DECEMBER 1978 LETO XII ŠTEVILKA 12 OB DNEVU REPUBLIKE ■■■■ Letošnjega 29. novembra mineva 35 let od zgodovinske noči, ko se je rodila nova Jugoslavija. Tovariš Tito je na tem zasedanju med drugim dejal: » V tej težki, zanesljivo lahko rečem, najtežji situaciji v zgodovini naših narodov, se je našla samo ena organizacija v vsej naši domovini, ki je bila 20 let tako rekoč izobčena in so jo preganjali vsi oblastniki v Jugoslaviji, ki pa je vse svoje izkušnje in organizacijske sposobnosti, vse svoje preizkušene borce dala v službo svojemu zasužnjenemu narodu. Samo komunistična partija Jugoslavije je bila sila, kije pripeljala ljudstvo v oborožen odpor, ki ni klonila, temveč visoko dvignila prapor osvobodilnega boja in je do danes vztrajala v tem boju skupaj s svojimi... ...V zvezi z vsem tem, predvsem pa z razvojem splošne ljudske vstaje, z osvoboditvijo vedno večjega ozemlja v zvezi Z vedno večjimi nalogami, ki se poživljajo pred naše narode, in v zvezi z razvojem dogodkov v tujini, je potrebno pravočasno storiti vse ukrepe za nadaljnji uspešen razvoj narodnoosvobodilnega boja, potrebno je storiti vse, da bi si naši narodi zagotovili takšno državno ureditev, ki bo temeljila na bratstvu in enakopravnosti vseh narodov Jugoslavije, in ki bo zagotavljala resnično svobodo in demokracijo vsem družbenim slojem. ..'« To je bila zmaga revolucije, zmaga jugoslovanske revolucije, ki jo danes še vedno nadaljujemo. Izbrali smo svojo pot v socializem, odločili smo se za samoupravno socialistično demokracijo. Delovnemu človeku vračamo vlogo, ki so mu jo v zgodovinskem razvoju vzeli drugi razredi. Letošnje praznovanje praktično zaključuje prvo leto življenja in dela naše sestavljene organizacije. Brez' dvoma je bilo uspešno. Začrtane naloge smo uresničili, upajmo, da bo prihodnje leto še boljše, da bomo lahko še ponosnejši na razvoj naše družbene skupnosti, katere rojstvo je bilo tako svojsko. jJ IH82 ..ilEi Vročevod ob in po Robbovi cesti OBVESTILO Obveščamo vse člane Elektrotehničnega društva Ljubljana. da bo občni zbor društva I l. decembra I978 ob 17. uri \ dvorani Elektro-Ljubljana, Kotnikova 9. Vabljeni vsi člani in tudi nečlani. Upravni odbor Elektrotehničnega društva Ljubljana SILVESTROVANJE Tudi letos bomo organizirali silvestrovanje v Fiesi, kot smo objavili v zadnji številki Glasnika. Delavce, ki bi želeli tu silvestrovati, obveščamo, da je še nekaj prostih mest. Samo pismene prijave sprejema tov. Jožica Hren, Titova ,'.T7: do vključno 15. 12. 1978. J Brez dobre mehanizacije montaža ni mogoča OKREPITI OGREVANJE LJUBLJANE Od Linhartove, po Robbovi, do Vilharjeve ulice v Ljubljani gradimo vročevod premera 700 mm, ki pomeni povečanje priključne moči za ogrevanje centra. Letos bo zgrajena 1. faza — do Vilharjeve, potem je predvidena še II. faza — vzporedno s premera 700 bosta položeni še dve cevi premera 600 mm. Od Vilharjeve bo vročevod speljan po kolektorju pod železnico in avtobusno postajo do novega črpališča, ki bo v parku ob avtobusni postaji. Investitorje komunalna energetika, gradbena dela izvaja SGP Slovenija-ceste. Vrednost naših del je 7,5 milijona, končali pa jih bomo do konca letošnjega leta, nadaljevali pa spomladi prihodnje leto. V TEJ ŠTEVILKI LAHKO PREBERETE: — Iz analiz o devetmesečnem poslovanju objavljamo nekatere izbrane podatke na straneh 2 in 3. ■ — V livarni so zaključili novo investicijo, za katero so združevale sredstva temeljne organizacije I.VIP. Kaj pomeni nova linija D1SA.V1A-T1C preberite na 10. strani. — Tokrat lahko preberete, kako je organizirana delovna organizacija Industrija kovinske opreme. Zapis objavljamo na 14. in 15. strani. — Skupščina SOZD I.MP je na zadnji seji sprejela sklep o vključitvi delovne organizacije Klima Celje v našo SOZD. Z današnjo številko začnejo redno prejemali naš Glasnik tudi delavci omenjene organizacije, zapis o njej pa objavljamo na straneh 12 in 13. — Glede na število zaposlenih je odstotek inovatorjev tudi pri nas zelo majhen. Od prijavljenih inovacij, izboljšav in koristnih predlogov pa jih je največ v TOZD TRATA. Tokrat objavljamo na 7. strani sklepe delavskega sveta njihove TOZD, ki je obravnaval predloge komisije za inovacije. — Obiskali smo gradbišče plinovoda na Jesenicah in RTP Ljubljana-Vič. Članke o obeh lahko preberete v tej številki. — Sprejeti moramo samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo SOZD in TOZD. Javna razprava o omenjenem sporazumu začenja 27. 11., celoten tekst pa objavljamo v lej številki. Ne prezrite — preberite, premislite in posredujte svoje pripombe. — V javni razpravi je pravilnik o športnih tekmovanjih, ki ga tudi objavljamo. — S to številko zaključujemo dvanajsti letnik našega časopisa. Želimo, da bi bil prihodnje leto še boljši in pri-čakujemOxvaše sodelovanje. X_ S, Poslovanje v prvih devetih mesecih 1978 v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1977 Glede na to, da smo se s 1. 1. 1978 reorganizirali v SOZD z sedmimi DO in 23 TOZD smo se odločili, da prikažemo poslovne rezultate DO, ker za novoustanovljene TOZD ne bi imeli primerljivih podatkov. Ko boste primerjali podatke iz priloženih tabel med DO je potrebno vedeti: — Vse DO niso naredile periodičnih obračunov za svoje delovne skupnosti, tako, da je pri DO, ki teh periodičnih obračunov niso naredile, dohodek nižji, medtem, ko je čisti dohodek praviloma višji, ker so tu zajeti OD in skupna poraba delavcev iz delovne skupnosti. Zaradi sprememb, ki jih je prinesel zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, po katerem se iz celotnega prihodka ne pokriva prispevek za delovno skupnost in nadminimalno amortizacijo, nista neposredno primerljivi kategoriji porabljena sredstva (zap. št. 2) in dohodek (zap. št. 3). Da bi dosegli primerlji- vost je potrebno zap. št. 2 prišteti zaporedni št. 3.1 in 3.2 in od zap. št. 3 odšteti zap. št. 3.1 in 3,2. — Zaradi sprememb, ki jih je prinesel omenjeni zakon je letošnji celotni prihodek praviloma večji od lanskega. Navkljub težavam v zvezi z zajemanjem podatkov in njihovo primerljivostjo pa je evidentna vse večja odvisnost od kreditov, saj so se dolgoročni krediti povečali za IMP kot celoto v opazovanem razdobju za 55 % a kratkoročni za 105%, medtem ko se je bruto poslovni sklad povečal za 32%. V* ^OO &iN Zap. PROMONT Ljubljana IKOS Ljubljana Delovna • skupnost IKOS I. -IX.78 PMI Maribor Del.skup. PMI Maribor I.-IX.78 št. Besedilo I.-IX.77 I.-IX.78 Indeks 5 I.-IX.78 Indeks I.-IX.77 I.-IX.78 Indeks I 5 3 4 5 6 7 6 9 lo 11 12 13 1. Celotni prihodek 314.934 45o.29o 143 348.18o 511.984 147 8.938 327.384 431.569 132 6.888 2. Porabljena sredstva 216.957 3ol.533 139 2o6.291 286.423 139 1.13o 217.39o 259.ol2 119 1.688 3. Dohodek 97.977 148.757 152 141.889 225.561 159 ' 7.808 lo9.994 172.557 157 5* 2oo 3.1 Prisp.za del.skupnost - 5.616 - - 14.699 - - - ll.o75 - - 3.2 Amort.nad minimalno - 5.573 - -- 7.932 - 431 6.o7o - - 3.3 Davki in prispevki 16.o31 22.022 137 28.i3o 37.o3o 132 318 15.113 22.2o2 153 199 3.4 Čisti dohodek 81.946 115.546 141 113.759 165.9oo 146 7.059 94.881 T33.21o 14o 5.001 3.4.1 OD 61.721 82.157 133 68.629 94.1o3 137 6.3o9 65.032 85.372 131 4.o26 3.4.2 Skupna poraba 5.6o3 11.728 2o9 '7.456 15.331 2o6 729 7.457 13.799 185 975 3.4.3 Poslovni sklad 12.210 17.8o8 146 31.136 5o.228 161 - 18.391 28.043 152 - 3.4.4 Rezervni sklad 2.293 3.719 162 4.oo7 5.639 141 - 4.ool 5.996 150 - 3.4.5 Ostalo 119 134 113 2.531 599 24 2o - - - - 4. Amortizacija minimal. 7.746 2.567 33 11- 777 6.844 58 3o7 4.997 3.76o 75 - 5. Zaloge 62.6ol 48.71o 78 98.927 130.614 132 - 57.224 65.381 114 28 6«- Trajni viri posl. sr. 139.665 173-758 124 218.277 280.428 128 - 132.973 164.538 124 - 7. Dolgoročni krediti 1.835 12.491 681 I08.351 135.372 125 - 6.549 38.749 591 - 8. Kratkoročni krediti lo.ooo - 6.000 9.o5o 151 - 7.7oo 7tH5° 92 - 9. Fovpreč.št.zap.na podlagi stanja na koncu meseca 940 945 lol 1.153 1.3o2 113 61 921 1.047 114 34 lo. Povpr.št. pog.nekval.del. 2.069 1.8o4 87 2.15o 2.22o lo3 128 1.866 1.948 lo4 7o V 000 I>i'*| EMOND Ljubljana IKO Ljubljana Delovna LIVAR Iv.gorica DS LIVAR Iv.gorica IZIP Besedilo I.-IX.77 I.-IX.78 Indeks i.-ix.77 I.-IX.78 Indeks IMP Lj. I. -IX. 78 1.-1X.77 I.-iX.78 Indeks I.—IX.77 I.-IX.7Š Ljubljana I.-IX.78 14 15 16 17 18 19 2o 22 23 24 25 26 27 1. Celotni prihodek 455.242 548.22o 12o 248.7o7 385.416 155 2.476 121.427 192.777 159 4.777 13.469 92.612 2. Porabljena sredstva 261.222 330.325 126 166.743 26o.699 156 74 75.551 I08.33; 143 2.ol5 3.520 34.991 3. Dohodek 194.o2o 217.895 112 81.964. 124.717 152 2.4o2 45.876' 84.444 184 2,762 9.949 57.621 3.1 Prisp.za del.skupnost " 17.958 - - 5.678 - - - 14.330 - - - 4.506 3.2 Amort.nad minimalno - 4.861 - - 4.624 - - - - - " - 1.415 3.3 Davki in prispevki 37.165 32.486 88 18.27o 22.445 123 89 12.938 14.198 llo 179 384 7.636 3.4 Čisti dohodek 156.855 162.57o lo4 63.694 91.970' 144 2.313 32.938 55.916 170 2.583 9.565 44.o64 3.4.1 OD 96.664 Ho.163 114 4o.414 56.448 14o 2.185 20.888 32.3ol 155 2.447 6.74o 29.563 3.4.2 Skupna poraba 16.428 18.838 115 5.694 8.344 147 128 2.034 7.387 363 136 . 2.825 3.141 3.4.3 Poslovni sklad 36.734 27.956 76 14.224 21.683 152 - 5.785 14.117 244 9.865 3.4.4 Rezervni sklad •* 6.755 5.448 81 2.525 4. o5o 160 - 1.537 2.111 137 - 1.441 3.4.5 Ostalo 273 165 60 xS37 1.395 167 - 2.694 - - " - 54 4. Amortizacija minimal. 11.448 5.623 49 6.872 5.022 73 2 6.564 4.937 75 194 429 921 5. Zaloge 9o.342 119.931 133 77.247 112.776 146 - 20.219 29.418 145 136 214 29.267 f. 'Trajni viri posl.sr. 228.687 3°2-378 132 76.976 107.229 14o - 47.956 83.355 174 - - 37.131 7. Dolgoročni krediti 19.994 51.557 258 34.674 41.379 119 - 41.680 5o.359 121 - - - 8. Kratkoročni krediti 3.462 17.447 5o4 4.413 22.961 52o - 5.222 18.757 359 - - - n. Povpreč.št.zap.na podlagi stanja na koncu mezeča 1.228 1.198 98 560 619 llo 22 294 394 13« 7o 74 235 lo. Povpr.št.pog.nekval.del. 2.829 2.539 89 1.254 1.089 87 49 585 577 99 lo9 144 632 IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijsko montažnega podjetja v' Ljubljani. Izhaja mesečno v 8.200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Meta Rotter, Borut Gržinič, Borut VVildmann, ing. Vinko Kuder, Karel Capuder, Alojz Kamin, Anton Križan, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni urednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije'IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka do prometa proizvodov. V 0OO d/a» Zap. št. Besedilo DS IZIP Ljubljana I.-IK.78 TOZD : I.-I3C.77 Družbeni I.-I2.78 stand. Indeks DS IB I.-IX.78 DS SOZD I.-IX.?8 DSSS I.-IX. 77 Skupaj IMP brez delovnih skupnosti DO I.-II.77 I.-IX.78 Indeks OR 9Q 31 35 35 33 35 37 !• Celotni prihodek 1.77o 15.453 2o.5o9 133 1.733 17.628 31.o54 1.862.381 2,652.738 142 2. Porabljena sredseva 92 I0.78I 14.585 135 167 4.263 9.823 1.164.758 l,6oo.331 137 3 # Dohodek 1.678 4.672 5.924 127 1.566 13.365 21.231 697.623 1,o52.4o7 151 3*1 Prisp.za del.skupnost - 38o - _ - 74.242 3.2 Amort.nad minimalno 6 - 9 944 ■31.448 3-3 Davki in prispevki 6o 634 645 lo5 44 7oo 1.411 129.692 , J.59.4o8 123 3-4 Čisti dohodek 1.612 4.048 4.899 121 1.513 11.721 19.81o 567.931 787.3o9 139 3.4.1 OD 1.522 3.511 4. 58o 13o 1.228 lo.2o8 18.423 375.282 506.123 135' 3.4.2 Skupna poraba 9o 316 267 84 281 1.496 1.34o 46.328 80.662 174 3.4.3 Poslovni sklad - 95 - - - 118.575 169.7oo 143 3.4.4 Rezervni sklad - 113 52 46 - - 21.231 28.456 134 3.4.5 Ostalo - 12 4 17 47 6.515 2.368 36 4. Amortizacija minimal. 4 942 1.318 14o 6 666 3.985 54.331 3o.68o 56 5. Zaloge - 849 695 82 - 894 92o 4o8.329 537.686 132 6. Trajni viri poslov.sred. - 3o.512 2.172 7 - - - 875.046 l,15o.989 132 7. Dolgoročni krediti - 144 45 31 - 157 213.384 329.952 155 8. Kratkoročni krediti - - - - 36.797 75.265 20 5 9. Povpreč.št.zap.na podlagi stanja na 2o 61 56 92 11 97 233 5.46o 6.115 112 koncu meseca lo. Bovpr.št.pog.nekv.del. 45 124 94 76 • 28 217 545 11.531 11.582 loo Problemska konferenca komunistov v SOZD IMP Po prenehanju Sveta ZK IMP se bomo komunisti — predstavniki vseh OO ZK v SOZD IMP v prvi polovici decembra sestali na problemski konferenci, na kateri se bomo skupno s predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij, predsedniki delovnih svetov in individualnimi poslovodnimi organi pogovorili o samoupravni organiziranosti in poslovni politiki SOZD IMP. Glede na to, da ob izteku roka, ki gaje postavil zakon o združenem delu, ugotavljamo, da smo ključna razmerja v naši SOZD normativno uredili, bo problemska konferenca pomemben mejnik pri vsebinskem uresničevanju tega, kar smo zapisali in si začrtali pred pričetkom prihodnjega leta. O poteku in zaključkih problemske konference bomo v IMP Glasniku obširno poročali. KAKO SMO PLANINCI ZAPRAVILI DENAR Temeljne organizacije vedno bolj razumejo potrebe za rekreacijo zaposlenih, zato namenjajo sredstva za šport. Letos so se za pomoč oglasili tiuli planinci kmalu potem, ko so uslanos ili svoje društvo. Za naš prvi pohod na Triglav 1977. leta je večino stroškov krila sindikalna organizacija, letos pa smo imeli že svoj »sklad«, ki je bil še kako dobrodošel za uresničitev naših programov obiska gora. Vsota je dosegla nad 140 din za vsakega Ijuhi-planinstva. Čeprav ta denar v resnici pomeni nočitev in kosilo na Kredarici, smo z odobrenimi sredstvi zelo zadovoljni, zalo je prav. da tudi povemo, kako smo jih izkoristili. V organizaciji 3-dnevnega pohoda v Julijce, na Triglav, predstavljajo izdatki največjo postavko, kij; dosegla dobro četrtino odobrenega denarja, čeravno so udeleženci tudi sodelovali z 50 din. Dalje smo s tem denarjem krili izdatke za obisk Slavnika, Raduhe in nazadnje tudi precej stroškov za izlet v neznano. Podrobno poročilo blagajniških izdatkov, bo na občnem zboru Pl) IMP. zato v tem primeru le načelno, predvsem z željo, da se planinstvu tudi v bodoče čimbolj pomaga, saj želimo število od sedanjih sedemsto še povečati, saj se mnogi želijo vključiti, pa NIMAMO poverjenikov v vseh TOZD. Kdor je spoznal naš letni program planinskih pohodov. mora priznati da smo mnogo računov poravnali iz svojih žepov. Če začnemo pri zimskem pohodu na Stol. m:-lo pozneje na Porezan. Snežnik in delno Slavnik, pa tudi triglavski izdatki za posameznika niso bili majhni, predvsem pa še za tiste ne, ki so se tja gor podali še drugič na proslavo. Izdatek za 5-dnevno pot iz Maribora preko Pohorja do Savinjske doline so planinci tudi sami poravnali, enako tisti ob obisku Grintovca in oni, ki so se z Okrešlja skozi Jermanova vrata spustili v bistriško dolino. Obisk Storžiča je bil tudi v režiji posameznika, delno tudi zbor planincev pod Raduho. Kljub temu, da planinstvo ni poceni, imamo vendarle mnogo navdušenih za to zvrst dejavnosti. E................ Skupina monterjev TOZD Elektromontaža, ki delajo na silosih v Beltincih. V sredini je vodilni monter Ivo Purič. SKLEPI 3. REDNE SEJE SKUPŠČINE SOZD IMP Sklepi 3. redne seje skupščine SOZD IMF, ki je bila v soboto, dne 28.10 1978, s pričetkom ob 9.00 uri. SKLEPI: 1. Od 65 prisotnih članov skupščine SOZD IMP je bil soglasno imenovan za generalnega direktorja SOZD IMP tov. Stanko Krumpak. 2. Od 65 prisotnih članov skupščine SOZD IMP je bil soglasno imenovan za namestnika generalnega direktorja SOZD IMP tov. Janez Stanovnik, dipl. iur. 3. Od 65 prisotnih članov skupščine SOZD IMP je bil soglasno imenovan za namestnika generalnega direktorja SOZD IMP tov. Aleš Čerin, dipl. iur. 4. Soglasno je bil sprejet sklep, da se razpis del in nalog za pomočnika direktorja za področje programa in razvoja ponovi. 5. Poročilo tov. Zavca o 9-mesečni realizaciji za I. 1978 se soglasno sprejme. • 6. Poročilo o pregledu uresničevanja srednjeročnega plana IMP za razdobje 1976—1980 se soglasno sprejme. 7. Soglasno je bil sprejet sklep, da vsaka TO na delavskem svetu in sindikalni konferenci obravnava srednjeročni plan in izdela program vzpostavitve dohodkovnih odnosov na vseh področjih. Program se bo vsklajeval na nivoju DO in SOZD, le-ta ga bo tudi sprejel. 8. Direktorje DO se zadolži, da do 10. novembra pošljejo ime in priimek delegata za komisijo, zadolženo za sestavo osnutka samoupravnega sporazuma o dohodkovnih odnosih. Osnutek SS mora biti narejen do 15. decembra. 9. Poročilo tov. Zavca o investicijski problematiki v letu 1978 in za leto 1979 se soglasno sprejme. 10. Direktorje DO se zadolži da do 10. novembra pošljejo ime in priimek delegata za komisijo na nivoju SOZD, ki bo urejevala zadeve v zvezi z investicijami za DSSS. 11. Informacija tov. Zavca glede izdelave plana za leto 1979 se soglasno sprejme. 12. Poročilo tov. Kosija o delu interne banke IMP je bilo soglasno sprejeto, prav tako tudi poročilo o finančnem stanju IMP. 13. Poročilo tov. Stanovnika o delu skupne komisije IMP za uresničevanje Zakona o združenem delu je bilo soglasno sprejeto. 14. Soglasno je bil sprejet sklep, da se delovna organizacija Klima Celje združi v SOZD IMP. 15. Predlog za listo arbitrov notranje arbitraže SOZD IMP. Je bil soglasno sprejet s tem, da do naslednje seje skupščine SOZD IMP DO Klima Celje predlaga svoja dva delegata. 16. Predlog delegatov za koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je bil soglasno sprejet s tem, da DO Klima Celje do naslednje seje skupščine SOZD IMP predlaga svojega delegata. 17. Soglasno je bil sprejet ^klep, da prevzemata zadevo med TOZD TRAA in TOZD LSNL, notranja arbitraža in delavska kontrola. Slednja naj vzame v precep medsebojne samoupravne odnose, ne samo med TOZD LSNL, pač pa med vsemi TOZD IMP. Notranja arbitraža in samoupravna delavska kontrola naj poročilo o opravljenem delu pripravita do naslednje seje skupščine SOZD IMP. 18. Člani skupščine SOZD IMP se načelno strinjajo s tem, da IMP prevzame pokroviteljstvo na smučarskem tekmovanju FIS I A, vendar naj o tem sklepajo delavski sveti delovnih organizacij, na naslednji seji skupščine SOZD pa bo na podlagi izjav delegatov sprejet ustrezen sklep. 