Černe bukve.
Pred nekterimi leti so imele „Novicea zlate in čeme bukve; v one so zapisovale hvalevredne dela, v te vsake sorte nerodnosti. Ni prav, da po opustile to, ker saj černe bukve niso bile brez prida. Čeravno graje vrednih oseb niso z imenom povedale, ampak le nerodno djanje imenovale, so ljudje tacemu, kdor je kaj enacega nerodnega počenjal, koj rekli: „to je tudi eden iz černih bukev" — in pomagalo je večkrat. Odpirajte tedaj še vprihodnje černe pa tudi zlate bukve in zapisujte va-nje posnemanja ali pa graje vredne dela.
Za černe bukve Vam bom koj jez nekaj povedal. Večkrat sem že vidil v naši vasi hlapca — ne mladega smerkovca, ampak stare kosti, od kterih bi se smelo misliti, da imajo že vso svojo pamet vkupej — ki je z lulo v ustih seno iz enega poda v druzega iniz poda v hlev nosil, in kakor iz dimnika puhal, da meje groza bila, Kakošna nevarnost! kako hitra je nesreča ne le za gospodarja, ki ima tako zanikernega hlapca, ampak za vse nedolžne sosede! Ko sem ga okregal, da naj pomisli, kaj
35
36
dela, jo je potepeu odnesel. Koliko strašnih nesreč se je ie zgodilo pc» taki nečimernosti! Potlej pa pravijo nekteri: ~Bog nas teTpe, pa. ne vemo zakaj?" Vaša zanikernost vas tepe, ker Vam je Bog pamet dal, pa ravnate, kakor da bi je ne imeli 1
Zapišite  „Novfcea vse take,   naj so hlapci ali gospodarji, ki z gorečo lulo hodijo po nevarnih krajih, v čer ne
bukve!
Iz Dolenskega*                                                 J. R.