145
Deželni zbor kranjski.
Štirinajsta seja.    (Nadaljevanje.)
10.) Posl. Papež poroča v imenu upravnega odseka o načrtu zakona glede zgradbe hudournika Pišence pri Kranjski-gori. Poročevalec poudarja škodo, kojo napravlja ta hudournik in v imenu upravnega odseka nasvetuje nastopni načrt zakona:
Zakon
z dne.....,   veljaven za   Vojvodino Kranjsko,   o   zagradbi
hudournika Pišence pri Kranjskigori.
Po nasvetu deželnega zbora Svoje Vojvodine Kranjske ukazujem tako :
§ 1. Zagradba hudournika Pišence pri Kranj skigori se spoznava za podjetje, katero je izvršiti iz deželnih pripomočkov^
146
s tem pogojem, da primore državni izboljševalni zaklad v zrnislu državnega zakona z dne 30. junija 1884. L, drž. zak. št. 116. s petdesetimi odstotki na 18.000 gld proračunjene potrebščine, torej z doneskom 9.000 gld. in da se udeleženci pri tem udeleže z doneskom dvajsetih odstotkov, tedaj s 3.600 gld.
§ 2. Natančneje določiti, kako je izvršiti podjetje, kedaj pričeti ter nadaljevati in kako voditi gradbo, kako je nakazovati v izplačilo doneske državnega izboljševalnega zaklada in dežele, in kako sme vplivati vlada na napredovanje podjetja, pridržano je ^posebnemu dogovoru med vlado in deželnim odborom.
§ 3. Ako bi troški gradbenih del ne dosegli zneska prora cunj enega na 18.000 gld., omejiti je primerno temu, kar se prihrani, jednakomerno doneske dižavnega izboljševalnega zaklada, dežele kakor tudi udeležencev; ako bi pa elementarne nezgode mej gradnjo prouzročile več dela, pokriti bode troške tega dela po v § 1. tega zakona navedenem razmerji doneskov državnega izboljševalnega zaklada,  dežele in udeležencev.
§ 4. V ta namen, da se pripravi donesek, ki pride na udeležence, in da se morejo vzdi zevati vse zagradbene stavbe, osnovati je upravnim potom vodno zadrugo posestnikom tistih naprav, ki se po tej stavbi obvarujejo, ter je uravnati prispevno dolžnost zadružnikov po namenu deželnega zakona z dne 15. maja 1872. 1.,  dež. zak. št.   16.
g 5. Mojemu poljedelskemu ministru je naročeno, izvršiti ta zakon.
Posl. Hribar graja okrajno glavarstvo v Radovljici, da premalo stori za vodne zadruge, ki so to-li potrebne, Deželni predsednik baron Winkler zagovarja okrajno glavarstvo in posl. Luckmann dostavlja, da je bila občina kriva, da se je stvar zakasnela. Načrt zakona se vzprejme. 11.) Posl Lichtenberg o načrtu zakona glede naprave nove okrajne ceste mej Sodra žico in Hribom, ter o opustitvi obstoječe, iz Eetij čez Mali Log in Goro držeče, pri Žigma-ricah z ribniško-bloško deželno cesto se stikajoče okrajne ceste. Poročevalec v imenu večine upravnega odseka predlaga, da naj se stvar odloži do prihodnjega zasedanja. Posl. dr. Tavčar, se oglasi z predlogom manjšine upravnega odseka, zagovarja zgradbo ceste in predlaga: Poročilo deželnega odbora odbora se vzame v vednost ter se 1.) gradba nove okrajne ceste Hrib-Sodražica odobri po predloženih popolnjenih načrtih; 2.) iz deželnega zaklada dovoli se cestnemu okraju za to zgradbo podporo 15.000 gld ; 3.) o predloženem načrtu zakona naj se preide v podrobno razpravo; 4 ) deželnemu odboru pa se naroča, da zakona ne predloži prej v Najvišjo sankcijo, dokler mu ne bode cestni odbor zanesljivo izkazal, da mu je mogoče ostalo potrebščino pokriti.
