira širom domovine, priporočamo to v izgled vsem, ki imajo v družin?h sličnih s!av-no&ti. Nabiralcem in darovalcem lepa hvala! — (Denar ie naložen v „Trgovsko - obrtni zadrugi*). ; * * * J Otvoritev konsumnega društva v Rocolu. Simpatično je, da ni „Piccolj" ne včeraj pijejo nam iz Rocola : V Rocolu, v tem do ne predvčerajnim priporočal kandidata za zadQjega časa narodno najbolj zanemarjenem III. puljski okraj, da-si ie druge kandidature okraiu, otrorili so v nedeljo konsumno društva razglašal. Kako naj si tolmačimo to? Ali so za Rocolaki okraj, kjer bo od sedaj nekako se ,.iignoria ustrašili svoje lastna prefidnosti narodno zbirališče. — m neumnosti? Ža možao ! bilo temu tako, nas to ne misli* da mislijo odnehati ;"t .krivico in jo hočejo popraviti, imemu govori „Piccolo*, ne višini političnega poštenja, le pofulmiti. Zastonj ! Kar ne ho pozabljeno! Ali tudi ča bi ame zavajati, k _ da so O li, v stoje na Ako tudi je bilo vrome skrajno neugoino burja in dež — napolnilo je rocolsko spoznali ljudstvo prostore konsumnega društva, kjer katerih jQ pridno prepevalo lepo slovenske pe3mi^ tak* domače pevako društvo rZvonimir". kompenzacije ne dobita, zgrabiti za crožje. Angleški opomini Bolgarski. „Daily Mail* poroča iz Carigrada, da je angleški poslanik svetoval bolgarskemu delegatu, naj kaža Bolgarija nasproti Turčiji pomirljivo in velikodušneje vedenje. Bolgarski delegat je naglašal, da ima Bolgarska blago voljo, da je pa širomašaa. Glasom nekega turškega računa, bi namreč delež Bolgarije na turškem državnem dolgu znašal približno 97t odstotkov. Nadalje računa Turčija bolgarski tribut na letnih 100.000 turških funtov. Turčija izroča vsako leto to svoto že od leta 1882, upravi državnih dolgov, ker Bolgarija sama ni doslej plačevala tributa. Porta zahteva sedaj za minolih 26 let 2'6 milijonov turških funtov; nje na-daljne zahteve glede tributa pa niso znane. IZ TURČIJE. CARIGRAD 13. Neka brzojavka „Jeni Gazete" pravi, da je atenski osrednji od-anonimni in dobro poučeni publicist cesarjevo bor oborožil kristijane janimkega vila- Drobne politične vesti. di bosta prisiljeni j Novi guverner avstroogr-ske banke. — V budim peštanskih političnih krogih se govori, da postane bivši ogrski finančni minister Lukac3 guverner av-stroogrske banke, ako bo Bilinski imenovan avstrijskim finančnim ministrom. Glasom drugih verziji naj ni se imeno?al guvernerjem državni tajnik v fioančnem ministerstvu, Po-povic3 ali Kolom an Szell]. Poljaki pri papežu. — Papež ie v četrtek vsprejel v svečani avdijenci poljsko deputacijo in Galicije, ki jo je vodil gališki deželni glavar grof Badani. Dnevne vesti. mnenje o Angležih in Angleški. jeta. — Viljem II. zagotovja s pomočjo tega pu-; CARIGRAD 13. Neka brzojavka „Jeni biicista angleško javnost, da je on in gotov G&zete' iz Skadra javlja, da je Crnagora Nekaj za „Piccola". Zvest svoji Slovanom sovražni tradiciji je naš „PiccoloJ, hlastno pograbil te dni po neki vesti v nemških listih, kjer je bilo rečeni, da so v Mostu na Češkem, Čehi skrunili grobove. In ]e seveda postavil