1927, MMTI IN €£OSWOI$INJ/l št.?. Vpojna umettnosi naše matere. Iz svojih otroških let se spominjam, kako so nas otroke mati učili, kaj smemo in kaj ne. Marsikatero pravilo, ki še danes drži, imam iz tistih časov. Niso pa bila to le pravila, gole besede, nego vsako je imelo za seboj krepko utemeljitev, ki se nam je zdela tako resnična in gotova, da nas je prijelo prav pri srcu v duši. Naj omenim samo nekatere 1 Da so nas odvadili otroške razposajenosti, ki mnogokrat vodi v marsikatero nesrečo, so imeli za primerne čase ta-le pravila: Kdor vrže kamen kvišku, zadene angela. V angela kamen vreči? Ne, tega nismo hoteli; zaio nismo metali kamenja. — Kdor hodi s hrbtom naprej, hodi hudobcu v naročje. Kar mraz nas je spre-letel in hitro smo se okrenili, da nas morebiti že ne zagrabi. In hodili smo vedno naprej, kakor jo to spodobno. Da smo bili oprezni pri rabi ostrih stvari, smo večkrat slišali: Če leži nož z ostrino navzgor, se gotovo angel varih ureže v nogo. Kako se nam je to zdelo grdo in nehvaležno! In vselej smo skrbno položili nož na mizo ter sebe in druge obvarovati marsikatere nesreče. — Pri jedi vilice pokonci postavljati, se pravi dušam v vicah novih muk pripravljati. In tega nismo hoteli, saj so se nam ubožioe že itak zelo smilile v svojem trpljenju. Da bi nas odvadili grdega obnašanja: Kdor obraze reže, mu tak obraz ostane. — In zona nas je spreletavala, kaj bi bilo, če bi morali s tako spačenim obrazom po svetu hoditi. — Kdor jezik kaže, mu bo visel čez brado. Kaj bo, če se to zgodi, smo si mislili. In še vsi ljudje bodo vedeli, zakaj. Tega pa res nočemo. — če zvečer ne pospraviš svojih reči z mize, ne moreš spati. Da bi spati ne mogli, ko smo pa tako radi! Rajše pospraviti, potem pa hitro spati Kdor z vrati loputa, vselej eno dušo iz vic pripre! Ah, in revice že toliko trpe! — Vedno smo jih tiho zapirali in seveda s tem preprečili mnogo resničnih muk sobi in svoji okolici. — Kdor se zjutraj no umije, čez tega ima ves dan hudobec oblast. Oh, kako smo se tega bali in kar po vrsti smo tekli na dvorišče h koritu in potem k materi pokazat roke, obraz, vrat in ušesa. O pod materino oblastjo smo hoteli biti, ne pa pod hudobčevo! — Kdor v vodo pljune, Materi božji na glavo pljune. Kako smo se tega varovali in nevede smo se navadili spodobnega vedenja. Kdor tekočo vodo skali, Materi božji piti ne privošči. Pa smo skrbno preskočili vodo, ali stopili na kamen, ki je ležal sredi struge. Dekletom, ki žvižgajo in kokošim, ki Pojo, je treba vrat zaviti. Nič kdo, nič kdaj in to na3 je skrbelo. Zato rajše ne žvižgati, kot pa priti v tako nevarnost! In kako so nas učili morale! — Kdor kruh stran vrže, gotovo pozneje strada. Pa smo se tega bali in smo pazili nanj. — Če se po nepotrebnem v ogledalu gledaš, bo hudobec iz njega pogledal. Zato smo ogledalo res samo za najpotrebnejše rabili in se obvarovali ničemumosti. — Ob nedeljah se ne sme rezati, sicer Boga v prste vrežemo. Praznovanje nedelje smo si zapomnili. — Kdor v cerkvi dremlje, ga hudobec napiše na oslovsko kožo. In smo se premagovali na vse načine ko smo cb poietnih nedeljah popoldne prišli vsi razgreti k nauku in nas je cerkven hlad objel in so nam oči kar skupaj lezle. In zraven so nas pa še mati tako naravnost gledali iz svoje klopi pred oltar! Kdor laže, se