Posl. Luckmann je za predlog odsekove večine; istotako posl. Kavčič. Posl. Murnik podpira predlog manjšine, ker je preverjen, da je cesta potrebna. Posl K lun pravi, da bi se morala železnica graditi tako, da bi bila za vse kraje kolikor mogoče ugodna prometu. Posl. Pakiž zagovarja predlog manjšine. Posl. Višnikar govori o potrebi zgradbe ceste. Posl. Suklje zavrača posl. Kluna glede zgradbe železnice. Posl. dr. Tavčar predlaga za slučaj, če bi se predlog večine vzprejel nastopno resolucijo: Deželnemu odboru se naroča, da da nemudoma napraviti podrobne načrte o gradbi <esto Vinice-Ribnica (čez Jurjevice) in da jih potem predloži v prihodnjem  zasedanji s primernimi eventuelnimi nasveti."
Ko še poročevalec baron Lichtenberg zagovarja predlog večine, glasuje se na predlog posl. Pakiž a po imenih in se vzprejme predlog manjšine s 17 glasovi proti 16. Posl. dr. Tavčar nastopi kot poročevalec in predlaga nastopni načrt  zakona:
Zakon
z   dne.....,   veljaven   za Vojvodino Kranjsko,   o  napravi
nove okrajne ceste med Sodražico in Hribom ter o opustitvi obstoječe, iz Retij čez Mali Log in Goro držeče, pri Žigma-ricah z ribniško - bloško deželno cesto se stikajoče okrajna ceste.
Po nasvetu deželnega zbora Svoje Vojvodine Kranjske* ukazujem na podstavi § 22. deželnega zakona z dne 22. julija 1889. L, dežel, zakon  štev.  17. tako:
§ 1. V cestnem skladovnem okraji ribniškem napraviti je progo, ki se od ribniško-bloške deželne ceste pri Sodražici odcepi in drži mimo Gore na Hrib, kjer se stika z okrajno, v zakonu o vvrstitvi cest cest z dne 2. aprila 1866. 1. dež. št. 6. pod št. 65 b) aa) nevedeno od Čubranke čez Travo,. Loški Potok in Studenec držečo cesto, kot novo okrajno cesto.
§ 2. V zakonu o uvrstitvi cest z dne 2. aprila 1866. L, dežel zakon št. 6, pod št. 65 b) aa) omenjena okrajna cesta, ki drži iz Retij čez Mali Log in Goro do ribniško-bloške dež. ceste, s katero se stika pri Žigmaricah, opusti se kot okrajna cesta, kedar se v prejšnjem paragrafu pod b) navedena proga dodela ter izroči javnemu prometu.
§ 3. Mojemu ministru za notranje stvari se naroči z vršiti ta zakon.
Naert zakona se odobri in predlogi manjšine upravnega odseka se vzprejmo in nato seja preneha in nadaljuje ob 5. uri popoludne. 12.) Posl. Kersnik poroča v imenu upravnega odseka o zdravstveni službi v občinah. Poročevalec na podlagi poročila deželnega odbora, v katerem predlaga premembo dveh paragrafov zdravstvenega zakona z dne 24 aprila 1888, dež. zak. št. 12, pretresava in pojasnuje to vprašanje, na to pa v imenu upravnega odseka glede pavšaliranja troškov za zdravljenje ubožcev nasvetuje: Deželnemu odboru se naroča glede pavšalnih troškov za zdravljenje ubožcev potrebno poizvedovati, ob svojem času o tem poročati tei nasvete staviti. Posl. baron Schwegel se strinja z nameravano premembo, predlaga pa k 4. odstavku § 13. zdravstvenega zakona z dne 24. aprila 1888 naslednji dostavek: „ Člani in namestniki zastopov zdravstvenih okrožij ne smejo biti okrožni zdravniki, in tako tudi ne lekarniki dotičnega okoliša." Dalje predlaga naslednjo resolucijo: „Deželnemu odboru se naroča, da se z visoko vlado sporazumi o premembi službene instrukcije z dne 16. marca 1889 v tem smislu, da je določba o zdravljenji ubožcev premeni tako, da okrožni zdravnik zdravi ubožee skozi 3 leta, dotične pristojbine pa zaračuni na podlagi pristojbine 9 kr. za vsak kilometer sporazumno z načelnikom zdravstvenega okrožja in načelnikom dotične občine. Po treh letih pa naj na podlagi natančnih zapiskov deželni odbor uredi odškodnino za zdravljenje ubožcev sporazumno  z vis. vlado "
Deželni predsednik baron \Vinkler pravi, da v poročilu deželnega odbora omenjene določbe glede zdravljenja ubožcev niso tako poniževalne, sicer pa ni proti predlogu. Glede pristojbin okrožnih zdravnikov obljubuje, da bo stvar preiskal in morebitne nedostatke odpravil. Posl dr. Vošnjak pravi, da zdravnikov primanjkuje, upa pa na potrebni naraščaj. Glede ubogih občine ne store svojih dolžnostij. Posl. Pfeifer se strinja s predlogom posl. Seh\vegla, opisuje zdravstvene razmere v krškem okraji in stavi naslednjo resolucijo : „Deželnemu odboru se naroča, da stopi s c. kr. deželno vlado v dogovor zaradi delitve zdravstvenega okrožja Krško v dve okrožji s sedežema okrožnih zdravnikov na Krškem in na Raki," Na to pričela se je nadrobna razprava o načrtu zakona, ki se glasi:
Zakon
z dne......, veljaven za Vojvodino Kranjsko, brez deželnega   stolnega    mesta   Ljubljane,   s   katerim   se   prenarejata
147
§§ 3. in 13.   deželnega zakona z dne  24. aprila 1888. leta, dež. zak. št.  12,   zadevajočega
uravnavo  zdravstvene službe v občinah.