na čelo naslov, žaljiv Čehe. Par dni potem pa so Morda se hočejo Xe domače — a všled slabegi vremena so storiti, je sto* on3ejene zabave udeležil seje naš omiljeni nam ! državni poslanec gospod d r. R y b a r z ne-I katerimi drugimi gospodi iz Trsta. Gospod ! poslanec — katerega navzočnost je nu3 vse iz srca veselila — nam je v svojem krasnem govoru povedal mnogo lepega in poučnega, kakor more pač le oni, ki res ljubi svoj narod in mu jo sreča in blagor istega na srcu. L?pih besedi smo čuii tudi iz ust gospoda W i 1-f ana in našega znanca in prijatelja gospoda Cveka. Oaieniti pa nam je tudi govor gospoda perovodja Laha predsednika konsumnega društva, kateri zadnji se je go.podu poslancu dr. Rybaru in ostalim gospodom iz mesta v prisrčnih besedah zahvalil za poset in poučne besede. Sedaj imamo iudi Rocolčani Bvoje pro-j stere, v katerih se bomo mogli pa trudapol-. nem dela zbirati in malo pozabavati, kakor tudi se mej seboj bližje spoznavati in vedriti. Upamo pa, da nas bodo tudi naši bratje iz mesta obiskovali, ker naših prostorih bodo postrežem vedno z izvrstno domačo rocoliko kapljico. Koledar družbe sv. C, in M. za leto 19 j9 za !jo pravkar izšel. Kaj prinaša? Svoje blago je nemške novine mo- razvrstil v dva predala. Prvemu je nialo?: rale priobčiti notico, ki izjavlja, da je bila »Narodnemu delu«, v drugem pa Vestnik ona prva vest popolnoma izmišljena, da v družbe sv. C. in M. V prvem predalu se naj-Mostu niso bili skrunjeni nikaki grobovi in da prej spominja velikega dobrotnika naše šol- V Trstu, dne 14 novembra 1S08 »EDINOST« 5tv. 315 Stran III ske družbe in vsega slovenstva blsgopokoj-nega Viljema Polaka, čegar podobo in podpis spremljajo zanimivi spomini Podlimbarskega manj. Marljivi R. Orel je objavil telitoe vesti o šolstvu med beneškimi Slovenci. Vrli obmejni narodni delavec Lev Brunčko je v znameniti študiji predočil »Sistem češkega manjšinskega dela". To je spis, ki naj ga 2-krat 3-krat prečitajo vsi, ki hote delati na obrambnem polju, in naj se uče iz njega, kako treba urediti narodno delo, da pojde vspešno izpod rek. Drugi koledarjev predil se začenja z zgodovino družbine tržaške šolo o njeni 20-l-etnici iz peresa J, P. Potem slede članki : Pomen »Legitimacijfkega Ihta« za druž. bv. C. in M. in za narodna društva. »Delovanje vranske podružnice leta 1907—8« in poziv: Podružnice, združite se! Poleg običajnega poročila o skupščini objavlja koledar zelo natančno družbino bilanco in proračun. Pripomniti moramo, da smo zapazili v tem oddelku letos nekaj novega : podružnice so razvrščene po višini lanskih dohokov — izvrsten nagib, da v bodoča Čvrsto tekmujejo med seboj. Toiiko narodnemu delovanju posvečenega gradila ni še doslej objavil noben družbin koledar ; zato ga cajtopleje priporočamo. Vsa* kemu slov. narodnjaku bodi v dolžnost, da ga prijazno sprejme in b položcico pošlje družbi sv C. in M. v Ljubljano zanj 1 K 20 vinarjev, ali morda še kaj več. Tržaška ma!a kronika* Utopljenca so našli. Včeraj zjutraj je neki pilot videl pGd Skednjem plavati na morju truplo