19. Člani skupščine SOZD IMP so soglasno sprejeli sklep o pristopu k Samoupravnemu sporazumu o skupnosti Borštnikovega srečanja z obvezo, da prispevamo najmanj 30.000 din. Za delegate v skupščini BS je bil soglasno izvoljen tov. Ivan Herga iz DO PMI Maribor in se ga pooblašča, da podpiše omenjeni sporazum. OB REORGANIZACIJI IMP JE BILO POTREBNO IMENOVATI TUDI VODILNE IN VODSTVENE DELAVCE TOKRAT OBJAVLJAMO IMENA VSEH ZA CELOTNO SESTAVLJENO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA V_____________________________________________J Prvega januarja 1979 bo minilo prvo leto poslovanja naše sestavljene organizacije združenega dela. Skozi vse leto je še potekal proces prilagajanja novi organiziranosti. Med drugim so bili imenovani tudi individualni poslovodni organi in delavci s posebnimi pooblastili v delovnih in sestavljeni organizaciji. Opravljanje najodgovornejših nalog smo zaupali delavcem, ki so s svojim dosedanjim delom veliko prispevali k hitremu razvoju IMP. Čeprav nekateri nimajo diplom visokih šol, so njihovi dosežki veliki. Diploma je predpogoj, da nekdo dobro dela, ni pa edini pogoj za opravljanje odgovornih nalog. Generalni direktor tov. Stanko Krumpak vodi IMP trideset let in jt velik praktik in dober gospodarstvenik. Pod njegovim vodstvom seje IMP razvilo od 6(1 zaposlenih na več kot 7 tisoč delavcev, se samoupravno organiziralo in doseglo nadpoprečne gospodarske rezultate. Da bi se bolje poznali, objavljamo imena vseh individualnih poslovnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili ter naloge, ki jih posamezniki opravljajo v SOZD IMP. DELOVNA SKUPNOST SOZD Krumpak Stanko Stanovnik Janez, dipl. iur. Čerin Aleš, dipl. iur. Zavec Jurij, dipl. oec. Kosi Alojz, mgr. oec. generalni direktor SOZD namestnik generalnega direktorja SOZD pomočnik generalnega direktorja za pravno-samoupravno področje v. d. pomočnik genera direktorja za področje programa in razvoja v. d. direktor interne banke DS DO »PROMONT« Zima Anton, dipl. ing. Jurjevčič Anton. oec. Poljanšek Samo, ing. Mitja Pleško 'der Karel glavni direktor direktor FRS direktor PAS direktor KSS v.d. direktor PPS TOZD-Gi REVANJE-VODOVOD Jerneje Jaru dipl. ing. direktor TOZD •Vjado Kure. a,il ing. direktor tehničnega sektorja TOZD MONTAŽA KOPER Štrkalj Branko Brčin Milan, dipl. ing. v.d. direktor TOZD MK direktor tčhničnega sektorja DO »PMI« MARIBOR Ulčar Vladimir glavni direktor DO Novak Vladimir, dipl. ing. pomočnik glavnega direktorja DO DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Herga Ivan, pravnik direktor KSS ”....' ' ' direktor FRS direktor sl. za razvoj in raziskavo trga Rupnik Janez, dipl. oec. Ogris Mirko, dipl. ing. TOZD »MONTAŽA« Černčič Konrad TOZD INŽENIRSKI BIROJI Forstner Ervin, dipl. ing. Lešnik Franc Kovač Hinko, dipl. ing. direktor TOZD MM direktor TOZD IB pom. direktorja TOZD IB za komercialo pom. direktoria TOZD IH v. nrn- TOZD »BLISK« Kolmančič Vlado Temlin Ludvik, ing. TOZD »ELEKTROKOVINAR« Meznarič Janez, dipl. ing. Klobučar Vlado, ing. DO „KLIMAT“ LJUBLJANA Vlastimir Boh, ing. Dobravec Anton, ing. Završnik Stane, dipl. ing. Poznič Slavica Dražumerič Miro TOZD »KLIMA MONTAŽA« Trost Janez, dipl. ing. Kramarič Jože, dipl. ing. TOZD »KLIMA PROIZVODNJA« Vinko Kuder, ing. Anton Fefer, dipl. ing. TOZD »PANONIJA« M.S. Zelko Emil Benkovič Anton Kovačič Stane Sever Janko Horvat Gizela Drvarič Janez TOZD »TIO« IDRIJA Troha Pavel Lipušček Lucijan, ing. Poljanšek Jurij, dipl. ing. Kostanjšek Milan Bončina Marica DO »IKO« LJUBLJANA Mazovec Lado Bukovec Rudi Volk Zoro Kamin Alojz, oec. Kordelič Gorazd, dipl. ing. TOZD TRAA Brezovšček Jože, ing. Gazvoda Boris, dipl. ing. TOZD ITAK Pančur Anton TOZD SKIP Bizjak Janez Horvat Jože. ing. Jalen Marko DO »LIVAR« Mendiževec Valentin Rode Andrej, dipl. ing. Sešek Marjan Smolič Andreja Milojevič Ida 'POZD LSNL Maren Stanko, oec. TOZD HVA Jakoš Anton, ing. TOZD LB K Merlak Milan, dipl. ing. 1)0 »EMOND« DELOVNA SKUPNOST DO Kumše Franc, dipl. ing. Šegula Rado, dipl. ing. Gržinič Borut. dipl. oec. Zaman Silvo, dipl. oec. Krist Boris, dipl. iur. TOZD »ELEKROMONTAŽA« Weiss Jože Marušič Oliva direktor TOZD direktor tehničnega sektorja direktor TOZD direktor tehničnega sektorja direktor DO vodja komerc. sektorja za KM in KP v. d. direktor progr. razvojne sl. klimat. vodja rač. sektorja za KM in KP vodja kadr. spl. sektorja za KM in KP direktor TOZD KM direktor tehničnega sektorja v.d. direktor TOZD direktor tehničnega sektorja direktor TOZD direktor tehn. sektorja vodja priprave proizv. vodja komerc. sektorja vodja rač. finanč. sektorja vodja kadr. sploš. sektorja direktor TOZD vodja komerc. sektorja direktor tehničnega sektorja vodja kadr. spl. sektorja vodja finanč. rač. sektorja glavni direktor DO direktor S KS direktor FRS direktor plan. analit. službe direktor komerc. službe direktor TOZD v. d. direktor tehničnega sektorja v.d. direktor TOZD v.d. direktor TOZD direktor tehn. sektorja vodja kadrovskega sektorja glavni,direktor DO direktor razvojno-tehn. službe direktor komerc. službe direktor spl. in kadr. službe v. d. direktor rač. službe direktor TOZD direktor TOZD direktor TOZD glavni direktor DO v.d. pomočnik glavn. dir. za razvoj v. d. direktor plan. analit. službe direktor finančno rač. sekt. direktor sploš. kadr. sekt. direktor TOZD vodja rač. sektorja Mihelčič Janez, dipl. ing. Bernetič Vera TOZD »TEN« Ovsenik Janez, dipl. ing. Verbič Emil, dipl. ing. Štrakl Tomaž Prestor Marija TOZD DVIGALO Kurent Ciril Brenčič Franci Pečnik Franc, dipl. ing. Fakin Leopold Šubic Iztok DO »IZIP« DELOVNA SKUPNOST DO Miklavc Janez, dipl. ing. Košorok Ivana, dipl. phil. Kafol Ratomir,dipl. oec. Vidmar Miran, dipl. oec. TOZD »INŽENIRING« Geršak Rudi, dipl. ing. Naglič Jože, dipl. ing. Volovec Ferdinand, dipl. oec. TOZD PROJEKTIVNI VIRO Hrvatin Jože, dipl. ing. TOZD ZASTOPSTVA Čuk Julij Stojan Pavel, dipl. ing. Varl Peter, dipl. ing. DO »KUMA« CELJE Zupanc Alojz, dipl. ing. Kajba Ivan, dipl. oec. Špeglič Valter, dipl. oec. Vrečko Aleš, pravnik TOZD »1P« Vrhove Bert, dipl. ing. Cajhen Andrej, ing. Petru Pavel, dipl. ing. TOZD »MP« Lepetič Milan, dipl. ing. Presečnik Bojan, ing. Štraus Dušan, dipl. ing. Žgajner Viktor direktor tehničnega sektorja vodja KSS direktor TOZD direktor tehničnega sektorja vodja kadr. spl. sektorja vodja računovodskega sektorja direktor TOZD vodja nab. sklad, obrač. službe v.d. direktor tehničnega sektorja vodja računovodske službe vodja KSS glavni direktor DO v. d. direktor kadr. spl. org. službe v.d. direktor PAS v. d. direktor za fin. rač. zadeve direktor TOZD v.d. direktor sektorja za investic. dela v.d. direktor sekt. za blagovni promet direktor TOZD direktor TOZD v.d. vodja sektorja za mlekarne v.d. vodja sektorja za farme glavni direktor DO vodja finančno-računov. sektorja vodja komercialnega sektorja vodja splošnega sektorja direktor TOZD vodja proizv. tehničnega sektorja vodja razvojnega sektorja direktor TOZD vodja tehničnega sektorja vodja ljubljanskega sektorja vodja celjskega sektorja =iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii!iimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi= ! IKOS SPREMENILA IME I I i = V 10. številki Glasnika so objavile TOZD Klima proizvodnja § E TOZD Klima Montaža, TOZD Tovarna instalacijske opreme in = 1 TOZD Panonija razpis za izbiro nove firme delovne organizacije. Do e E predvidenega roka je komisija prejela 6 predlogov. Odločila se je za = E novo ime: »KLIMAT« — industrija klimatske opreme in strojev, = E Ljubljana, o.sub.o. Novo ime Klimat je bilo predlagano dvakrat, pred- j| E loge pa sta poslala Jože Bevc in ing. Janez Zaviršek. Komisija je še =j E predlagala, da se predvidena nagrada (4.0C0 din) podeli obema pred- E E iagateljema — vsakemu polovico. E Novo ime je že potrdil delavski svet omenjene delovne organizacije, e !ll!lll]ll!lllllIllllllllllllll!HIIIIIIIllllll!llinjlllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllli TOZD ISO SLOVENSKE KONJICE Bruno Grabnar, ing. Majcen Janez, oec. Čander Ivan, ing. Višnar Janez direktor TOZD vodja fin. rač. sektorja direktor tehničnega sektorja vodja S KS TOZD IZOBRAŽEVALNI CENTER Košir Peter direktor TOZD Velike potrebe po prostoru. Takšni prizori so v Vojkovi dokaj pogosti # TOZD KLIMA — PROIZVODNJA USPEŠNI TUDI V NEUSTREZNIH PROSTORIH Promet med našimi objekti v Vojkovi ulici je iz dneva v dan gostejši. Velik delež k temu »pripomore« tudi TOZD Klima —proizvodnja, ki načrtuje. da bo prihodnje leto predelala 2,5—3 tisoč ton pločevine in še 2—5 tisoč ton ostalih materialov. Proizvodnja naprav za klimatizacijo in prezračevanje zahteva razmeroma veliko prostora, za kar pa sedanji prostori v Vojkovi niso bili načrtovani. Na drugi straniso potrebe tržišča izredno velike in so se dobavni roki povečali že na 6 mesecev, kar je za današnje razmere nesprejemljivo. Da bi nekatera vprašanja podrobneje osvetlili, smo se pogovarjali z ing. Vinkom Kudrom, v. d. direktorjem TOZD Klima — proizvodnja* — S kakšnimi težavami se srečuje proizvodnja? »V sami proizvodnji nimamo dovolj velikih zmogljivosti, da bi lahko v normalnih rokih dobavili naše izdelke kupcem. Delo smo organizirali \ eni izmeni, obenem ozka grla rešujemo z nadurami, kar pa ni najbolj racionalno. Na teh proizvodnih površinah dela ne moremo organizirati, tako kot bi želeli. Delamo v istih prostorih, kot smo začeli I. 1970. Z izselitvijo delavnice TOZD OV smo pridobili nekaj prepotrebnega prostora. Pospešeno pripravljamo proizvodnjo v teh prostorih. Rešitev je kratkoročna in na skrajšanje dobavnih rokov, ne bo bistveno vplivala. Poleg tega imamo velike težave s kooperanti zaradi neredne dobave polizdelkov.« — Ali bi z uvedbo druge izmene položaj izboljšali? »Resno smo že razmišljaji o uvedbi druge izmene. Letos bomo dosegli 170 milijonov realizacije, za leto 1979 planiramo 210 milijonov. Vemo, da bo tržišče zahtevalo od nas še več. To je največji razlog za 2. izmeno, da skrajšanja dobavnih rokov ne omenjam ponovno. Ne mislimo pa zaposlovati nove delovne sile, ampak predvsem TOZD Klima — proizvodnja je letos planirala 159 milijonov realizacije, dosegli jo bodo približno 170 milijonov. Njihov največji odjemalec je TOZD Klima — montaža (16 milijonov v letošnjih devetih mesecih), na 5. mestu je TOZD Montaža Maribor, na dvajsetem pa Montaža Koper (po podatkih za 9 letošnjih mesecev; sedanjim delavcem omogočiti več prostora in boljše delovne pogoje. Zavedamo pa se, da je treba že pred uvedbo rešiti kopico vprašanj — delavcem je treba zagotoviti prehrano med delom, prevoze in še nekatere druge stvari. Obenem pa moramo pripravo dela organizirati tako, da bo delavec dobil ves material na delovno mesto v trenutku, ko ga potrebuje. Naš cilj je večja akumula-tivnost, da bomo za prihodnje investicije ustvarili več sredstev in tako dobili tudi višje kredite. Upam, da bodo delavci takšno usmeritev podpr- li.« — Omenili ste investivije — kakšne so pred vami? »Gradnja novih proizvodnih prostorov . TOZD Klima — proizvodnja pozdravlja pobudo generalnega direktorja SOZD. tov. Stanka Krumpka o gradnji novih proizvodnih prostorov izven Vojkove. Razlogov, ki govorijo za takšno odločitev je gotovo več. Danes smo praktično že skoraj v središču mesta. Vse izdelke odpeljejo tovornjaki in teh pri obsegu naše proizvodnje ni malo. Usmeritev našega gospodarstva pa je jasna — čimveč tovora na železnico, kar bi bilo za nas izredno ugodno. Verjetno najtehtnejši pa je razlog, da za naš razvoj po 1. 1985 v Vojkovi ni prostora. Večnad- stropna gradnja za nas ni primerna. Menimo, da je IMF zainteresiran za razvoj na tem področju in da se bomo odločili za dolgoročnejšo rešitev.« — Ste že iskali kakšno lokacijo? »Možnosti je več, izredno primerna pa je BF-10 Črnuče, kjer bi še lahko uspeli kupiti komunalno urejeno zemljišče« — Kakšno novogradnjo načrtujete? »Verjetno je že znano, da je bil v Ljubljani na pobudo generalnega direktorja sestanek predstavnikov TOZD, ki naj bi v okviru SOZD IMF ustanovile skupnost TOZD za klimatizacijo. Prva naloga skupnosti, ki bo kot vse kaže, zaživela, je uskladitev proizvodnih programov po načelu, da izdelek opusti tisti, ki ima slabšo zasnovo in ne »čaka« s perspektivnejšim izdelkom iste družine. Mi bi radi na osnovi tako dogovorjenega programa in izdelane tehnologije zgradili sodobne in funkcionalne proizvodne prostore, ki bodo v celoti prilagojeni potrebam načrtovane proizvodnje.« — In kdaj nameravate investicije uresničiti? »V prvi polovici prihodnjega srednjeročnega obdobja.« — Večkrat so se že pokazale potrebe po laboratoriju, kako je s temi načrti? »Potrebe so velike. Morali bi ga hitro zgraditi. Tu vidimo tudi bodočnost razvoja proizvodnje opreme za klimatizacijo in prezračevanje. Računamo, da bi se skupnost TOZD odločila za skupen laboratorij, s tem, da Klima Celje obdrži obstoječega, za ventilacijski program, ker ga ob uresničevanju tega programa nujno potrebuje. Poudarjam še enkrat — vse je odvisno od dogovorov med TOZD Montaža Maribor, TlO Idrija, TOZD Montaža proizvodnja, TOZD Industrijska proizvodnja in TOZD Klima — proizvodnja, ki naj bi ustanovile skupnost TOZD za klimatizacijo.« T. ŠTRUS NOVA IMENA TOZD Delavski svet TOZD TRAA je na seji 26. 10. 1978 potrdil novi imeni dveh TOZD in sicer: serijska proizvodnja bo odslej TOZD TRATA s pripisom: Proizvodnja regulacijskih naprav, črpalk in armatur, izvenserijska proizvodnja pa TOZD ITAK, industrija toplotnih aparatov in konstrukcij. RAZGIBANO INOVACIJSKO DELO Delavski svet TOZD TRAA je na izredni seji 26. oktobra 1978 obravnaval med drugim tudi predloge komisije za inovacije. Izvleček iz zapisnika k tej točki dnevnega reda objavljamo v celoti. 1 o\'. MIŠJA Anton je prijavil inovacijski predlog za vpenjanje pri obdelavi odlitka, nosilca kazalne ure koda 575210004. S pomočjo posebej izdelanega vpenjalnega trna, se je čas pri obdelavi, oz. vpenjanju in izpenjanju zmanjšal za 0,02 h-kos. (6. kategorija) oz. polizdelek pocenil za 5.645'din-kos. Skupni prihranek v treh letih pri planski količini 3000 kos-letno znaša 52.805,00 din. Po kriterijih sporazuma o inovacijah mu pripada odškodnina v višini 4.038,20 din. Komisija je predlog in izračun osvojila. Tov. MIŠJA je prav tako prijavil inovacijski predlog pri obdelavi priključnice tipala — rezanje navojev. Ž združitvijo droga — nosilca navojnega svedra in vpe-njalne puše se navoji M33 in M 27 režejo z navojno čeljustjo. S tem se je čas obdelave zmanjšal za 0,05 h oz. obdelovalec pocenil za 5,46 din. Skupni prihranek v 3 letih pri planski količini 3000 kosov znaša 49.207,50 din. Po kriterijih sporazuma mu pripada odškodnina v višini 4.677,95 din. Komisija je predlog in izračun osvojila. SKLEP: Delavski svet se s tem strinja, toda odškodnina za inovacijske predloge se izplača, ko se naredita dve poskusni seriji, če sta predloga upravičena. Tov. KASTELIC Karel je prijavil predlog o izboljšavi tehnološkega postopka za simetrično rezanje ročice PEm 11 koda 870530402 in ročice PEm 11, koda 870550405. Pri obeh ročicah je skrajšan čas obdelave in sicer za 0,05 koda 870550402 in za 0,04 koda 870550405, z uporabo kol ut nega f rezala. Z ozirom na to, da v proizvodnji še vedno uporabljamo staro izvedbo odg. mehanizma s krogljičnim zglobom in na novi odg. mehanizem še ni v celoti osvojen za serijko proizvodnjo, je komisija sklenila, da se z omenjenim predlogom /a izboljšavo počitka do nadaljnjega oz. do popolne osvojitve novega odg. mehanizma. ~ lov. SEČNIK Ciril, je prijavil inovacijski predlog za spremembo delovnega postopka na gredi sklopke za PEm 20 koda.87055024l) s tem, da bi z uvedbo posnetja robu nasproti izvrtine lahko obdelovali komade doma na stroju za zunanje brušenje — sedaj kooperacija. Nov postopek brušenja je cenejši v primerjavi s ceno v kooperaciji in ga je komisija sprejela s tem predlogom, da predlog in izračun inovacije pokača do uradne kontrole s snemalnim listom. Tov. ČIŽMAN Tine je prijavil predlog o tehnični izboljšavi — novi konstrukcijski rešitvi tekača črpalk AV 52 in 13V 52 iz norvla GFN5 (doslej bronasti odlitki). Komisija je sklenila, da se z omenjenim predlogom o tehnični izboljšavi počaka do izdelanih vzorčnih kosov. Tov. MAVRIČ Anton in tov. POTOČNIK Oto sta prijav ila inovacijski predlog za kovičenje sklopa prirob-nice TTu namesto trdega spajkanja. Omenjeni predlog se že uporablja v proizvodnji. Čas izdelave sklopa pri-robnice se je zmanjšal za 0,027 h (7. kategorija) oz. sklop pocenil za 5,755 din. Prihranek v treh letih ob planirani količini 3600 kos-leto znaša skupaj z materialom 49.532,40 din (9.000 din material, 40.352,40 delo). Po kriterijih sporazuma o inovacijah jima pripada odškodnina v višini 5.351,35 din. Komisija je predlog za izračun že osvojila. SKLEP: Tov. MAVRIČ Antonu in tov. POTOČNIK Otu se izplača odškodnina za inovacijski predlog vsakemu po 2.675,67 din. lov. VELKAVRH Anton je prijavil predlog o tehnični izboljšavi pri rezanju navojev 5-4'v grelne glave. S pripravljenim orodjem za rezanje navojev je skrajšan čas za 0,30 h (6. kategorija). Skupni prihranek v treh letih ob planirani količini cca 1200 izvrtin letno znaša 196.830,00 din. Po kriterijih sporazuma o inovacijah mu pripada odškodnina v višini 14.200,30 din. Komisija je predlog in izračun osvojila. SKLEP: Tov. VELKAVRH Antonu se izplača odškodnina za inovacijski predlog v višini 14.200,30 din. lov. MAVRIČ Anton je prijavil predlog tehnične izboljšave pri montaži RP od premera 20 do premera 65 s tem, da je montaža in demontaža naprsne tablice odpadla zaradi ^odlaganja gume. Tablice se montirajo šel t po izvršenem lakiranju. Postopek se že uporablja v proizvodnji. Montažni čas RP se je zmanjšal za 0,016h (5. kategorija) oz. montaža pocenila za 2,09 din. Skupni prihranek v treh letih ob planirani količini 3.500 kosov premera 20 do premera 65 znaša 21.974,40 din. Po kriterijih sporazuma o inovacijah mu pripada odškodnina 2.199,65 din. Komisija je predlog in izračun sprejela. SKLEP: Tov. MAVRIČ Antonu se izplača odškodnina za inovacijski predlog v višini 2.199,65 din. r ov. ČEHOVIN lioris in tov. ŽUNEC Albin sta prijavila predlog za konstrukcijsko spremembo ročice 87350271 pri PEm 21,27 po katerem ročica ne bi bila več univerzalna za ventile z dvigom krožnika 40 in 60 mm, ampak bi se izdelovali dve vrsti ročic z eno izvr-tino in navojem M 14 x 1 (sedaj dve). S predlagano konstrukcijsko spremembo znaša prihranek 0,07 h. Komisija je ugotovila, da je princip predloga enak kot pri že uveljavljeni inovaciji tov. Talerja — (ročica PEm 11), hkrati pa ga je akceptirala kot koristen predlog. Z omenjenim koristnim predlogom in izračunom naj se počaka do uradne konstrukcijske spremembe. Tov. TALER Alojz je prijavil inovacijski predlog za konstrukcijsko spremembo puše PEm 11 s tem, da se čep koda 879530030 in puša koda 870530029 združita v en kos puš 870530408. Predlog je že osvojen v proizvodnji. Prihranek pri izdelovalnem času znaša 0,138 urc-kos oz. 25,17 din-kos ter dodatno 2,00 din-kos za odpravo hruniranja. Skupni prihranek v treh letih pri planirani količini 5100 kos PEm 11 letni znaša 415.716,50 din. Po kriterijih sporazuma o inc racijah mu pripada nagrada v višini 25.260,05 din. Komisija je predlog in izračun sprejela. SKLEP: Tov. TALER Alojzu se izplača odškodnina za inovacijski predlog v višini 25.260,05 din. 1 ov. ŠEŠELJ Peter je prijavil predlog za.konstrukcij-sko spremembo sklopke za ročno posredovanje pri PEm 20. Na osnovi poizkusov s strani razvojnega sektorja je komisija ugotovila, da predlagana sprememba ni tehnično sprejemljiva zaradi zmanjšanja zanesljivosti delovati ja pogona. SKLEP: Konstrukcijska sprememba tov. ŠEŠELJ Petra se da v ponovni pregled razvojnemu oddelku, da to možnost še enkrat oceni in poda poročilo na naslednji seji delavskega sveta. Tov. CANKAR Andrej je prijavil inovacijski predlog 6 skrajšanju gredi G H 10, 50, 65 in 80 in predlog konstrukcijske spremembe matice M 59 x 1.5. Namesto posnetja za zev ključa je na grede h izdelan utor za izvijač, matica je prav tako skrajšanavza 16 mm. Oba predloga sta osvojena v proizvodnji. Prihranek pri materialu za gredi pri planski količini 8.600 G H črpalke za leto 1978 znaša 60.140,80, pri obdelavi pa 70.550,80. Pri matici M 59 x 1,5 znaša letni prihranek 12.865,60 din na račun materiala in 7.482,00 z ozirom na skrajšan čas obdelave. • Zaradi konstrukcijske spremembe črpalke GH v GHR je komisija sklenila, da v skupnem izračunu prihranka izjemoma odstopi od sporazuma'in upošteva le dobo 1,5 leta za čas trajanja uporabnosti inovacije. V tem smislu znaša skupni prihranek., pri gredeh 195.707,40 din oz. 30.521,40 din pri maticah M 39 x 1,5. Po kriterijih sporazuma je tov. Cankar upravičen do nagrade v višini 14.129,55 din v zvezi s predlogom za spremembo gredi in do nagrade 2.977,45 din v "zvezi s predlogom za spremembo matic M 39 x 1,5. Komisija je izračun v celoti osvojila. SKLEP: Tov. CANKAR Andreju se izplača odškodnina za inovacijski predlog v višini 2.977,45 din in 14.129,55 din. Tov. RUS Ivan je prijavil inovacijski predlog priprave za krivljenje jeklenih cevi premera 14-18. Priprava je bila izdelana po skicah tov. Rusa in se uporablja v redni proizvodnji. Z osvojitvijo tega predloga je odpadlo polnjenje cevi z mivko, normativni čas pa se je zmanjšal za 0,10 h (4. kategorija). Skupni prihranek v treh letih pri planirani letni količini 9000 cevi znaša 347.894,00 din. Po kriterijih sporazuma je predlagatelj upravičen do nagrade v višini 20.324,20 din. Komisija je izračun v celoti sprejela. SKLEP: Tov. RUS Ivanu se izplača odškodnina za inovacijski predlog v višini 20.324,20 din. Tov. SELJAK Branislav. Odškodnina za patent — izum na patentni spis št. 32740 (magnetno stikalo) za 1. 1977. Osnova za izračun je bruto realizacija leta 1977 v višini 1.776.540,00 din (po podatkih prodajne službe) nova ustvarjena vrednost je 5,05 % (povprečna stopnja akumulacije po plačani realizaciji za I. 1977) oz. 89.715,25 din Po členu 46 sporazuma o inovacijah se zmanjša nova ustvarjena vrednost za 65 % ter znaša usklajena.osnova 31.400,35 din. Po členu 47 znaša odškodnina 18 % od usklajene osnove povečana za 1.800,00 din, kar znese skupaj 7.452,05 din. Zaradi dveh avtorjev pripada tov. Seljak Branislavu polovica izračuna odškodnine za leto 1977 v višini 3.726,99 din. SKLEP: Tov. SELJAK Branislavu se izplača odškodnina za inovacijski predlog v višini 3.726,99 din. I ov. GOLOBIČ Anton je prijavil tehnično izboljšavo — dvostopenjsko povrtalo za ohišje črpalke Junkers A 20- 1-W2. V letu 1977 je bilo po podatkih OPD obdelanih 18.656 kosov ohišij kar predstavlja z ozirom na stari način povrtavanja 541 kosov prihranka na izmetu vrtal-nice oz. vrednostno 38.259,50 din. Usklajena osnova za izračun odškodnine znaša 13.390,95 din, sama nagrada pa 3.681,60 din. Komisija je izračun sprejela. SKLEP: Tov. GOLOBIC Antonu se izplača odškodnina za inovacijski predlog v višini 3.681,60 din. DELAVCI CELJSKE KLIME V PANONIJI V soboto, 11. novembra, smo delali. Okoli 12. ure sta dva avtobusa pripeljala delavce Klime Celje na ekskurzijo v našo TOZD. Ogledali so si naše delovne prostore, izmenjali smo izkušnje. Obisk je pripomogel k boljšemu medsebojnemu poznavanju v SOZD I1MP. p. KUHAR OBVESTILO Kadrovska služba DO PROMONT — TOZD OV obvešča, da potrebujemo še nekaj delavcev za montažo ogrevalnih naprav v Iraku. Prijavijo se lahko NK, PK ali KV delavci, zaposleni na montaži ogrevalnih naprav v TOZD OV. — Prijave sprejema kadrovska služba DO PROMONT — TOZD OV, Ljubljana, Titova 37 IMP TOZD KLIMA MONTAŽA, potrebuje za izvajanje del na gradbišču v IRAKU, za obdobje od januarja do konca aprila 1979, 10 monterjev. Prijavite se v kadrovski službi do 8. 