izkazala kot na1primernejša. Zavila sva desna k večji skalni steni in se prek skokov in po hudourniških grapah spustila v dolino. Seveda ni šlo brez vrvi. Potreben je bil namreč trikraten spust z Dulferjevim sedežem za dolžino vrvi. Pri dveh spustih sva ovila vrv okoli skale, pri enem pa okoli macesna. Tako sva se spustila na »dno«. Skozi Matkov kot sva hodila prvič. Spremljale so noju mogočne smreke in razposojeni gorski potok. Mimo Matkove domačije sva prišla na makadamsko cesto, ki naju je pripeljala v Logarsko dolino prav k domu sester Logar. Od tu sva jo že v mraku mahnila nazaj na Okrešelj. Naslednji dan pa sva prek Turskega žleba in Podov nada­ ljevala pat v Bistrico. LEDENA JAMA NA STOJNI DUšAN NOVAK [cl to' lna je del gorskega masiva na jugozahodni strani kočevskega podolja. Najvišji ~ vr 1 pogorja je v Ledeniku (1068 m) le malo nižji je Slovenski vrh (1040 m), pa Suhi vrh (l 004 m) in Mestni vrh (1022 m). Zanimiv je razgledni Friedrichstein (971 m) z razva­ linami starega gradu, na katerega je vezana tudi zgodovinsko podprta zgodba o Ve­ roniki Deseniški. V območju Stojne so poznane številne jame, ki so jih raziskovali že nemški naselniki pred drugo svetovno vojno. Med njimi so najbolj znane npr. Eleonorino jama, Jama treh bratov in Ledena jama, ki so bile opremljene za obisk turistov že pred več kot pol stoletja. Po drugi svetovni vojni se turistični obisk teh jam, žal, le stežka obnavlja. V tem sestavku nameravamo opisati podrobneje le Ledeno jamo. Jamarska strokovna literatura omenja, da so se kočevski jamarji v času II. jamarskega tedna l. 1912 spustili v to jamo in preiskal i vsa stranska brezna. Večkrat je omenjena tudi v še starejši literaturi. V arhivu DZRJS imamo zapisnike iz leta 1930, 1939 in 1952. Ze takrat so obiskovalci poudarjali, da je vhod jame obrnjen proti jugovzhodu, torej nasprotno kot pri večini drugih znanih jam z ledom. Na skicah jame, ki izvirajo iz te dobe, opazimo, da so stranski prepadi v približno enakem položaju kot pri naših obiskih, na fotografijah pa je videti več ledu kot sedaj. Kasneje je sistematične obiske v Ledeno jamo opravljala Jamarska sekcija PD Zelez­ ničarja. Ob prvem obisku leta 1957 je bila jama v prvem delu izmerjena in so se jamarji spustili v brezno proti severozahodu. Dosegli so globino le okoli 20 m. Robna poc proti vzhodu je bila tedaj v globini 20 m neprehodna. Zatem so se vrstili občasni obiski z namenom, da izmerimo temperature v prvem in vhodnem delu jame (decembra 1959, moja 1960, maja in novembra 1961, novembra 1964 in oktobra 1965). Julija 1966 smo skupaj z jamarji iz Proge in Kočevja preiskali obe robni poči na jugozahodni strani in no severozahodu ledenega jezera. Vhod v Ledeno jamo na Stojni se odpira v nadmorski višini okoli 805 m v dnu vrtače. Usmerjen je vzdolž prelomov v smeri proti SSZ. Severozahodna stran vrtače je obliko­ vana kot previsna stena, ki preide v jamsko žrelo, jugovzhodna stran pa je kot strmo blatno in zaledenelo pobočje v žlebu, ki poteka proti severozahodu. V globini okoli 50 m je v nadm. višinah med 758 in 755 vodoravna ledena plošča, ki smo jo imenovali »ledeno jezero«, ki meri okoli 20 m v širino in 30 m v dolžino. Na tem mestu je jama visoka okoli 30 m. Ob stenah padajo iz razpok ledeni slapovi. Na severovzhodni strani je 4 m visoka in 3 m debela ledena kopa, za katero je vhod v stransko brezno, na severozahodni strani ledenega jezera pa je stranski odcep, kjer se ledeno pobočje strmo spušča v jamo. Opazovan·10 so pokazala, da se je zaradi sečnje gozda v jam­ skem okolišu nekoliko spremeni o tudi stanje ledu v jami. Ob spustu v robno poč ob jugozahodni strani ledenega jezera smo v globini 18 m prišli v prvo vmesno dvoranico, ki se razteza v smeri jugovzhod-severovzhod. Severna in južna stena sta bili goli, vzdolž sten poteka široka razpoka, ki jo je napolnil led. Med ledom in skalo smo prišli ob prečni razpoki 37 m globlje v še večjo dvorano, ki je dolga 20 m in široka 15 m ter ob prelomnicah oglato izoblikovane. Strop te dvorane je leden, stene gole. Sredi dvorane je stol mogočen, približno l O m visok čok ledu. Dno dvorane je pokrival debel grušč. Dvorano je bila prehodna vse okrog ledenega čoka. V stran- ski dvorani smo dosegli najglobljo točko jame, 105 m pod vhodom v jamo. 180 181 Ledena jama na Stojni Risal D ušan Novak Glede na lega jame sklepamo, da prodira led v la del ob razpoki, ki poteka v dinar­ ski smeri po jugozahodni strani in ob prečni razpoki ob jugovzhodni steni stranske dvorane. Na vzhodni strani ledenega jezero se za mogočnim ledenim zvonom odpira stransko poč, ob kateri smo prodrli do globine 40 m. Tu smo dosegli dno ledene gmote glavne dvorane. Dostopen del jame je tu dolg okoli 22 m in usmerjen od jugovzhoda proti severozahodu. Tla so bilo pokrita z gruščem, no katerem leži okoli 40 m debela plast ledu. Proti vzhodu se to del vleče vzdolž močne prelomnice, ki poteka prečno v smeri od vstopa v stransko dvorano proti ledenemu zvonu. Pravokotno nanjo je videti močno pretrte odseke kamnine vzdolž vhoda v jamo in v severni smeri proti najglobljemu delu ledenega jezero. Vzdolž omenjenih prelomnic se je bila z udorom izoblikovalo okoli 80 do 90 m globoko žepasta votlina, na zahodni strani ob manjših prelomih po še okoli 20 m g loblje brezno. Prehod iz glavne votline v stransko dvorano je bil v času, ko je led zapolnil jamo, razmeroma visok in ga ni mogel zamašiti niti obilno padajoči grušč. Navpične in previsne stene na vzhodni in severovzhodni strani dokazujejo, da je osrednji del globok še največ 40 m pod ledenim jezerom, manj jasna po je situacija no prehodu v stransko dvorano. Plastoviti led v njej pričo, da je dobo, ko se je led usedal, že dolga. Ledeno jamo na Stojni je dober objekt za študij sprememb in gibanja ledu ter toplotnih razmer v jami. Pričete meritve naj spodbudijo nadaljnje raziskovalno delo, opis jame po noj bo tudi spodbudo, da se do jame in po pobočju v Ledeno dvorano nadela in zavaruje pot. Treba je preprečiti nesreče . Pred nedavnim se je ena od njih srečno končala.