Po nasvetu deželnega zbora Svoje Vojvodine Kranjske ukazujem tako:
v
Člen I. §§ 3. in 13. zakona z dne 24. aprila 1888. leta, dež zakon št. 12, sta v svoji zdanji besedi razveljavljena in se odslej glasita tako:
§ 3. Kadar občina (zdravstvena občina) oskrbuje sama zase vsa naložena ji opravila zdravstvene policije in zdravstva sploh (§ 1.), tedaj pristaja po določilih občinskega reda izvoljenemu občinskemu odboru, oziroma županu, zastopati to oblino v tem oziru.
Kadar pa se združita dve ali kadar se združi več občin zaradi skupnega oskrbovanja določnih takšnih opravil v jedno zdravstveno okrožje (§ 1., odstavek 2.), tedaj zastopa to okrožje zbor, ki ga izvolijo člani dotičnih županstev izmej tistih občanov, ki imajo pravico biti izvoljeni v zastop jedne omenjenih občin; ta zbor šteje v zdravstvenih okrožjih z menj nego 150 000 stanovniki 7 članov in 2 namestnika, v zdravstvenih okrožjih s 15.000 ali več stanovniki pa 9 članov in 3 namestnike.                                        %s
Ta zbor izvoli izmej sebe kot predsednika in voditelja •opravil svojega načelnika in za slučaj, da je ta zadržan, načelnikovega namestnika.
Volitev zastopa zdravstvenega okrožja, kakor tudi načelnika in njegovega namestnika se izvrši v zmiselni uporabi določil, ki veljajo za volitev županstvenih članov.
Volitev velja za tri leta. Pred pretekom tretjega leta je pravočasno razpisati novo volitev. Poprej izvoljeni pa ostanejo v službi, dokler se ne ustanovi novi zastop.
Tisti, ki izstopijo, smejo, ako ni zakonitega zadržka, biti iz nova izvoljeni.
O morebitnih, v zapadnem roku osmih dni j po izvršeni volitvi pri' dotičnem političnem okrajnem oblastvu vloženih, volilno pravico posameznih oseb ali volilno postopanje zadevajocih ugovorih razsodi politično deželno oblastvo, zaslišavši poprej -deželni odbor.
§ 13. Služba okrožnega zdravnika je javna služba.
Okrožni zdravniki so v prvi vrsti postavljeni za to, da po njih oskrbujejo občine po zakonu (§§ 3. in 4. zakona z dne 30. aprila 1870. drž. zak. št. 68) jim odkazane dolžnosti javne zdravstvene službe.
Postavljeni so in dolžni v zmislu svojega službenega navodila zdraviti ubožce tam, kjer za to ni preskrbljeno posebej. Stroške združene z zdravljenjem ubožcev, kakor tudi stroške za predpisana dotična zdravila plačujejo zdravstvene občine, oziroma zdravstvena okrožja.
Okrožni zdravniki so v zborih zastopov zdravstvenih občin, oziroma zdravstvenih okrožij, poročevalci o zdravstvenih strokovnih stvareh ter morajo njim, kakor tudi političnemu okrajnemu oblastvu, kateremu so v službenem oziru podložni, po določilih navedenega zakona z dne 30. aprila 1870., poročati o zdravstvenih dogodkih in* zdravstvenem stanji svojega službenega okoliša.