mu naredi na jeziku pekoč mehurček. In smo hoteli tako bo-lečinico skriti, pa se ni dalo, dokler se nismo izpovedajLi pri materi. — Kdor vzdigne roko proti očetu ali materi, temu bo rastla iz groba. In na3 je bilo strah in sram take hude božje kazni. — Z grobov ne smemo trgati rož, sicer pride mrtvi ponoči ponje. Kako strah bi nas bilo ponoči! Za nič na svetu ne gremo rož na grobe trgat! In še sto in sto takih skritih utemeljitev, ki so nas prijele in čudovito učinkovale. Pa še to je bilo: vedno smo živeli v tako skrivnostni okolici! Vse jo živelo, čutilo in delalo z nami. Mi pa smo bili tako nekako središče vsega in mati pri nas in njena beseda in z njo vsa sreča otroškega življenja, ki je bilo res otroško. Vse te pesniške oblike raznih življenjskih navodil so se na>n, ko smo odrastli, samo-obsebi umevno kot nedolžne prevare razkadile, a nauk nam je ostal celo življenje. Skrb za bolnika, Otrok je bolan. To je nekaj hudega. To veš in vidiš, da je sirotek bolan. Nima tiste navadne živahnosti, oko je osteklenelo, joka tako milo, otožno, narahlo, vidiš, kako se zatajuje z jokom, ker ga v m; boli. Ni tiste strašne ihto, kakor joka zdrav, razposajen otrok. Revež! Povedali pa ne more, kaj ga boli, kje ga boli, kako ga boli. Mogoče boš vendar kolikortoliko spoznala, kaj otroku ni prav. Če ne, stopi k zdravniku, če ti je le mogoče. Ali pa vsaj do kakega izkušenega človeka v bližini. Za prvo silo bi tudi to pomagalo. Strezi otroku sama. Ti ga najbolj po-, znaš, ti ga najbol je razumeš. In tudi največ potrpljenja imaš,- Tega je pa ravno pri otrocih treba imeti v dvojni meri. Bolezen ni nevarna. Bolezni so različne. Nekatere niso prav nič nevarne. Glava boli, zob boli, s trebuhom ni vse v redu, roka je ranjena, na nogi se gnoji. Če tudi bolezen ni nevarna, vendar ne zanemarjaj zdravljenja in negovanja. Začetek hudo bolzeni je včasih čisto nedolžen. A začetek je. In če tega prezreš, pa pride lahko nevarna bolezen, dolgotrajna bolezen, ki bo tebi in drugim prinesla mnogo bridkosti. * Zato se brigaj tudi ob času obolelosti svojih ljudi, če tudi bolezen ni smrtno nevarna. Zdravi, strezi, pomagaj, obvezuj, prevezuj, če tudi bolezen trpi le en dan. Bolje, da le en dan, kakor da bi vsled tvoje malomarnosti morala trpeti en mesec. Bolni posli. Nič ne de, ali so posli tvoji lastni otroci, ali so morebiti iz drugih hiš. Za oboje se enako brigaj. Če so tuji, obvesti o njih Oolezni tudi starše. Ne godrnjaj ne vpričo domačih, ne tujih, če ne morejo delati. Sploh o tem, da delo stoji in zastaja, nikomur ne toži. Tudi zunaj hiše ne. Take tožbe se daleč slišijo. Prepričana si lahko, da vestnega posla morebiti bolj boli, da ne more delati kakor tebe. S tem, da boš mirno prenašala zgub pri delu, boš posla bolj navezala na hišo kakor pa z večnimi tožbami, z neprestanim jadikovanjem. Tudi domači otroci bi gotovo raje delali kakor pa bolni ležali. Saj bolan biti res ni prijetno. To boš pa lahko hitro spoznala, kdo je res bolan in kdo bolezen samo hlini. če po drugem ne, po apetitu. Bolnik malo je, ne more jesti, vse mu je nekam odveč. Lenuh pa ... no, saj sama vos. Vrt. LcpotiČne rastline. K lepotičnim rastlinam spada: lej>otično drevje, grmičevje in cvetice. Že samo ime nam pove, da je namen teh rastlin, olepšati, ozaljšati in povzdigniti