Leto 1904.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXVIII. — Izdan in razposlan dne 81. decembra 1904.
Vsebina: Št. 167. Dopustilnica za več prog lokalnih železnic z ozkim tirom v okolišu deželnega glavnega mesta Insbruk.
169.
Dopustilnica z dne 24. decembra 1904. 1.
za več prog lokalnih železnic z ozkim tirom v okolišu deželnega glavnega mesta Insbruk.
Na podstavi Najvišjega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi delniški družbi „Lokalna železnica Insbruk—Hall na T.“ zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat v nastopnem oznamenjenih prog lokalnih železnic z ozkim tirom, ki se zgradé v okolišu deželnega glavnega mesta Insbruk. in to:
I.	od trga pred južnim kolodvorom po Bahnstraße, Museumstraße, Burggrabnu, Maria-There-sienstraße, Anichstraße, Bürgerstraße in Andreas Hol'erstraßc do trga pred postajo Willen c. kr. državnih železnic.
II.	od postaje Berg lsel na lokalni železnici Insbruk—Hall na T. do slika s progo, oznamenjeno pod I, pri postaji Wüten c. kr. državnih železnic s krilom do postaje Wilton—Stubai železnice po stubaiski dolini
po pogojih in načinih, določenih v naslednjih §§ 1 do 11, v zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238), in pa zakona z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.); nadalje se daje imenovani družbi po določilih zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854 1. (drž. zak. št. 238) ter zakona z dne 31. decembra 1894 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) pravica, ako bo uspeh
komisijske preskušnje, ki jo je izvesti glede tega po obstoječih pravilih, brez spotike, zgraditi in obratovati progo lokalne železnice, ki se odcepi od kakega pripravnega mesta pod I oznamenjene proge do trga Klaudiaplatz po pogojih in načinih, ustanovljenih v naslednjih §§ 1 do 11.
§ 1.
Za železnične proge, ki so predmet te dopu-stilnice, uživa družba v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti.
§ 2.
Družba je dolžna gradnjo pod I in II navedenih železničnih prog dovršiti najdalje v enem letu, računaje od današnjega dne; rok za zgradbo proge na Klaudiaplatz se ustanovi o priliki dotičnega stavbnega dovolila, in družba se mora pokoriti zauka-zom, ki se ukrenejo glede tega.
Dodelani železnični progi je potem izročiti javnemu prometu ter tudi po njih vzdrževati obral nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo do 17. dne septembra 1979. 1.
Da se bo držala gorenjega roka za gradnjo in pa da izvrši in opremi železnični progi, kakor zahteva dopustilo, naj d;i družba na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnila zgoranja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
(►Slovenlsch.)
§ 3.
Da izdela dopuščeni železnični progi, se podeljuje družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se podeljuje družbi tudi zastran tistih dovlačnic, ki se morda naredé, in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§ 4.
V ostalem je šteti začetkom omenjene proge lokalnih železnic za celokupne sestavine podjetja lokalne železnice Insbruk—Hall na T., ki je predmet Najvišje dopustilnicez dne 1 S. septembra 1889.1. (drž. zak. št. 171). Določila 5 do vštevši 14 imenovane Najvišje dopustilnice naj se torej uporabljajo na vse proge lokalnih železnic, ki so pred-metNajvišje dopustilnice z dne 18. septembra 1889.1. (drž. zak. št. 171» in te dopustilnice z dopolnili in izpremembami, ustanovljenimi v nastopnih §§ 5 do vštevši 11.
§ 5.
Ako bi bilo po dogradbi železničnib prog treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, ima družba pravico dotične stroške prišteti k napravni glavnici, če je privolila državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pomno-žitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
§ 6.
Določila § 7. odstavek 1 imenovane Najvišje dopustilnice naj se s pogoji, oznamenjenimi prav tam v § 7, odstavek 2, uporabljajo tudi na črno vojsko obeh državnih polovic.
Družba je dolžna dovoliti podčastnikom in ordonancam, ki so vsak čas v službi, po železnici vožnjo zastonj. Natančnejše pogoje o tem je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Vsakčas veljajoči predpis za vojaške prevoze po železnicah, potem vsakčas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojski? zadobč za družbo moč in veljavo z dnem, katerega se začne po tukaj dopuščenih železničnib progah obrat. Predpisi omenjene vrste, ki'se izdado šele po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobč za družbo veljavnost tedaj, kadar se ji priznanijo uradoma.
Te dolžnosti ima družba samo toliko, kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na sekundarni značaj teh prog in na olajšila, dodeljena vsleil tega glede naprave, opreme in vrste obrata.
§ 7.
Ako bi o priliki slavnosti, krdelnih pohodov, parad itd. štela oblastva. da je začasno ustaviti obrat na kakem kosu dopuščene železnice, se mora družba brez upora pokoriti zadevnim zaukazom oblastev brez kaki; pravice do odškodnine za izgubo, ki ji nastane zaradi začasno ustavljenega obrata.
§ 8.