moža. S:opil je v čoln in potegnil truplo h kraju, ter o tem obvestil aroje predstojnike, ki so dali pripeljati truplo v mrtvašnico pri sv. Justu. Pozaeje se je doznala, d* je utop-jenec 33-letni pometuč I. C dolin. V nedeljo je Ceolin razkladal 6meti in pri tem ga je burja vrgla v morje, kjer je utonil. Črna nehvaležnost. Marija K., stara 20 let, iz[Postojne, je biia včeraj aretirana na ovadbo železničarja Frana Biučer. K. je pred par daevi prišla k Barčerjevi soprogi in, češ da je trpi glad io nima stanovanja, našla u m ljenje v njenem srcu in popolno pogosto-vaoj^. Za zahvalo pa je K. vkradla gospej 20 K. Požar na Prošeku Včeraj zjutraj so ognjegasci pridirjali na Pro3ek, kjer seje bil v neki hiši razši'il požfir. Naš repoiter ima o požaru sledeče podatke, za katere so zahvaljuje u^udnoBti gospiče poštne upravite ljice. Rali neznanega vzroka se jo na enkrat vnel velik ogenj v kuhinji hišice, zaznamovane s štev. 89 na Prošeku, lastnina g. Matevža BriŠčika. Takoj so b li telefoniČno po-pozvani tržaški ognjegasci. Po upornem delu istih je bil požar kmalu pogašen. Uaičeno je bilo mnogo pohištva. Škoda znaša okolu 1000 K. Nazgode. Josip Primožič, star 33 let, iz R'jjana št. 318, zidar, uslužbsn pri gazome-tru v Rojanu, padel je včeraj iz tramvaja in si težko z?inil desno nogo. Sprejeli so ga v bciiiišr;ico. Marija FurUn, strara 20 let, hičua, se je včeraj polila z vrelim mlekom na desni roki in dobila težke opekline. Koledar in vreme. Danei : Jozafat škof muč. Jutri : 20. ned, po Biak., Leopold 3p. — Temperatura včeraj ob 2. uri po-poludne -j- 12 Cels. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napo»ed za Primorsko : Večinoma jasno, semtertja megleno. Zmerni vetrovi. Temperatura višja. Vreme stanovitno. Naše gledališče. Klor pozna naš oder in ve, da nimamo niti pravih postranskih prostorov, niti ozadja, niti sonc in jame, ki so glavni pogoji, da so morejo naglo izvršiti spremembe prizorišča in 3 tem okrajšati premori, ta se mora prav za prav čuditi, da Be morejo sploh uprizoriti igre kakor so „Katakombe" in podobni komadi. Drugim, ki tega še ne vedo, je treba to jasno povedati in jih vaditi v večji potrpežljivosti. Sicer pa treba priznuti, da se našim rednim obiskovalcem gledišča že precej pozaa .šola. če pa prihaja v hram slovenske Talije k vsaki predstavi tudi nekaj novincev, je to io veselo znamenje, ki priča, da se krog na-S h prijateljev širi. Vsem potrpežljivim in nestrpnim obiskovalcem slovenskega gledališča pa bodi povedano, da v nedel;o ne bodo i^ueli povoda pritoževati ee zavolj tega. Premora, ki bosta med prvim in drugim, oziroma drugim in tretjim dejanjem, bosta trajala k večemu po 5 minut; torej ne bo niti treba hoditi iz dvorane, na kar se občinstvo sploh opozarjal Vsled tega pa se bo čas igre znatno skrajšal, tako da bo konec gotovo ob 10. uri. Oddaljenejši obiskovalci se bodo mogli še poslužiti tramvaja za domu, kar bo gotovo marsikoga privabilo jutri v nedeljo k izborni ljudski drami „V n i ž a v iM. Tržaška gledališča: VERDI. Na siaočnjem častnem večeru Blavnega