Službene dolžnosti okrožnih zdravnikov določuje natančneje službeno navodilo, katero, zaslišavši mnenje deželnega zdravstvenega sveta, izda deželni odbor dogovorno s političnim dež. oblastvom.
Člen II. Ta zakon stopi v veljavnost z dnem, ko se razglasi.
člen III. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno, zvršiti ta zakon.
Po kratki debati, katere so se vdeležili, poro čevalec, dež. predsednik baron Winkler in poslanec dr. Vošnjak,
vsprejel se je načrt zakona in tudi dostavek k § 13. posl. barona Sclrvvegla. Glede daljavnih pristojbin posl. dr. vitez Bleivveis mesto 9 kr. za kilometer predlaga 12 kr. za vsak kilometer vožnje. Ko govorita še posl baron Schvvegel in Kersnik se predlog dr. viteza Bleivveisa odkloni, vsprejmo pa resoluciji posl. Pfeiferja in Sclrvvegla ter predlog upravnega odseka. 13.) Isti poslanec o prošnji županstev v Kropi in Kamnigorici za premeščenje sedeža okrožnega zdravnika v Kropo. Prošnja izroči se deželnemu odboru z priporočilom v rešitev. 14.) Posl. Žitnik poroča v imenu odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora v § 8. : Šolstvo. Posl. Hribar v daljšem govoru ostro graja naučno upravo, ker ne dovoli koroškim in tržaškim Slovencem slovenskih šol ter predbaciva vladi, da goji in se poteguje za nemščino tudi še v šolah na Kranjskem, ter da jemlje pod svoje okrilje nemški „schulverein". Dež. glavar Detel a hoče predgovor-niku ugovarjati, toda posl. Hribar odgovarja rekoč, da ga sme dež. glavar le k redu poklicati. Dež. predsednik baron \Vinkler zagovarja učno upravo in pravi, da ona postopa zakonito. Posl. Lučk m a nn brani nemški „Schulvereinu in pravi, da imajo Slovenci na Kranjskem vladi zahvaliti večino. Posl. Hribar mu ugovarja, ter pravi, da se imajo Slovenci zahvaliti za večino le svoji narodni zavednosti in še enkrat poudarja, da ima vlada nekak patronat nad nemškim „Schul-vereinom". Posl baron Schw egel brani postopanje naučnega ministra glede prepovedi slaviti Komenskega v šolah. Povdarja tudi potrebo nemških šol. Posl. S v e t e c zavrača barona Sclrvvegla, ki je tudi sin slovenske matere in povdarja, da so Nemci oni, ki napadajo in da se Slovenci le branijo. Za vzgled naj bodo le razmere v Celji. Poročevalec Žitnik glede nižje gimnazije v Kranji nasvetuje v imenu odseka resolucijo, ki gre na to, da se naj ta gimnazija vender že enkrat zopet reaktivira. Besolueija se vsprejme. Poročilo deželnega odbora vzame se potem na znanje in vsprejme se mej drugim še resolucija, ki gre na to, da se naj pouk na ljudskih šolah uredi povsod na podlagi verskega izpovedanja in z izključno maternim učnim jezikom in da se naj v to svrho naše učiteljišče primerno organizuje.
—   Odlikovanje. Presvitli cesar podelil je naučnemu ministru baronu Gautschu veliki  križ Leopoldovega reda.
—   Odlikovanje. Šolski sluga na c. kr višji gimnaziji v Ljubljani g. Anton Franzl odklikovan je s srebrnim križcem za zasluge.
—   Občinske volitve v Ljubljani. Pri dopolnilnih volitvah v mestni zbor ljubljanski, ki so se vršile ta teden in zaključile danes izvoljeni so vsi kandidatje „Slovenskega društva" in sicer v III. razredu gg.: Anton Klein, solastnik tiskarne, France Štrukelj, posestnik in gostilničar, Jernej Žitnik, čevljarski mojster in posestnik; v II. razredu gg. ; dr. Danilo Majaron, odvetniški kandidat, Andrej Senekovič, c. kr. gimnazijski ravnatelj, Ant, Svetek, c. kr. računski revident, Ivan Šubic, c. kr. obrtne strokovne šole ravnatelj; v I. razredu gg.: Ivan Knez, posestnik in trgovec, Ivan Murnik, ces. svetnik, deželni odbornik itd., Franc Eavnikar, deželni knjigovodja, Franc Terček, posestnik.