12. 1978, kjer dobite tudi vsa potrebna pojasnila. IMF TOZD KLIMA MONTAŽA Zahvala Ob boleči izgubi mojega očeta Adolfa, se zahvaljujem delovni organizaciji TOZD El. montaža in osnovni organizaciji sindikata, za darovano cvetje. Posebna zahvala sodelavkam za darovano cvetje, za izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji P°ti- NADA BORBEVIC IZ OBRATNE AMBULANTE Poročilo o delu OA IMP v letu 1977 in prvi polovici 1978 ter izgubi delovnih dni v SOZD IMP v juniju 1978 OA IMP deluje v baračni zgradbi ob Zagrebški cesti. Prostori so neustrezni: utesnjeni, posamezne sobe niso zvočno izolirane, manjka osnovni prostor ambulante — za medicinske posege in injekcije, če omenim samo nekatere pomanjkljivosti. Delo ambulante lahko razdelimo na tako imenovano preventivno in kurativno dejavnost; v tem članku želim prikazati nekatere značilnosti slednje. V letu 1977 je bilo v ambulanti pregledanih 8211 obolelih, v prvih šestih mesecih leta 1978 pa 4215 obolelih. Naslednja razpredelnica kaže razmerje med prvimi in ponovnimi pregledi, ter poprečno število pregledov na mesec. ŠTEVILO PREGLEDANIH V AMBULANTI oktober 304 178 1485 8,3 november 165 156 137.5 8,8 december . 220 189 1411 7,4 januar 191 207 1448 7,0 februar 271 248 1644 6,6 marec 173 188 1424 7,5 april 143 137 1185 8,6 maj 188 142 1227 8,6 junij 207 135 982 7,2 f (frekvenca) — število prvih pregledov pr (primeri) — število obolelih, ki so koristili bolniško dnevi — število registriranih bolniških dni t (trajanje) — poprečno trajanje izostanka z dela (prvo polletje) .1977 1978 vseh pregledov 8211 4315 prvih 2354 1173 ponovnih 5857 3142 poprečno na mesec 684 719 prvih 196 195 ponovnih 488 524 Razmerje med prvimi in ponovnimi pregledi je 1:2,5 v letu 1977 ter 1:2,7 v prvih 6. mesecih 1978; razlika ni statistično pomembna. Število pregledanih po posameznih mesecih prikazuje razpredelnica (št. 3). Vidimo, da je ambulanta najbolj obiskana koncem zime, oz. zgodaj spomladi (marca v letu 1977 in februarja v letu 1978) in to predvsem zaradi epidemije gripe, ki se javlja v tem času. Bolezni, zaradi katerih oboleli največkrat pridejo v ambulanto, nam prikazuje razpredelnica (št. 2). POGOSTOST JAVLJANJA BOLEZNI OZ. BOLEZENSKIH SKUPIN V »OA IMP« V OBRAVNAVANEM OBDOBJU Vrsta obolenja odstotek akutna vnetja dihal 29 poškodbe 18,6 na delu 8,7. izven dela 9,9 bolezni kosti, sklepov in mišic 8,2 gripa 6,5 razne nalezljive bolezni 5,5 vnetja očesne sluznice 3,5 gnojna obolenja kože 2,9 neinfektivni gastroenteritis 2,8 vnetja želodčne sluznice 2,5 V tabeli niso navedene bolezni, ki po pogostosti javljanja ne presegajo 2. odstotkov. IZGUBA DELOVNIH DNI ZARADI BOLEZNI V letu 1977 je bilo v O A IMP registriranih 18862 dni izostankov z dela zaradi bolezni (poprečno 1555 na mesec), v prvem polletju 1978 pa 7854 dni izostankov (poprečno 1309 na mesec). Natančnejše podatke o številu obolelih, ki so koristili bolniški izostanek, številu bolniških dni ter poprečno trajanje izostanka kaže tabela (št. 3). IZGUBA DELOVNI DNI PO POSAMEZNIH MESECIH mesec f pr dnevi t januar 159 191 1439 7,5 februar 170 167 1424 8,5 marec 245 187 1693 9,0 april 200 156 1688 10,8 maj 193 159 1501 9,4 junij 153 181 1661 9,2 julij 188 127 1364 10,7 avgust 174 173 1635 9,5 september 183 218 1986 9,1 PREGLED IZGUBE DELOVNIH DNI V SOZDIMP V mesecu juniju 1978 je obolelo v celotnem SOZD 842 zaposlenih s celotno izgubo 7178 delovnih dni. V tabeli 3pa lahko vidimo, da je v istem mesecu v OA IMP 135 obolelih (kar znaša 16% vseh obolelih v SOZD) koristilo 982 bolniških dni (kar znaša 13 % vseh bolniških dni SOZD). Relativno nizek odstotek bolniških dni, izdanih v OA IMP, je razumljiv glede na veliko geografsko raztresenost TOZD po Sloveniji, pa so delavci prisiljeni iskati pomoč v raznih ambulantah. Razumljivo je tudi, da OA z enim zdravnikom ne bi mogla pokriti potreb tako velike organizacije, kot je IMP. Naslednja tabela kaže nekaj značilnosti bolniških izostankov po posameznih TOZD. TOZD odštot. ind. nespos. ind. POg. SOZDIMP 6,1 1,3 15,8 izobraž. center Domž. 16,7 3,7 26,1 DSSS DP IPIZ 15,1 3,3 18,1 livar. barv. kovin Ljubljana 13,3 2,9 25,6 Tl O Idrija 9,4 2,1 24,8 LSL Ivan. gorica 9,1 2,0 17,1 inženiring Ljubljana 9,1 2,0 17,1 DSSS IB IMP 8,9 1,9 18,7 zastopstvo Ljubljana 8,7 1,9 18,7 Skip Ljubljana 8,5 1,9 18,7 Projekt, biro Ljubljana 8,2 1,8 20,2 DSSS DO ELPROM 7,9 1,7 24,4 DSSS DO PROMONT 7,6 1,7 13,8 DSSS DO IKOS 7,2 1,6 17,4 TEN Ljubljana 7,0 1,5 20.6 DSSS DO Livar 6,9 1,5 14,1 Klima proizv. Ljubljana 6,8 1,5 18,9 P M Koper 6,5 1,4 18,3 TRAA Ljubljabljana 6,4 1,4 19,3 Klima montaža 6,3 1,4 19,5 DS SOZDIMP 6,3 1,4 9,2 DSSS DO IKO 4,6 1,0 10,3 Montaža Maribor 4,6 1,0 11,5 OV Ljubljana 4,2 0,9 12,2 Dvigalo Ljubljana 4,2 0,9 11,4 Elektromontaža Ljubljana 3,6 0,8 10,8 Inženirski biroji Maribor 3,7 0,8 13,0 ISO Slovenjske Konjice 3,6 0,8 9,7 Panonija Murska Sobota 2,7 0,6 7,5 Hladnov. armat. Ivan. gorica 2,7 0,6 7,6 DSSS DO PM1 2,2 0,5 7,5 OBRAZLOŽITEV: odstotek — pomeni odstotek bolniških dni glede na celotno število delovnih dni v mesecu (v posameznem TOZD) indeks nesposobnosti — izraža poprečno število bolniških dni, preračunano na enega zaposlenega v TOZD indeks pogostosti — pomeni odstotek delavcev v staležu V članku sem želel prikazati nekatere značilnosti dela v OA, oz. izgube delovnih dni zaradi bolezni v celotni delovni organizaciji (podatke za slednje so nam pomagali zbirati v IBM računskem centru). Eventualne nadaljnje analize pa bi zahtevale še tesnejše sodelovanje vseh zainteresiranih. VLADO AUER DAN PANONIJE Vsako leto,ko praznuje soboška občina, imamo tudi delavci v Panoniji svoj praznik — dan Panonije. Letos smo praznovali 21. oktobra v restavraciji Zvezda v Murski Soboti. Zbranim delavcem je spregovoril predsednik naše sindikalne organizacije tov. Štefan Herman. Delavci, ki delajo 30, 20 in 10 let v Panoniji, so prejeli plakete. Poseben ton so dali praznovanju dosedanji letošnji dobri poslovni rezultati, ki jih ob osvajanju proizvodnega programa IMP, pričakujemo tudi v prihodnje. Na praznovanje smo povabili tudi 43 naših upokojencev. F. KUHAR Predsednik osnovne organizacije sindikata TOZD Panonija Jože Herman podeljuje plakete jubilantom Jubilanti TOZD Panonija Med družabnim srečanjem in prijetnim kramljanjem • NAŠA GRADBIŠČA PLINOVOD JESENICE V okviru gradnje slovenskega plinovodnega omrežja, smo prevzeli gradnjo sred-njetlačne plinovodne mreže na Jesenicah. Naše delo začenja pri reducirni postaji na Beli in se konča po dobrih štirih kilometrih v kotlarni jeseniške Železarne. Na prvi pogled bi lahko rekli — delo brez posebnosti. Kljub izkušnjam pri gradnji podobnih objektov, pravijo naši delavci, da takšnega gradbišča še ni bilo. Rešiti bo treba vrsto vprašanj in ne nazadnje bo uspeh odvisen od iznajdljivosti monterjev samih. TEŽAK DOSTOP Megleno in hladno jesensko dopoldne. Prvi sončni žarki vpijajo megleno zaveso in napovedujejo lep sončen dan. Stojimo ob glavni cesti na Beli. Tu začenja trasa. Cevi, premera 250mm, bo treba speljati pod mostom, visokim okoli sedem metrov. Dvigalo bodo morale zamenjati roke delavcev. Nato gre trasa v obrat Železarne na Beli. Delo v okviru tovarne zahteva posebne varnostne ukrepe, ker je možnost delovnih nesreč večja zn naše in njihove delavce. Obenem naj ne bi grad- nja preveč ovirala proizvodnje. Zato bo moralo biti sodelovanje z Železarno zelo dobro. »Ta odcep moramo končati v 45 koledarskih dneh. Rok je kratek in se ga bomo težko držali. Gradbišče je bilo, kot običajno, popolnoma neurejeno. Ob pri- Franc Rus, vodilni monter hodu smo imeli na gradbišču gole cevi. Gradbeno podjetje še ni začelo kopati jarka. Mi smo zvarili po dve cevi, to je največ, kar smo lahko naredili,« je dejal tov. Franc Rus, vodilni monter na Jesenicah. Približno 1 km cevi bo v zemlji, ostalo 3km, (premera 200 mm) pa bodo pripete na že obstoječem energetskem mostu. Tu so težave še večje. Most je treba ojačati, a ne dobimo ustreznih materialov. Zgoraj je visok nasip, po njegovem robu je speljana železnica, kjer vsakih 15 minut prevažajo raztaljeno železo. Na nasprotni strani je Sava. Tako je odprto vprašanje, kak,o položiti sorazmerno težke cevi na njihovo mesto v energetskem mostu. »Če ne bi bilo konzol, bi še nekako šlo. Nimamo še nobene, potrebovali pa jih bomo ogromno. Z investitorjem smo se začeli dogovarjati, ko je prišla skupina petnajstih monterjev na gradbišče. Sam sem se dogovarjal v pripravi dela, da o poteh v skladišče ne govorim,« pravi tov. Rus. Da organizacija ni najboljša, govori tudi dejstvo, da se je zgodilo da celotna skupina-na en dan ni delala. Cevi, ki bodo položene v zemlji, je potrebno izolirati. Ker je trasa kratka, so to opravili v deponiji v Črnučah. Zato se je skupina vrnila z Jesenic, a stroj ni bil pripravljen in izgubljen je bil cel delavnik. »Norme za naše delo so vedno tesnejše, organizacija ostaja enaka, če ne celo slabša. Imamo Razkladanje cevi na trasi na Jesenicah dobre monterje, dobre varilce. Toda na Jesenicah bodo morali tudi varilci poprijeti za cevi — to pa vpliva na kvaliteto varjenja. Zaradi tega je skupina tudi nekoliko večja, a še vedno premajhna, da bi varilci lahko izključno samo varili. Vemo pa, da vse zvare rentgeniziramo in da je pomemben tudi zunanji videz zvara. Sedaj ne moremo delali po terminskem planu, ob koncu pa se bo mudilo in bomo delali ob sobotah in nedeljah, kar pa pov- zroča nejevoljo pri delavcih. Če bomo tako nadaljevali, kot smo začeli, bomo pod normo,« je dejal lov. Rus. Sorazmerno velika skupina zahteva stalno navzočega vodilnega monterja, ki pravi, da bi moral biti poleg tudi operativec, da bi delo na gradišču res potekalo tako, kot mora. Res je, da vse na gradbišču ni možno planirati in predvideti, so pa tudi tu še skrite rezerve. ALI SE DOBRO POZNAMO? V dneh pred 9. kongresom ZSS so se tudi sindikalni delavci iz temeljnih organizacij v Pomurju s širšim tematskim posvetom na ravni obč. sind. sveta v Murski Soboti vključili v predkongresno razpravo. Na tej razpravi je v glavnem tekla beseda o problematiki dislociranih TOZD. Bilo je več subjektivno izraženih menj, ki pa so odražala predvsem premajhno informiranost ;razpravljal-cev, več pa je bilo tudi nepravilno postavljenih trditev; taka je bila tudi izjava predstavnikov BLISKA, ki so se v kratkih besedah dotaknili organiziranosti nove DO. Povzetek te razprave je bil objavljen v Večeru, dne 19. 10. 1978. Z ' \ Pri Blisku, ki je TOZD mariborske delovne organizacije IMP, se hudujejo nad bohotenjem delovne skupnosti. Pravijo, da dajejo zanjo toliko, kot velja njihova investicija v nove proizvodne prostore. Srečujejo se tudi s poskusi, da hi obrobne TOŽD prevzemale zgolj »težaška dela«, drugi pa naj bi pobirali smetano. V IMP očitno DSSS še zdaleč ni odvisna od rezultatov dela. Večer, 19. oktobra 1978 V____________________________________________y Ker smo bili mnenja, da zabeležka, ki govori o naši DO, ne odraža resnice, smo stališča nekaterih predstavnikov BLISKA ocenili na razširjeni seji izvršnega odbora OOS v Mariboru ter se dogovorili za obliko »javne tribune«. Le-to smo tudi organizirali v Murski Soboti dne 30. 10. 1978. Udeležili so se je predstavniki vseh TOZD in DS predstavnika občinskega in medobčinskega sindikalnega sveta Murska Sobota, predstavniki družbenopolitičnih organizacij v SOZD, in predstavniki tiska. Izmenjava mnenj je bila zaokrožena v tri tematska področja, kakor so tudi izhajala iz že omenjenega članka. Prvo tematsko področje je zadevalo problematiko širjenja DS. Drugo področje je nadevalo vprašanje razporejanja kapacitet in del v okviru DO ter je bilo namenjeno ugotovitvi, da obrobne TOZD res dobivajo samo »težaška dela«. V tretjem tematskem področju pa smo poskušali odgovoriti na vprašanje ali je DS odvisna od rezultatov svojega dela in dela TOZD. Menimo, da smo v večurni razpravi, v katero je aktivno posegalo več delavcev, tako iz BLISKA kot iz drugih TOZD in DS, vendarle storiti korak naprej pri razčiščevanju raznih spornih vprašanj, hkrati pa smo tudi spoznali, da le ni vse tako črno, kot je bilo navedeno v izjavah predstavnikov TOŽD BLISK. Takšni sestanki bi morali postati stalna praksa našega delovanja, saj se zavedamo, da je naloga sindikata, da se vključuje v vsa področja našega gospodarskega in političnega življenja. ROMAN KUČEJ P. S. Povzeto iz »VESTI« v št. 4 PMI Maribor - biltena DO ORGANIZIRANOST ZK PO NOVEM V sredini oktobra se je sestala osnovna organizacija ZK nekdanje TOZD PMI z namenom, da bi poleg aktualnih političnih informacij obravnavala tudi vprašanja nove organiziranosti. Vsi vemo, da so se s spremembami statutov ZKJ in ZKS spremenile tudi organizacijske oblike organiziranost komunistov. V osnovi velja, da mora vsaka temeljna ali druga samoupravna organizacija, ki ima v svojih vrstah vsaj tri komuniste ustanoviti svojo osnovno organizacijo. Ker smo se z novo samoupravno organiziranostjo nekdanje TOZD PMI organizirali v DO, je prišlo tudi do potrebe po novih OOZK. Iz ene bodo tako nastale tri osnovne organizanizacije, in sicer: OOZK TOZD Montaža s sedemnajstimi komunisti, OOZK TOZD IB z dvanajstimi komunisti in OOZK delovne skupnosti z osmimi komunisti. Na sestanku so bila podana izhodišča za novo organiziranost, prav tako pa so bili določeni nosilci nove organiziranosti z nalogo, da pripravijo ustanovitvene sestanke novih OOZK, ki se morajo organizirati do sredine meseca novembra. Za nosilce so bili imenovani v TOZD Montaža Milan Kerkez, v TOZD IB Dušan Šulek in v delovni skupnosti Marija Habjan. O novih osnovnih organizacijah in njihovih organizacijskih oblikah bomo spregovorili več v eni naslednjih številk naših Vesti. IVAN HERCA P. S. Objavljeno v »VESTEH« št. 4 # DO LIVAR IVANČNA GORICA NOVA UNIJA DISAMATIC REZULTAT SKUPNE NALOŽBE TOZDOV IMF V tretji letošnji številki IMP Glasnika smo objavili kratko informacijo o novi naložbi v naši DO in sicer o kaluparski liniji disamatic. Sedaj, sedem mesecev po tem obvestilu, je investicija gotova in sposobna proizvajati odlitke. O novi naložbi smo začeli razmišljati ob koncu lanskega leta. Ker smo imeli že zagotovljen program tako na domačem kot tujem tržišču, smo takoj pristopili k realizaciji te investicije. Tehnološko je bila investicija jasna, zataknilo se je pri financiranju, tako da smo pogodbe z dobavitelji opreme podpisali šele v prvem kvartalu letošnjega leta. Težko je prenesti na papir, kar smo morali storiti, da smo uspeli postaviti vso opremo. Osnovno vodilo pri načrtovanju nove linije je bilo, da ob montaži nove linije proizvodnja ne sme biti zmanjšana. Sedaj lahko ugotavljamo, da nam je to uspelo in še celo več, da smo presegli rezultate lanskega leta. Nova kaluparska linija je sestavljena iz: — avtomatskega kaluparskega stroja disamatic 2013 MK-3 proizvajalca DISA iz Danske. Ta avtomat ima kapaciteto 360 form na uro in velikost form 480 x 600 x 120—300 mm. — linije AMC, to je livnohladilna linija za transport form in je sestavni del stroja — transporterja form, ki je v podaljšku linije AMC in služi za transport odlitih form istočasno pa podaljša čas ohlajanja odlitkov v pesku — lamelnega transporterja z avtomatsko rešetko — priprave peska z novim mešalcem sintetičnega peska in s kapaciteto 40 kub. metrov na uro. — čistilnice in odsesovalnih naprav. Kaluparski stroj disamatic spada med visokotlačne kaluparske avtomate in sigurno v sam vrh tako glede kvalitete, kot tudi glede produktivnosti. Stroj izdeluje forme po vertikalnem principu, 'kar mu na eni strani omogoča velik kapaciteto. Poenostavi pa se tudi transport in odpade vzdrže- Nova kaluparska linija v livarni vanje form zaradi ferostatičnega tlaka tekočega železa. Po končanem litju, forme potujejo po liniji AMC, lamelnemu transporterju do rešetke, kjer se odlitki ločijo od peska. Tu se nova linija naveže preko hladilnega monoreja na že obstoječi sistem transporta odlitkov pri kaluparski liniji KFA 20 UNIVERSAL, ki uspešno deluje že od leta 1975. Tako se obe liniji združujeta na hladilnem mono-reju. Odlitki potujejo do odlagalne mize, kjer se vrši ločitev uiivnih sistemov in nakladanje ulitkov v kontejnerje. Z novo linijo disamatic imamo sedaj v livarni dve kaluparski liniji, ki delujeta popolnoma neodvisno ena od druge vendar pa se tehnološko dopolnjujeta. Računamo, da bomo z novo linijo dobili dodatnih 5.000 ton kapacitet, tako, da se sedanja zmogljivost 10.000 ton poveča na 15.000 ton kapacitet, kar nas uvršča v sam vrh livarske industrije v Sloveniji. Z gradbenimi deli za novo linijo smo pričeli v juliju, montažo opreme pa smo izvršili v dobrem mesecu. Celotna montaža z gradbenimi deli je bila gotova v treh mesecih, kar smatramo za velik uspeh našega kolektiva. Vsa zasluga za tako kratek rok gre montažni skupim sestavljeni iz vrst delavcev TOZD HVA DO LIVAR, ki je ponovno, kot že mnogokrat do sedaj dokazala pravilen odnos do dela. Kljub tako kratkemu času, v katerem je bila investicija dokončana, pa smo ob načrtovanju planirali konec montaže za mesec avgust. Do trome-sečne zamude je prišlo zaradi zakasnitve dobav opreme DO Gostol iz Nove Gorice, ki nam je dobavila vso opremo razen avtomatskega kaluparskega stroja in linije AMC, kar je dobavila Dan- ska firma DISA. Posledica zakasnitve je bila, da smo morali izvršiti rebalans plana za drugo polletje, najbolj pa se to odraža ny dolgih dobavnih rokih za odlitke pri naših kupcih. Pri tej naložbi moramo poudariti to, da je linija disamatic prvenstveno zgrajena za potrebe izvoza predvsem na zapadno tržišče. Celotna investicija je skupna naložba livarne in TOZD IMP, ki so s posebnim samoupravnim sporazumom sklenile vložiti del svojih sredstev v novo linijo, livarna pa se je obvezala, da bo odstopala devizne pravice, pridobljene iz blagovnega izvoza za zapadno tržišče, podpisnicam samoupravnega sporazuma v razmerju njihove udeležbe pri investiciji. Ta skupna naložba nas zavezuje, kar najhitreje in čim boljše izkoristiti nove kapacitete in opravičiti zaupanje do sovlagateljev ter zadostiti potrebam tržišča. Dipl. inž. RODE ANDREJ SKLEPI DELAVSKEGA SVETA 00 IK0 LJUBLJANA Delavski svet delovne organizacije 1KO Ljubljana je na svoji 7. redni seji dne 27. 10. 1978 ugotovil, da so sklepi prejšnje seje realizirani .ter po obravnavanem gradivu sprejel naslednje sklepe: L Po predlogu razpisne komisije za imenovanje de- / lavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi je po vsestranski obravnavi s tajnim glasovanjem bil soglasno sprejet sklep, da se za opravljanje nalog direktorja ko-mericalne službe za mandatno dobo 4 Tet imenuje tov. KORDELIČ Gorazda, dipl. inž. stroj. 2. Obravnavan je bil poslovnik o delu samoupravnih organov, ki je bil soglasno sprejet.1 3. Sprejet je bil pravilnik o delavski kontroli. 4. Ker temeljne organizacije ne razpolagajo / zadostnimi obratnimi sredstvi, se direktor komericalne službe in direktor finančno računovodske službe DO tKO zadolžita, da s kupci naših proizvodov skleneta dogovore o možnosti predplačila naročil. 5. V zvezi z izdelavo investicijskih elaboratov je delavski svet sprejel sklep, da se elaborat za TO TRAA izdela do konca novembra, za TO SKIF pa do konca leta. Za izdelavo elaboratov so zadolženi tov. Jurij Zavec in tov. Alojz Kamin, ter vodilni delavci v DO 1KO, po potrebi tudi zunanji strokovnjaki. Za delo izven rednega delovnega časa se jim po dobro opravljenem delu izplača nagrada v skladu s pravilniki. ORGANIZACIJSKA SHEMA TOZD INŽENIRING V 11. številki Glasnika smo obširneje pisali o TOZD Inženiring. Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti organizacijske sheme te TOZD, zato je objavljame, v tej številki. DOLOČANJE POLOŽAJA SONCA Sončni kolektor (lahko tudi sončne celice), je potrebno postaviti pod kotom, s katerim bomo dobili maksimalno količino sončnega sevanja. Kolektor bi bilo potrebno nenehno usmerjati proti Soncu. Toda navidezna pot Sonca po nebesnem oboku, je vsak dan drugačna. Sonce vidimo enkrat zelo visoko na nebesnem oboku, drugič zelo nizko, enkrat vzide zelo blizu severa, drugič bliže jugu. V zadnjem članku iz te serije, je bila podana približna formula za določitev kota kolektorja proti horizontu za poletno in zimsko obdobje. Za le dvakratno nastavitev kolektorja se odločimo in je to pogoj ekonomičnosti. Orientiranje kolektorja proti horizontu vsak mesec zahteva, da znamo določiti položaje Sonca na nebesnem oboku in za določen mesec izračunati optimalen kot. Praktično bi tu morali vsak mesec kolektor zavrteti okoli neke horizontalne osi. Orientiranje kolektorja z vrtenjem okoli vertikalne osi pa zahteva servo mehanizem, ki bi kolektor obračal za Soncem od njegovega vzhoda do zahoda. To zahteva dodatna finančna sredstva in se zaenkrat uporablja le v elektrarnah. Ko so noči zelo dolge in dnevi kratki, nam tak mehanizem ne prinese kaj več energije, ko pa so dnevi dolgi, lahko kolektor tako dobi tudi dvakrat več sonca, kot bi ga dobil, če se ne bi vrtel za njim. NAVIDEZNA POT SONCA Sonce vzhaja in zahaja vsak dan drugod, vsak dan po drugem vzporedniku, njegovi dnevi oz. nočni loki pa so različno dolgi. Slika 5 Dne 2 I. marca vzide Sonce natanko v vzhodni točki in zaide v zahodni točki horizonta. Ti točki so ljudje že od davnaj poznali. Dvakrat v letu, v času pomladanskega (marec) in jesenskega (september) ekvinokcija, se da namreč točno orientirati le po mestu sončnega vzhoda ali zahoda. To velja za vsa mesta na Zemlji. Zveznica vzhodne in zahodne točke takrat seka zemeljski poldnevnik. ki gre skozi opazovališče. točno pod kotom 90°. Po 21. marcu sc pomikajo sončna vzhajališča vedno' bolj proti severu. Slika I Najbolj severno vzide Sonce 21. junija, nato pa se vzhajališče in zahajališče Sonca vrača proti jugu in 23. septembra vzide Sonce zopet natanko na vzhodni točki in zaide na zahodni. Po 2.3. septembru se vzhajališča in zaha-jališča pomikajo še naprej proti jugu do 21. decembra, ko vzide in zaide Sonce najjužneje. Slika 5. Lahko ga zelo enostavno izračunamo po naslednji približni enačbi: Ker se 21. marca giblje Sonce po nebesnem polutniku, je ta dan dnevni lok Sonca enak nočnemu, oziroma, dan in noč sta enako dolga, tedaj je pomladansko enakonočje ali pomladanski ekvinokcij (lat. aei|us = enak. nox = noč). Nato postajajo dnevni loki daljši, nočni pa vedno krajši, dokler ni 21. junija dan najdaljši in noč najkrajša. Tedaj je poletni solsticij (lat. sol = Sonce, sistere = ustaviti se) ali poletni sončni obrat. Nebesni vzporednik, po katerem se ta dan giblje Sonce se imenuje severni nebesni obratnih ali povratnik (sl. 5), ker se od tu naprej Sonce povrača na jug. Od tu dalje sc dnevi zopet krajšajo in noči daljšajo, ko 23. septembra Sonce zopet kroži po nebesnem polutniku. Tedaj imamo jesensko enakonočje-ali jesenski ekvinokcij. Nato se dnevi še naprej krajšajo in noči daljšajo do 21, decembra. Tu je najdaljša noč in najkrajši dan. Takrat je zimski solsticij ali zimski sončni obrat, sončna pot tega dne pa je nebesni južni obratnik ali povratniki Slika 5. Za vse omenjene trenutke, za oba solsticija in oba ekvinokcija, je sončna deklinacija podana v TABELI 1. Sončna deklinacija je kot med ravnino zemeljskega polutnika in ravnino ekliptike, toda proti Soncu. Ta kot označen z S. se z vrtenjem Zemlje okoli Sonca spreminja. Slika 6. 8 = 23,45 . sin (360 . 284 " 365 n = zaporedno število dneva od začetka leta TABELA 1 datum POMLADANSKI EKVINOKCIJ 21. 3. jesenski ekvinokcij 23. 9. 266 poletni solsticij 21.6. 172 zimski solsticij 21.12. 355 (enačba 1) 80 0 0 +23,5 -23,5 Nekaj drugega je naklon ekliptike. Slika 3. Pomembno je morda še to, da sta oba ekvinokcija in solsticija poimenovana s stališča prebivalcev severne poloble Zemlje. Letni časi se na Zemlji ne bi vrstili tako, kot se, če ravnina zemeljskega polutnika ne bi bila proti ravnini ekliptike (Slika 3) nagnjena, kajti sicer se kot sončne deklinacije ne bi spreminjal. Menjavanju letnih časov pravimo tudi revolucija Zemlje (lat. revo-lutio = kroženje). Količina sončnega sevanja ali insolucija (lat. = insolare = izpostavljati Soncu), ki naj bi jo kolektor sprejel, je odvisna od položaja Sonca na nebesnem oboku. Največ je odvisna od višine Sonca h nad horizontom slika.7, torej od lege kraja na Zemlji (zemljepisna širina ), kar pa ni vse, odvisna je tudi od atmosfere, dolžine trajanja obsevanja in pa zelo bistveno od nadmorske višine, razporeditve kopnega in morja, bližine rek... Horizontalni kolektor bi sprejel največ sevanja, če bi se Sonce nahajalo v zenitu ali vsaj blizu zenita. (Slika 1). To je možno le v krajih, kjer imajo zemljepisno širino (absolutna vrednost) manjšo od naklona ekliptike. Ti kraji imajo v toku leta Sonce dvakrat v zenitu (opoldan) in iijrajo zato sončni potencial. Te dežele so najbolj obdarovane s Soncem, toda kljub temu tudi še do danes niso dojele možnosti, kako sončno energijo izkoristiti. Kraji točno na zemeljskih povratnikih imajo Sonce v toku leta le enkrat v zenitu (slika 2). Kraji nad zemeljskimi tečajniki pa Sonca po več mesecev ne vidijo (slika 2). Pomikajoč se proti zemeljskemu polutniku tečajna višina pada. dokler na polutniku ravnina horizonta ne pade v smer zemeljske osi. Zato je tu tečajna višina 0°. Tečajna višina se torej točno ujema z zemljepisno širirio. Glej sliko 2. Zemeljski'polutnik, ki je največji zemeljski vzporednik imenujemo tudi ravnik, ekvator ali največji širinski krog. Zemeljska os je v naših krajih za približno 46° naklonjena proti horizontu. Izraza zemljepisna širina in zemljepisna dolžina izvirata še iz starega veka, kajti svet, poznan starim Grkom, je segal ob Sredozemskem morju v smeri V—Z veliko dlje, kot v smeri S—J. Višino Sonca h, ki je kot med horizontom in sončnimi žarki (slika 7) lahko za vsako toč k A na Zemlji le z uporabo žepnega kalkulatorja, morda takega, ki mu lahko vstavimo že program, zelo enostavno izračunamo po naslednji enačbi: Samo kraji na istem poldnevniku imajo isti lokalni čas (slika 8) po poldnevu je na primer ,o Sonca opoldan, tedaj ' lahko za vsako točko na enačba 3 VišinoSohca opoldan, tedaj je Primer: določi najvišji inh najničji pložaj Sonca ob 12°° ’ Ljubljani (Slika 7) hmai..l,min - 440*cL ..44 t 2?,9 - 67,5° ali 2o,5° za Ljubljano je „ 46°, 90 - 'f - 90 - 46 - 44° cin gf cdfcjU " ^ in že poznano ( „ zemljepisna širina /°/, ^ so.nšna deklinacijA /J, ki jo izračunano po er,-.'ki 1 cO po jo lokalni -ns, ki je tu pop: car. p - koto-, ki ji podrto v -topinjah. klej ritko 1 Sonce je opoldan najvišje nad horizontom po sončnem času. Tedaj rečemo, da je Sonce v meridianu (lat. = meridies = poldne), ali da Sonce kulminira (lat. =-= culnren = vrh) (v naših krajih sicer nikoli v zenitu). Tedaj je časovni kot drago GOjj l v<^^4 ■ : : : Delegati skupščine SOZD IMP so na zadnji seji 28. 10. 1978 odločali, po predhodni obravnavi v TOZD, o vključitvi delovne organizacije Klima Celje v SOZD IMP. Sklep je bil soglasno sprejet. Tako je bil storjen prvi korak pri uresničevanju načela, ki smo ga zapisali v uvodu elaborata o družbeni in ekonomski upravičenosti združitve in ki se glasi: »Miselnost — kdo bo koga — moramo nadomestiti z drugačnim gledanjem — kdo bo bolje, ceneje, hitreje, kvalitet-neje, perspektivneje, bolj organizirano delal, se povezoval in ustvarjal. ' z Eden od največjih ventilatorjev Pleskanje ventilatorjev za izvoz v SZ (ena pogodba več kot 200.000 dolarjev) POSTOPNO VKLJUČEVANJE V SISTEM IMP Sklep, ki ga je sprejela skupščina velja od 1. 11. 1978 dalje Jasno je, da je vključevanje i SOZD proces, ki bo trajal dalj Klima Celje ima izredno pester proizvodni program, v okviru katerega se želi specializirati in povečati serije, z boljšo kvaliteto pa osvojiti tudi tiste kupce, ki so trenutno še vezani na uvoz. V njihovem proizvodnem programu časa in ki bo posegel na različnih predvsem veliki ventilatorji, ki jih področjih različno globoko v živ- ne izdeluje nihče drug v Jugosla- i:—-i-i- v. i—1-1..:- a.. Ijenje in delo obeh kolektivov. Večina vprašanj, predvsem pa najpomembnejša, so rešena v že omenjenem elaboratu. »Kar smo zapisali v elaboratu, bomo tudi uresničili. Proizvodnja opreme za klimatizacijo in pre-zraevanje je v zadnjem letu v Jugoslaviji izredno porasla. Kljub temu pa še vedno velike količine te opreme uvažamo. Vrednost viji. 26 takšnih ventilatorjev so letos izvozili v Sovjetsko zvezo. Veliko pričakujejo od novih vrst centrifugalnih in aksialnih ventilatorjev, ki so že v redni proizvodnji. Klima trenutno nima nobene licence. Vse, kar proizvajajo, je plod domačega razvoja, ki skuša na tradiciji lastne proizvodnje in vključevanju izkušenj svetovnih proizvajalcev opreme - -- * I ' ..... Vit, I UJUIV X- T vpi VIIO uvoza presega zmogljivosti jugo- za klimatizacijo, priti do najbolj slovanskih proizvajalcev, ki so v ših izdelkov, svoje srednjeročne programe za- »Doslej smo mi ali pa je IMP pisali njegovo nadomestitev z trdil, da z izdelki prehajamo v že domačimi izdelki. Predpostavke ustaljene proizvodne programe, o povečanju v okviru proizvodnih To pa ni bilo koristno za našo TmnmD.-------------1—j---------družbeno skupnost. Takšne pri- mere moramo preprečiti predvsem zaradi nepotrebnega podvajanja zmogljivosti v razvoju in investicijah«, je povedal direktor Klime. RAZVOJNE MOŽNOSTI Trenutno zaključujejo v Klimi 15 milijonsko investicijo. Zgradili TOZD IMP so realne in dosegljive,« je dejal dipl. ing. Alojz Zupanc, direktor DO Klima Celje. Klima Celic - industrija aerotermičnih naprav je bila ustanovljena z odločbo Mestnega ljudskega odbora Celje, št. 1078-1 z dne 19. januarja 1947. leta pod imenom »Instalacije« ML O Celje. Skladno s potrebami obnavljanja porušene domovine in naraščajoči ekspanziji našega gospodar-stva se tedanje podjetje osamosvoji in 12. decembra 1951. leta preimenuje v »Kovinsko podjetje Celje«, ki nato prevzame v ime še »Klima« tako da od 9. aprila 1966. leta posluje Celje, n. sol.o. so novo jedilnico in v nadstropju nad njo poslovne prostore. Nova jedilnica pomeni za delavce Klime začetek organizirane prehrane med delom. Odslej ne bodo več malicali na delovnem mestu ali izven tovarne. V novih prostorih bodo malice in brezalkoholne pijače samo delili, vse pa bo pripravljala ena od Celjskih organizacij, za katero se še niso odločili, imajo pa več ponudb. Računajo, da bo objekt izročen namenu za 29. november. Druga investicija, ki je nujna, pa je gradnja proizvodne hale za potrebe TOZD montažna proizvodnja. Delavci te temeljne organizacije delajo v izredno težkih razmerah — v starih prostorih, ki niso bili namenjeni za tolikšno niti takšno proizvodnjo. Novo halo nameravajo začeti zidati spomladi. Finančna sredstva imajo zagotovljena, končno so tudi uredili vse potrebno za nakup zemljišč. V novih prostorih bo približno 1500 kv. m uporabne površine, vanje se bodo preselili oddelki za izdelavo kanalov in ključavničarska delavnica montaže. Gradnja je predvidena v srednjeročnem planu in z njeno uresničitvijo bo Klima izpolnila Celjska Klima zaposluje v proizvodnji tudi nekaj delavk SOZD IMP svoj srednjeročni program investicij. »Vprašanje investicij ostaja nedvomno še naprej osrednji problem, s katerim se bomo srečevali v prihodnjih letih. Pogovarjamo se o nakupu vseh zemljišč, ki so po urbanističnem načrtu predvidena za razširitev De^vci oddelka tekačev ventilatorjev Laboratorij za preizkus ventilatorjev Pri vključevanju Klime v SOZD IMP smo zasledovali naslednje cilje: — Realizacijo sprejete razvojne družbeno ekonomske politke SR Slovenije o policentričnem razvoju, upoštevajoč pogoje za obstoj in razvoj programa klima, ventilacijske in prezračevalne opreme in naprav tako v Klima Celje kot v IMP Ljubljana. — Preko boljše informiranosti, medsebojnega zaupanja in poenotenja pogledov obeh kolektivov pri razreševanju razvojnih, še zlasti tehnoloških problemov, doseči postopno specializacijo posameznih temeljnih organizacij po vejah tega proizvodnega program. — Preko boljše informiranosti, medsebojnega zaupanja in poenotenja pogledov obeh koletkivov pri razreševanju razvojnih, še zlasti tehnoloških problemov, doseči postopno specializacijo posameznih temeljnih organizacij po vejah tega proizvodnega programa. — Po izvršeni specializaciji povečati količinski obseg do ravni, ki bo omogočala vodilna mesta v Jugoslaviji, hkrati pa omogočila znižanje stroškov na enoto proizvoda kot temeljni ekonomski smoter te integracije. — Povečanje tehnološke povezanosti prek procesov standardizacije in tipizacije elementov in prek poenotenja tehnoloških postopkov. — Večjo koordinacijo in organiziranost pri nastopanju na domačem trgu, še zlasti s poenotenjem predstavniške in servisne mreže. — Vključitev elementov in naprav v izvozne posle prek izvajanja investicijskih del v tujini v okviru inženiring koncepta. — Razširjen bo samoupravni horizont. — Zmanjšanj bo riziko v poslovanju in investiranju. Klime. V sklopu tega je tudi obrat Libele, ki ga bo potrebno preseliti. Računamo, da bo to uresničeno v letih 1979—1980. Razširitev Klime, predvidena po letu 1985, presega možnosti na sedanji lokaciji. Zato naj bi v okviru urbanističnega načrta Celja poiskali primerno lokacijo za razširitev po tem letu,« je povedal tov. Zupanc. DELOVNA ORGANIZACIJA OSTANE ENAKO ORGANIZIRANA Delavci Klime so organizirali dve temeljni organizaciji in delovno skupnost. TOZD IP — industrijska proizvodnja, TOZD MP — montažna proizvodnja in delovna skupnost so lani zaposlovale poprečno 613 delavcev, od teh jih je trenutno 165 v delovni skupnosti, 121 pa na montažah po terenu. Takšno organizacijo bo Klima tudi obdržala. Trenutno predvidevajo, zaradi boljše orga- „ nizacije poslovanja, nekatere no- Celjska Klima tranje organizacijske spremembe. Tako bodo posamezne nalo- žele temeljne organizacije. Do ge, ki so bile organizirane v de- organizacijskih sprememb pa bo lovni skupnosti (skladišča), prev- prišlo tudi v okvirih nekaterih Brezalkoholne pijače v delavnici — do odprtja nove jedilnice oddelkov v TOZD — narekuje pa jih izreden porast proizvodnje. Samouprava je organizirana v TOZD in DS v skladu z Zakonom o združenem delu. Izvolili so že delegate v samoupravne organe SOZD. V skupščini bodo delavce Klime zastopali: iz TOZD . IP: Vili Selič, Konrad Kaučič, Vili Bertole; iz TOZD MP: Franc Hudej, Silvo Fendre, Zdravko Kučer, in iz delovne skupnosti: Ludvik Krajcer, Štefka Novak in Zdravko Vidmar. Računamo, da se bodo tudi delavci Klime vključili v družbenopolitično delo v okviru SOZD jMP in tako pomagali, da bodo morebitne pregrade čimprej odpravljene in da bomo načela, zapisana v elaboratu, ne samo uresničili, ampak tudi presegli in jih napolnili z novo vsebino. Jasno je, da brez težav ne bo šlo. Toda cilj je jasen — za dobrobit naše družbene skupnosti. SKRB ZA LASTNE KADRE Celjska Klima ima trenutno 98 učencev v gospodarstvu, od teh jih je v vsaki TOZD polovica. Poleg tega imajo 44 štipendistov — rednih študentov in dijakov na srednjih, višjih in visokih šolah. Poleg tega se na srednjih, višjih in visokih šolah pb delu izobražuje še 45 delavcev. Tu se srečujejo s problemom, da večina delavcev želi izpolnjevati svoje znanje na višjih in visokih šolah družboslovnih smeri, medtem ko za študij tehničnih ved skoraj ni bilo zanimanja. Organizirano delo na tem področju pa je prineslo določene rezultate in je porastlo zanimanje za študij tehničnih ved, kar je interes delovne, oziroma temeljnih organizacij. Investicija tik pred zaključkom Do letos je deloval v Celjskem gledališču ob rekonstrukciji ga niso potrebovali več in so ga vrnili — še vedno uporabnega — proizvajalcem Skladno z reorganizacijo delovne organizacije IMP v SOZD so se delavci temeljnih organizacij TRAA in SKIP sporazumeli, da se združijo v delovno organizacijo. V ta namen je bil v mesecu decembru 1977 sprejet samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo Industrija kovinske opreme. Na osnovi ugotovitev, da v letu 1977 ni bil v celoti realiziran zakon o združenem delu glede organiziranja temeljnih organizacij se je v maju mesecu 1978 pričel postopek za organiziranje nove temeljne organizacije s tem. da se je en del delovnega procesa, ki.sc je prej odvijal v okviru temeljne organizacije TRAA, organiziral kot temeljna organizacija,- ki nosi ime Industrija termičnih aparatov in konstrukcij. Vzporedno s tem tudi uspešno poteka izgradnja temeljne organizacije v ustanavljanju — proizvodnja izdelkov predelave pla- Tu bo naša nova TOZD, ki je še v ustanavljanju # PREDSTAVLJAMO VAM DELOVNO ORGANIZACIJO IKO -INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME LJUBLJANA stičnih mas — armiranih poliestrov v Podpeči, občina Vič. Delavski svet TO TRAA se je na svoji seji odločil spremeniti ime temeljne organizacije s tem. da se glasi TO TRATA — Proizvodnja regulacijskih naprav, črpalk in armatur. * 1 Organizacijska shema delovne organizacije je prikazana na shemi 1. Glavna dejavnost temeljnih organizacij je naslednja: 1. Temeljna organizacija TRATA — Proizvodnja regulacijskih naprav, črpalk in armatur — proizvodnja merilne in regulacijske opreme, sredstev /a upravljanje in avtomatizacijo v industriji in prometu 011724 2. Temeljna organizacija SKIP — Strojno kovinska industrija proizvodnja — proizvodnja gradbenih in rudarskih strojev in naprav 011412 2). Nova temeljna organizacija ITAK — Industrija termičnih aparatov in konstrukcij — proizvodnja kovinskega instalacijskega materiala 011312 4. Temeljna organizacija v ustanavljanju — proizvodnja izdelkov ozi- rov in sprejetih sklepov so bile sprejete na samoupravnih organih temeljnih organizacij organizacijske sheme (shema 2) Priprava in organizacija proi- roma druga predelava plastičnih /vodnje; v njenem sestavu so Or mas — armiranih poliestrov ganizirane Organizacijske enote. 011949 Z ozirom, da se ob združevanju v delovno organizacijo niso dokončno izoblikovala stališča o izoblikovanju notranje organizacije dela in razvoja posameznih funkcij v TO in delovni skupnosti. je bila v prvi polovici letošnjega leta posvečena vsa pozornost urejanju notranje organizacije dela v temeljni organizaciji in v delovni skupnosti. Skladno z oblikovanimi predlogi so se samoupravni organi temeljnih organizacij sporazumeli, da se v delovni skupnosti za opravljanje del skupnega pomena krepijo in nadalje razvijajo funkcije iz posameznih področij dela kot so: splošno kadrovske, finančno računovodske, komercialne, plansko analitske in programsko razvojne. Na osnovi doseženih dogovo- oddelek operative priprave dela, tehnološke priprave dela, oddelek nabave in kooperacij in proizvodni oddelki. V' temeljni organizaciji se še razvijajo funkcije servisa in interne standardizacije, ki so neposredno vezane na poslov ni organ. Oddelki vzdrževanja in orodjarne pa so organizirani v okviru tehničnega sektorja, (shema 3). Priprava in organizacija proizvodnje v svojem sestavu združuje organizacijske enote kot so: oddelek operativne priprave dela tehnološke priprave dela in proizvodnjo oz. proizvodne oddelke. V sestavu operativne priprave dela so organizirani oddelki nabave in oddelek za kooperacije. V sestavu tehničnega sektorja so organizirani: oddelek konstrukcije. servisa, vzdrževanje in oddelek kontrole kvalitete (shema 4) Shema 1 Podobno kot pri prejšnjih temeljnih organizacijah, so v novi temeljni organizaciji v okviru priprave in organizacije proizvodnje organizirane organizacijske enote: oddelek operativne priprave dela. tehnološke priprave dela, oddelek nabave s kooperacijo in proizvodni oddelki termičnih aparatov in izdelave konstrukcij. Notranjo organizacijo temeljne organizacije v ustanavljanju vam bomo predstavili naknadno, vendar z ozirom na dogovorjene smernice razvoja temeljnih organizacij in sprejete sklepe se notranja organizacija te temeljne organizacije ne bo bistveno razlikovala od notranjih organizacij dela sedanjih temeljnih organizacij. Kot je iz tega razvidno, se bo v temeljnih organizacijah še naprej krepila tehnič-no-proizvodna funkcija, ki ji je dan primarni poudarek. Delo kadrovske funkcije v temeljnih organizacijah je predvsem usmerjeno na kadrovanje, urejanje medsebojnih odnosov, reševanje disciplinskih zadev, na izvajanje dogovorjene kadrovske politike, kakor tudi za opravljanje nalog za samouprav ne organe kot so na pripravi gradiva za seje teh organov in ev idenc o izdanih sklepih ter odločbah ter druga splošna opravila. Razvojna funkcija v temeljnih organizacijah združuje delovne naloge, katerih skupno obeležje je skrbeti za načrtovanje novih izdelkov vključno z izdelavo de-lavniške dokumentacije prototipov in sodelovanje pri vpeljavi nove - proizvodnje in tehnično komercialnih poslih. Skrbi za rekonstrukcijo in izboljšave izdelkov" v redni proizvodnji z namenom osvojitve sodobnejših tehnoloških postopkov izdelave. Skladno s sprejetimi stališči in sklepi je notranja organizacija delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena delovne organizacije IKO razvidna na shemi 5. Glede na cilje združevanja so se temeljne organizacije sporazumele. da sc v okviru delovne organizacije opravljajo naslednje skupne naloge: I. V splošno kadrovski službi: a) kadrovsko — organizacijske naloge — skrb za vodenje enotne in dogovorjene kadrovske politike ter politike nagrajevanja ter štipendiranja; — skrb za organizacijo izobraževanja; — skrb za obveščanje in informiranje; — skrb za opravljanje nalog iz področja varstva pri delu in izvajanje predpisov in navodil za varno delo delavcev; — skrb za uresničevanje nalog iz področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in koordinacija teh del s temeljnimi organizacijami; — skrb za kadrovanje delavcev v delovno skupnost; — skrb za organizacijo dela v delovni skupnosti in nudenje pomoči kadrovskim sektorjem v temeljnih organizacijah; — organizacija celotnega administrativnega poslovanja za delovno skupnost; — koordiniranje del kadrov- skih sektorjev' s TO in delovno skupnostjo. b) samoupravno — pravne naloge — skrb za oblikovanje osnutkov samoupravnih sporazumov in splošnih aktov in usklajevanje obstoječih s pozitivno zakonodajo; — skrb za zakonito izvedbo postopkov in sprejemanja tet objavo samoupravnih splošnih aktov; — oblikovanje listin za registracijo temeljne in delovne organizacije oz. statusne spremembe; — urejanje zemljiško lastniških in pravnih zadev;' — opravljanje drugih pravno — samoupravnih nalog. 