diva Novelli je istemu občinstvo priredilo prisrčne in navdušene ovacije. POLITE AMA R03SETTI. Danes opera »Favorita« s sodelovanjem primadone g.ce Fiascani in gg. Stracciari, Massa in Picceri. F E N IC E : Danes zvečer, jutri pope-ludne in zvečer se predstava „feerie" .Okolu «veta v 80 dneh." ponovi. Veliki moderni Kinematograf Ulica Media štev. 40 (Časa di pergoli) Edini v Trstu za izbrane programe. POSEBNA MIRNOST ! od 14. do 17. novembra 1908 MOČAN ODSEV METULJ, fantazija Aberacija ljubezni ali zločin TATVINA PO MELASS1 — GRET7 BA7ER - (komično). J pretresljiva žaloigra LETEČI BEOĐ JUNAKOVI SPOMINI po resnici. neprekosljiva komika. Društvene vesti. Pevsko društvo «Zarja> v Rojanu priredi v nedeljo dne 15 novembra veliki V&riete koncert v dvorani Aot Uril1 nrAainH ^ Nar. delav. organizacija V Dolini se bo vršil ustanovni občni zbor podružnice N. D. O. jutri ob 4. uri popo-ludoe v prostorih g. Pangerc-a. Istotako se ustanovi podražaica N. D. O. v Ricmanjib v nedeljo dne 15. t. m. ob 3. uri popoludne v , Narodne m domu' kjer bo tudi veselica ■ petjem, godbo in plesom v korist novoustanovljeni podružnici. V ponedeljek bo sestanek Št. Takopakih delavcev v prostorih gostilne Babic- sve, kjer znani gostilniški prostori s kegliščem, hlevi in 99 PRI LIZI obširnem dvoriščem v Gorici, Kapucinska ulica št. 2 V isti hiši je oddati več Čednih Stanovanj Z razgledom na ulico. Vsi prostori hiše bodo v kratkem prenovljeni. Cela stavba se pod ugodnimi pogoji tudi proda. Podrobnosti se izve pri GORIŠKI LJUDSKI POSOJILNICI —— v Gorici, Gospodska ulica št. 7 ---- Stran IV »EDINOSTc St. 315 V Trstu, dne 14 novembra 1908 se bo obravnala ražna st*ar, tikajoča se v piri vrsti St. Jakobakih členov. Vesti iz Goriške. Novo vino se odslej naprej ne bo smelo točiti po gos!ilnah do novega leta. Priprav Ijena je taka odredba politične oblasti, da se more na ta način prodati staro lansko vino. x Goriško vinarsko društvo. Namestni-štvo je potrdilo nova pravila, ki so bila sprejeta na zadnjem občnem zboru. Delokrog društva se je s tem razširil na vse vinorodne kraje v pokneženi grctiji Goriško-Gradiščanski, da bo možno vstrezati odjemalcem z različnimi vini in drugimi vinskimi izdelki iz vse dežeie. Dokler se društvo ne okrepi, bo sprejemalo od svojih čienov le vinske izdelke, bo te prodajalo in skrbelo, da Bi pridobi goriški vinski izdelek v Bvetu dobro ime, kolikor možno visoko ceno in mnogo odjemalcev. Društvu zamorejo pristopiti fizične in juridičoe osebe, bodisi posamične, gospodar ska društva, županstva ali korporacije, ki se zamorejo vezati s pogodbami in bivajo v deželi. Kdor hoče pristopiti društvu, vplača enkrat za vselej K 2 pristopnine in K 20 kakor defcž za vsakih 10 hI vinbkega izdelka, ki ga hoče dati društvu. Delež cstane last društve-bika in te mu vrne v znesku, ki ga kaže zadira bilanca, po enem letu, potem, ko je pravilno napovedal svoj izstop. Vinske izdelke se sprejema le od členov in plačuje po dnevni ceni; člen dobi nekaj na račun in če le možno se mu izplača takoj ves zneEek za vino vzeto od