sliko vrta. Slovenska gospodinja je velika prijateljica cvetja, to spriču-jejo vrtovi, saj se dobi v vsakem še tako majhnem vrtu nekaj cvetja. Prav lepo in priporočlijvo je to, saj zelenjaden vrt brez cvetja je pust in dolgočasen. A cvetje mora imeti primerno mesto, jato je treba saditi in presejevati po načrtu in nasajeno gojiti, to se pravi ne puščati v plevelu, ker plevel ovira in tudi zamori rast svetioe. Po določenem načrtu, v skupine sestavljene lepotične rastline spremene še tako preprost vrt v pravi raj. V slodečih vrsticah naj bo nekoliko pouka o načinu sajenja in o strežbi posameznih rastlin. Razdeljujemo lepotične rastline v le-potično drevje, v lepotično grmičevje, v vrtnice, v trajne in trpežne rastline, v čebulne in gomoljne cvetice in v enoletno ali poletne cvetice. Lepotična drevesa se sade posamezne ali v skupinah. Vsako gozdno drevo, tuje ali domače, ki ima lepo rast in gosto listje, pa naj bo listovec ali iglovec, se V nedeljo telovadna akademija J. 0. Z. v »Unionu«! Stran 208. »DOMOLJUB« 1927. lahko prišteva k lepotičnemu drevju. Presajen na vrt krasi in zaljša njegovo sliko. Pri določevanju mest treba paziti vedno na to, da so vsajena na takšnem kraji;. da ro bodo pozneje, ko se razrastejo, dušila drugih vrtnih rastlin in ne bodo de-ia'a vrtu sence. Lepotična drevesa spadajo b/i.!u vrtnega roba v kak kot na severni, h severozahodni ali severovzhodni, i večjemu še na zahodni strani. pet polij. Na-pojene in odcejene žemlje stresi nato v skledo, potresi ž drobtinami ter jih zabeli z maslom ali mastjo. Na mizo jih postavi s kuhanim sadjem. Ocvrt kozliček. Zreži bedra, pleča in hrbet kozliča na kose, osoli jih, povaljaj v moki, v raztepenem jajcu in krušnih drob!'nah ter ocvri na razbeljeni masti. Zraven daj solato. Kozliček v papriki. Četrt kg kozličkovega mesa zreži na poljubne kose, položi jih v kozo, osoli, prideni za ščep paprike, tri žlice vina in četrt litra vode. pokrij in duši 15—20 minut. Pripravi v ponev za eno žlico surovega masla; ko se razgreje. zarumeni v njim eno žlico krušnih drob-tin, jih prideni kozliču, pokrij in pusti, da še dobro prevre. Kozliča daj s polivko na mizo. Ako hočeš mu prideni še žlico kisle smetane, na mizo ga postavi z dušenim rižem, krompirjevim pirejem ali makaroni. Velikonočna potica. Kalij najprej v lonček 3 žlice mlačnega mleka, prideni žli-čico sladkorja in 2 dkg drožja; vse to zmešaj z žlico ter postavi v stran, da vzide. Potem zlij v skledo pol litra toplega mleka, prideni 2 žlici sladkorja, 6 žlic (10 dkg) raztopljenega surovega ali kuhanega masla, tričetrt kg moke: premešaj in prideni vzhajani kvas in na kvas dva rumenjaka. To vse s kuhalnico stepaj četrt ure. Stepeno testo potresi po vrhu z moko, ga pokrij s prtičem in pusti na gorkem vzhajati. Medtem pripravi nadev. Deni v kozo na ognjišče 5 žlic sladkorne sipe in mešaj, da še sladkor zarumeni, nato prilij osminko Lira mleka in nekoliko zmešaj, prideni dve žli-čici (2 dkg) kakao in mešaj, da postane gladko. Nato odstavi in prideni dve pesti zrezanih orehov, eno pest krušnih drobtin, drobno zrezane lupine, četrt pomaranče in ravno toliko limone, za oreh masti in eno žlico smetane. Ko je testo vzišlo. ga stre«i na dc-sko ali prt, ki je potresen z moko terga enakomerno tenko razvaljaj in namazi