2. V finančno računovodski službi: a) finančne naloge: — skrb za organizacijo dela centra za vodenje glavnih knjig za vse TO, združene v DO; — skrb za najemanje kreditov za poslovne naložbe; — skrb za obračun storitev in obsega le-teh, ki jih opravljajo delovna skupnost, SOZD in interna banka za delovno organizacijo: — skrb za vodenje evidenc o saldakontih kupcev in dobaviteljev: — skrb za urejanje dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami in delavci delovne skupnosti delovne organizacije, kakor tudi zunanjimi komitenti; — sestavljanje poročil in statističnih podatkov iz finančnega poslovanja. b) računovodske naloge: — naloge na vodenju glavne knjige za TO in delovne skupnosti delovne organizacije IKO Ljubljana; — izdelava periodičnih obračunov in zaključnega računa; — izdelava zbirnih periodičnih obračunov in zaključnega računa delovne organizacije IKO Ljubljana; — vodenje raznih analitičnih evidenc delovne skupnosti; — skrb za obračun OD delavcev in obračun prispevkov iz OD. c) mehanografsko — operaterske naloge: — vnašanje in verificiranje podatkov na medij; — posredovanje obdelanih podatkov službah1 in oddelkom temeljnih organizacij; — arhiviranje obdelanih podatkov na karticah in disketah; — razčiščevanje — raziskava tržišča, sodelovanje s projektantskimi organizacijami, vključevanje v zeleni plan, sodelovanje z gospodarsko in republiško zbornico, delovanje v okviru poslovnih združenj in izoblikovanje predlogov za osvajanje novih proizvodov v TO; — sodelovanje in koordinacija del med nabavo, servisom v TO in prodajo proizvodov; — skrb za pravilno politiko cen v skladu z zakonom o oblikovanju cen in prijava cen novih proizvodov in organizacija kalkulacij lastnih in prodajnih cen; — skrb za organizacijo propagande, sejmov, seminarjev, izdelavo prospektov, itd. b) zunanjetrgovinske naloge: — izdelava plana izvoza prodaje proizvodov in storitev; — izdelava plana nabave re-promateriala, polizdelkov in opreme iz zunanjega trga; — skrb za izvrševanje plana izvoza in uvoza; — skrb za pridobivanje deviznih pravic in režimskih pravic; — skrb za obračun proizvodnje in izdajo faktur ter zavarovanje plačil; — skrb za organizacijo od-premne službe, skladiščenje gotovih izdelkov in evidenco; — sestavljanje poročil o izvršenih delovnih nalogah komercialne službe in statističnih poročil. 4. V plansko analitski službi: — sodelovanje pri izdelavi planov temeljnih organizacij in nudenju pomoči; — izdelava enotne metodologije planiranja; — usklajevanje planov (realizacije, stroškov, kadrov, investicij in investicijskega vzdrževanja) temeljne organizacije, izdelava plana delovne organizacije, spremljanje izvajanja plana in iz- delava analiz za delovno organizacijo; — nudenje pomoči pri izdelavi investicijskih elaboratov TOZD; — pripravljanje smernic kratkoročnega in dolgoročnega razvoja vključno s poslovno-teh-ničnim sodelovanjem in integracijskimi možnostmi; — sestavljanje raznih strokovnih in statističnih poročil. 5. V programsko razvojni službi: — na nivo delovne organizacije se organizira usmerjevalni razvoj v smislu srednjeročnega in dolgoročnega planiranja novih programov in novih naložb; — raziskava trga in potreb za osvojitev novih proizvodov v okviru obstoječih in planiranih programov proizvodnje. Obdelava in delitev razvojnih nalog, gradnja kompleksnih postrojenj in agregatov, ki jih sestavljajo elementi oz. proizvodi iz programov TOZD v naši delovni organizaciji in ostalih TOZD v okviru TOZD; — spremljanje in usmerjanje obstoječih in perspektivnih proizvodnih programov TOZD; — nakup in prodaja Know-How ter licenc. Prijava patentov in zaščita industrijske lastnine. Skladno z nalogami, opredeljenimi v samoupravnem sporazumu o združevanju v delovno organizacijo, se bodo v prihodnje z vsakoletnim programom oz. planom dela podrobno opredelile naloge posameznih služb v delovni skupnosti, ki jih mora opraviti za temeljne organizacije* Z ozirom na prostorsko stisko je dokaj otežkočeno delo delovne skupnosti. Po planskih predvidevanjih bo ta pomanjkljivost odpravljena v letu 1979-8(1. V delovni skupnosti še ni formirana programsko razvojna služba in se organizacija te službe predvideva v letu 1979. Stanje zaposlenih v delovni organizaciji kot celoti je po podatkih 31. 10. 1978 naslednje: Tako kot v temeljnih organizacijah, je tudi v delovni skupnosti izvoljen delavski svet, ki ima dva izvršilna organa, to je komisijo za delovna razmerja in odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Prav tako so izvoljeni tudi drugi organi, to je komisija samoupravne delavske kontrole, disciplinska komisija, delegacija združenega dela in SIS in delegati za skupščino SOZD. Delavski svet delovne organizacije je na osnovi predloga razpisne komisije imenoval za 4-letno mandatno dobo naslednje delavce: za glavnega direktorja delovne organizacije Mazovec Ladota, za direktorja finančno računovodske službe Volk Zora, za direktorja komercialne službe Kordelič ing. Gorazda, za direktorja plansko analitske službe Kamin Alojza in za direktorja splošno kadrovske službe Bukovec Rudija. V tej številki Glasnika smo vam skušali na kratko predstaviti delovno organizacijo Industiija kovinske opreme, njeno organiziranost, nismo pa se spuščali v problematiko dela, v smernice za nadaljnji razvoj z namenom, da bi to področje obdelali v eni izmed prihodnjih številk. RUDI BUKOVEC TOZD — DS delavci učenci v gospodarstvu skupaj 1. TRATA + ITAK 445 51 496 2. SKIP 193 28 221 3. DS DO IKO 52 52 4. SKUPAJ DO IKO 690 79 769 Shema 2 KADROVSKI TEHNIČNI RAZVOJNI SEKTOR SEKTOR SEKTOR PRIPRAVA IN ORGANIZACIJA PROIZVOD. Shema 3 Shema 4 Shema 5 SINDIKATI V DOLOČILIH ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU Zakon o združenem delu določa možnosti, ki jih mora imeti sindikat, da bi delavci v njem lahko učinkovito uresničevali svoje interese. Zato zakon zavezuje tudi organe samoupravljanja, poslovodne in druge organe, kdaj ne smejo odločati mimo stališč sindikata in katere druge dolžnosti imajo do svoje sindikalne organizacije. V sindikatih pa moramo več možnosti, ki jih za sindikalno delovanje določa zakon, razumeti ne le kot pravico, marveč predvsem kot dolžnost in odgovornost in tudi kot poziv h konkretnemu vsakdanjemu delovanju za celovito uresničevanje resnične delavske oblasti nad pogoji, sredstvi in sadovi dela. 2. PREGLED DOLOČB O SINDIKATU V ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU Določbe zakona o združenem delu, ki neposredno zadevajo delovanje sindikata se podrobneje razčlenjene v tem tekstu, zato tu navajamo skupen pregled določb, da bosta naš sindikalni član in OOS imela bolj celovito podobo za praktično rabo. Bistvene vsebine zakonske določbe o sindikatu (Člen zakona, ki izrečno omenja sindikat) (36) — Sindikat daje pobudo za ukrepe in nastopa z ukrepi za uresničevanje družbeno-ekonomskih in drugih samoupravnih pravic delavcev. — Sindikat lahko da pobudo in predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma in začne postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenih samoupravnih sporazumov, če meni, da so z njimi kršene samoupravne pravice delavcev. — Sindikat sodeluje pri sklepanju in podpiše samoupravni sporazum o medsebojnih delovnih razmerjih in o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. — Organi v organizacijah združenega dela morajo omogočiti sindikatu sodelovanje v obravnavanju vprašanj, ki zadevajo samoupravne pravice in interese delavcev, obravnavati vsako zahtevo sindikata, v njej zavzeti stališče in sindikat obvesti o razlogih, če njegovo zahtevo zavrnejo. — Sindikat ima pravico začeti postopek za rešitev spora med delavci in organi organizacij ali organi družbenopolitične skupnosti, če spora ni bilo mogoče rešiti po redni poti. (180) Sindikat lahko začne spor pred sodiščem združenega dela za uskladitev samoupravnega splošnega akta o delovnih razmerjih s skupnimi osnovami in merili na delovne ali sestavljene organizacije združenega dela. (200) Sindikat določi kandidate in izvede kandidacijski postopek za predsednika in člane disciplinske komisije. (202) Sindikat lahko vloži zahtevo za začetek disciplinskega postopka. (203) Sindikat mora biti obveščen o postopku pred disciplinsko komisijo. (204) — Med postopkom pred disciplinsko komisijo je treba slišati morebitno mnenje sindikata. —- Na zahtevo ali s priolitvijo delavca ga sindikat lahko zastopa v postopku pred disciplinsko komisijo. (223) — Preden odloči o delavčevi zahtevi za varstvo pravic je pristojni organ dolžan zahtevati mnenje sindikata. — Na zahtevo delavca ali z njegovo privolitvijo ga sindikat lahko zastopa v zahtevi za varstvo pravic. — Sindikat lahko začne postopek za varstvo pravic, če ga ni začel delavec ali če je delavec odklonil, da bi ga zastopal sindikat, pa gre za kršitev samoupravne pravice nasploh. — Sindikat lahko sodeluje v postopku za varstvo pravic delavca pred pristojnim organom. Bistvene vsebine zakonske določbe o sindikatu Bistvene vsebine zakonske določbe o sindikatu (Člen zakona, ki izrečno omenja sindikat) (Člen zakona, ki izrečno omenja sindikat) (327) Sindikat sodeluje pri sklenitvi družbenega dogovora o merilih za organiziranje temeljne organizacije združenega dela v posameznih dejavnostih. (328) Sindikat mora dati pobudo za organiziranje temeljne organizacije združenega dela, če ugotovi, da so v kateremkoli delu delovne ali temeljne organizacije izpolnjeni zakonski pogoji, da se ta del organizira kot temeljna organizacija. Za ta namen skliče sindikat zbor delavcev tega dela, na katerem delavci ocenijo, ali so podani pogoji za organiziranje temeljne organizacije. (329) Sindikat lahko da pobudo za organiziranje temeljne organizacije, če meni, da so za to podani v zakonu določeni pogoji, in lahko predlaga delavcem oziroma delavskemu svetu temeljne organizacije ali delavskemu svetu delovne organizacije, naj skliče zbor delavcev da o tem odločijo. (337) Statut temeljne organizacije združenega dela vsebuje tudi določbe o obveznostih samoupravnih in drugih organov do sindikata. (348) Sindikat sodeluje pri sklenitvi družbenega dogovora o merilih za ustanovitev delov, organizacije v posameznih dejavnostih. (370) Sindikat da predlog občinski skupščini za izvedbo priprav za konstituiranje delovne organizacije, če priprav v predpisanih rokih ne izvedejo svet delovne organizacije oziroma delavci. (462) — Delavski svet obvesti sindikat o organiziranju poprejšnje obravnave pred odločitvijo z osebnim izjavljanjem delavcev. — Na zahtevo sindikata je delavski svet dolžan organizirati poprejšnjo obravnavo pred odločitvijo z osebnim izjavljanjem delavcev. (467) Delavski svet mora poslati sindikatu pred odločitvijo predlog sklepa o sklenitvi kreditne pogodbe za investicijska vlaganja ter drugih pogodb in samoupravnih sporazumov. (492) Sindikat določi kandidate za delegate v delavski svet temeljne organizacije združenega dela in izvede kandidacijski postopek. (494) Sindikat lahko predlaga uvedbo postopka za odpoklic delegata, ki je bil izvoljen v delavski svet temeljne organizacije združenega dela. (501) Izvršilni organ delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela mora delavskem svetu na njegovo zahtevo dati mnenje o predlogu sindikata, da naj delavski svet temeljne organizacije sprejme določen sklep. (504) Sindikat imenuje določeno število svojih predstavnikov v razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije združenega dela. (509) Sindikat imenuje določeno število svojih predstavnikov v razpisno komisijo za imenovanje predsednika oziroma članov kolegijskega poslovodnega organa temeljne organizacije združenega dela. (517) Poslovodni organ temeljne, delovne oziroma sestavljene organizacije združenega dela mora med drugih obvestiti tudi sindikat, če oceni, da je poslovodni organ druge organizacije združenega dela v sestavi iste delovne ali sestavljene organizacije prekoračil pooblastila, ali da ravna v nasprotju s samoupravnim sporazumom, ali da ne zpolnjuje svojih obveznosti. (521) — Sindikat lahko da pobudo, naj se začne postopek za razrešitev poslovodnega organa temeljne organizacije združenega dela. — Delavski svet mora zahtevati tudi mnenje sindikata preden odloči o pobudi, naj se začne postopek za razrešitev poslovodnega organa temeljne organizacije združenega dela. — Če se delavski svet temeljne organizacije združenega dela ne strinja s pobudo sindikata o začetku postopka za razrešitev poslovodnega organa temeljne organizacije združenega dela, se lahko začne postopek pred sodiščem združenega dela. (530) — Sindikat določi kandidate za delegate v delavskem svetu delovne organizacije in izvede kandidacijski postopek. — Uvedbo postopka za odpoklic delegata v delavskem svetu delovne organizacije lahko predlaga tudi sindikat. (531) Izvršilni organ delavskega sveta delovne organizacije mora delavskemu svetu na njegovo zahtevo dati mnenje o predlogu sindikata, da naj delavski svet delovne organizacije sprejme določen sklep. (538) — Sindikat imenuje določeno število svojih predstavnikov v razpisno komisijo za imenovanje poslovodnega organa delovne organizacije. — Sindikat lahko da pobudo, naj se začne postopek za razrešitev poslovodnega organa delovne organizacije. — Delavski svet delovne organizacije mora zahtevati tudi mnenje sindikata preden odloči o pobudi, naj se začne postopek o razrešitvi poslovodnega organa delovne organizacije. — Če se delavski svet delovne organizacije ne strinja s pobudo sindikata o začetku postopka za razrešitev poslovodnega organa delovne organizacije, se lahko začne postopek pred sodiščem združenega dela. (539) — Sindikat določi kandidate za delegate v delavski svet sestavljene organizacije združenega dela in izvede kandidacijski postopek. — Sindikat lahko predlaga uvedbo postopka za odpoklic delegata, ki je bil izvoljen v delavski svet sestavljene organizacije združenega dela. — Izvršilni organ delavskega sveta sestavljene organizacije rnora delavskemu svetu na njegovo zahtevo dati mnenje o predlogu sindikata, da naj delavski svet sestavljene organizacije sprejme določen sklep. — Sindikat imenuje določeno število svojih predstavnikov v razpisno komisijo za imenovanje poslovodnega organa sestavljene organizacije združenega dela. — Sindikat lahko da pobudo, naj se začne postopek za razrešitev poslovodnega organa sestavljene organizacije združenega dela. — Delavski svet sestavljene organizacije mora zahtevati tudi mnenje sindikata preden odloči o pobudi, naj se začne postopek o razrešitvi poslovodnega organa sestavljene organizacije združenega dela. — Če se delavski svet sestavljene organizacije ne strinja s pobudo sindikata o začetku postopka za razrešitev poslovodnega organa sestavljene organizacije, se lahko začne postopek pred sodiščem združenega dela. (542) Sindikat določi kandidate za delegate v delavski svet delovne skupnosti in izvede kandidacijski postopek. — Sindikat lahko predlaga uvedbo postopka za odpoklic delegata, ki je bil izvoljen v delavski svet delovne skupnosti. — Izvršni organ delavskega sveta delovne skupnosti mora delavskemu svetu na njegovo zahtevo dati mnenje o predlogu sindikata, da naj delavski svet delovne skupnosti sprejme določen sklep. Bistvene vsebine zakonske določbe o sindikatu (Člen zakona, ki izrečno omenja sindikat) Bistvene vsebine zakonske določbe o sindikatu (Člen zakona, ki izrečno omenja sindikat) Bistvene vsebine zakonske določbe o sindikatu (Člen zakona, ki izrečno omenja sindikat) (545) — Sindikat lahko da pobudo, naj se začne postopek za razrešitev vodje delovne skupnosti. — Delavski svet delovne skupnosti mora zahtevati tudi mnenje sindikata preden odloči o pobudi, naj se začne postopek za razrešitev vodje delovne skupnosti. — Če se delavski svet delovne skupnosti ne strinja s pobudo sindikata o začetku postopka za razrešitev vodje delovne skupnosti, se lahko začne postopek pred sodiščem združenega dela. (546) Sindikat lahko zahteva, da so delavci obveščeni o delu in izvrševanju sklepov delavskega sveta in izvršilnega organa ter o delu poslovodnega organa. (548) Obvestila, ki se dajejo delavcu organizacije združenega dela. sc pošiljajo tudi sindikatu. (549) Delavski svet in poslovodni organ morata obveščati tudi sindikat o opozorilih, ugotovitvah in odločitvah družbenega pravobranilca samoupravljanja, službe družbenega knjigovodstva, organa, ki je pristojen za nadzorstvo nad zakonitostjo, sodišč, organov družbenopolitičnih skupnosti oziroma sindikata, če ti to zahtevajo. (550) — Neizpolnjevanje dolžnosti obveščanja delavskega sveta in drugih organov organizacije združenega dela delavcev in sindikata pomeni kršitev pravic delavcev. — S tem, da ne izpolni dolžnosti obveščanja delavcev in sindikata, stori poslovodni organ obenem tudi kršitev delovne obveznosti. Sindikat sodeluje pri predlaganju kandidatov za člana organa samoupravne delavske kontrole. (558) — Listo kandidatov za člane organa samoupravne delavske kontrole določi in kandidacijski postopek opra\d sindikat. — Člani organa samoupravne delavske kontrole sc odpokličejo tudi na predlog sindikata. (561) — Pri Uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ima organ samoupravne delavske kontrole pravico obračati se "tudi na sindikat in z njim sodelovati. — Sindikat je dolžan dajati organu samoupravne delavske kontrole podatke, ki so nujni za opravljanje kontrole. (562) — Organ samoupravne delavske kontrole obvesti tudi sindikat, če organi v organizaciji združenega dela niso pravočasno odpravili pomanjkljivosti. — Organ samoupravne delavske kontrole obvesti tudi sindikat, če delavski svet ne stori ukrepov oziroma delavci ne sprejmejo sklepa o ukrepih, da se odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti. — Organ samoupravne delavske kontrole obvesti tudi sindikat, če meni, da se s sklepom, drugim aktom ali ukrepom delavskega sveta kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina, ali da je delavski svet tak akt sprejel v nasprotju s stališči delavcev. (579) Družbeni dogovor sklenejo, razen drugih organizacij in skupnosti, tudi sindikati. (586) Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci, druge organizacije in skupnosti ter sindikati. (589) Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno, kakor tudi po sindikatu in drugih organizacijah in skupnostih. (590) — Sindikat ima pravico dajati predloge za sklenitev samoupravnih sporazumov. — Sindikat sodeluje pri sklenitvi samoupravnega sporazuma, s katerim se ureja delovna razmerja delavcev v združenem delu in določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev. — Če sindikat ne podpiše samoupravnega sporazuma, katerega podpisnik naj bi bil, ga ima organizacija združenega dela pravico uporabljati, sindikat pa lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela, ni za spor pristojno ustavno sodišče. (596) Ponovni preizkus samoupravnega sporazuma lahko predlaga tudi sindikat, če meni, da so s samoupravnim sporazumom prizadeti družbenoekonomski ali drugi v ustavi ali zakonu določeni samoupravni odnosi. (623) Pobudo za začasne ukrepe družbenega varstva zoper organizacije združenega dela lahko da tudi sindikat. (632) Sindikat lahko da pobudo skupščini družbenopolitične skupnosti, naj začasni ukrep družbenega varstva, ki ga je odredila, preneha pred določenim rokom. (636) — Delavci imajo pravico in dolžnost izraziti svoje zahteve po sindikatu v zvezi s sporom, ki nastane med delavci posameznih delov organizacije združenega dela oziroma med delavci in organi v organizaciji ali med delavci v organizaciji in med organom družbenopolitične skupnosti, pa spora ni bilo mogoče rešiti po redni poti. — Sindikat-začne postopek pred pristojnim organom na zahtevo delavcev ali na lastno pubudo. (638) — Delavci morajo obvestiti tudi sindikat, če je spor po značaju takšen, da bi utegnil pripeljati do motenj pri delu in v samoupravnih odnosih, ali da bi zaradi njega utegnila nastati znatnejša škoda. — Delavci morajo določiti svoje delegate, ki sestavljajo skupaj s predstavniki sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij in skupščine družbenopolitične skupnosti, skupen odbor za reševanje nastalega spora. (639) Če delavci ali sindikat niso zadovoljni s potekom in načinom reševanja spora, zahteva sindikat od skupščine družbenopolitične skupnosti, naj obravnava zahteve delavcev. - (652) Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev, če ne skliče v predpisanem roku zbora delavcev, da ugotovijo ali so podani pogoji za organiziranje temeljne organizacije združenega dela (Opomba: pobudo za zbor lahko da tudi sindikat). (654) Z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacijo združenega dela, odgovorna oseba z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev: — če ne pošlje obvestil, ki se dajejo delavcem, hkrati organu samoupravnae delavske kontrole in sindikatu; — če ne obvesti delavca in sindikata o opozorilih, ugotovitvah in odločitvah družbenega pravobranilca samoupravljanja, službe družbenega knjigovodstva, (trgana za nadzorstvo zakonitosti, sodišč, organov družbenopolitičnih skupnosti ali sindikata, če ti to zahtevajo. Iz navedenega pregleda povzemamo, da je sindikat v zakonu o združenem delu neposredno obravnavan v 48. členih in v 83 določbah. Še mnogo več pa je takih določil v zakonu, v katerih sindikat sicer ni izrecno omenjen, je pa za uresničevanje zakona njegovo delovanje nujno, oziroma nujno tudi za celovito uresničevanje svoje sindikalne politične izredne vloge. FAKTURIRANA REALIZACIJA ZA 10 MESECEV 1978 p1fln „ 103 din Izvršitev Indeks izvršitve -tal. 1978 ' j 10 mes. oktober ! oktober 10 mes. 78 10 mes.77 bt.pl. jplJ.0 m .j pl. det (5:1) 1(5:2) j (4:3) 78/77 10 '"J 1 2 3 4 5 6 —— —°— 9 CW SFRJ 353.000 287.800 33.300 39.011.024 311.365.866 240.129.292 88 108 117 130 OV inoz. 116.600 10.077.584 52.940.740 2.592.489 45 - 2042 MK SFRJ 228.000 180.200 24.600 20.474.513 152.920.508 121.681.093 67 85 83 126. 