njega. Vina in vinski izdelski morajo biti izključno le naravni in pristni; zadruga hrani te strogo ločene po tipih. Nadejati 6e je, da sedaj pristopijo društvu vsi slovenski vinogradniki v deželi. x Občina Volče ima 139% doklad na izravne davke in ni upanja, dobiti drugih dohodkov, da bi se znižale dcklade, od katerih nima občina nobene koristi, ker ves denar gre za vzdržavanje ubogih in za bolriške troske, ki naraščajo leto za letom. Volče imajo samo na eebi plačevati prav malo podpore za potrebne reveže in tuđi malo bolniških stroškov. Ali z občino Volče so spojene v eno županstvo še davčne občine čigioj, Ko-zaiFČe, Sela in Ruti. Zadnji dve sti kar polti revežev in bolnikov. Ker se pa bolniški stroški računajo k skupcim potrebam in se raz-deijajo na posamične občine na podlagi davčne moči, plačuje skoraj vse te stroške samo občina Volče. Vsled tega ima ta vzlic 139°/o dckladam leto za letom primanjkljaj, mej tem ko imajo šibkejše občine, ki v resnici prov-zrečajo te stroške, z dokladami od 70 do 80 odsf. preostanka. Zfckon, ki določuje, „da se občine, ki same zase nimajo potrtbnih pripomočkov, da bi spolnjevale zakonite dolžnosti, emejo vsled deželnega zakona združiti z drugo občino istega okraja v eno županijo*, je krivična. Take občine naj bi se vpravljale same zase; zakonito pa naj bi se določilo visokost naklad, ki bi jih imeli nositi občinarji; ako bi se pa ne mogli kriti vsi stroški, naj bi v slučaju primankljaja prispevala vsa dežela in ne samo ena občina, katero se na tak način spravlja na rob propada. Bolniške stroške in podpore je treba plačevati tudi za občinario, ki jih živ krst ne pezna. Bog ve, kedaj se je kak občinski pri-fctojenec poročil kje v svetu, in imel celo kopo ctrck, ki si vsled neprestanega klatenja po svetu niso zadobili nikjer demovinske pravice, ali je iz nevednosti ali iz nemarnosti niso zaprosili ; občina pa tudi ne more potrebno ukreniti, kttr sploh za-nje ne ve. Taki klateži se navadno jako množe ; nahajajo se križem sveta celi rodovi, ki imajo domovinsko pravico v občini, za katero ne vedo, v kateri deželi leži. Ko pa so obnemogli ali oboleli, dobiva dotično županstvo plačilni nalog. Mnogo bolniških stroškov Be mora plačevati tudi vsled nevednoiti našega ljudstva; naši ljudje gredo namreč v svet, ko ne vejo, da je podjetnik, pri katerem delajo, zakonito obvezan zavarovati jih za Blučaj nezgode pri določni zavarovalnici, katera potem nosi bolniške stroške; ako jih pa podjetnik ni zavaroval, mora ta sam nositi vse stroške v slučaju bolezni ali nezgode. Županstva n j torej v ",sakem takem fclučajo pridno poizvedujejo preden plačajo 8t:oške. ..Slov. Čitalnica* v Dol. Vrtojbi piredi juti i 15. t. m. svojo jesen.ko veselico in sicer v dvoraci g. Maraža pred cerkvijo. Vspored veselice je obširen in zanimiv, kakor petje, tamburanje in burka enodejanka: Začetek veselice je točno ob 3*30 uri popoludne. Vstopnina k veselici znaša 40 st., sedeži I. vrste 40 atot., ostali 20 st. Po veselici se razvije iavn ples, pri katerem bo sviral orkester. Med plesom deluje