—  Za prave člane c. kr. deželnega zdravstvenega sveta za Kranjsko imenovani so po ministerskem predsedniku na dobo treh let gg.: ces. svetnik in kaznilniški zdravnik dr. Adolf Eisl, c. kr. okrajni zdravnik dr. Jožef Kapler, c. kr. vladni svetnik dr. Alojzij Valenta pl. March-thurn in primarij deželne bolnice  dr. Jožei Dornig.
—   Radeckega slavnost. Spomenik maršalu groiu Eadeckemu, na trgu pred državnim vojnim ministerstvom na Dunaji,    predočuje    nam   slavnega   očeta   vojakov   na   konji,
148
odkril se je z vso slovesnostjo v nedeljo opoludne. Pri slav-nosti navzoč je bil presvetli cesar s člani cesarske hiše, na Dunaji bivajoči knezi, vojaški in civilni dostojanstveniki iz vse države, veteranci in na tisoče občinstva. Eadeckega veterancev bilo je 1400, veteranov vseh skupaj pa nad 14.000. Po nagovoru nadvojvode Albrechta in odgovoru presvetlega cesarja, padla je zavesa, topovi so zagnneli, nato pa je vojni vikar Belopotockv spomenik blagoslovil. Potem dal si je cesar predstaviti umetnike, ki so izdelavah spomenik in jim je izrazil svojo zadovoljnost, posebno pa prof. Zumbuschu. Po slavnosti ogledal si je cesar še veterance iz 1. 1848 in 49, potem bilo je pa defilovanje vojakov in vefeerancev mimo cesarja in spomenika. — Povodom te slavnosti na Dunaji praznoval se je dan 24. aprila tudi v Ljubljani slovesno. Ob 10. uri položil je mestni župan Grasselli z deputacijo mestnega odbora na spomenik Eadeckega pred Tivolskim gradom v imenu mestne občine lovorov venec s trakovoma in napisom. Ob 11. uri je brigadir polkovnik Fux v navzočnosti vsega častništva ljubljanske garnizije in civilnih dostojanstvenikov po primernem nagovoru položil v imenu vojaštva lovorov venec na spomenik. V Zvezdi je godba igrala Eadeckega potnico in cesarsko himno, na tisočine zbrano občinstvo pa je klicalo gromovito „Slava" in „Živio". Veteranci, kar jih ni odšlo na Dunaj, vdeležili »o se zjutraj ob 8. uri sv. maše pri sv. Jakobu, na to pa so tudi položili na spomenik venec s črno-rumenima trakovoma in napisom.
—   Poročil se je pretečeni torek g. dr Andrej Fer-jančič drž- pravdnika namestnik in državni poslanec, z gospo-dičino Julijo Lenarčičevo, sestro deželnega poslanca gosp. Josipa Lenarčiča na Vrfmiki.  Čestitamo!
—   Kranjske čebele. Piuska vlada ustanovila je v Proskau čebelorejno šolo z 12 panji kranjskih čebel, katere so kakor znano najboljše. Zavod stane 2100 mark Predavanje pričelo se je dne 1. aprila in se ga zamorejo vdeležiti tudi učitelji.
—   Umrl je pretečeno soboto nagloma c. kr. višji stav-binski svetnik in predstojnik tehniškega oddelka pri dež vladi v Ljubljani g. Franc V. Ziegler v 65 letu svoje starosti.
—   Mestna hranilnica ljubljanska. Iz upravnega odbora te hranilnice izstopila sta gosp. kanonik Andrej Zamejic, ter urednik in deželni poslanec gosp. kapelan Žitnik. Ker sta bila edina zastopnika duhovščine pri tem prepotrebneS na-rodnem denarnem zavodu, je tem bolj obžalovati njihov izstop.
—  Razstava „vinarskega in sadjarskega društva" bode, kakor običajno vsako leto, tudi letos v nedeljo dne 1. maja v Dornbergu na Groriškeni.
—  Ustrelil se je v Celovci pri vojakih dne 22. t. m. neki Maks Kuhler, ki je po poklicu c. kr. finančne straže nad-paznik. Samomorilec bil je star še-le 24 let in je baje sin nekega hišnega posestnika v Ljubljani.
—   Umrl je v Grradci vladni svetnik dr. Herman Bider-mann, dekan juridične fakultete na ondotnem vseučilišči.
—   Pri novih občinskih volitvah v Kranjski gori
izvoljen je bil občinskim predstojnikom gosp. Fr. Budinek iz Kranjske gore, občinskima svetovalcema pa gg. Mih. Kazinger iz Podkorena in Jož. Jakelj iz Kranjske gore.