z nekoliko ohlajenim nadevom potresi ga še s pestjo zrezanih orehov'in s pestjo opranih rozin. Potem testo na robu obrezi in ga zvij precej na tesno Tako pripravljeno položi v kozo. namazano z maslom, jo potlači z roko ter na večih me- , . • ---- j——o smetano in končno speci v precej vre--i pr-Či nij p„,-.jci „ Lmonin sol; s črnim vinom. p0l i;ira črnega vina. 40 dkg sladkorje sok 5-0 limon kuhaj toliko časa. da se sladki stop:, še gorko tekočino nalij vgorkest* ________Stev.jg^ klenice in ko se ohladi, dobro zamaši. pjta se kakor malinov odcedek. J (J.Iir.: Vaši želji se bo ustreglo v prL hodnjili številkah gospodinjske priloge.) M. R, Naša prehrana. Ker je sestava naše hrane največjega vpliva za na^e blagostanje, je prva in naj. važnejša dolžnost vsake gospodinje. d;i 3 primerno izbiro in pripravo živil nudi vsem članom družino zdravo za duševni in t,> lesni razvoj koristno hrano. Hranila so tem dragocenejša, čim hranilnejša so, to se pravi, čim bolje morejo nadomestili porabljene telesne moči. To pa se zgodi, čim večjo množino takih snovi vsebujejo in čim pri-mernejše so porazdeljena hranila, v katerih "iK> 6e zadnjič razgovarjale (beliako. vina, škrob, maščoba, razne soli in voda). Razen teh pa imamo tudi še druga, ki zbujajo okus in pospešujejo prebavo. Teh sicer ne moremo uživati samostojno kot hrano, nego le kot dodatke k drugim jedem, Imenujemo jih začimbe. Naibolj hranilna so živila, ki vsebujejo mnogo beljakovine (meso, mleko, jajca, 6troLinice, moka), najmanj pa ona. ki sestoje iz ogljikovih hidratov in vode (krompir, sočivje, sadje). OlcKle prebave so živalska hranila boljša kot rastlinska, ker le-ta zadnja vsebujejo beljakovino v obliki, ki se te-žko raztopi in so tudi rastlinska vlakna težje prebavljiva. Zato mora gospodinja pri sestavi obeda gledati na to, da primemo meša živalsko in rastlinsko hraiio. Meso lahV.o nadomešča mleko, sirovo maslo, sir, jajra, ki jih pripravi kuhinjska umetnoet v raznih oblikah. Če hočemo uživati samo rastlinsko hrano, je moramo použiti velike množine, da dol.imo isto količino hranilnih snovi, ki so za obstoj telesnih moui potrebne. Takih velikih mnr/žin pa naša prebavila (želodec, čreva) ne preneso, ker bi bila preobložena z delom. Zelo dragoceno hranilo iz živalstva jo meso. Vse bi:'e mnogo beljakovin, več' ali manj maščobe, važne redilne soli in okusne snovi. Primerna izbira hi priprava ga napravi zelo hranilnega, izredno okusnega in lahko prebavljivega. I)a pa je meso redilno in prebavljivo, ga je treba talko pripraviti, da ostanejo sokovi v njem, da se vlakna zmehčajo in ohlapijo. Trdo meco je treba torej pustiti vležati, ali ga tolči, ali namakati. če meso predolgo kuhamo, ali preveč solimo, ali preveč sušimo, izgubi vse svoje prvotne soke, mu ostanejo samo suha vlakna in je zato težko prebavljivo. Hranilnost mesa in prebavljivost je odvisna, od katere živali je me60, od njeno starosti in od načina krmljenja. Najhraml-nejše je meso doraslih živali, ki pa še ni«0 stare ter se hranijo z rastlinsko krmo. Som spadajo govedo in drobnica, pa tudi divjačina. Domače živali imajo bolj mastno m tudi okusnejse meso nego divjačina. Perutnina je v prvem letu najboljša in nojokus-nej?a in to tem bolj, čim bolje je bila pitana. Glede prebave je mlado meso pni?' ročljivejše