12.000 8.509.909 706.534 71 1205 ?3 17.736 J 4.550 1.220 2.120.084 16.186.785 91 111 174 SD 1. 441 1.110 130 25.500 1.038.020 956.410 72 94 20 109 PROMDNT 600.177 483.660 59.250 61.631.123. 481.511.179 362.766.795 80 100 104 133 ! PROMDNT skrpaj 728.777 - - 71.708.705 542.961.828 366.065.818 75 148 MM SFRJ 342.100 278.200 29.800 29.201.136 279.445.102 211.537.841 82 100 98 132 j 29.521 888.590 12.776.401 11.861.428 43 108 IB 31.200 25.400 2.700 4.478.731 26.070.581 11.183.280 84 10 3 166 233 BLISK 97.000 79.000 8.500 10.158.232 81.364.722 61.892.143 84 10 3 120 131 EKO 123.900 100.800 10.800 12.000.000 92.889.234 62.472.031 75 93 111 149 ?KI SFRJ 594.200 483.400 51.800 55.838.099 479.769.639 347.085.295 81 99 108 138 PMI skipaj 564.679 - - 56.726.689 492.546.041 358.946.723 87 - 137 EM SFRJ 340.000 280.520 27.910 27.290.248 262.028.438 267.032.331 77 93 98 98 11.000 8.660 1.080 326.125 5.742.849 52 66 30 115.600 20.738.755 64.043.035 10.103.950 55 205 DVIG 108.300 84.500 10.900 7.391.824 70.034.453 59.862.850 65 83 68 117 TEN 246.000 198.700 22.200 27.162.538 197.235.835 147.315.892 80 99 122 134 ISO 74.000 57.200 8.200 3.507.431 50.984.129 27.781.992 69 89 43 184 CK 13.700 10.780 1. 320 1.289.668 10.180.149 7.905.136 74 94 98 129 EMOND SFRJ 782.000 631.700 70.530 66.641.709 590.463.004 509.898.201 76 * 93 94 116 EMOND Skipaj 897.600 " 87.380.464 654.506.039 520.002.151 73 126 Plan v 103 din | .. _ _ Izvršitev i Indako Isvrlitve 1973 IC zes. c k* živ r •iktcr ~ - 10»-, » ac»..77 \ 1 4 — 5 16 7 8 9 KM SFRJ lis.ooo i o ?. :■':•(■ ! i m ».or , - : 2.”:. 025 116.403,6-50 1 83.173.722! 98 j 120 ' 112 140 | 46.700 ' .. f. H. 53/ -0.62. .248 66 KP 159.000 12".500 1 i. sc •: 13.539.o 1,42.2- . .57- IC -.644.467 89. 112 125 135 TIO 123.000 -c-:-. ioo j J . 7 0 C 13 - ‘ 4 = z '• 101.139.4 " ; * . 564.405j 82 101 128 1J6 ?AN 4.57.000 2300 22.005 j 20.1.:. 26 192.952.83/ 1* ... 103.420, 75 89 91 166 KLIMAT SFRJ 65 0. .) •' 0 S'.«-. 200 57.500 61.3 .M . . .i 552 ^ .511 3.8.485.C14, 84 102 110 146 ' KLIKAT skipaj 'J4.70C - - 67.471 5 4 r L 83. 5.760 278.486.014 83 154 ! TRAA SFRJ 300.C 0 : I.J00 40. 1 t 3!A 265.3’ ‘. 24 •. 20C.8C1.483 89 108 135 132 ! TRAA lnoz. ■ - 1.225.ibb 1.206.176 151 ! SKIP 175.0C0 146.0PO 8.000 15. V;-. 165.8/1.169 90.883.693 95 114 196 186 IKO SFRJ 475.000 392.00^ J?.oco 56.16 4. ,' -7 431.389.417 291.685.181 91 110 148 148 IKO skupaj 475.000 - - 56.215.Cu7 433.212.605 292.891.357 91 - 148 LSNL 180.000 132.400 14.500 17.390.017 150.207.420) 83 113 120 HVA 46.385 40.271 3.732 4.738.389 46.512.021 100 116 128 . LB K 36.763 29.973 3.760 2.316.307 26.071.680 71 87 75 LIVAR 263.148 202.644 21.992 24.995.213 222.791.121 118.756.437 85 110 114 173 PB 41.648 33.800 3.700 3.991.024 35.667.129 26.958.858 86 106 108 132 ZAST 65.000 52.800 5.700 6.850.717 62.018.107 47.179.091 95 117 120 131 IC 7.973 6 640 950 535.769 5.051.612 4.702.168 63 76 56 107 INŽ' 30.608 24.500 2.600 1.021.223 14.123.086 46, 58 39 IZIP 145.229 117.740 12.950 12.398.733 116.859.934 78.840.117 80 99 96 149 PD 5.222 5.222 - - 5.618.188 8.949.915 108 108 63 IMP SFRJ 3.522.976 2.858.566 312.122 341.249.055 2.881.165.993 2.112.240.788 82 101 109 136 IMP skupaj 3.843.397 376.996.416 3.051.861.516 2.127.528.798 79 143 POSLOVNIK ŠPORTNE AKTIVNOSTI V 00S-S0ZD IMP 1. člen I. Poslovnik ureja vprašanja: — celoletne športne aktivnosti članov OOS, tako s stališča organiziranosti kot finančnih vprašanj, — organizacije in izvedbe letnih in zimskih športnih iger SOZD IMP, — načina izbora posameznikov in sestave ekip za udeležbo na letnih in zimskih ŠIG Slovenije, — kriterijev za udeležbo ekip SOZD IMP, DO ali' TOZD na drugih organiziranih športnih tekmovanjih rane športne aktivnosti se posamezniki aktivno vključujejo v obstoječa športna društva in klube izven okvirov SOZD IMP. 3. člen Program celotne športne aktivnosti predvidi na osnovi aktivnosti članstva v OOS, Komisija za šport in rekreacijo, sprejema pa koordinacijski odbor OOS SOZD IMP. 4. čleji Programi aktivnosti OOS zajemajo tudi predračune stroškov za športno aktivnost, ki se krijejo iz namenskih dotacij OOS s strani TOZD. 2. člen Celotna športna aktivnost članov kolektiva se odvija v OOS SOZD IMP, organizirana s strani IO OOS odnosno ustreznih komisij v okviru športnih klubov in sekcij v TOZD-SOZD IMP. Poleg navedene oblike organizi- KAM PRIHODNJE LETO? Prvi načrt odhodov v planinski in gorski svet, so naredili člani PD IMP, ki so dobili to nalogo od Upravnega odbora, izvoljenega na ustanovnem občnem zboru planinskega društva decembra 1977. leta. Trojka, ki je iskala po naši domovini smeri in poti, ni imela lahko delo, izbire je bilo veliko, iskati pa smo morali načine, kako bi se moglo za te planinske poti odločati čimveč zaposlenih in njihovih svojcev. Po večkratnih popravkih našega planinskega načrta, ga je v zgodnji pomladi letos Upravni odbor PD sprejel, in tako smo imeli mesečne in še pogostejše pohode v naravo, na gore. Kdor je naše načrte pregledal, ali hodil z nami, mora priznati, da smo izbirali različno težke in tudi čisto lahke poti. Glede na to, da smo v pol leta zajeli v članstvo PD poprečno 10% vseh zaposlenih v IMP, oziroma v nekih TOZD celo 20 %, potem je jasno, da imamo za razvoj planinstva še veliko možnosti. Zato prosimo vse, ki želijo z nasveti pomagati pri našem, še bolj aktivnem delu, da pismeno ali telefonsko to sporočijo: ing. Šegula Rado, Požar Marjan, Klančar Srečko — vsi TEN, ali Kastelic Robert — TOZDTRAA, ali planinskim poverjenikom, če teh še ni, pa planincem, ki s svojim delom izstopajo, da le-ti potem naslovu sporočijo želje. Čas za razne predloge, nasvete, je do konca tega leta, povejte jih brez zadržkov, kajti to nam bo v veliko pomoč in zadovoljstvo za tiste, ki se bodo udeleževali naše planinske hoje. Dovolite pa na osiovi izkušenj dati namig, ki bi imel dva namena: a) pomembno mesto v programu za leto 1979 bi dali hoji po slovenski transverzali, ki bi jo tako najhitreje organizirano prehodili, b) nič manj skrbi pa ne bo za tiste, ki se na težje ture iz raznih vzrokov ne morejo podati. Med take spadajo številni novi člani, ki si morajo, kot pravimo, nabirati kondicijo, v planinskem društvu pa bomo posebno skrb posvetili tudi družinam, ki se z otroci udeležujejo pohodov. Zato se obračamo tudi na starše, da dajo svoje predloge, in si bomo tako s skupnimi močmi izbrali res primerne smeri naših poti v naravo. y. p. 5. člen Stroški organizacije in izvedbe letnih in zimskih športnih iger SOZD IMP, celoletne rekreacije, stroški udeležencev (posameznikov in ekip), ki zastopajo SOZD IMP na letnih in zimskih ŠIG Slovenije ter na drugih tekmovanjih, se krijejo iz predračuna koordinacijskega odbora OOS SOZD IMP. Predračun obravnava komisija za šport in rekreacijo. Končni obračuni se potrjujejo- na rednih sejah koordinacijskega odbora OOS. II. Letne športne igre SOZD IMP 6. člen Komisija za šport in rekreacijo predlaga organizatorje, t. j. OOS v 1 OZD SOZD IMP, ki prevzame vsakoletno izvedbo iger po posameznih športnih panogah. Na osnovi predhodnega soglasja organizatorjev se sestavi terminski plan izvedbe tekmovanj. 7. člen Letni športni program obsega udejstvovanje v naslednjih športnih panogah: kegljanje (moški, ženske) ekipno namizni tenis (moški, ženske) ekipno streljanje (moški, ženske) ekipno odbojka (moški, ženske) ekipno mali nogomet (moški) ekipno balinanje (moški) ekipno šah (moški) ekipno Vsaka OOS v TOZD — SOZD IM P lahko prijavi po 1 (eno) ekipo za tekmovanje v posamezni športni panogi. Vsi člani ekipe morajo biti v rednem delovnem razmerju v TOZD, za katero nastopajo. Učenci lahko nastopajo za tisto TOŽ-D, kjer so prijavljeni in zavarovani. 8. člen Razpise za tekmovanja v posameznih športnih panogah izvrše vsakoletni organizatorji najmanj 1 mesec pred pričetkom tekmovanj. Pri tem so dolžni pridrževati se dogovorjenega terminskega plana za izvedbo tekmovanj. Poleg datuma tekmovanj so v razpisu navedene pro-pozicije tekmovanj v razpisani športni panogi in določen rok za prijavo. Razpis navaja tudi pokrovitelja, člane organizacijskega odbora zadolžene za organizacijo in izvedbo tekmov anja, člane častnega razsodišča ter priznanja. 9. člen Naloge organizacijskega odbora so: — izvedba razpisa tekmovanja — zagotovitve ustreznih materialnih in tehničnih pogojev za izvedbo tekmovanja — izvedba tekmovanja in zagotovitev ustreznega sodniškega kadra — redna informiranost udeležencev in objava rezultatov Naloge častnega razsodišča so: — da skrbi za pravilen potek tekmovanja — rešuje eventualne spore med nastopajočimi. 10. člen Tekmovanje v posameznih športnih panogah pod tč. 7 se izvedejo v smislu veljavnih določil ustreznih športnih zvez in sicer za: — šah (Pravilnik F1DE in Šahovski priročnik ŠZJ) — odbojka (Pravilnik Odbojkarske zveze Jugoslavije) > — kegljanje (Tehnični pravilnik kegljaške zveze Jugoslavije) — streljanje (Pravila Strelske zveze Jugoslavije) — balinanje (Pravilnik Balinarske zveze Slovenije) — namizni tenis (Pravilnik Namiznoteniške zveze Jugoslavije) — mali nogomet (v smislu 43. čl. Pravilnika ŽIG) Poleg navedenega se upošteva veljavna določila Pravilnika športnih iger gradbenih delavcev Slovenije, pro-pozicije ostalih organiziranih tekmovanj. 1 1. člen Priznanja za dosežene rezultate v posamezni športni panogi so: za prvo plasirano ekipo —- pokal komisije za šport in rekreacijo SOZD IMP Prve tri ekipe-plasirane prejmejo diplome. PLANINSKE VESTI Dolgčas bo, si lahko mnogi mislijo, ko zaradi jesensko-zimskega časa ne hodimo skupinsko več tako kot poleti, vendar si bomo sedaj sami privoščili odhode na bližnje gričke pa tudi višje, da tako obdržimo stik z naravo, kar bomo prihodnje leto spet skupno uresničevali v korist zdravja. Družine Pan tar, Potočnik, Mavrič in druge si bodo morale do pomladi rekreativno same pomagati. Gotovo bodo otroci gonilna sila za pot v naravo, a tudi vsi ostali naj si svobodno privoščijo hojo tja do februarja, ko bomo imeli zimski pohod na Stol, kasneje na Forezen, Blegoš itd. Tam se bomo znanci srečali z mnogimi novinci in zopet bo veselo. ČLANARINO SO MNOGI poravnali, toda na žalost, se z njimi na planinskih poteh nismo srečali iz raznih vzrokov, tudi takih »meni se ne da«, »nočem v gnečo« in podobno, toda samo-tarili po gorah tudi ni pametno. Zato si bomo našli načine, ki nas bodo prijetno združili. To smo letos dobro spoznali in bomo tako v svoji sredini imeli tiste, ki jih letos ni bilo. Tako tudi od lakih pričakujemo, da bodo ostali v naših vrstah do dne, ko se bodo odločili za hojo z nami. Z njihovo članarino si je društvo mnogo-kaj pomagalo v korist članstva, ni pa to opravičilo, ker je hoja in družba v naravi vsem potrebna, vendar hvala za članstvo do snidenja. Z NAŠIMI LETOŠNJIMI NAČRTI NI ŠLO PO ŽELJI. Na Slavniku smo spomladi pričakovali srečanja s planinci Kopra in Idrije, pa ni uspelo. Na Pohorju smo se odločili za podobno akcijo, ali le nekaj nas je odšlo na pot ali mimo načrta, ker so odlašali do takrat, da je zmanjkalo časa za izvedbo načrta. Snežna kapa v zgodnji jeseni je tudi odvrnila obisk Črne prsti, smer Kočna je bila opravljena zaradi vremena le do Grintovca. Kaj se je dogajalo z drugimi na planinskih poteh, ne moremo povedati ker poročil izven načrtov še nismo zbrali, vendar velja priznati kake neprijetnosti nismo imeli, vse poti pa so bile po svoje zanimive in jih bomo pomnili, toda nekaj nas le teži, da 90 % članov kolektiva IMP še ni v športni in planinski organizaciji, torej imamo še dosti rezerve za naše vrste, kajti spoznanja le dozorevajo s časom. 12. člen Komisija za šport in rekreacijo zbere rezultate tekmovanj v posameznih športnih panogah in sestavi poročilo o doseženih rezultatih in skupni uvrstitvi ekip. Skupna uvrstitev zavisi od seštevka točk ekip, ki so tekmovale v posameznih športnih panogah. V športni panogi prejme ekipa toliko točk, kolikor ekip je uvrščenih po rezultatih za njo. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj za skupno uvrstitev se izvrši na seji Koordinacijskega odbora OOS SOZD IMF in posreduje pismeno vsem OOS odnosno TOZD — SOZD IMF. 1.1. člen Priznanja za skupno uvrstitev na osnovi zbira rezultatov vseh nastopajočih ekip v športnih panogah (glej 7. člen) je za prvo uvrščeno ekipo (OOS-TOZD) prehodni pokal Koordinacijskega odbora OOS-SOZD IMF. Prehodni pokal ostane v trajni lasti tisti OOS, katera je s svojimi ekipami osvojila prvo mesto v ekipni uvrstitvi 3 krat zapored ali 5-krat v presledkih. 14. člen Reprezentance delovnih organizacij naj bi se srečale vsako leto na športno tekmovalnem dnevu SOZD IMF. III. Zimske športne igre SOZD IV1P 15. člen Organizacija in izvedba zimskih športnih iger SOZD IMF se izv ede v smislu določil člena h, 8, 9 tega poslovnika. KS. člen Zimske športne igre vsebujejo tekmovanja v naslednjih disciplinah: Veleslalom: a) ženske — kat. A, 1 tek b) ženske — kat. B. 1 tek c) moški nad 40 let, 1 tek d) moški od 53—10 let, 1 tek (ali 50 do 40 let) e) moški do 35 let, 2 teka (ali do 30 let) Teki na smučeh: a) ženske — kat. A in B, 2 km b) moški nad 53 let, 2 km (ali nad 55 let) c) moški do 55 let, 4 km (ali do 55 let) Tekmovalci, ki dosežejo starostno mejo v letu tekmovanja, tekmujejo v kategoriji mlajših letnikov. 17. člen Tekmuje se po Pravilniku SZJ, FIS in veljavnih določilih pravilnika Š1G Slovenije. 18. člen Prvo tekmovanje naj bi bilo med OOS TOZD v DO. Drugo med ekipami DO SOZD IMF. Tretje pa po deset (10) prvo-plasi ranih iz vsake discipline. 19. člen V vsaki kategoriji tekmovanja med TOZD je neomejeno število nastopajočih. V v saki kategoriji lahko nastopi največ 5 tekmovalcev na tekmovanju med delovnimi organizacijami SOZD IMF. za končno ekipno uvrstitev pa se štejejo po trije najbolje uvrščeni tekmovalci v vsaki kategoriji razen v kategoriji teki — ženske, kjer se za končno ekipno uvrstitev upoštevata le dve najbolje uvrščeni predstavnici posamezne DO. 20. člen Priznanja za dosežene rezultate v posameznih disciplinah so od 1 — 3 mesta diplome. Podelitev priznanj (praktičnih daril) najboljšim posameznikom je prepuščena organizatorju. Vse sodelujoče ekipe prejmejo diplome. ZAHVALA Ob smrti mame se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem v delovni skupnosti DO EMOND za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. RAFAEL ZORKO IV. Način izbora posameznikov in sestava ekip za udeležbo na letnih in zimskih ŠIG Slovenije 21. člen Med ostalimi pokazatelji celoletne športne aktivnosti članov OOS so tudi doseženi rezultati posameznikov in ekip na vsakoletnih zimskih in letnih športnih ierah SOZD IMF. Pravica in častna dolžnost najbolje uvrščenih posameznikov in ekip je zastopanje TOZD DO ali SOZD IMF na zimskih in letnih ŠIG Slovenije ter drugih športnih tekmovanjih. 22. člen Sestava ekip za udeležbo na ŠIG Slovenije je v pristojnosti komisije za šport in rekreacijo. Pri izboru najboljših posameznikov se načelno upoštevajo rezultati doseženi na športnih igrah SOZD IMF. 23. člen Celotni stroški udeležencev letnih in zimskih ŠIG Slovenije bremenijo predračun koordinacijskega odbora OOS SOZD IMF. V. Prehodne in končne določbe 24. člen Komisija za šport in rekreacijo pri koordinacijskem odboru OOS SOZD IMF je pooblaščena, da daje avtentično razlago določil tega poslovnika. 25. člen Poslovnik je sprejet po naslednjem postopku: 1. Predlog POSLOVNIKA sestavi komisija za šport in rekreacijo 2. Predlog POSLOVNIKA se predloži koordinacijskemu odboru OOS SOZD IMF, ki ga pošlje v obravnavo vsem OOS v TOZD SOZD 1MP. 5. Na osnovi prispelih pripomb se sestavi prečiščeno besedilo poslovnika, ki ga obravnava na seji koordinacijski odbor OOS SOZD IM P. 4. Poslovnik je veljaven po podpisu s strani delegatov OOS TOZD voljenih v koordinacijski odbor OOS SOZD IM P. Pripombe pošljite do 15. 12. 1978 tov. Antonu Lahu, IMP TOZD Elektrpmontaža, Vojkova 58 Ljubljana. ZA PLANINCE NI POČITKA V zimskem času, ko opustimo hojo na gore ali le smučamo, imamo na izbiro še druge prilike, ki nam krajšajo mrzle dni, da se kaj naučimo, spoznamo... V dogovoru s planinskim društvom Ljubljana-Matica bomo lahko poslušali 20 predavanj, ki so v abonmaju za 140 din ali sprotnem plačilu 12 din na Fakulteti za elektrotehniko na Tržaški 25 vsako sredo ob 20. uri. Tako bomo lahko v decembru obiskali naslednja predavanja: 6. dec. 78. »Zakladi, lepote in zanimivosti kornatskih otokov« 13. dec. 78. »Nepal — narod — običaji«. 