Družba je dolžna, poskrbeti za oskrbo svojih uslužbencev in njihovih družin v onemoglosti in starosti in v ta namen pristopiti k pokojninskemu zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za železnično podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za družbo, kakor pri imenovanem pokojninskem zavodu.
To oskrbo v onemoglosti in starosti je izvršili tako, da mora ilružba ali podjetje, ki stopi na njeno mesto, zglasiti stalne uslužbence z dnem. katerega se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kakor strojevodje, kurjači, vozniki, sprevodniki, stražniki ali postajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje, ko so dovršili tri službena leta. pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri svoji pokojninski blagajnici.
§. 9.
Družba ima dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.), vsakčas dopuščali državni upravi na njeno zahtevanje skupno rabo železničnib prog za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se šele napravijo in bodo v državnem obratu, in to tako, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primemo odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljanih železničnib progah ali posameznih njihovih kosih.
S 10.
Dopolnjuje določila § 12. odstavek 1 Najvišje dopustilnice z dne 18. septembra 1889. 1. (drž. zak. št. 171) se ustanavlja, da pride država, ko mine dopustilo, in z dnem, katerega mine, tudi v last blagajničnih zalog, dovlačnic, ki so morda last družbe, in družbenih postranskih opravil.
Na mesto zaukazov § 11 imenovane Najvišje dopustilnice, ki izgubé svojo moč, naj veljajo naslednja določila:
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme družbene železnične proge odkupiti vsak čas po nastopnih določilih :
1.	Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti doneski, kar jih bo imelo podjetje v poslednjih sedmih letih pred'samim odkupom; od tega se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let.
2.	Če bi se železnice odkupile po preteku začasne davčne prostosti, določene za posamezne družbene proge, tedaj je ob preračunu letnih čistih donosov z davki, dokladami in drugačnimi javnimi davščinami, ki zadenejo odkupljeno železniško podjetje, ravnati kakor z obratnimi stroški.
če ni bilo davčne dolžnosti gledé vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka prosta leta preračuniti davek z dokladami vred po odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta ter ga odbiti od donosa.
K tako najdenemu poprečnemu čistemu donesku pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po § 131, lit. «j zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220). prišteti pribitek v višini ene devetinke teh čistih doneskov.
3.	V zmislu spredaj stoječih določil ovedeni poprečni čisti donesek je potem družbi kakor odškodnino za odkup železničnih prog v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
4.	Kadar bi po spredaj stoječih določilih najdeni poprečni čisti donos brez pribitka, navedenega v odstavku 2, ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je enak letnini, ki je potrebna za štiriodstotno obresto-vanje in razdolžbo po državni upravi odobrene delniške glavnice ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo da država za odkup železničnih prog, v tem, da država izplačuje spredaj navedeno letnino (t. j. prej omenjeno štiriodstotno obrestovanje in razdolžni obrok) v polletnih obrokih, 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, ter da povrne družbi rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente.
5.	Državi se pridržuje nadalje pravica, da sme kadarkoli na mesto še ne dospelih rentnih plačil, ki jih je po določilih spredaj stoječih točk plačevati družbi, plačati glavnico, ki je enaka, računaje obresti od obresti, po štiri od sto na leto, diskontovani vrednosti tega plačila — seveda odbivši pribitek, obsežen morda v zmislu določil odstavka 2 v teh plačilih.
Ako se država odloči plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računati po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste.
6.	Po odkupu družbenih železničnih prog in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odškodnino, predpisano v št. 1 do 5, brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma samo še z nepoplačanimi ostanki z odobrilom državne uprave vzprejetih zajmov obremenjeno last in v užitek družbenih železničnih prog z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last družbe, in postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, kolikor niso bile že določilu primerno uporabljene z odobrilom državne uprave.
7.	Sklep državne uprave o izvrševanju državne odkupne pravice, ki se mora zgoditi vselej z začetkom koledarskega leta. se v obliki izjave priobči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposrednje zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi:
a)	čas, od katerega se opravi odkup;
b)	železniško podjetje, ki je -predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki naj bodisi kakor pritiklina železniškega podjetja, bodisi v založbo terjatev države ali iz drugih pravnih naslovov preidejo na državo;
c)	znesek odkupnine, ki jo država plača železniškemu podjetju, eventualno s pridržkom poznejše izprave odkupne cene (št. 1 do 5), ki jo je ovedeti začasno, s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
8.	Državna uprava si pridržuje pravico, vro-čivši odkupno izjavo postaviti ob enem posebnega komisarja, ki naj pazi na to, da se stan imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka prodaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja.
Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenjenost.
9.	Družba je dolžna poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, ki je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi družba ne izpolnila te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privobtve družbe in brez soduega posredovanja prevzeti v fizično posest oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potem-
takem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pa mora tudi samo poravnati vse iz gradnje in obrata železničnih prog do zgoranjega časa nastale obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
10.	Vlada si pridr žuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 7) vknjiži državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Družba je dolžna, državni upravi, ako bi se to zahtevalo, na razpolago dati pravne listine, katere bi bile morda še potrebne ž nje strani.
Wittek s. r.