šaljiva pošta. Ples traja do polnoči. —■ Ve s čisti dobiček je namenjen za ustanovitev javne ljudske knjižnice. Vabimo torej si. občinstvo, da se te veselice v obilnem številu udeleži. Omeniti moramo tudi, da se posebnih vabil k tej veselici ce razpošilja. Odbor. Vesti iz Istre. Bralno in pevsko društvo r Venec" v Kozini ima jutri v nedeljo dne 15. t m. 10. redni občni zbor v prostorih g. F. Dobrila ? Kozini. Začetek ob 8. uri zvečer, • * Vesti iz Kranjske. ! Pomagalo je. Pišejo nam : Župni urad i ▼ Cerknici je nadomestil svoj samonemški PredDOSt imajo stanovanja v novi hiši. ali ona, katera imajo vpeljano vodo in plin. Pogodba tudi za več let. Ponudbe pod „Tri osebe- na Inseratni oddelek Edinosti. 1721 dobiva se naravni med I. vrste. Poste At. 1794 pečat, o katerem smo poročali, s samosloven-1 CtsinAlianip P™™" mala družina (3 w m|oLj|rn! Nrilšira" ulica delIt skim. Storil je svojo delžnost. OiaflOVanjB osebe) v bUžmi velike vojašnice. ( V mieKami „firilolCa J - \ FredDost imaio stanovania v novi hiši. ali ona. ka- Najstareji duhovnik ljubljanske škofije, 87 letni Jos. Hočevar, je umrl v Novem mestu. Lansko leto je imel djamantno mašo. Vesti iz Štajerske. Mesto Maribor je zahtevalo po svojem poslar.cu AVastianu v štaj. deželnem zboru še eno nemško dekliško šolo. Nemške trgovine v Ptuju zelo občutijo slovenski bojkot. Odkar so pa kmetje izvedeli, da se v nemških listih hujska proti nakupo-van u njihovih pridelkov, je nezadovoljnost v kmetskih vrstah vedno veča. p:C£ hJm veščega slovenskega, nemškega in even- i ribdl jd tuelno nekoliko italijanskega jezika, i5če c. kr. okrajno glavarstvo v Sežani. Nastop službe s 1. decembrom t 1. Dnevna plača K 2.50. — Pismene ponudbe z uzorci pisave v slovenščini in nemščini je uložiti na imenovano c. kr. okrajno glavarstvo._ 1803 | MI0H0 zdrava dojenka se ponuja. Naslov pove Hiiaucl In ser. odd. Edinosti. 1802; Pon7Mnnict s!užbo vratarja ali kaj slič-i ■ C«lfcljtlll»01 nega. Naslov pove Inser. odd. Edinosti. 180G ' i I Pna nrilnžnnct Frodam m°Je posestvo LtJpd, |jniUZIIUol. malo zaradi zaželjenih misli za podati se v tt je kraje. Cena nizk<». Kjadin sv. Alojz štev. blizu velike hiše od Kluna. 1807 PrflHoin CD obleke, paletots za moške in riUUdjU OD dečke. Plačilo na obroke. KO-STORIS, ulica Giosue Carducci št. 16, prvo nadstr., blizu restavrhciie Cooperativa ex Hscker. n70nifi Be dober, trezen 35-letni c kr. UmIIIII državni uradnik (letna plača 3000 K) z dobro, lepo in mehkoČutno, primerno naobraženo in premožno gospodično. Resne ponudbe (tudi po stariših in sorodnikih), ako mogoče s fotografijo na Inseratni oddelek Edinosti pod „Ideal" vsaj do 30. novembra. 1775 Hrimnp žei^Jesti »^vrstne napolske in &i-i/l U£II!U, cilijske pristne testenine, ki so bigi-jeniČce in tečne, naj se poslužujejo Nove p r o-d a j a 1 n i c e ulica Parneto 3. 1771 Josip luizarski mojster, Tibc, ultes vFakovrstna mizarska dela Belvedere štev. 8, izvršuj* 38 Nsnnf ^kfi 'n 8'ciliisfce pristne testenine. Te-l^aJJUIjOftlJ stfnine z jajčevino. Naj£n*je italijansko maslinovo o!je. Bolonjski riž, sir, konserve. Direktni uvozi , nova prodajalnica" ulica Farneto 3. 