—   Neusmiljeni sin. Na velikonočni pondeljek šel je Franc Jerovec, posestnikov sin iz Malega Korena pri Krškem s svojo materjo v Zamostec k službi božji. Mej potjo pomudila sta se še v domačem pri poti ležečem hramu. Ondi sta se močno   sprla   in v jezi   je   siti  svojo mater  tako   s   polenom
udaril, da se je nezavestna zgrudila. Da bi jo rešil prevelikih muk, jo je še enkrat udaril in tako usmrtil, potem pa klet zaprl in se podal domov. Dne 20. t. m. pa je truplo sam prepeljal v neki gozd pri Eaki in je ondi pokopal. Neusmiljeni sin, katerega so priprli dne 24. t. m. ne taji dejanja.
v
—   Mrtvega našel je Fr. Verhovec v Spodnji Šiški dne 25. t. m. v šupi svojega 25letnega hlapca Jan. Kreka. Hlapec doma je bil iz Mlake pri Skorji Loki in ga je naj-brže zadel mrtvoud vsled preobilnega žganj epi tj a.
—   Redka oporoka. V Benetkah je umrl neki A. La-zovič, doma iz Grorice, star 48 let in neoženjen. Svoje premoženje v vrednosti do 600.000 gld. volil je v oporoki svoji gospodinji M. Venier, ki mu  je   gospodinjila uže petnajst let.
—  Nov list. Na Trstu poleg Eeke jel je izhajati ilu-strovani strokovni list za ognjegasce „Vatrogasac'. List izhaja po edenkrat na mesec in stane do konca leta 1 gld. 95 kr.
—  Novim imejiteljem kranjsko-primorskega peš-polka št. 97 imenovan je fml. baron Waldstiitten, doslej poveljnik trdnjave krakovske.
—   Hrvatska drama. V. zalogi knjigarne Dioničke tiskarne v Zagrebu izšla je drama „Grrof Paližna". Drama ima pet dejanj in jo je napisal pisatelj Štefan Miletič. Cena lični knjigi je 60 kr. Prijatelji hrvatskega slovstva se opozarjajo na ta nov slovanski proizvod.
v
—   Število železnic v Evropi. Koncem 1. 1890 bilo je v Evropi v prometu železnic, ki so merile 222.926 kilometrov. Koncem 1 1889 bilo jih je pa le za 218.966 kilometrov. V teku ednega leta so se pomnožile torej za 3960 kilometrov.
—   Po nedolžnem obsojen. V Gradcu bil je L 188& obsojen na smrt neki Evstahij Holzbauer. Smrtna kazen se ni izvršila, temveč je cesar Holzbauerja pomilostil v dosmrtno ječo. Še le sedaj, torej po preteku sedmih let se je izkazalo, da je obsojenec popolnoma nedolžen. Najvišje sodišče je za-ukazalo nemudoma izpustiti iz zapora.
—   Grozno maščevanje. Na Ogrskem ne voli si občina sama načelnika, temveč imenuje ga vlada in taka postavljen je bil načelnikom neke občine mož, ki je uboge občane prav pritiskal. V občini nastane lakota in načelnik dobil je v pomoč stradajočim živila, da jih razdeli. Ker pa načelnik v kljub veliki lakoti ni hotel razdeliti, zbrali so se stradajoči kmetovalci po noči* pred njegovo hišo, ji vrata in okna zabili, potem jo pa zažgali. Le z velikim trudom rešil se je načelnik, imetje pa mu je vse  zgorelo.
—  Draga pipa ali fajfa. Perzijski šah ima pipo, ki je vsa z dragimi kamenji obložena in vredna do 1 milijon gld. Pipa ni last šahova, temveč last države.
—   Veliko poneverjenje. V Frankobrodu na Nemškem poneveril je glavni blagajnik bančne tvrdke Eothschildovih sinov, Jager, okolu 1,700.000 mark ter pobegnil. Sicer velika škoda, ki pa prebogatih Rothschildov ne bode spravila iz ravnotežja.
—   Požar. Velika panorama na Dunaji, kjer je bila velikanska podoba »Jeruzalem in trpljenje Kristusovo" razstavljeno, je včeraj pogorela. Tudi podoba, ki je bila vredna 150.000 gld. je ogenj popolnoma uničil.