od starega, ker so vlaka-" l«'-« prebavljiva. Najteže prebavljivo jo nics^i I ld se končava v kite in ono, ki Je zelo ; | mastno. Teletina, mlada kuretina, divjačina in mlada, pusta (nemastna) govedina so bolj prebavljive kot katerokoli drugo meso. Pravkar zaklano meso je teže prebavljivo ju ima sladkast okus. Drobovina je tem hranilriejša, čim več vsebuje krvi in maščobe. Kite, parklji in živalske glave vsebujejo v glavnem mehko, gladko klejasto snov, ki je, primerno pripravljena, zelo lahko pribavljiva in (kot hrana posebno priporočljiva za bolnike. Ribje meso in sploh meso mrzlokrvnih živali vsebuje 1 malo krvi in mnogovode in je zato manj hranilno kot meso toplokrvnih živali. Žene in dekleta I »I Naročite takoj vzorce za velikonočni prt upravi »Vigredic--, L'ubljana (Ljudski dom). Tako lepi so, da je škoda, če bi si katera ne naredila velikonočnega prta po njih. Posebno zanimivo pa bo, ko boste na veliko soboto nesle k žegnu in bo imela vsaka drugače narejenega. Vzorci so namreč taki, Ha si vsaka lahko prav po svojem okusu prt izvrši, nekatera v stebelnem vbodu, druga v verižnem vbodu, tretja zopet polno. Ena si izbere tiste pirhe, ki so ni i všeč, druge pa pusti, druga dene v sredo sladko ime, tretja zvezdo, četrta celo jagenjčka od lanske velikonočne priloge. Vsaka pa naj gleda, da obogati svoj dom za lopo narodno vezeninol Praktični migljaji. Če preveč soliS. Zelo neprijetno je gospodinji, če je jed preveč osolila ter misli, da temu ni pomoči. A vendar je. Pregrni čez posodo, v kateri je preveč osoljena jed, čist prt ter nanj potresi perišče moke. V par minutah bo jed ravno prava ali celo premalo slana. Zmrznjen krompir postane navadno neprijetno sladek. Sladkobo izgubi, ako mu pri kuhanju odliješ večkrat vrelo vodo ter jo nadomestiš z že pripravljeno svežo vrelo vodo. Zmrznjen krompir, jabolka in drugo sadje deni, preden ga rabiš, v ledeno mrzlo vodo, da se le počasi in polagoma odtaja. Trdo meso. Meso starih živali, zlasti | govedine, dela gospodinji preglavice, kajti cela družina godrnja nad tem. Iznajdljive gospodinje pa so tudi tu našle pomoč. Ko se začie juha peniti v loncu, to se pravi, še preden zavre, prilij nekoliko ruma ali žganja. Za eno kilo mesa zadostuje pol žlice. Meso postane mehko in nima prav nobenega okusa po žganju ali rumu. Raiipokane roke. Naše gospodinje in dekle, posebno pozimi, mnogo trpe na bolečinah, ki jih povzroča razpokana koža na rokah, Umij roke ter jih dobro obriši, potem pa jih večkrat namazi z limonovim sokom ter pusti, da se na roki posuši. Res Je, da peče, toda pomaga. Krompirja ne smeš nikdar postaviti na mizo v pokriti posodi, ker sicer krompir vsrkava svojo lastno soparo in ni tako okusen. Blatne madeže z dežnikov spravimo najlažje na ta način, da jih odrgnemo s špiritom. NajSepša roka. Dve mladi prijateljici sta se na poti pogovarjali, kakšna mora biti roka, da je lepa. Na svojih rokah sta ogledovali, koliko teh lepih lastnosti ima katera. V tem razgovoru je sreča tretja prijateljica. Hitro sta pritegnili šo to v pogovor. Obe sta ji dali roko, naj pogleda in odloči, kntera je lepša. Ta gleda nekaj časa obe roki, pa jih izpusti, rekoč: »Ne morem odločiti. To vama bodo najbolje reveži povedali; kajti najlepša roka je tista, ki deli največ miloščine.