PrCHŽIIffifl€3 Žrl€Ą itSftfCga ZlG€lliŁ@ Dobrota je sirota Neža Lubej je izročiia svoje posestvo na Janškem vrhu pri Ptujski gori zakoncema Letonja, ker je bila teta žene Janeza Letonje. Izgovorila si je le dosmrtni preužitek v stanovanju, dajatvi v naravi ter v 500 din gctovine. Kakor navadno pri preužitkarjih je bila tudi v tem primeru dobrota sirota. Letonja ni hotel dajati preužitka in je gruntal ter tuhtal, kako bi se znebil stare ženice, ki mu je sicer podarila posestvo, a ni hotela umreti. Letonjevi so zaeeli s časoni Lubejevo celo pretepavati in od staršev nahujskani Letonjevi otroci so starko celo obmetavali s kamenjem. Na prigovarjanje sosedov stara ženica ni zapustila svoje nekdanie domačije iz bojazni, da bi ne bila ob pravico do preužitka. Peklenski naklep Ker Letonja pri vsem nasilju ter slabem ravnanju ni bil kos življenju preužitkarice, je sklenil, da se je bo znebU z najetim umorom. Posrečilo se mu je, da je nagovoril za krvavo dejanje svojega 201etnega hlapca Janeza Narat, kateremu je obljubil 1000 din, novo obleko in bresskrbno življenje pri njem. Letcnja je tudi sarn zasnoval načrt za kvršitev umora in dal hlapcu celo železni teležnik, s katerim naj pričaka nadležno starko in jo pobije. Pretental je tudi morilca% da je lahko brez skrbi, ker bo sum zločina padel na.nj kot gospodarja, katerega bodo po odkritju umorjene zaprli. Izrezal ga bo kot edina priča Narat, ki bo izpovedal, da je bil njegov delodajaiec ob času umora z. njim v gozdu in daleč proč od inesta, na katerem je bilo izvršeno strašno dejanje. Vse se je iztekk) po aačrtu Lani 17. novembra zjutraj so našli Lubejevo umorjeno s petimi smrtnimi udarci z nekim topim predmetom. Starka je biia napadena zvečer, ko se je vračala proti domu z dnine. Pod sumom krivde je prišel v zapor 32 letiri Janez Letonja, ki je pa krivdo tajil. Kot glavna razbremeniina priča je nastopal Letonjin hlapec Narat, kateri je govoril, kakor ga je bil poučil njegov gospodar. Letonja je bil prepričan, da bo na glavni razpravi 26. aprila oproščen, ker bo edina priča Narat izpovedal, da je bil njegov gospedar ob času umora daleč proč od kraja zločina v gozdu. Nenadoma prekrižani računl V ponedeljek, na Jurjevo, pred omenjeno in skoraj gotovo oprostilno ra^zpravo je prejelo rnariborsko državno tožilstvo nepodpisano pismo. Pismo je vsebovalo obdolžitev, da je Nežo Lubejevo ubil Letonjev hlapec Janez Narat. Orožniki na Ptujski gori so prejeli naročilo, da zadevo še enkrat preiščejo. Prijeli so Narata in mu rekli, da ga je v zaporu izdal njegov gospodar kot morilca. V to nastavljeno past se je pravi krivec tudi ujel. Ves srdit od jeze je takoj priznal, da je res on izvršil krvavo dejanje, h kateremu ga je pa nagovoril na zgoraj ozrraeeiri način gospodar Letonja. Aretirani Narat je povedal orožnikom, da je prišel 16. novembra po umoru domov in je javil gospodarju, kako se je vse izteklo po programu. Letonja je šel nato v klet in je pogostil morilea s poličem vina in z mesom, nakar sta se podala oba k počitku. Denarne nagrade hlapec ni prejel, ker je bil gospodar prehitro pod ključem. # Iz vnebovpijoče krivičnega odtegovanja preužitka sta se rodila v opisanem primeru umor ter nagovor h groznemu ziočinu. Božji mlini so tokrat primeroma hitro poskrbeli, da bosta prejela cba zločinca zasluženo plačilo!