1772 SctfcLfn i/inn proda se po ceni. Iščejo se kupe OUOftU ¥I15U in krčmarji. Pojasnila daje Poreška klet (Caniina parentina) na OpČinah Št. 176 Rn^nnfitrtlSI šestnajstletna, vešča slovenskega. UOv^llUL'J d nem-kega in nekol. italijanskega jfzika, katera je že eno leto služila kot uradnica pri neki tukajšnji tvrdki, išče službo. Ponuja dobra spričevala. Naslov pove „Edinost". 1877. Ifračisi toron iu belo vipavsko, prodaja l\l flOP.I Idi d 11 Anton Stare, Trst. ul. San Lazzaro žtev. 22, po 96 stotink liter, in belo 72 stot. Za gostilničarje in krčmarje dogovorne cene 1F 52 Danes Narodni nrph nflprav}>kdor se sii- lldl UUIII yrtJBI bati drugje in re v odlikovanem fotografskem ateljeju Antona Jerkiča v Trstu zraven velike pešte It. 10, v Gorici Gcsposka ulica št. 7. — Svoji k svojim ! i -21)7 Dve veliki sobi gld. mesečno. Ulica Fabbri št. 1, po SCa!a dei Fj-.bbi i na desni. Voda v hiši- j^c UrPnra sprejme takoj trgovina jestvin. Oui ki imajo veselje do trgovine, i-naj prednost. Naslov pove Inseratni odd. Edin. 1784 in vsake sobote v hotelu „BALKAN" velika pojedina in druge svinjine POZOR POZOR i V prodajalnioi slanino O ________________ g Gicv. Suban, Trst ulica Caserma štev. 13 ^S Ee đobyo vsak ča.- za zajutrlc prave dunajske k!.. • .-e (D»Q. >OTomesto] iu specijaliteta kr.i ijsfcih 'kK.l.a-kakor tudi praika in graška gnjat in „Kaiseriit iscl. • ©Prodaja na drobno in debelo tolminskega, tirolskega in kranjskega čajnega masla. Priporoća se preprodaj., krCmarJcm in gostilničarji ui. Q O O O O o & Q O Jure ffiarkieem " zaloga dalmatinskega vina ■ lastnega pridelka Trst, ulica Boschetto št. 22. prodaja na drobno 111 debelo. - Lastni gostilni v ulici Olmo št. 2. (All'Aneora) in v ulici Mnjolica štv. 3. (Alla bella I )alniazia). V spodnji .^i^ki se b» s 1. sušioni Xi»0'J lep.i, povsem na novo in moderno o-premljena KflUflRNfl t vsemi drugimi prostori iu vrtani, dahi wmr v najem, ^m Nataiiiueja pojasnila daje gospod VIKTOR BGLAFFIG veletrgovina z vinom in žganjem v Spod. Šiški pri Ljubljani. ss Nov© pogrebno podjetje Pisarna in prodajalna Uia Umcenzo Bellini št. 13. Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon St. 1402 Zalega oprave ulica Massimo D' Azeglio št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegautuejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČHNE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HEZiRIK STIBELJ in drugi, UMETNi ZOBJE Plombiranje zoboy Izdiranje zob o v brez ~ vsake bolečina v zobezdrfivniškeni kabinetu Br. 3. Čermak m 0. Tusckr T RST ulica della Caserma štev. 13, IL nad&i. v dobrem stanu se proda pc nizki ceni hm radi opustitve prostorov. Kje pove Inseratni odd. Edinosti oo pod številko 1804. o o DANES, dne 14. novembra 1908 v novem in najelegantnejem kinematografu Na vsporeda nove in vabljive slike. Zrst, via piazza piccola (za magistratno palačo, ast Uydroun tovarno hranil u Prnji VID. izdeluje in priporoča : „Vydrovko" žitno kavo, pošiljano po po