« Iz teme v Suč. (Nadaljevanje.) Teta Dora je tiho vstala in stopila h klavirju, ki je moral molčati že dolge mesece. Udarila je par akordov, potem pa je zaplavala ena naših starih, lepih in prisrčnih Marijinih pesmi po sobi. Kakor pozdrav je bil iz otroških let.., Dve težki solzi — prvi, odkar je oslepela — sta spolzeli iz Elinih mrtvih oči. V duhu se jo videla z venčkom na glavi pred Marijinim oltarjem. Cvetilce so dišale, sveče so gorele, zvonki dekliški glasovi so plavali po cerkvi. Sveče, o sveče! Elino ustnice so se krčevito stisnile. Iznova je zaplamenela bol v prsih. Njene sveče — sveče sreče in zemeljskih nad — so ugasnile. * a ■:< Kljub temu je bil najlepši Marijin prani i k blagoslovljen dan, skoroda mejnik za obupajočo Elo. Ko je legal mrak po kotih v hiši, je sedla teta Dora, ojunačena po včerajšnjem uspehu, zopet k hlavirju in zaigrala vse one Marijine pesmi, ki je vedela, [[oqcf aoapn) i Mecino, drobcino, črno, malo, pri gospodu spalo. (Bifloa) I Kaplan ima od spredaj, župnik ima od 1 zadaj, kanonik od spredaj in od zadaj, dekan in škof imata na sredi, papež pa ni-kjer. 0>1 . j Kateri sovražnici mizar na zadnjo i uro ne odpusti, pa bo vseeno zveličan? i (■uj3 lao(af) Kateri mlin je najboljši? OifjnJi) j Kdo je šele tedaj zadosti trd, ako mu vode priliješ? ( oj^of ouafloqz3y) Kai je to: Svet ni vedel, Bog ni mogel, en človek je pa storil. (•i5)sj>[ cstizaj' zotiBf -as of o\f) ■ Pola sem omarica, * Varno sem zakle njena, * Ključavnic ena ali pet » Brani vsac'mu me odpret'; • Kdor hoče odpret' omarico, * Vlomit' mora ključavnico. (•oiusij) Kdo s svojim dihanjem ljudi razvese. ljujc? (•qu|3jo ud (oN) Če je preozka, pa se prirežo, pa jc do-sti široka. ("BUIUp) Ce je lačna molči, če je sita pa veči. (•AOUOj) Otroške. Jurček: »Tako. Fotografiranje je torej pri kraju. Koliko pa stane tucat slik? Fotograf: »Prvi tucat 80 Din, drugi 60, a tretji tucat pa 40 dinarjev.« Jurček: »No pa mi naredite od zadnjega tucata tri komade prav kmalu.< ★ Ivatehet: »Tonček, koliko zapovedi imamo?« Tonček: »Deset.« Kalehet: »Dobro. In če eno izmed teh prelomiš, kaj potem?« Tonček: »Jih ostane še devet.« Koreninica v zemlji. O, koliko je še dela! Ali mislite, da bodo koreninice vodno skrito v zemlji? Kaj še! Prav kmalu se bodo potegnile navzgor in n jih izrastki bodo pogledali iz zemlje. A takrat bodo šli z njimi tudi žužki in hrošči. Le poglejte naše koreninico, kako jih čistijo, snažijo in lepšajo! Da ne bodo gr.si od njih; ne, takih spremljevalcev koreninice ne marajo! — Najprej jc treba vsakega kebrčka umiti! Kakor prava mamica opravlja to delo koreninica v leveni kolu. Potem pa osvežiti barve! Pikopolonico pravkar barva eden naših pleskarjev. Nato ji bo napravil še 7 črnih pik slikar, ki izgotavlja pravkar rjavega hrošča. Seveda, ena pikapolonica se že suši, eno pa že nese pridna koreninica »štuparamo« prav pod površje, da tam počaka na odhod. In dva hrošča-za-spanca nese koreninica so navzdol h kopelji. In gle.lt0 ga, glejte, rogača, kako bo lep. Kar svetil se bo, ker pridna snažilka urno pp* maka krpico v polituro m ga drgne, drgne. Fiimeza jo pa žo enkrat zmanjkalo in že je prinesel pridni pomočnik polno posodo novega, svežega. — Kmalu se sveMl'.] I r '•» * ssa P J u Iijinovcga prihoda, I bomo pa videli, kako kobacajo ven