20. dec. 78. »Kanarski otoki« 27. dec. 78. »Do Karpatov in Krako-wa«. Za ostala predavanja bomo povedali, ali pa bodo objavljena na oglasni deski fakultete, mogoče jih bomo za januar tudi mi objavili. Udeležba na teh predavanjih bo nas planince iz raznih društev še bolj povezala, spoznali bomo lepoto krajev, narave, gora, kar je potrebno za kulturno stopnjo člana društva. FRAN VODNIK LEPŠEGA IZLETA PA ŠE NE VEČ HOJE KOT VOŽNJE Letos smo uresničiči pravilo, da je moral planinec od dvakrat do desetkrat več časa hoditi kot se je mesečno vozil do cilja načrtovane in tudi kar tako poti po gorah. Izlet v neznano je zdramil mnoge in tako nas je nabralo za dva avtobusa. Med vožnjo proti severu naše deželice smo razdelili listke s 3 vprašanji: uganko, anketo in evidenco. In naši vrli izletniki so začeli brskati po spominu, koliko poznajo zemljepis in odkrivati svoj namen ali samo ugibanje naše smeri, ki jih je v konkretnem primeru vožnje zapeljala, da jih je 38 zapisalo Zasavje, 16. Dolenjsko, 12. Štajersko, 7 se jih je zadovoljilo z Lisco, potem 1 1 ni imelo nič proti Gorjancem, eden še ni bil v Kopru, drugi v Kamniški Bistrici, kraju za katerega sc ne bi splačalo naročiti avtobusa, ki imata dnevno 250km predvidene poti, kar bi seveda bilo preveč, če bi ustregli onim, ki so si želeli na Pohorje, drugi preblizu Trbovelj, neka udeleženka je xelo napisala »Senovo« obrobje gore — Trdinov vrh, še bolj je bil nad hojo navdušen nekdo, ki je bil pripravljen iz Zasavja iti peš na Gorenjsko. Do kam bi hotel, pa ne vemo. 14-ietna Darja bi hodila eno uro po lepi cesti z Gore na Ko-pitnik. Pravo nasprotje pa je bil šaljivec z odgovorom: Jugoslavija, Cap Kenedy, Rimska cesta. Marja je pri 37. letih uganila — peš iz avtobusa, kam — bomo videli, še bolj konkreten pa je bil, kot je pozneje spoznal, Boris, ker nismo šli — od avtobusa mimo gorovja skalnatega; nekomu se je po glavi zavrtela zidanica, res šel je mimo mnogih, notri ni zavil, pil pa je mošt in videl obiralce grozdja, ki so na višjih legah pospravljali pridelek meo številnimi vinogradi, ki so bili že brez grozdja. Pri pregledu listkov smo dognali, da se Bačič Lado ni zmotil za Šentjernej in je dobil prvo nagrado, dva druga pa ostali nagradi. Čestitamo! Vsi ostali so dobili spominska darila z napisi o izletu. NEPONOVLJIVA POT Za kraje in razne terene smo morali dobiti vodiča, prijazno Karlinco, ki se ji je kasneje priključil še brat in smo tako skupno ubirali poti najprej v strmino na Tolsti vrh. kamor smo prispeli v 25. minutah. Na tem razglednem gričku posejanem z vinogradi, smo si privoščili polurni odmor, kar so nam pripravili prijazni J.udežcvi s Pristave, ki so morali vse tisto kar visoko pripeljati, sestri pa sta potem delili okrepčila. Enako sta dve uri kasneje pri gradu Režek zopet postregli, česar smo bili potrebni po prehojeni poti. Predno smo odšli svojemu cilju naproti, so udeleženci dobili navodila za strnjeno hojo, da se kdo ne izgubi, dogovorili smo sc za znake piščalke in tako ni bilo potrebno nagovarjati, pojdimo, čas je in podobno. Zato jc dobrih želja ria pot pred Gracarjevim turnom izrekel tudi predsednik našega planinskega društva ing. Rado Šegul;!. Potem smo o samem gradu tudi nekaj povedali, ogled zaradi premoga pred vrati in časa ni bil možen, vemo pa. da živi še lastnik te velike, več stoletij stare turn zgradbe, glavne utrdbe Podgorja. Enako je tudi grad Režek služil za obrambo pred Uskoki, med NOB pa so tam bili partizanski »obrati« za prehrano, tu so se zadrževale razne brigade in odbori. Zato je škoda, ko streha ponekod že pušča, ni oken, le vrata branijo vstop. Po pol ure počitka smo se morali posloviti od mehke trave in zgodovinske zgradbe. Mimo redkih hiš, vasi in strani, toda med dosti vinogradi smo se bližali Pleterju. na poti do tja nas niti kostanj po tleh ni zadrževal in ob 13. uri smo bili pri tretjemu cilju. Tako smo imeli priložnost spoznati največji samostan v Jugoslaviji, saj je samo streh za 4 hektare, kamnitega obzidja za 6 km, vse to pa stoji od leta 1407, z burno zgodovino, tudi med NOB, zato smo si lahko ogledali muzej iz tega obdobja, dalje razstavo umetnin na jajčji lupini in še druge edinstvene primerke... V lepem, sončnem dnevu smo se morali posloviti tudi iz tega okolja. Letošnji tak izlet gotovo ne bo imel drugo leto samo ponavljalcev ampak številne nove sopotnike. Vsem v pripravo pa lahko rečemo, da imamo na vidikuže nove smeri, potrudili se bomo, da ne bo razočaranj. FRAN VODNIK SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH V tej številki IIVIP Glasnika objavljamo osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo SOZD IMP in temeljnimi organizacijami, združenimi v delovne organizacije v sestavi SOZD IMP. Ta samoupravni sporazum je eden temeljnih samoupravnih splošnih aktov, ki ga sprejemamo vsi delavci, ki združujemo delo v TOZD in delovni skupnosti SOZD IMP in s katerim na dohodkovnem načelu svobodne menjave dela v celoti urejamo razmerja med delovno skupnostjo SOZD IMP in vsemi TOZD, za katere ta delovna skupnost opravlja dela skupnega pomena. Vse delavce, organe upravljanja in druge organe, ter družbenopolitične organizacije v temeljnih organizacijah in v delovnih skupnostih v sestavi SOZD IMP pozivamo, da v času javne obravnave tega sporazuma, ki pričneš 27. 11. 1978, aktivno in kreativno sodelujejo ter s konkretnimi pripombami in predlogi prispevajo k dokončnemu tekstu predloga sporazuma, ki ga bomo sprejemali. Prosimo, da mnenja, pripombe in predloge, ki jih boste izoblikovali v javni obravnavi, v pismeni obliki pošljete na delovno skupnost SOZD IMP do 14. 12.1978. Mnenja, pripombe in predloge iz javne obravnave bomo predstavniki vseh TOZD oz. delovnih organizacij in delovne skupnosti SOZD uskladili na skupnem sestanku in določili predlog samoupravnega sporazuma, ki ga bomo delavci vseh TOZD in delovne skupnosti SOZD sprejemali. Komisija za uresničevanje ZZD IMP Na podlagi in v skladu z določili čl. 95 in 404. ZZD, SS o združitvi v SOZD IMP in statuta SOZD IMP, sklepamo delavci temeljnih organizacij združenega dela (v nadaljevanju TOZD) združenih v delovne organizacije v sestavi SOZD IMP. Industrijsko montažno podjetje, o.suh.o., Ljubljana, Titova 37 in delavci delovne skupnosti SOZD IMP (v nadaljevanju DS), po opravljeni poprejšnji obravnavi na' osnovi odločitev večine delavcev vsake od njih na zborih delavcev, naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Ta sporazum ureja medsebojna razmerja glede pogojev svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka, kakor tudi.druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev DS in delavcev TOZD. za katere delavci DS opravljajo dela skupnega pomena. 2. člen Družbcno-ekonomski položaj DS je določen s SS o združitvi v SOZD IMP in s tem sporazumom v skladu z ZZD. Pri urejanju medsebojnih razmerij in interesov pri izvrševanju del skupnega pomena so delavci DS enakopravni z delavci TOZD, za katere opravljajo ta dela. Urejanje medsebojnih razmerij v tem sporazumu in na podlagi tega sporazuma izhaja iz ciljev združevanja v SOZD IMP. Delavci DS samostojno in samoupravno urejajo svoje tedsebojne odnose v združenem delu, odločajo o ure-tičevanju samoupravnih pravic v okviru DS in soodlo-ajo o uresničevanju svojih pravic in obveznosti iz medte bojnih odnosov v sistemu združenega dela. ' 3. člen Delavci DS sc morajo delovno organizirati tako. da bo zagotovljeno uspešno izvrševanje skupnih nalog, ki jih opravljajo. Pri tem morajo smotrno izrabljati sredstva in delovni čas ter poverjena opravila izvrševati pravočasno v dogovorjeni količini in kakovosti. Glede potrebnih del skupnega pomena, njihove vrste, obsega, kakovosti in pogojev njihovega izvrševanja se TOZD in DS dogovore ob sprejemanju svojih planov. Plan DS je sprejet, ko ga sprejmejo delavci TOZD in DS. 4. člen DS izvršuje dela skupnega pomena za vse TOZD pod enakimi pogoji. TOZD so kot uporabniki storitev DS enakopravne. Prednosti pri izvrševanju posameznih storitev določamo na podlagi pomena opravil in rokov, ki jih določa zakon ali plan ali sklepi samoupravnih organov SOZD. 5. člen Poleg temeljnih določb ta sporazum ureja: — vrsta del. ki jih opravlja DS ■L. ~~ — a-v >• a) splošno b) planiranje, sprejem programa in spremljanje izvrševanja nalog c) vrednotenje rezultatov dela in prispevka DS d) uresničevanje svobodne menjave dela e) obračunavanje.in plačevanje medsebojnih obveznosti — pravice, ki jih ima DS glede odločanja o zadevah in uporabe sredstev v zvezi z opravljanjem del — temeljni pogoji kadrovske in organizacijske sestave DS — odgovornost DS — reševanje sporov — koordinacija dela med DS in TOZD — postopek za sprejem, spremembe in dopolnitve — prehodne in končne določbe II. VRSTA DEL, KI JIH OPRAVLJA DS 6. člen Vrste del, ki jih DS opravlja za TOZD. združene v DO v sestavi SOZD IMP, opredeljuje SS o združitvi v SOZD IMP, njihov obseg, kvaliteto, roke itd. pa konkretizira vsakoletni plan in program dela DS, sprejet v skladu z določili tega SS. Podrobnejša struktura skupnih del in nalog je opredeljena v SS o temeljih plana (SOZD. DO) in nato v vsakoletnih poslovnih planih delovne skupnosti, ki morajo biti vsklajeni s plani temeljnih organizacij. 7. člen Dejavnosti, ki jih DS na podlagi SS o združitvi v SOZD IMP in statuta SOZD lahko opravlja tudi za tretje, sme DS opravljati le. ko najprej pravočasno opravi vsa dela. ki so ji jih poverile TOZD v dogovorjeni vrsti, obsegu in kakovosti. 8. člen Delavci DS morajo opravljati za TOZD oz. samoupravne organe tudi dela oz. opravila, ki sicer niso posebej navedena v tem sporazumu, pa to izhaja iz zakona, družbenega dogovora, samoupravnega sporazuma, samoupravnega splošnega akta ali sklepa samoupravnega organa. V primerih iz prejšnjega odstavka ali če med letom poverimo DS nove naloge ali razširimo že planirane, spremenimo plan, dodatne naloge v njem. ki zagotavljajo tudi pravice do njenega celotnega prihodka, pa ovrednotimo po osnovah in merilih, doiočenih v tem sporazumu. 9. člen Delavci TOZD in DS sporazumno dogovorimo standarde storitev (programa storitev oz. izvrševanja dejavnosti). v okviru katerih delavci DS opravljajo dela skupnega pomena. Standard obsega samoupravno dogovorjene postopke oz. dejanja, kijih delavci DS morajo opraviti, da se šteje storitev (program storitev oz. izvrševanje dejavnosti) za opravljeno. V kolikor niso določeni s predpisom ali samoupravnim sporazumom klavci TOZD in DS ob sprejemanju plana opredelimo standarde, v okviru katerih bodo delavci DS opravljali poverjena jim dela in naloge. III. OSNOVE IN MERILA ZA PRIDOBIVANJE DOHODKA DS A) SPLOŠNO 10. člen Ekonomski položaj DS in družbeno ekonomski odnosi TOZD se vzpostavijo: a) na področju pridobivanja dohodka DS in TOZD b) na področju razporejanja dohodka DS in v TOZD c) na področju doseženega dohodka v TOZD I 1. člen Materialne pogoje dela za delovno skupnost zagotavljajo temeljne organizacije, za katere ta opravlja dela skupnega pomena. 12. člen Poslovna, rezervna in sredstva-skupne porabe, ki jih rabijo delavci delovne skupnosti za izvrševanje nalog, ki so predvidene s SS o združitvi v SOZD in tem SS. upravljajo in z njimi razpolagajo delavci delovne skupnosti. Povečanje sredstev delovne skupnosti iz prvega odstavka tega člena temelji na povečanju obsega dela skladno z letnimi smernicami za izdelavo plana SOZD IMP in na izboljševanju obstoječih pogojev dela in življenja delavcev DS. Prispevek posamezne temeljne organizacije je sorazmeren obsegu izvršenega dela v neposredni svobodni menjavi (pretežni del) in po dogovorjeni osnovi in merilu za izvrševanje administrativno strokovnih del za normalno delovanje samoupravnega in poslovnega sistema TOZD. 13. člen Delavci DS ustvarjajo celotni prihodek in pridobivajo dohodek prek svobodne menjave dela z delavci 1 OZD. za katere izvršujejo programsko dogovorjene naloge in naloge skupnega interesa za vse temeljne organizacije na podlagi tega sporazuma. Višina dohodka, ki ga pridobivajo delavci DS. je odvisna od njihovega prispevka k uspehu pri poslovanju in zadovoljevanju potreb in interesov TOZD. od vrste, obsega in kakovosti njihovega dela in od doseženega dohodka TOZD. B) PLANIRANJE, SPREJEM PROGRAMA IN SPREMLJANJE IZVRŠEVANJA NALOG 14. člen DS ob koncu tekočega leta in skladno s smernicami za izdelavo letnega plana poslovanja SOZD IMP izdela program dela za naslednje leto. Sestavljanje programa dela poteka v štirih fazah. 15. člen V prvi fazi DS opredeli naloge skladno s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD in na temelju: — potreb TOZD, ki so skupno dogovorjene — potreb izvršitve nalog, ki so posledica spremenjenih zakonskih predpisov, ki zadevajo administrativno strokovna opravila DS za potrebe SOZD, skladno s SS o združitvi v SOZD — nalog, ki izhajajo iz zahtev skupnih samoupravnih organov , — nalog za druge delovne skupnosti 16. člen Letni program nalog se izdela po posameznih službah in oddelkih, ki so hkrati evidenčna mesta za neposredno spremljanje -naslednjih vrst stroškov: — pisarniški material — tuje storitve na delovni nalog — revije, časniki, strokovna literatura — najemnine in zakupnine — izvedenci, posvet., revizije, arbitraže — seminarji in podobno — dnevnice — potovanja — amortizacija — osebni dohodki Ostali stroški, sredstva skupne porabe in sredstva za izjemne dogodke se evidentirajo za DS kot celoto in nato porazdelijo sorazmerno z bruto osebnimi dohodki posamezne službe oziroma oddelka. 17. člen V drugi fazi programiramo naloge tako da: — opredelimo skupno potreben čas za izvršitev nalog po službah in oddelkih — opredelimo potrebno število, strukturo delovnih mest in kvalifikacijsko strukturo delavcev po službah in oddelkih — opredelimo pomembnejše datume za izvršitev posameznih — pomembnejših nalog — opredelitev TOZD, za katere bodo naloge neposredno izvrševane — opredelitev višine udeležbe posamezne TOZD v ceni storitev posamezne naloge in skupnega prispevka posamezne TOZD za posamezno službo oz. oddelek. nalog, ki izhajajo iz zahtev generalnega direktorja nalog za potrebe družbeno političnih skupnosti 18. člen V tretji fazi opredelimo ceno nalog (posamične storitve) oz. poročilo za izvajanje dejavnosti po službah in oddelkih na podlagi določil tega sporazuma, ki v kumu-lativi pomenijo celotni prihodek DS. 1*1. člen V četrti fazi DS predvidi potrebne obratne in osnovne naložbe za nemoteni in pravočasni potek izvršitve s programom predvidenih nalog in storitev. 20. člen Osnovne naložbe za potrebe DS in plan potrebnih investicij za osnovne naložbe so porazdeljene po posameznih službah. Financiranje investicij v osnovne naložbe se izvaja iz sredstev planirane skupne amortizacije za plansko leto, medtem ko se razlika med dogovorjenim obsegom investicij v osnovne naložbe in nepokritim financiranjem iz naslova amortizacije združuje iz sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela posameznih TOZD. Prispevek iz sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela posamezne TOZD se ugotovi sorazmerno deležu njenega čisteča dohodka v čistem dohodku IMP. 21. člen Obratne naložbe DS so nujno potrebna poslovna sredstva za nemoteno in pravočasno izvrševanje nalog in storitev, ki so opredeljene z vsakoletnim programom dela in skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi. Obratne naložbe se oblikujejo za naslednje namene in višino: — zaloge pisarniškega materiala v višini enomesečne porabe pisarniškega materiala — zaloge nekončane proizvodnje pomenijo 15-dnevno vezavo celotnega prihodka Ds — denarna sredstva pomenijo 15-dnevno vezavo celotnega prihodka DS, povečanega za sorazmeren del skupne porabe (omejeni in programirani del) Financiranje obratnih naložb DS temelji na združevanju iz sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela posameznih TOZD. Prispevek iz sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela posamezne TOZD se ugotovi v sorazmerju prispevka posamezne TOZD pri pridobivanju celotnega prihodka DS. 22. člen Skladno z načinom opredelitve letnih delovnih nalog posamezne službe oz. oddelka in principi ooredei lev i- nja cene (vrednosti dela) nalog posamezne službe oz. oddelka in s tem ugotovitev celotnega prihodka delovne skupnosti kot tudi oblikovanja predloga potrebnih osnovnih in obratnih naložb, se izdelan osnutek letnega plana delovne skupnosti dostavi v sprejem TOZD. 23. člen Sprejem letnega plana DS poteka po naslednjem postopku — skladno s sprejetimi smernicami za izdelavo letnega plana izdelan osnutek letnega plana obravnava in sprejema delavski svet DS, ki ga kot predlog pošlje v obravnavo delavskim svetom TOZD najkasneje do 1. decembra — vsklajevanje stališč se nato izvede v roku 30 dni od dne sprejema sklepa delavskega sveta DS — predlog plana po 15-dnevni javni razpravi v DS sprejme delavski svet DS. 25. člen Sprejeti program dela in plan DS predstavlja obveznost za udeleženec v delovnem procesu. Pregled in kontrolo izvrševanja opredeljenih nalog izvajajo vodje služb, namestnik in pomočnika generalnega direktorja ter generalni direktor. Slednji daje poročilo o izvrševanju nalog delavskemu svetu s predlogi za izboljševanje delavnega procesa. Generalni direktor SOZD na zahtevo delavskega sveta DS in tudi po lastni iniciativi sproža aktivnost pri delavskih svetih TOZD, delavskih svetih delovnih organizacij, skupščini SOZD in pri individualnih poslovodnih organih vseh treh nivojev samoupravne organiziranosti. C) VREDNOTENJE REZULTATOV DELA IN PRISPEVKA DS 25. člep TOZD in DS v svobodni menjavi de|a vrednotimo rezultate dela in prispevek DS k ustvarjanju nove vrednosti, k povečanju produktivnosti in k razvoju SOZD v celoti kot samoupravno dogovorjeno ceno posamične storitve ali kot povračilo za izvajanje dejavnosti. 26. člen Kriteriji za določitev vrednotenja rezultatov dela in prispevka DS kot dogovorjene cene posamične storitve ali kot povračila za izvajanje dejavnosti v smislu prejšnjega člena so predvsem stopnja neposredne navezanosti posamezne TOZD v izvajanju nalog DS, pogostost kontrole prek konkretnih izdelkov posamezne službe oz. oddelka, funkcionalna usmerjenost vsebine dela posamezne službe oz. oddelka v skupne interese (SOZD, DO) ali v interese posameznih TOZD. Ceno posamične storitve se praviloma opredeli v vseh primerih, ko je delo opravljeno za interese posamezne TOZD. V kolikor zaradi narave dejavnosti, potreb in interesov, ki se z njo zadovoljujejo, ni možno opredeliti cene posamične storitve iz dogovorjenega programa delovnih nalog za posamezno leto, se opredeli povračilo za celoten obseg delovnih nalog za posamezno službo oziroma oddelek (povračilo za izvajanje dejavnosti). Takšen način opredelitve dogovorjenega povračila imajo naloge in storitve, ki zadevajo skupne interese vseh TOZD in ki so potrebne ne glede na število opravljenih storitev. 27. člen Ceno posamične storitve v smislu prejšnjega člena dogovorimo za dela in naloge naslednjih služb oz. oddelkov: — službe gradbenih investicij — službe za elektronsko obdelavo podatkov — oddelka za ekonomsko propagando. 28. člen Povračilo za izvajanje dejavnosti v smislu 26. člena dogovorimo za dejavnosti celotnih služb oz. oddelkov za celoletno obdobje v naslednjih primerih: — organizacijska enota individualnega poslovodnega organa, — programsko organizacijska služba — splošndrkadrovska in informativno-propagandna' služba (izvzemši oddelek ekonomske propagande) — pravna služba. 29. člen Ceno posamične storitve oz. povračilo za izvajanje dejavnosti, upoštevajoč določila tega sporazuma o planiranju, sestavljajo: — materialni stroški — nrr»,'***f'T — sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti in izdatki, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka, — sredstva za OD in skupno porabo delavcev — sredstva rezerv. 30. člen DS planira materialne stroške (sem spadajo tudi osebni in drugi prejemki, ki pomenijo materialne stroške) skladno z enotno metodologijo planiranja IMP in ustrezno zakonskim opredelitvam vsebine in obsega posameznih materialnih stroškov. V 16. členu tega sporazuma opredeljeni materialni stroški se planirajo in spremljajo ločeno po posameznih službah in oddelkih. 31. člen Znesek pospešene amortizacije znaša dvakratni znesek predpisane amortizacije. 32. člen Za sredstva iz dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb in drugih obveznosti in izdatkov se uporabljajo merila, določena s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom ali zakonom. 33. člen DS planira sredstva za osebne dohodke skladno z enotno metodologijo planiranja IMP, osnovami in merili, določenimi v SS in vsakoletnimi smernicami za u v smernicah dogovorjeni nivo osebne potrošnje v planskem letu, ki je odvisen od: — nivoja osebne potrošnje v prejšnjem letu — predvidenih gibanj splošno družbene potrošnje (splošna in skupna poraba) — poprečne planirane rasti osebnih dohodkov (SOZD, DO) v planskem letu — strukture in obsega nalog za posamezne TOZD — planiranega povečanja dohodka v TOZD. 34. člen Sredstva skupne porabe sestoje iz dveh delov: iz omejene skupne porabe, kjer velja v vsebini in višini sredstev na zaposlenega princip solidarnosti (enak znesek na za-po .lenega v vseh organizacijskih enotah IMP). Sredstva omejene skupne porabe, ki gredo v dogovorjeno enak znesek na zaposlenega sestojijo iz: — regresi za letni dopust delavcev — nagrade za delovne in življenjske jubileje — solidarnostne pomoči delavcem — združevanje sredstev za skupne dotacije DPO — razne dotacije izven OZD, razen za humanitarne namene. Drugi del sredstev skupne porabe je programirana skupna poraba, ki je namenjena za: — regres za letni dopust učencev poklicnih šol — stanovanjsko gradnjo — gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter za njihovo vzdrževanje; ta sredstva znašajo najmanj 10 % izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu — preventivno zdravstveno varstvo — nagrade ob uppkojitvi — otroško varstvo — humanitarne organizacije — pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu — regres za prehrano med delom. Višina sredstev za programirani del skupne porabe je odvisna od namensko združenih sredstev za te namene in od doseženega dohodka TOZD. 35. člen Sredstva za izjemne dogodke v samoupravnih razmerjih DS se oblikujejo v višini 2 % planiranih bruto osebnih dohodkov. D) URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA lavo letnega plana poslovanja. Temelj za planiranje osebnih dohodkov je 36. člen Delavci DS pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarijo s svobodno menjavo dela z delavci TOZD, za katere opravljajo dela skupnega pomena in sicer tako, da jim opravljene storitve TOZD plačujejo na podlagi dogovorjene cene posamične storitve ali na podlagi povračila za izvajanje dejavnosti. 37. člen Temelj za ti'"-' :,<»v prispevka posan1 Tmn v celotnemu prihodku DS kot povračilo za izvajanje dejavnosti po tem sporazumu je planirano število delavcev v rednem delovnem razmerju v posameznem planskem letu. Prispevek posamezne TOZD je sorazmeren glede na planirani obseg zaposlitve v vseh TOZD, združenih v SOZD IMP, ne upoštevaje zaposlenih v DS. 38. člen Temelj za ugotovitev prispevka posamezne TOZD k celotnemu prihodku DS na podlagi dogovorjene cene za posamične storitve po tem Sporazumu, je dejanska obremenitev DS za posamezno TOZD kot izhaja iz čl. 39.-41. 39. člen Prispevek posamezne TOZD za izvršene naloge službe gradbenih investicij sestoji iz: — povračila za izvajanje dejavnosti po 37. čl. tega sporazuma v višini 20% dela celotnega prihodka, ki ga ustvarijo delavci te službe, — prispevka posamezne TOZD glede na dejansko angažiranost te službe za izvrševanje nalog iz neposrednega interesa. Prispevek posamezne TOZD za dejansko angažiranost se ugotovi iz plansko dogovorjene cene storitve kot vrednosti dela, izražene z vrednostjo ure storitve in izvršenega števila ur za posamezno TOZD. 40. člen Prispevek posamezne TOZD za izvršene naloge službe za elektronsko obdelavo podatkov je odvisen od dejanskega obsega izvršenih nalog: — zajemanja podatkov — sistemske analize obdelave podatkov — programiranja obdelave podatkov — sistemske operative obdelave podatkov. Za vsako izmed naštetih faz elektronske obdelave podatkov se dogovori cena storitve. Prispevek posamezne TOZD se ugotovi iz plansko dogovorjene cene /n posamezno fazo v elektronski obdelavi podatkov in količine dejansko izvršenega dela. Plansko dogovorjena cena za posamezno fazo se izraža v naslednjih temeljih: — zajemanje podatkov z vrednostjo luknjane in verificirane kartice, ipd. — sistemska analiza z vrednostjo 1 ure storitve — programiranje z vrednostjo 1 ure storitve — sistemska operativa obdelave podatkov z vrednostjo sistemske ure. 41. člen Prispevek posamezne TOZD za izvršene naloge oddelka za ekonomsko propagando je odvisen od dejanske angažiranosti oddelka za izvrševanje nalog posameznih TOZD. Prispevek posamezne TOZD sc ugotovi iz seštevkov funkcionalnih stroškov v zvezi s sejemsko dejavnostjo in v zvezi z izdelavo prospektne dokumentacije. Prispevek posamezne TOZD je sorazmeren njenim funkcionalnim stroškom za sejme in prospekte v tovrstnih stroških vseh TOZD. lotnega prihodka DS. TOZD se zavezujejo poravnati svoj prispevek za DS do 15. v naslednjem mesecu. V kolikor ima TOZD ugovore na izvrševanje sprejetega programa dela, lahko sproži prek svojega individualnega poslovodnega organa postopek pri generalnem direktorju SOZD oz. svoje zahteve uveljavi pri po-račubu. Obveznost za redno poravnavanje prispevka DS ji s tem ne ugasne. Mesečne akontacije posameznih TOZD se vsake 3 mesece korigirajo, če poračun pokaže več kot 10% odstopanja od akontiranih zneskov. 44. člen Po izteku vsakega trimesečja DS prek vodij služb izdela poročilo o izvršenih nalogah, ki ga obravnava delavski svet DS in pošlje vsem TOZD. Za službi in oddelek, katerih prispevek temelji na dejanski angažiranosti (dogovorjena cena za storitev), se vsake tri mesece izvrši poračun med plansko ugotovljenim prispevkom TOZD in onim, ki je posledica dejansko izvršenih storitev. 45. člen Priliv sredstev za financiranje investicij v osnovne in obratne naložbe temelji na vsklajenih investicijskih planih TOZD in DS, ki morajo biti sprejeti najkasneje do 30. 3. 46. člen Če se pri ugotavljanju dohodka ugotovi, da je dohodek večji od zneska, ki pripada delavcem DS, se razlika v skladu z določili tega sporazuma šteje kot akontacija. IV. PRAVICE, KI JIH IMA DS GLEDE ODLOČANJA IN UPORABE SREDSTEV V ZVEZI Z OPRAVLJANJEM DEL 47. člen Z delovnimi sredstvi, s katerimi delajo, upravljajo delavci DS. 48. člen Delavci DS imajo pravico, da jim TOZD glede nadela skupnega pomena, ki jih opravljajo, skladno s tem sporazumom in planom, zagotovijo ustrezne delovne pogoje, ki so potrebni za uspešno opravljanje teh storitev v pogojih sodobnega poslovanja. 49. člen Delavci DS imajo pravico in dolžnost, da s sredstvi, ki jih upravljajo, ravnajo kot dober gospodar, jih varujejo pred uničenjem in poškodbami, jih zavarujejo, družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo in redno tekoče in investicijsko vzdržujejo v okviru razpoložljivih sredstev. 50. člen Delavci DS imajo pravico, da iz uporabe izločijo osnovna sredstva, ki so fizično dotrajana ali tehnično zastarela. kakor tudi, da odpišejo njihovo vrednost v primeru. da so sredstva uničena ali poškodovana zaradi višje sile ali v drugih, z zakonom določenih primerih. 42. člen Delovni prispevek delavcev DS k uspehu pri izvrševanju del skupnega pomena za TOZD in s tem za SOZD IMP (količina, kakovost, zahtevnost del, gospodarno ravnanje, smotrnost investicijskih in drugih poslovnih odločitev; in s tem k skupnim poslovnim rezultatom, se poleg osnov in meril iz tega sporazuma, meri tudi na sledeči osnovi: doseženi dohodek TOZD vpliva na celotni prihodek DS tako, da se tudi dohodek DS zmanjšuje, oziroma povečuje glede na planirani nivo za sorazmerni delež. Sorazmerni delež povečevanja oz. zmanjševanja se izračuna iz enoletne stopnje rasti dohodka v TOZD. Ta izračun se izvrši enkrat letno in sicer pred izdelavo zaključnega računa TOZD. E) OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE MEDSEBOJNIH OBVEZNOSTI 43. člen Priliv sredstev potrebnih za financiranje tekoče in razširjene reprodukcije DS temelji na: — sprejetem programu dela za plansko leto — analizi izvrševanja programa dela — doseženem dohodku v TOZD, skladno z ugotovitvami analiz poslovanja, ki temeljijo na periodičnih oz. zaključnem računu. Tekoči priliv sredstev (akontacije) se izvaja v enakih 51. člen DS samostojno nastopa v pravnem prometu zaradi sklepanja pogodb in sporazumov ter opravljanju drugih pravnih poslov, ki se nanašajo na razpolaganje s sredstvi DS. Za obveznosti je DS odgovorna s sredstvi, s katerimi razpolaga. V. TEMELJNI POGOJI KADROVSKE IN ORGANIZACIJSKE SESTAVE DS 52. člen Delavci DS morajo pri določanju strukture delovnih mest in kvalifikacijske strukture kadrov v DS upoštevati naslednje temeljne pogoje: L Da se uresničujejo ustrezni družbeni akti o kadrovski politiki, kakor tudi ustrezni akti in programi SOZD IMP in del' vnih organizacij, v katerih delavci DS z združenimi TOZD skupno urejajo ta vprašanja, 2. da se optimalno zagotovi uspešnost in smotrnost opravljanja del DS, kakor tudi racionalno in ustrezno izkoriščanje kadrov glede na njihove strokovne in druge sposobnosti ter s tem preprečuje ekstenzivno zaposlovanje in neustrezna kvalifikacijska struktura kadrov glede na njihova dela in naloga, 3. da mora biti vsako povečanje števila delavcev v DS v odvisnosti z ustreznim porastom njenih del,- 4. da mora biti notranja organizacija DS prilagojena • ‘Sčtv.iiin i «1 l 'it' -"t - - ' •, »o «• . r« ■ i -• zmerju z obsegom poslovanja oz. opravljanja storitev z TOZD skladno z načeli sodobne organizacije dela, 5. da morajo biti oblikovane funkcije delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi skladno s 3. in 4. točko tega člena, 6. da je samostojno opravljanje strokovno zahtevnih del, kakor tudi del s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pogoj, da je delavec ustrezno strokovno in delovno usposobljen za opravljanje teh del in da izpolnjuje vse druge pogoje ustreznih aktov o kadrovski politiki ter samoupravnih splošnih aktov, katerih temelji so v SOZD IMP skupno dogovorjeni. 53. člen DS se organizira tako, da lahko ob normalni storilnosti in tehnični opremljenosti pravočasno in v celoti opravi skupno dogovorjene naloge. Strukturo delovnih mest in kvalifikacijsko strukturo potrebnih kadrov po posameznih vrstah del in nalog se določi glede na vrsto, obseg in kvaliteto dela skladno z določili tega SS. 54. člen DS podrobneje opredeli in uredi strukturo del in nalog in ugotovi potrebno število in kvalifikacijsko strukturo kadrov v DS. V primeru povečanja obsega storitev ali uvajanja novih in ob spreminjanju pogojev poslovanja bodo TOZD in DS zagotovile pogoje za opravljanje teh storitev. VI. ODGOVORNOST DS 55. člen DS je odgovorna TOZD, podpisnicam tega SS. za pravočasno in kvalitetno opravljanje storitev na način in pod pogoji iz tega SS in drugih samoupravnih splošnih aktov, s katerimi je opredeljeno opravljanje njenih storitev. 56. člen Za neopravljene, nepravočasno, nekvalitetno in nepravilno (v nasprotju s predpisi, navodili, dogovori...) opravljanje storitev odgovarja DS temeljnim organizacijam tudi materialno s sredstvi, s katerimi razpolaga. Za škodo, ki jo povzroči temeljnim organizacijam namerno ali zaradi velike malomarnosti, DS odgovarja po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti. Obstoj in stopnjo odgovornosti DS za nastalo škodo kot tudi višino, način in roke povračila, ugotavlja in določa notranja arbitraža. 57. člen Organi in delavci, ki so zadolženi za spremljanje in zakonito uresničevanje določb tega SS, so dolžni DS pozvati na odpravo nepravilnosti pri njenem delu. Če delavci DS ne sprejmejo ukrepov za odpravo nepravilnosti ali se te ponavljajo, ima to pravico skupščina SOZD IMP. 58. člen DS ne odgovarja za primere nepravilnosti in škode iz tega poglavja tega SS, nastale iz objektivnih razlogov ali zaradi neizpolnjevanja obveznosti s strani TOZD. DS tudi ne odgovarja za kvaliteto, zakonitost, smotrnost in racionalnost svojih storitev, ki se brez njenega soglasja uporabljajo v spremenjeni obliki. 59. člen Pri opravljanju svoje dejavnosti je DS odgovorna za varovanje poslovne tajnosti. 60. člen DS dvakrat letno poroča skupščin' SOZD IMP o svojem delu, zlasti pa o izvršitvi delovnega programa. VIL REŠEVANJE SPOROV 61. člen Za uporabo, razlago in uresničevanje določb tega SS so odgovorni organi upravljanja in individualni poslovodni organi podpisnic tega SS. Nadzor nad uporabo tega sporazuma izvajajo organi samoupravne delavske kontrole podpisnic SS, v mejah svoje pristojnosti svet samoupravne kontrole SOZD. individualni poslovodni organi podpisnic in SOZD ter delegati oodntsnir v skupščini SOZD 62. člen Eventualne medsebojne spore, izhajajoče iz tega SS, bodo podpisnice reševale sporazumno. Ce spora podpisnice ne bodo rešile po prejšnjem odstavku, bodo spor predložile v reševanje notranji arbitraži v skladu s SS o združitvi v SOZD in statutom SOZD. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 73. člen TOZD in DS, podpisnice tega sporazuma, bodo medsebojna razmerja in medsebojno poslovanje v letu 1979 v celoti prilagodile določbam tega sporazuma. 74. člen Izdelava planov DS za leto 1979 bo potekala v skladu z določbami tega sporazuma. Podpisnice morajo zagotoviti uporabo vseh določb tega SS v medsebojnem poslovanji najkasneje zli. 12. 1978. VIII. KOORDINACIJA DELA MED DS IN TOZD 63. člen TOZD in DS, podpisnice tega SS, skupne zadeve vsklajujejo: — preko samoupravnih organov SOZD IMP — preko generalnega direktorja SOZD, oboje v skladu z določili SS o združitvi v SOZD IMP in statuta SOZD. 64. člen Delavci DS, njihove službe in organi morajo v cilju uspešnega, zakonitega in popolnega izvrševanja del skupnega pomena, s tem pa celotnega poslovnega sistema SOZD IMP, sodelovati z delavci TOZD in drugih delovnih skupnosti, njihovimi službami in organi. Poslovodni organi TOZD so odgovorni, da delavci TOZD, njihove službe in organi nudijo delavcem DS za nemoteno in pravočasno delo potrebne podatke in drugo pomoč pri izvrševanju konkretnih nalog, generalni direktor SOZD pa, da bodo dela in naloge, ki jih opravljajo delavci DS, pravočasno izvršene v dogovorjeni vrsti, obsegu in kakovosti. 65. člen Pri uresničevanju določil tega sporazuma morajo poslovodni organi TOZD in delovnih organizacij, združenih v SOZD IMP. medsebojno sodelovati in koordinirati delo ob spoštovanju pooblastil in pravic, ki jih ima na podlagi SS o združitvi generalni direktor SOZD. IX. POSTOPEK ZA SPREJEM, SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TEGA SPORAZUMA 66. »člen Na podlagi osnutka strokovne službe predstavniki podpisnic tega SS določijo predlog SS in ga predložijo delavskim svetom podpisnic, da organizirajo predhodno obravnavo. 67. člen Predstavniki podpisnic iz prejšnjega člena vskladijo pripombe delavcev podpisnic iz predhodne obravnave in končni tekst SS predložijo delavskim svetom podpisnic, da delavce seznanijo s končnim predlogom, o katerem bodo odločali. 68. člen Ta SS sprejmejo delavci vsake TOZD in DS na zboru, delavcev. Predhodno obravnavo in zbor delavcev izvede vsaka TOZD in DS v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti. 69. člen l a SS je sprejet, ko ga sprejme večina delavcev na zboru dejavcev1 v vsaki TOZD in DS, podpisnici sporazuma in ko ga na podlagi take odločitve podpiše predstavnik vsake TOZD in DS. Ia SS je sprejet za nedoločen čas in prične veljati naslednji dan po izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka. 7(1. člen Spremembe in dopolnitve tega SS se sprejemajo po enakem postopku, ki je določen za njegov sprejem. Predlog sprememb in dopolnitev lahko da vsaka podpisnica SS v skladu z njenimi samoupravnimi splošnimi akti. kakor tudi skupščina SOZD, svet samoupravne delavske kontrole SOZD in generalni direktor SOZD. 71. člen K temu SS pristopi TOZD, če sprejme njegovo vsebino v skladu s čl. 69 tega SS. 72. člen Ta SS preneha , — če preneha SOZD IMP oz. DS SOZD IMP — če tako odločijo podpisnice — po enakem postopku, ki je določen za njegov sprejem. ZANIMIVI OBJEKTI RAZDELILNA TRANSFORMATORSKA POSTAJA LJUBLJANA-VlC TOZD TEN je prevzela dela na razdelilni transformatorski postaji Ljubljana-Vič. RTP Vič 110/10 kV, s transformacijo v končni fazi 3 X 40 MVA — v prvi fazi pa 2 X 31,5 MVA, bomo delno gotovo predali investitorju Elek-tro Ljubljana 1. januarja 1979, dokončno gotovo (za vso potrebno avtomatiko) pa bo okrog 1. maja prihodnje leto. Pri uresničevanju podpisane pogodbe so udeležene naše TOZD: TEN, ISO, Elektromontaža. PRVI TOVRSTEN OBJEKT RTP Vič je prvi tovrsten objekt, katerega izgradnjo je prevzela ena od naših TOZD. Gradbena dela izvaja SGP Slovenija ceste, opremo pa so dobavili: TOZD TEN — 10KV stikališče in relejne omare, TOZD ISO — kletno stikališče, Iskra — naprave za daljinsko vodenje, Rade Končar — transformatorje, Mincl iz Beograda 110KV opremo in Elektro Trbovlje — metalno konstrukcijo, zmontirali pa jo bodo monterji TOZD Elektromontaža. RTP Vič je daljinsko vodena iz komandnega centra v Kotnikovi ulici, ima dva dovoda in se vključuje v obmestno zanko Ljubljane. Po pogodbi bi morali dela končati do konca letošnjega leta, vendar Iskra ni uspela dobaviti avtomatike v dogovorjenem roku, prav tako pa tudi SGP Slovenija ceste ni uspelo objekta zgraditi do 1. julija. S težavami na gradbišču se je srečeval predvsem vodilni monter TOZD Elektromontaže tov. Stanc Banko. »Gradbinci so bili pri nekaterih delih površni, zato smo morali predelovati metalno konstrukcijo. Odprtine v plošči na stikališču so lahko premaknjene le za 5 mm, dejansko pa so nekatere tudi za toliko cm. Še dobro da je lepo vreme, sicer bi imeli še dodatne težave.« Nekateri so bili ob začetku gradnje RTP Vič skeptični, da bomo uspeli v tako kratkem času opraviti tolikšno delo (pogodbena vrednost je 22 milj.) in kot vse kaže, nam bo uspelo. Prihodnje leto bo enaka RTP zgrajena za Bežigradom. Med številnimi konkurenti se bomo za izvajanje del potegovali tudi mi. T.ŠTRUS • TOZD TEN PRED NOVO INVESTICIJO l________________________________________J Konec meseca septembra je delavski svet TOZD TEN obravnaval in sprejel investicijski program za izgradnjo štirietažne proizvodne hale na obstoječi lokaciji v Vojkovi 58 poleg stare hale. To bo v DO EMOND v kratkem času že druga investicija; TOZD Dvigalo je že v zaključni fazi. S tem se začenja uresničevati dolgoletna želja in napori tega kolektiva, da vendarle začne proizvajati v prostorih, ki bodo zagotavljali nemoten proizvodni proces, ki je v obstoječih neustreznih prostorih zelo razdrobljen in otežen ter ovira delavce TEN pri doseganju še boljših rezultatov; obenem pa je to začetek izpopolnjevanja ene od investicijskih nalog, začrtanih v srednjeročnem planu IMF 1976-80 ter nalog, ki jih je IMF kot nosilec razvoja sprejel v srednjeročnem planu mesta Ljubljana in občine Ljubi jana-Bežigrad. Z začetkom izgradnje pa se bo začel razreševati tudi problem celotnega kompleksa v Vojkovi, saj je dokončanje te investicije pogoj za vse nadaljnje gradnje v Vojkovi. OZD, ki so najpomembnejši partnerji TOZD TEN pri nabavi in prodaji — zagotavljanje pogojev za zaščito delavcev v primeru vojnega stanja. družbeni standard 18,3 milj. din, tako da bo celotna investicija stala 231,9 milj. din. KAKŠNI PROSTORI BODO PRIDOBLJENI V 4 etažah bo pridobljeno: — 6512 m2 proizvodnih površin — 1376 m2 skladiščnih površin — 1520 m2 pomožnih prostorov in zaklonišč, kar daje skupno 9408 m2 novih pokritih površin. Vendar pa bo potrebno porušiti zaradi nadaljnjega razvoja DO KAKŠNI SO VIRI FINANSIRANJA V strukturi finančnih virov je v veliki meri prisotno združevanje sredstev in sicer; — TOZD TEN iz lastnih sredstev milj. din — TOZD IMF na Vojkovi iz skupnih interesov 13,4 — združevanje v DO EMOND oz. SOZD IMF 18,1 KATERE CILJE ZASLEDUJE NOVA INVESTICIJA Predvsem so to naslednji cilji: — pospešen razvoj in rast obsega proizvodnje elektroenergetskih aparatov in naprav ter zagotovitev pogojev za serijsko proizvodnjo, kar mora omogočiti prodor TOZD TEN na vodilno mesto med jugoslovanskimi proizvajalci — tehnološka izpopolnitev in razširitev programa telekomunikacijskih naprav in s tem ohranitev vodilnega mesta med jugoslovanskimi proizvajalci — utrjevanje pogojev za večje povečanje proizvodnje naprav za mikroprocesorsko krmiljenje proizvodnih procesov — zagotovitev zadostnih proizvodnih in skladiščnih prostorov do leta 1980 — povečanje produktivnosti dela po najmanj 6 % letni rasti — zmanjšanje uvozne odvisnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva pri nabavi elektroenergetskih aparatov in naprav — povečanje obsega izvoza TOZD TEN, da bo sposoben sam pokrivati potrebe po uvozu in ustvarjati presežek deviznih pravic — uveljavljanje dohodkovnih odnosov z ostalimi TOZD v DO EMOND in SOZD IMF ter s trgovskimi • 1 9 77 19 8 1 Indeks 1. Zaposleni 436 • 490 112 2. Celotni prihodek 196.847 478.000 243' 3. Dohodek ■ 80.847 191.178 238 4. Čisti dohodek 61.372 122.931 200 5. Obratna sredstva 48.399 164.493 340 6. Osnovna sredstva 18.228 160.685 882 7. Razv.potencial TOZD 8.875 24.550 277 /Am. in neto posl.sklad/ 8. Industrijska proizvodnja ( + ) 4.611 6.542 142 KL1MAT 1463 m2 obstoječih neustreznih proizvodnih površin ter se umakniti iz T1P-TOP tako, da bo po končani izgradnji imel TOZD TEN na razpolago 17800 m2 proizvodnih in ostalih pokritih površin. Obenem bo komunalno urejen celoten kompleks Vojkove za nadaljnje gradnje. (tu računa TEN predvsem na udeležbo ELEKTROMONTAŽE in eventuelno še drugih TOZD v IMF) združevanje trgovskih OZD 32.0 KOLIKO BO STALA INVESTICIJA Za osnovna sredstva bo potrebno 146,8 milj. din, za obratna sredstva 66,8 milj. din, kar da skupaj poslovnih naložb 213,6 milj. din. Poleg tega pa bo investirano v (tu naj bi prispevale ELEKTROTEHNA, JUGOTE11N1KA in ELEKTRONABAVA po 1/3) kredit izvajalca del 17,0 kredit LB 106,8 Skupaj 213,6 Investicije v družbeni standard bo prispeval TEN iz lastnih sredstev. Sporazumevanje v združevanju sredstev je sedaj v polnem teku tako pri trgovskih OZD kot v IMF, v banki pa pregledujejo investicijski program. KAKŠNI BODO UČINKI NOVE INVESTICIJE Rezultati nove investicije se bodo začeli kazati že v letu 1981. ko bo stekla redna proizvodnja v novih prostorih. Primerjalno bodo rezultati naslednji (v 103 din); (Glej tabelo v okvirju) V polni meri pa bodo novi pogoji vplivali na rezultate v naslednjem srednjeročnem obdobju, ko bo treba v polni meri izkoristiti vsa naložena sredstva v to investicijo. • • IN KDAJ ZAČNE GRADNJA V investicijskem programu je gradnja predvidena od novembra 1978 do maja 1980, redna proizvodnja pa naj bi se začela v letu 1981. Tu bodo novi proizvodni prostori TOZD TEN — šotor bodo Vendar se bo začetek gradnje po vsej verjetnosti prenesel na začetek leta 1979 glede na to, da v sporazumevanju o združevanju sredstev za to investicijo sodeluje več OZD, od tega 3 trgovske OZD, ki so vezane na svoje plane in postopke za sprejem samoupravnih sporazumov o združitvi sredstev. BORUT GRŽIN1Č